POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI /J fv VC? i "Z 1 s. - i mm sh rrzpisrffl ^ihrrhdel TnmosiiB^H m D O M Gudovit vonj fiot daFi svežega zraka! SREDSTVO ZA RAZBARVANJE Razbarva blago, odstranjuje madeže od vina, rje, črnila BURMOti Razbarva sukno in obleke, ki jih hočete zopet nanovo barvati z barvo, popolnoma različno od prvotne. Razbarvati morete n. pr. rjavo sukno in ga nanovo prebarvati na modro. — Služi dalje za odstranjevanje sadnih in vinskih madežev ter madežev od rje jn {črnila iz belega Derila. Brauns-ov omot zo gospodinjstvo prodajajo Jdrogerije in druge trgovine te stroke. Glej, mamica, kako krasno sem si sama pobarvala obleko z Brauns™ barvo za sukno! Pomisli, koliko denarja sem si s tem prihranila! Godba in ples v lastnem domu! Nabavite si gramofone in plošče le pri «TEHNIK» Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20 (nasproti sodišča). V I. kozmetičnem zavodu «MARION» Graz, Sporgasse 11 se prične sredi februarja nov tečaj za naravno lepotno negovanje. Tečaj bo trajal tri mesece. Izčrpna pojasnila Vam pošlje I. kozmetični zavod „MARION", Graz, Sporgasse 11, I. nadstropje. Polne prsi, lepa, meča lepo oblikovana, jedra, mikavna, razvij. pri damah ne-glede na starost po zdravnikih priporočena I EA MIX-TURE. Ideal Mixture pripomore hitro nerazvitim iu nihi-havim pmm dn najlepše1 a cvet«, razvoja in trdole. Že po štiritedenski upor bi se pokaže omamljiva napetost in obliko^ anost, kar priča brez števila zahvalnih pisem. Suhotna oblika vrata preide v lepo oblikovano linijo. Štrleče kosti izginejo Tenka meča vidno jači IDEAL. Jumstvo: če ni uspeha, se denar povrne. — Cena Din 12 —, tri steklenice Din 24 —. Dr. Nic. Kemenjr, Košice, K. V., poštni predal 12/K. 21. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ..PROJfi"! UTOGRAFIIA ČEMAŽAR IN DRUG LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 izdeluje vsa litografska dela po najsolidnejših cenah Zahtevajte ponudbe! Nervozni umirajo igodaj! Ste li op >z> i pri sebi čeiudi le tupatam katerega Izmed naslednjih znakov bliža* joče se živčne oslabelosti? H.tro razburjenje nerazaoloženje drgetanie udov, nemirnost. ulripan.e srca, omotični napudi, tesnobnost, nesete iosI, nem rne sanje, neobčutlf««ost posamezn h telesnih delov, pleš iivost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj so Vaši živci resno oslabMeni in potrebutejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolje Vam zosloni m poštnine prosto enostaven način odhriiem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomoči. Ta način prinese obenpm tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazujejo tudi mnema zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno knjigo popolnoma zastonj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Ernst Pasternack, Berlin, SO. Michaelkirchplatz No. 13, Abt. 468. Opreznost. Tajnik: «Neki gospod je zunaj in prosi za intervju. Zeli, da mu razodenete tajnost vašega kolosalnega uspeha. Milijonar: «Ali je žurnalist, ali detektiv?« Vprašanje. Vnuk: «Babica, ali si bila tudi ti v Noetovi barki?« Babica: «Nisem bila, dete moje.« Vnuk: «Pa kako potem to, da se nisi potopila?« Profesorski zakon. » Mlada profesorska zakonca sta na svojem ženitvovanj« skem potovanju zašla v okolici Ženeve. On: «Mila, izgubil sem orientacijo!« Ona: «Pomisli, morda si jo pozabil v hotelu...« Ali hočeš biti lepa? Ni pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhamnovo grobnico, so našli v njej posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepofb, odkar obstoji svet... Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in sve-žosti, ki si je želi vsaka ženska? Zoraida krema ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube, ki so največji sovražnik lepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. Zoraida milo je izredno dehteče, priporočljivo za vsako polt in se izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12'—. Zoraida puder v vseh barvah, bel, rožnat, creme, ocre, naturelle, je najlažji in brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din (y—, 12-—, 20'—. Milch-krema Dr. Broema je edino sredstvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. Melitis-krema (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10-—. Boraks je na vsak način potreben dodatek vode pri umivanju. Škatlica Din 10"—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati «OPERA». «Opera» Eau de Cologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40"—. «Opera» parfem, izredno dehteč, elegantno adjusti-rana steklenica Din 50-—. «Opera» puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30. Vse zgoraj opisane preparate prodaja in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg št. 11, Ljubljana. Zadovoljen in dobro razpoložen more biti vsak," ako~si nabavi potrebna oblajčilja 'po nizkih cenah pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA DVORNI TRG ŠT. 3. Elegantni vzorci, moderna in precizna izdelava. Oglejte si bogato zalogo oblek, površnikov, ranglanov, „trenchcoat" ter damskih plaščev itd. — Dežni plašči, usnjeni suknjiči, Čepice, perilo itd. Angleško in češko sukno ter vse manufakturno blago se prodaja na metre v poljubni množini. Na željo pa se izgotavljajo obleke itd, tudi po meri v lastnem modnem ateljeju. Smučanje v Planici. Ona: «Vse me gleda! Ta toaleta se mi pa mora res dobro podati... Smučanje bi bilo res prav prijetno, samo ako bi ne bilo teh vražjih smučk...» Najmodernejši in neprekosliivi stroj je šivalni stpo j ,Haid&Neu' s temi prednostimi: Šiva naprej in nazaj, preprosta priprava za vezenje in krpanje. Teče tiho, ima kroglični sistem. Brezplačen pouk na domu ali v tečajih. Garancija 30 let! Prodaja se tudi na zelo ugodne in dolgoročne obroke, tako da si more stroj nabaviti tudi oni, ki ima skromne dohodke. Zahtevajte brezplačne prospekte in cenike! »CENTRA" trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. LJUBLJANA Masarykova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice). Pri kolodvoru. Telefon štev. 23-83. k1išeje vsgA vrsl -por -folog rafij ahu ali risbah i % vri* i uje n ajs crlid n G/Se k! a fiia ST-DEU LJUBLJANA DALMATINOVA 15 Eden proti dvajsetim. Zaročenec (ki je strašno ljubosumen): «Ali si kdaj poljubila kakšnega moškega razen mene?« Zaročenka (povesi trepalnice): «Sem ...» Zaročenec: «Stoj! Ne povej mi njegovega imena, ker bi sicer pretepel tega človeka, da bi imel zadosti!® Zaročenka (dvigne trepalnice): «Ali, dragi, ne govori neumnosti! Za uspeh nimaš prav nobenih šans — ti, eden — proti dvajsetim. REVMATIZMA TRGANJA GLAVOBOLA ŽIVČNIH BOLEČIN se rešite naglo, ako uporablj te francosko žganje: Radion vinski cvet ,ELEVAT0R' Ako ga ne dobite v svoji lekarni ali drogerijl, tedaj pišite edino pooblaščenemu proizvajatelju ,PIRETRINl D. D. ZAGREB Branimirova ulica 43 ki Vam pošlje po povzetju 5 malih steklenic za 50 Din. Našim dragim čitaieljicam! Prejeli sva toliko novoletnih voščil, da nama ni bilo mogoče odgovoriti in se zahvaliti vsaki posamezni. Veliko naročnic nama je poslalo za novoletno darilo po eno ali več imen novih naročnic. Druge zopet so nama poslale mnogo dobrih nasvetov za bodoče delo, ki jih bova seveda uvaževali, kolikor bo le mogoče. Vseh teh prijaznih voščil, izrečenih v tej ali oni obliki, sva bili tako veseli, da bi vsaki posebej radi povedali, da je bilo to najino najlepše darilo za delo in trud enega leta. Vse nama lahko verjamejo, da nama prizadeva veliko skrbi, kakšno gradivo bi izbrali, katero sliko bi prinesli, da bi bile vse naše čitateljice zadovoljne. Dobro veva, da ne more biti vsaka stvar vsem po godu, kar skoraj ni mogoče, ko je vendar med toliko tisoči naročnic toliko različnih žena iz vseh slojev, in vsaka ima svoje želje in svoj okus. Toda izkušava, kolikor moreva, da nudi list vsaki nekaj. Imava pa resno voljo, da naj bo list vzgojen in koristen vsaki slovenski ženi. Ne kaj o koledarjih, u - Naša uprava je prejela veliko naročil za koledarje tudi še januarja meseca. Obljubili smo, da dobe naročnice koledar že sredi meseca januarja. Ker je pa bilo naročil toliko, kolikor ^ se jih nismo nadejali, ni $ bilo upravi mogoče razposlati koledarjev sredi tega meseca, temveč šele te dni. Upamo, da nam te zamude nobena naročnica ne bo štela v zlo. S koledarjem bomo gotovo vsem ustregli. Saj ima gospodinja razen koledarskega dela in različnega kratkočasnega gradiva tudi prostor za knjigovodstvo, kamor bo lahko vpisovala svoje dohodke in izdatke. One, ki še niso poslale Din 2-— za poštnino, prosimo, da nam pošljejo dve znamki po dinarju. Letošnjim novim naročnicam, ki so plačale naročnino za vse leto, in onim, ki so nakazale 6 Din, smo priložili prvi del povesti «Potočnikova Truda». Ako bi katera pomotoma ne dobila koledarja ali povesti »Potočnikova Truda», naj nam takoj sporoči, da ji pošljemo eno ali drugo še enkrat. Se eno prošnjo imava. Prihodnjo številko hočeva posvetiti našim otrokom. Sotrudnice, ki imate dobre vzgojne in pripovedne članke, pošljite nama jih do 6. februarja. Prav tako prosiva matere, ki imajo o svojih otrocih kaj lepega povedati, da nama pošljejo svoj prispevek, napisan z nekaj vrsticami. Tudi večje slike otrok s smehom ali solzami na obrazu bi radi imeli. Samo one slike so res dobre, ko je bil otrok neopazovan fotografiran. Poglejte naslovni sliki na prvi in na tej številki ter na tretji in deveti številki lanskega letnika. Take slike bi potrebovali do .6. februarja. Slike bova seveda vrnili. Gospem, ki so nam poslale slike svojih malčkov, sporočamo, da prinesemo fotografije v prihodnji številki. Klišeji so že narejeni. Imava iskreno željo, da delamo pri listu vse skupaj, vsaka po svojih močeh in znanju. Potem bo to res vzoren list za ženo in dom. Urednici. gankah in nagradah! V 9. številki smo na strani 294 razpisali nagrade za one, ki nam pridobe kaj novih naročnic. Nagrado smo doslej poslali vsem tistim, katerih pridobljene naročnice so plačale vseletno naročnino, prejele je pa niso one, ki niso navedle, kakšno nagrado hočejo ali pa če po njih pridobljene naročnice še niso nakazale vse-letne naročnine, in pa one, ki se niso ravnale po navodilih na strani 294, ker bi sicer nastale neljube pomote. Te pa prosimo, da store takole: 1.) Napravijo naj izkaz vseh naročnic, ki so jih pridobile. 2.) Če morejo, naj ugotove, ali je nova naročnica tudi res plačala naročnino za vse leto. Ako ne, naj jo prosijo, da to stori. • 3.) Pri vsakem naslovu naj pripišejo, koliko je nova naročnica plačata. 4.) Po razpisu na straneh 294. do 296. dobi vsaka na-birateljica nagrado, ki ji pritiče po številu pridobljenih naročnic, ki so tudi naročnino plačale. Zato naj nabirateljice sporoče, kakšno nagrado žele za pridobljene naročnice, ki so že plačale za vse leto. Na osnovi vsega tega pošljemo potem nagrado tudi tistim, ki je zaradi pomanjkljivih podatkov še niso dobile. Končno opozarjamo naše cenjene čitateljice še na uganko, ki je na str. 56/57. Za pravilno rešitev je določenih za 23.000 Din nagrad. Uprava. Moderno električno razsvetljavo v vaših stanovanjih si uredite z našimi najmodernejšimi električnimi lestenci, skulicami (ampuUmi) in drugimi svetilkami. — Veliko izbiro eleKtričnih likainikov, posod za kuho, ogrevaln h plošč, sesalcev prahu in drugih ele-tnčnih aparatov za gospodinjstvo in kosmetiko nudi ELEKTROINDUSTRIJA* d. d. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). Talefon Interurban 2314 Letnik II. V Ljubljani, dne 1. februarja 1931. Stev. 2. Jarmila Haškova : Kaj je ukrenila gospa Holečkova Gospa Holečkova je prejokala mnogo noči. Večkrat je pričakala jutra sedeča na robu postelje v prijazni spalnici, kjer je vse dihalo od sreče, ki se je imela polagoma vrniti tja. Sedela je z naprej nagnjeno glavo in napeto prisluškala, kadar je kaj zaropotalo, ali dragih korakov le ni bilo. Gospod Holeček je hodil domov šele zjutraj, se urno umil, naglo pozajtr-koval ter odšel v urad s težko glavo in težkimi nogami. Gospa Holečkova je dolgo tihe trpela. Iz-početka še vprašala ni, kje je bil. To je bilo pod njeno častjo. Kesneje je povpraševala, potlej piakala in navsezadnje mu povročala neljube prizore, kakor je rekel nje mož. To se je godilo v začetku naše povesti, ko so njeni živci, napeti kakor struna, naglo odnehali zaradi pre-čutih noči in joka. Gospod Holeček je dobro vedel, da je uničil mlado srečo, da je ubil mlado ženko, pa je iz obupa še bolj pil. Popival je tudi zato, ker bi ga bilo sram, da bi ne hodil v gostilno med tovariše. In tedaj, ko je bilo videti, da pride pri Holečkovih do ločitve, jo je Holečkova preprečila na ta način, da se je o tem v mestu dolgo govorilo. «Ne preostaja drugega,» je rekel Holeček ženi, «kar hodi za menoj v gostilnico ter me tam oštevaj in zmerjaj kakor tvorniška delavka.» Gospa Holečkova je prebledela. «Mislim,» je planilo iz nje, «da se ima delavka pravico hudovati nad delavcem tam, kjer je edino mogoče z n jim govoriti. In če je mož brezobziren malopridnež, ki ženo zanemarja in poseda po krčmah kakor ti, ni nič čudnega, da ga tudi v javnih lokalih zmerja. Prosim te, kje pa naj mu svoje pove?» «Menim,» je odgovoril Holeček, «da si lehko misliš, kako ponižuje to ženo.» «Res,» je rekla gospa Holečkova, «ali navsezadnje mora žena omahniti k možu, ako nima moči, da bi ga vzdignila k sebi.» Holeček je nekoliko zažvižgal in odšel. Holečkovka ga je hotela najprej poklicati skozi okno in mu povedati, da ga neprestano ljubi in na kolenih prosi ljubezni, ali tega ni storila. Zdaj pa zdaj je udarila z glavo ob mizo, nato dolgo jokala, poljubila njegovo fotografijo, se umila, počesala, oblekla svoje najlepše krilo, dela na glavo najlepši klobuk in spravila v denarnico ves denar, ki ga je imela za tisti mesec. «Kar bo, bo.» Gospa Holečkova je zaklenila stanovanje in šla za svojim možem v gostilnico, in sicer v gostilnico, ki ni bila po njenem okusu, a v katerih se, vrag vedi čemu, mladi možje tako radi shajajo. Gospod Holeček se je nekoliko ustrašil, ko je vstopila, in ji pomežiknil. Njegovi prijatelji so se drezali s komolci. «Dober večera, je pozdravila gospa Holečkova in se nasmehnila vsem, zlasti pa možu. «Doma mi je dolg čas, pa sem rekla sama sebi: Zakaj bi se pa jaz enkrat ne pozabavala, kajne?» Nastala je mučna tišina. Gospod Holeček se je sladko nasmehnil, pomagal svoji ženi iz kožuha, nekdo pa je primeknil stol. «Vidite,:» je povzela gospa Holečkova besedo, «moj mož je čuden patron. Sam hodi po zabavah — pa nikar ne mislite, da mu tega ne privoščim — jaz ga še priganjam, naj gre, kaj bi pa ne šel — ali kadar bi tudi jaz rada pila, mi brani, češ da se to ne spodobi in da je vsaka poštena dama ponoči doma. Pa recite sami — mar ni to vseeno, če se opije doma ali pa v gostilnici?* Nekdo se je pritajeno zasmejal, gospoda Holečka je oblila rdečica. «Prosim piva», je rekla gospa Holečkova in se obrnila k možu: «Nič se ne boj, dragi moj.» je pristavila nežno, «samo dve mali čaši. Povem ti, da nisem prišla semkaj zaradi piva, prišla sem samo za teboj, ker je doma tako žalostno. Ne huduj se in ne delaj kislega obraza, ker nimaš za kaj. — No torej, mar ne bi bila lahko rekla, da rada pijem? Ali je to-kaj takega ? Ti se opiješ, tukajle gospod doktor Toma se tudi opije skoraj vsak dan, gospod inženir pa že zdaj komaj gleda ...» «Plačam», se je oglasil gospod Holeček. «Oh ne, ljubi moj, ljudje bodo mislili, da se me bojiš. Rekli bodo, da sem pote prišla v gostilnico. Vendar nisi delavec, si inteligent in greš lahko na pivo, kadar te je volja — jaz bom še eno —» «Dovolj je», je siknil gospod Holeček in uščipnil gospo Holečkovo v koleno. «1, kaj pa to počneš, dragi,» je zašepetala gospa Holečkova, a lehko bi bilo slišati za de- 49 Še nekaj koledarjev imamo. Cena Din 20-—. Naročnice, ki nakažejo naročnino Din 70'— do 5. februarja 1931., dobe koledar zastonj. , Torej le hitro, da zaloga ne poide t j predupust, čas presneti... vetim zidom, «nikar vendar tega tukaj javno. Gospodje tukaj bi rekli, kakšen pohotnik si.» Nagnila se je k ušesu doktorja Tume in mu zaupala svoje skrivnosti z glasnim smehom: «Ampak kadar spi eno noč doma, potem mi pa ves teden uhaja, boji se me, ker —» «Anka!» je za vpil ves rdeč gospod Holeček. Gospa Holečkova se je ljubko nasmehnila. «Nič se ne huduj, dragi moj. Ali sem rekla kaj slabega? Jaz ti tega vendar ne očitam. Ti mi tudi ne očitaš, če me kdo obišče, in si tako takten — res, še eno pivo — veliko, pravim, veliko — da prihajaš zjutraj. Veste' gospodje, mi imamo majhne prejemke.» «Zapojmo, zapo jmo eno», je predlagal inženir Pelec, ker je bilo že vsem mučno. «Ruma», je naročila gospa Holečkova. «Ne,» je posegel vmes gospod Holeček, «poj-diva domov.» «Zdaj ga vidite. Ali ste že kdaj slišali, da bi mož s silo vlekel ženo iz gostilnice? In jaz hodim tako rada v restavracije, zlasti med gospode. Ali vam smem sesti, gospod doktor, v naročje?* «Poklical sem avto», je zašepetal inženir Pelec gospodu Holečku. «Avto?» je plosknila gospa Holečkova z rokami. «Imenitno, pojdemo v vinotočnico. Gospodje, jaz plačam. Dajte mi na pot ruma.} Gospa Holečkova je objela moža okoli vratu in vprašala: «Požirek ruma mi vendar dovoliš, mar ne?» Potlej je jako resno odprla denarnico in položila na mizo štirideset dinarjev. «Poglej jih, zlati moj. Ugani od koga so. Pre-štm jih.» Gospod Holeček je pomel z mize denar, pivo, rum, torbico in skodelico ter zakričal: «Strela božja!» «Dragi,» je planilo iz gospe Holečkove, «saj si mi vendar obljubil, da mi ne boš nikdar delal škandalov v javnosti. Ko si me jemal, si vedel, kakšna sem. Dobro veš, kako preživljam svoje noči, pa odhajaš, da bi bila sama. No, tak se ne jezi vendar, pa sladak poljubček mi daj.» Doktor Tuma je oblekel gospo Holečkovo v kožuh. Vsi gostje so gledali na gospoda Ho-lečka, ki se je tresel, ko jo je peljal skozi vrata. — V avtomobilu je gospa Holečkova pala na kolena, objela noge gospoda Holečka in rekla: «Zlati moj, napravila sem to iz obupa. Hotela sem ti pokazati, kako bi morala pasti žena, da bi ji bilo vseeno, če nje mož pijančuje... Bij me, dragi, jaz se ne branim.» «V družbi ne», je planilo iz gospoda Holečka. «Zdaj sva vendar sama,» je odvrnila gospa Holečkova, «saj sva vendar sama, zlati moj.» — Gospo Holečkovo so prestali sprejemati, a gospoda Holečka je bilo sram, pokazati se na cesto. — V prijazno spalnico se je poslej vrnila sreča. Angela Podgornikova: Prvič na smučeh Kdor hoče razumeti vse težave otročička, ko poizkuša prve korake po tej solzni dolini, in hoče postati sam eno leto star, naj gre kar na smuči. Že zdavnaj me je mikalo poizkusiti, kako se kaj hodi v teh dolgih lesenih podplatih, toda vselej mi je manjkalo odločnosti in pravega poguma ali je bilo pa pri nas v dolini premalo snega. Letos se je pa prismučal sam Božiček in prinesel s seboj na stotine smučk, velikih in majhnih, če je le mogel, vsem, ki so si jih želeli in ga prosili zanje. Za Božičkom je obležal sneg in tudi zame je napočil čas, da poizkusim svojo prožnost in trdnost. Dolgo je trajalo, ko sem prvikrat spravljala nase vso to smučarsko garderobo. Vse, kar sem oblekla, se mi je zdelo težko in okorno in pomilovala sem moške, ki morajo leto in dan prestajati v takih nerodnih in tesnih oblačilih. Ko sem pa zadela smučke na ramo, se me je polotil čuden nemir in strah, kakor svojčas pred šolskimi izkušnjami. Vendar sem se po poti vdala v usodo, za katero sem se pač sama odločila. Za prvi poizkus sem si izbrala Rožnik, ker sem reva mislila, da bo šlo tam, kjer hodim dan za dnem z lahkimi nogami, tudi smučanje najlaže. To mnenje sem pobrala od izkušenih smučarjev, ki so vedno govorili, da je za smučarja najvažnejše, če dobro pozna teren. Pa sem se neznansko motila. Po prvem hudem klancu sem si privezala na noge smuči, in začel se je pravi križev pot. Ne vem, kaj je težje, hoditi ali vstajati. Za padanje, hvala Bogu, ni treba skrbeti, to pride kar samo od sebe — še prevečkrat. Ko je šla pot prvič malo navzdol in pešec tega niti ne opazi, sem kar naenkrat sedela na smučeh, pa je šlo kakor s sankami do prvega grma. Da ni bilo tega prvega klančka, bi se drugih ne bala tako zelo. Pik nisem štela, in tudi ko bi jih, bi vam po pravici ne povedala, koliko jih je bilo. Na svojih kosteh sem tedaj prvič ugotovila, kako različni mogoči in nemogoči so padci na teh nerodnih deskah, in se prepričala, kako trdno je vendar zgrajen človek, da prenese vse to in ostane še vedno cel. Kar milo se mi je storilo, kadar mi je smučka ušla čez smučko, da so se mi noge zmešale in sem sede ugibala, katera noga je desna, katera leva. Komaj sem se malo privadila teh malih klančkov, je zazijala pred menoj tako huda strmina, da bi se najrajši kar po hlačah spustila v dolino. Svetovali so mi, naj se spuščam v serpentinah navzdol, in mi tudi kazali, kako to gre. Kaj je serpentina, sem vedela že davno, ko smučanje pri nas še ni bilo v modi, toda voziti v serpentinah na teh dolgih pokorah pa ni kar tako. Trudila sem se sicer na vso moč, da bi dohajala druge; objemala sem drevesa, padala, vstajala, pa nisein prišla nikamor naprej. Vse mi je bilo napoti in kakor bi me čarovnice nosile, sem vselej zavozila prav v štor ali grm, ki sem se mu na vse kriplje hotela izogniti. Ko mi je bilo teh Tan-talovih muk dovolj, sem si na skrivnem odpela smuči in sem rajši bredla sneg s svojimi krajšimi nogami. V dolini pa sem si jih zopet hitro pripela, da bi kdo ne mislil, da se bojim klancev. Kar oddehnila sem si. ko je šlo zopet po ravnem; drugi pa pravijo, da se je najlepše voziti s hriba v dolino.. Kako različni so pač okusil Nazadnje so mi še po ravnem noge odpovedale pokorščino in je vsaka rinila v svojo stran. Ko sem bila že vsega sita, sem snela smuči in videla, da gre laže, če so na rami kakor na nogah. Vso pot domov grede sem premišljevala, kaj vse si je izmislil človek, da se muči, ko uživa svoj kratki nedeljski oddih. Pa nikar ne mislite, da hočem komu jetnaii pogum — jaz ga imam še vedno, prav za prav še več kakor poprej. Ko sem prišla domov, sem trdno sklenila, da poj dem še in še na dilicel Pavla Lovšetova: Ameriški pevski prvaki (Konec.) Svojevrstna umetnica je gospa Schumann-TIeinkova, brez dvoma najpriljubljenejša ameriška pevka. Po famozni Lilly Lehuiauovi je ona menda prva, ki si je ohranila svoj žametni alt do visoke starosti. Lani je imela pri svojih 68 letih še take uspehe, da bi jo zanje lahko zavidale pevke vseh kontinentov. Kadar ona zapoje svoj težko preživljeni «Rožni venec», takrat zaplaka z njo vsa dvorana. Američan ljubi veselo glasbo, toda obožuje občutno podano melanholijo do norosti. In Schumann-IIeinkova je naj-sijajnejša interpretka teh globokih muzikalnih občutij. Ker je njeno življenje odprta knjiga poštene žene, matere in gospodinje-umetnice, zato nima samo velikega umetniškega ugleda, temveč uživa tudi spoštovanje in ljubezen, kakršno znajo izkazovati svojim ljubljencem menda samo in edino Američani. Da svojih honorarjev ni žrtvovala modi in puhlim reklamnim svrham, temveč jih je porabila za odlično vzgojo svojih otrok, to ji je Amerika štela v največjo zaslugo in obenem v najboljšo reklamo. Kot njeno naslednico označujejo največ Rusinjo Ino Burskajo, ki poleg Julije Claussen doslej najuspešneje nastopa v altovskih vlogah. Med dramskimi sopranistkami prednjači Rosa Pon-selle, ki je daleč izpodrinila Marijo Jeritzo. Tudi ona Smučanje v sobi ob kremenčevi luči. V Berlinu imajo visoko šolo za smučanje v sobi, kjer se mladeniči in mladenke pripravljajo za zimsko športno sezono. Vaje se vrše ob kremenčevi luči, ki dvakrat povečuje korist teh vaj. je temperamentna igralka, toda zaradi igre ne zanemarja petja, kar se je pri Jeritzi opazilo zadnja leta. Od mladodramskih sopranov nastopata kot prvi Elizabeta Retliberg (za nemški repertoar) in Lucrezia Bori (Boheme, Louisa, Traviata itd.). Takoj za njima je omeniti Leonoro Coronno in Queeno Marijo. V chi-caški operi slovita najbolj Rosa Raisa in MaryGarden. Med tenoristi se vrši hud boj za prvenstvo med Gigli-jem, Martinellijem (v New Yorku) in Marshallom (v Chicagi). Frid. Jagel nastopa v zadnjem času v r.uskih operah, katerih pa ne pojejo kakor drugih v originalu, temveč v francoščini. V zadnjem času se močno uveljavljata tudi nova cimportiranca* Ant. Trantoul in Arrnand Tokatyan, ki pa za sedaj očividno še nista premagala reklamnih težkoč. Tudi v tem so Italijani večji mojstri kakor drugorodci. V baritonski stroki še vedno prednjači De Lucca, a tudi Basiola, Pinza, Daniš in Lawrence Tibett so izvrstni. Slednji se uveljavlja tudi dosti v filmu. Ob basistov pa se največ udestvujeta Rothier in D'Angelo, ki je pred štirimi leta še krasno pel v milanski cScali*. Kot Evropka bi želela, da se ti najboljši — ako se nameravajo vrniti v Evropo — vrnejo, dokler so še v polnih silah, ne pa kot pevski invalidi. Evropa daje Ameriki svoje najboljše duševne sokove, naj zato Američani ne bodo ljubosumni — kakor se mnogokrat čuje — ako kateri teh prvakov odnese težko prislu-žene dolarje v svojo domovino. Kakor ročni delavec tako tudi pevec prej onemore v ameriškem tempu in ozračju. Za dobro plačilo ga tudi temeljito izkoristijo in v Ameriki ostari mnogo manj oseb v umetniškem poklicu kot pa v Evropi, zlasti pevcev. Prepevanje v ogromnih dvoranah (za 3000 do 12.000 ljudi!) zahteva tudi ogromnega napora in koncentriranja vseh sil. Tega naj ne pozabijo oni, ki dostikrat tako lahkotno konstatirajo: «oh, par tonov je zapel, pa toliko zaslužil!* Koliko pa je žrtvoval časa in denarja — včasih tudi zdravja — da jih je lepo in pravilno zapel, tega navadno ne pomislijo. Velecenjena gospa urednica! Pošiljam sliko »najpopolnejše svetovne pevke* Elizabete Rethbergove v vlogi Tosce. Prinesla mi je to sliko nje komornica v spomin nanjo, ki je bila 1. 1924. s svojim možem moj gost, ne da bi se bila jaz takrat zavedala, kakšno slavno osebnost imamo pod našo streho. Tako prijetnih in skromnih gostov si ne morete misliti. Ker je bila sezija že na višku in je bilo vse prenapolnjeno, smo ju morali «stlačiti> v kaj preproste, tako zvane zračne ute,- kar pa jima je bilo šele prav posebno všeč, ker jima je bilo nekaj prav originalnega. Ga. Rethbergova kakor tudi nje soprog — industrijalec velikega stila — se nista mogla na-čuditi lepoti Bleda in Slovenije. — V njunem ameriškem stanovanju visi vse polno slik Bleda in naših planin in ne naveličata se pripovedovati svojim prijateljem o lepoti naše domovine. Čisto resno sta se bavila z mislijo, da si uredita nov dom na starem blejskem gradu. Skoraj vsako leto dobim z vseh mogočih koncev sveta ljubeznivo dopisnico z vedno istim vprašanjem: ali je blejski grad že naprodaj. Prijazno Vas pozdravlja — Tilka Vovkova. Petdesetletnica Marije Dresslerjeve Odprto pismo ženskam, ki so jih dopolnile petdeset... Te dni je slavila znana velika igralka Metro Goldwyn Mayerja Marija Dresslerjeva petdesetletnico svojega življenja. Ob tej priliki je naslovila na vse svoje vrst; niče na svetu tole pismo: Dosegle smo dobo, v kateri lahko gledamo s stano« vitno toleranco in razumevanjem na ves moški spol, kar je skoraj nemogoče pr deklicah in ženskah med dvajsetim in štiridesetim letom. Te, zadnje, mislijo, da vedo vse, kar je treba vedeti, a me vemo vse, kar se mora vedeti. Zato vendar ne pride nikomur na misel, da bi po« izkušal rešiti naš problem ali pa zaslišati naše mnenje. Življenje nas je porazdelilo na tri skupine: Prva, ki si je znala poiskati moža in si ga ohraniti, druga, ki ga je imela, pa izgubila, in tretja, v kateri so tiste nesrečnice, ki si niso našle moža, pa ga zato tudi • niso mogle izgubiti. Tako opredeljene stojimo porinjene v kot, a življenje in svet gre mimo nas. Pred nekaj dnevi sem proslavila svojo petdesetletnico. Do tega časa sem še nekam lahko molčala, zdaj pa bom govo« rila iskreno in svobodno. Ni mi veliko mar, ali me hoče kdo poslušati ali ne. Moški nas prav toliko zanimajo danes, kakor so nas pred tridesetimi leti. Sicer nas ne zanimajo na isti način in nismo več radovedne nanje. Poznamo jih ododzunaj in ododznotraj. Zanimivo jih je gledati, kako se pe« hajo in rinejo za poslom na tem malem svetu. Vam, ki ste si znale poiskati moža in si ga ohraniti leta in leta, nimam kaj povedati. Vaša stvar je, da ga znate od« vrniti, da ne pobegne na solnce v kritičnih vročih dneh. Vam, ki ste izgubile moža ali pa ga utegnete izgubiti, bi rada povedala, da je to del Vaše krivde. Vi ste tista, ki jo je treba ošteti. Izgubile ste ga ali pa ga boste iz= gubile samo zato, ker si ga niste znale ohraniti ali pa ker se nečete malo potruditi. Niste pač razumele trgaš vine o življenju. To je vzrok vseh ženskih nesreč. Po« iskati bi si bile morale nekaj prostih uric za spozna; vanje življenja, nikar pa da ste jokale in škrtale z zobmi. Nikdar ni zamujen čas za učenje, ker nikdar ne vemo, kaj prinese bodočnost. Prva reč, ki bi jo mo« rale vse ženske vedeti, je tisti stari pregovor o jemanju in dajanju. Zavedati se moramo, da se nič ne more vzeti, če se za to ne da česa v zameno. Ako smo si hotele vzeti moža, smo mu morale za to tudi nekaj dati. Poglejte okrog sebe, pa boste videle, da so tiste ženske, ki jim je videti, da imajo največ v življenju, tudi največ dale. Lahko t ste opazile, da izgube premnoge lepih žen svoje može, medtem ko si jih znajo njih preprostejše sestre ohraniti in jih ne morejo izgubiti, tudi ko bi jih hotele. To je zato, ker se fizična lepota vedno lahko nadomesti z osebnostjo in ljubeznivostjo. 2al mi je lepih žen, ker se njim ni sila naučiti teh dobrih last« nosti, ki si jih moramo me, kar nas je manj lepih, po« časi pridobivati. Druga silo važna reč je potrpežljivost. Treba se je učiti slušati moža in potrpeti z njim. Ni« kdar se nobena tega prezgodaj ne nauči. Ne kritizirajte ga nikdar! Ne rogajte se mu, tudi ko bi imele popokati od smeha zaradi njegovih neumnosti. Njegov lastni «jaz» tega ne more prenesti. Pomislite, da je bil nekoč junak vaših sanj, pa ni lepo, da ga na stare dni za? smehujete. Pomislite, da vas je vzel, pa da vas ni moral vzeti in mu tega tudi ni bilo treba. Ne verjemite, da so ženske, ki jim ni bilo nikdar moškega treba ali pa ki bi ga ne hotele imeti. In če jih je kaj, so izjema in nerazumljive normalnim ljudem. To so misli, ki me preletavajo ob petdesetletnici. Mi« slim, da se bo marsikatera izmed nas spomnila marši« katerega moškega, ki ga je rada imela, ker moške res lahko rade imamo — ker jih potrebujemo. Vaša iskrena Marija Dresslerjeva. Filmska umetnica Marion Devisooa v svileni pižami, ki je originalen modni zamislek■ Odlične Japonke pri praktičnem delu. Žena japonskega ministra za zunanje reči gospa Jukiko Adači in druge dame iz japonske diplomatske družbe se udeležujejo preizkušnje nove priprave za pranje in likanje perila, Vse se zanimajo za ta novi izum, da si ga bodo potem lahko omislile za svoje domove. , Moderne amaconke. Ameriške dijakinje se udeležujejo strelskih tekem. Večerna obleka iz težke svile. Kratko ogrinjalo je iz hermelina. Mara Apih-Pečarjeva: ČOLNOM IZ MARIBORA V BEOGRAD POTOPIS. Začudila se je mati Drava, ko so ji spustili na hrbet belega metuljčka. Res, kakor metuljček je bil videti naš šest metrov dolgi čolni-ček z belim šatorom, na katerem se je šopiril napis «Maribor—Beograd*. Krstili smo ga na ime «Sokol» in mu na kljun pripeli majhno državno zastavo z napisom: Sokol Hoče, župa Maribor. Sedem nas je bilo v čolnu, ko so počili streli iz pušk, ko so nam zamahali beli robci v pozdrav in so nas spremljale solzne oči mater, žen, sester in tovarišic. Razlegnila se je pesem: «Oj zdaj gremo ..začuli so se zvoki kitare, udarila so vesla, fotograf je hitel ob obali, da nas ujame še enkrat na ploščo, in že nas je nesla Drava dalje. Negotovo, je rezal . Nagrada II. je darilo tvrdke «Elektroindustrija■>, d. d. Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13. Nagrade od I. do V. bodo izžrebane v notarskem uradu v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 2, vpričo gospoda notarja Pleiweissa in komisije, v kateri so: gospe urednici Erna Podgornikova in Rija Podkrajškova ter gospa dr. Zora To-minškova. Ostale nagrade pa razdeli uredništvo. Opozarjamo cenjene naročnice, da dobi nagrado vsaka, H nrnni I n n roži nnln&n. Katera dva sta bratca Ža pravilno razrešitev razpisujemo nagrade v skupni vrednosti 2 3.0 0 0 Din (Slike nagrad so na prihodnji strani.) Da vidimo, katere gospe in gospodične znajo ugotoviti podobnost dveh otroških duš in katere ločijo deklico od dečkov, razpisujemo tole nagradno uganko, ki ni uganka. Od teh treh otrok, ki jih vidite na teh slikah, sta dva fantka, ena je pa punčka. * FANTKA STA BRATCA. * Naročnice naj torej na priloženi dopisnici sporoče, katera dva sta dečka. Fot. Joa. Pogačnik ml t e - l ej v I. Šivalni stroj v salonski omarici Cena mu je Din 6000-— II. Radioaparat darilo ugledne tvrdke «Elektroindustrija», d. d. v Ljubljani. Din 3000- III. Gramofon Din 1200-— IV. Keramika „Kranjec in Kra-njica" delo a kad. kiparja Lojzeta Dolinarja. V. Zlato nalivno pero] Din 300- »23 Din 220- I. nagrada: šivalni stroj v salonski omarici. Nagrade za uganko ,Katera dva sta bratca?' Vse cenjene naročnice vabimo, da si nagrade ogledajo. Šivalni stroj bo razstavljen od dne 1. februarja do 5. marca t. 1. v izložbi tvrdke «Centra», trgovina šivalnih strojev v Ljubljani, Masarykova cesta, nasproti glavnega kolodvora v palači Vzajemne zavarovalnice. Radio-aparat bo razstavljen od 1. februarja do 5. marca t. 1. v izložbi tvrdke Elektroindustrija, d. d. v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13, ki je podarila ta dragoceni aparat našim naročnicam. Ostale nagrade se lahko pogledajo v upravi našega lista (Prule 11). IV. nagrada: cKranjec in Kranjica», delo akad. kiparja L. Dolinarja. V. nagrada: nalivno pero (slika je na tretji strani platnic). I. Pravico do prve nagrade (šivalni stroj) imajo samo naročnice, ki so oziroma ki bodo v kratkem, torej še pred izžrebanjem plačale vseletno naročnino v znesku Din 68-—. II. Pravico do vseh drugih nagrad pa imajo naročnice, ki imajo oziroma ki bodo do 5. marca 1.1. nakazale naročnino vsaj za pol leta, torej znesek Din 35-—. Samo ob sebi se razume, da imajo tudi do teh nagrad pravico naročnice, ki bodo imele do 5. marca 1.1. plačano naročnino za vse leto. III. Prejemnice prvih petih nagrad se bodo morale dati na naše stroške fotografirati, da potem njih slike prinesemo v četrti številki. II. nagrada: radio-aparat. v Žrebanje nagrad bo 12. marca I. L Nagrado dobi torej vsaka naročnica, ki bo uganko pravilno rešila in ki ima plačano naročnino za vse ali pa vsaj za prvo polovico leta. III. nagrada: gramofon. Ker je uganka lahka, smo uverjeni, da jo bo vsaka naročnica izkušala uganiti. Zakaj tudi ne, saj ima prijetno nado, da dobi zlato nalivno pero, lepi Dolinarjev umotvor, gramofon ali celo šivalni stroj. Prvih pet nagrad dobe izžrebane naročnice dne 14. marca 1.1. v upravi (Prule 11), vsem ostalim pa pošljemo nagrade dne 1. aprila z listom vred. Da pa olajšamo naročnicam delo, smo priložili današnji šte vilki dopisnico, da jo izpolnijo in takoj pošljejo upravi. Na do pisnico je treba nalepiti znamko za 50 par. Svetujemo pa, da vtaknejo dopisnico v kuverto, na katero je pa potem seveda treba nalepiti znamko za en dinar, in jo takoj pošljejo upravi (Prule 11). Drage čitateljice! Pokažite svojo sposobnost! Morda je prav Vam kolo sreče namenilo šivalni stroj. I. nagrada: šivalni stroj, odprt. Potočnikova Truda (Koroška povest. Češko spisala Gabriela Preissova.) Prevedel Ivan Podgornik. (Nadaljevanje.) «Ampak jaz moram vendar najprej skrbeti za svoja dva otroka, svojih otrok vendar ne smem zanemarjati^, je odgovorila Truda. «Ali, ljuba duša,» se je dobrovoljno nasmehnil Mirko, «saj imaš za svoja dva otroka vendar zanesljivega angela variha, babico ... Ona že na vse zgodaj otroka lepo nasiti, okopi je in obleče, ti se pa samo spleteš, otroka pobožaš, potem pa stečeš na vrt ali pa k šivanju in h knjigi. Za pospravljanje in za kuho pa, kakor vidim, popolnoma zadostuje naša pridna služkinja.» «To se pravi z drugo besedo, da sem jaz čisto odveč pri hiši?» je rekla Truda, kakor bi se ji te besede nekam za malo zdele. «Kratkonikar ne, tega ne mislim... Okoli koga pa naj bi se potem vrtila naša srca, moje, babičino in najinih otrok? Kadar malo odraseta in se boš mogla z njima kaj več pogovoriti, jima boš najboljša tovarišica, ali za zdaj, ne bodi huda, da tako rečem, za zdaj jima popolnoma zadostuje naša babica ...» «Ne vem, če je tako, Mirko, kakor ti misliš! Jaz sem vendar svoja dva otroka sama od-dojila, cele noči sem jima žrtvovala b «Tega ti nihče ne oporeka, draga moja, jaz samo trdim, da je za zdaj otrokoma najbolj potrebna babica, ki prav tako, kakor je ob-ravnala tebe, pazi tudi na tvoja dva otroka kakor na oko v glavi. Pravim samo, da ti preostaja še toliko časa, da bi lahko malo pogledala po otrocih z naše šole, veš, po tistih najbolj zapuščenih, kakor nama je dala danes tako lep zgled ta gospodična Slavka. Včasi se res vedeš v hiši kakor naše tretje dete, in navzlic svojim triindvajsetim letom se mi ne zdiš nič bolj resna kakor takrat, ko si jih imela petnajst... Se mar več ne spominjaš, . kako si mi bila obljubila, da me boš ubogala iz svoje volje ?» Hotel jo je s to pripombo spraviti malo v dobro voljo, ali Trudi se je milo storilo, ko je videla, da pri njej vidi in išče same napake ... Še preden je mogla odgovoriti, je Mirko že nadaljeval: «Videl bi kratkomalo rad, da bi bila malo bolj resna, da bi se malo bolj zanimala za svoje sorojake, nikar da si vedno zaverovana sama vase in da misliš samo na svojo srečo... Kaj nisi videla, kako se je danes naša nova učiteljica žrtvovala? Lahko bi bila ta lepi jesenski dan, kakover je danes, in ko se je ves teden otepavala s šestintridesetimi otroki, izkoristila zase, lahko bi bila kaj zanimivega čitala, si kaj zaigrala na klavir, se položila na divan in si oddehnila, ali pa bi bila šla na izprehod kakor midva ... Toda ona se ni sramovala sama ob sebi umiti in počesati tujih otrok, postreči zapuščeni ženi, očistiti s petero bitij vso nesklut in nesnago, poklekniti na njih umazana tla z otepom slame ... in še je rekla, kako bo skrbela, da ne bodo stradali... Vem pa, da nima nič odveč in da ni posebno trdnega zdravja. Tudi poetično ni vse to, kar je sklenila, a v spomin mi sili nehote veliki slovanski človek Stross-mayer, ki se je na sličen način lotil svojega narodnega poslanstva, ko je učil svoje rojake v najbolj zapuščenih krajih svoje domovine, kako je treba gledati na red in snago v domovih in skrbeti za zdravje družin. Glej. mati ti je poslala oni dan polno skrinjo platna, rekla si, da bi ga v sto letih ne porabila ... Če nisi malo preveč rekla, kakor je tvoja navada, se lahko iznebiš vseh teh reči, kar jih imaš odveč, in tvoj zgled bodo rade posnemale tudi druge imovitejše gospodinje, moja draga ženka! Jaz sem si pa napravil tale načrt: predaval bom ob nedeljah mladini, saj je postalo zadnji čas vendarle nekoliko živahneje v našem kraju, povzdignil bom naše vrtove, ustanoviti nameravam majhen gledališki oder, v prvi vrsti pa mislim na sokolski krožek, ko imamo že gasilsko društvo. V naši tvornici delajo, kakor slišim, podobne načrte, ali tam jim ne gre za drugo kakor za ponemčevanje, treba je, da jih pre-hitimo. Verjemi mi, da se mi zdi, kakor bi si bil s to učiteljico Serajnikovo pridobil cel kup pomagačev. In učitelj Kovač je ta pozni jesenski dan sanjal že trdno o nekakšni lepši bodočnosti. Trudi pa je bilo, kakor bi jo nekaj zbadalo v srce, ker je vzel tolikokrat v misel to lepo učiteljico ... Zdelo se ji je, kakor bi hotelo nekaj prevpiti njeno življenjsko pesemco ... «On jo ima rad!» je odjekovalo pred njo v črni grozi... * Mirko se je vedno rad malo pomudil z učiteljico Slavko. Neki dan sta se skupaj izpre-hajala po jesenskem vrtu, tako da ju je tudi Truda lahko opazila, in sta si imela toliko povedati, da niti mraza nista čutila ... Ta zatajevana bridkost se ni dala še naprej prenašati brez tožba in Truda se je neki dan zopet razjokala v naročju babice kakor v prejšnjih časih ... «Babica, on jo ima rad, on ima strašno rad to učiteljico!» «Kdo jo ima rad?» ni dobro razumela starka. «Mirko jo ima rad, stokrat sem to že opazila. » «Beži, beži, neumnica, kaj govoriš b se ni kar nič prestrašila babica. «Mirko je poštena in odkritosrčna duša ...» «Morda si pa sam ne more kaj, babica, gotovo si ne more kaj, veste, ona je tako nekaj posebnega, nenavadnegab «Kakšna posebnost le, ljuba moja, suha je kakor trlica in tiste svoje zobe preveč kaže», je sodila starka v svoji preprosti pameti. «Si pa že ti veliko lepša b «Ali njeni zobje so tako lepi, babica, moji pa so se že začeli krušiti, Mirko sam je to že zapazil.^ «No, in kaj je potem... Saj je on tvoj pravi mož, ki dobro ve, da si morala nekoliko svoje lepote prepustiti svojima dvema otročičkoma. Dandanašnji se dobe lepi zobje že pri doktorju, zato nič ne maraj pa si zmeraj misli, kako sta čedna tvoja dva otroeička ...» «Vi me hočete samo tolažiti, babica, ali mene že vse noči srce boli...» «Beži, ali si nespametna, izbij si vendar te čudne muhe iz glave... Jaz bi rekla, da potožiš to svoje gorje možu... Vem, da se bo on samo zakrohotal, tebi pa bo odleglo...» «Saj vem, da ne misli Mirko nič slabega, ali on sam sebi ne more kaj. Ko bi ga samo videli, kako jo gleda, kako je zaverovan vanjo.» «Ljuba moja, vidiš, to je črv, ki gloda na tvojem zadovoljstvu, poslušaj me in zaupaj vse svoje gorje možu. Tako se to spodobi v vsakem pravem zakonu...» « Joj, babica, samo tega ne, za ves svet bi ne hotela teh svojih težav Mirku potožiti. Vem, da bi pri njem vse izgubila, in ko bi hotel, bi mi tako vse utajil. Ne, babica, ne mučite me še vi s temi rečmi in ne omenjajte Mirku nič, ker bi mi to ne bilo po volji.» «Draga moja, v zakonske reči bi se jaz nikdar ne marala vtikati, to me je že davno izučilo. Ali jaz bi ti še nekaj drugega svetovala. Zaupaj svoje težave naši Vidi, v šest in dvajsetih dneh dobiš odgovor. Vidiš, ona je veliko poizkusila v življenju in dolgo pot je prehodila v njem, zato se mi zdi, da je ona zdaj izmed nas vseh še najbolj izkušena. Kaj ne posnemaš tega iz vseh njenih lepih pisem ?» «Saj res, tako bom naredila, babica, v tej daljav' izgine vse, kakor da se nikdar ni zgodilo. jaz bom Vidi vse do iskre popisala ...» «Prav, začni pa takole: ,Vate, tetka Vida, zaupnm kakor v nikogar drugega ne.' Viš, to se ji bo dobro zdelo, ko jih je toliko preslišala od svojih ljudi, pa tudi od znancev ...» Truda je tako storila, poslala je teti Vidi dolgo, dolgo pismo, izporočila v njem najlepša pozdravila na nje moža in otroke, ali zgodilo se je, da je morala že takoj tretji dan nato napisati v naglici drugo pismo: «Draga teta Vida, ne smete se preveč ustrašiti, babica, vaša mamica, se nam davi ni več prebudila ... To vam je bilo kakor kadar čebelica pogine, brez vsakega vzdiha, brez vsakega glasu. Mi smo žalostni, saj bomo našo dobro babico vsi hudo pogrešali. Bog naj Vas tolaži, moj mož je rekel, da je bil to tako lep konec dobrega človeka, da bi takšnega tudi sebi in meni želel... V babičini skrinji je ostalo nekaj reči in hranilna knjižica. Babica mi je zmerom naročala, da bi Vam vse to na samem izročila, kadar pridete kaj pogledat v domače kraje, češ da je to namenila Vašim otrokom... Ko bi pa ne mogli priti, pišite, kako naj Vam te denarje in vse te babičine reči pošljemo. Pišite mi, prosim, zopet tako lepo, kakor ste poprej pisali nama obema, zlasti pa bom nestrpno čakala odgovora na svoje važno vprašanje ... Dotlej pa Vas poljublja in prav iz srca pozdravlja Vaša žalostna Truda.» Čez mesec dni je dobila Truda zopet pismo iz Amerike, pisano z znano roko, in je pohitela z njim na pokopališče, da bi je doma mož ne zalotil pri čitanju. (Nadaljevanje prihodnjič.) , MODNI I PELE MELE i Že nekaj let sem je bil kostum potisnjen v ozadje. Privadile smo se plašču. Tudi krilo in bluza sta prišla v nemilost — izpodrinila ju je plaščna obleka. Kostum z bluzo je ostal le za šport. Letos pa se je zopet pojavil — bolje rečeno — povrnil in si na mah pridobil simpatije žen. Za šport in potovanja je kostum iz solidnega angleškega blaga, za mesto pa iz sukna in žameta. Ta kostum je novost letošnje sezije. Kostumi iz sukna so bogato obšiti s kožuhovino, zlasti jopiči, tako da se ne ve, ali je za okras kožuhovina ali sukno. Tudi krilo je večkrat obrobljeno s kožuhovino. Zlasti elegantni so celi kostumi iz tlačenega pliša, ki imajo videz pavca (kožuhovina širokorepke) in so obšiti z dolgodlako kožuhovino. Jopiči so napol dolgi ali pa tričetrtinski, večkrat podloženi s kožuhovino ali s svileno podlogo, prešito na vatelinu. Kožuhovinasti ovratniki na kostumih so zadaj zelo visoki, tako da zakrivajo glavo. Rokavi so ali popolnoma gladki in ozki ali pa široki, z visokimi mušketirskimi zapestniki iz kožuhovine, ki segajo do komolcev. Modni kostumi z napol dolgimi jopiči, obšiti s kožuhovino, spominjajo na romantične ilustracije starih Romanov. Ker se k njim nosijo visoki laka-sti snežni čevlji, naredi tako oblečena dama vtis ko-zakinje. Pristna kožuhovina je lepa stvar, cenena imitacija pa skoraj grša kakor nič. Letošnja moda zahteva samo pristno kožuhovino, ki je letos sicer znatno padla v ceni, zato pa je je treba toliko več. Ovratniki in obrobe pri večernih plaščih, ovratniki in zapestniki pri promenadnih plaščih, štole, ki se nosijo k popoldanski obleki in kostumu, kratke pelerine, mehke vezanke iz kratkodlake kožuhovine (hermelina, bizarna, astra-hana), ki se nosijo k suknenim in žametnim kostumom, in rokovniki, vse je iz pristne kožuhovine. Pozabiti pa ne smemo tudi kožuhovinastih in s kožuhovino podloženih plaščev. Moda pa ne upošteva vedno praktičnega pomena kožuhovine — da bi varovala pred mrazom. Kožuhovinaste obrobe na plaščih, razni dekorativni našitki na rokavih plaščev in na dekolti-ranih plesnih oblekah gotovo ne grejejo. Kožuhovinasti plašč je topel, toda plašč iz blaga, podložen s kožuhovino, še bolj. Kožuhovinasti jopič, ki nadomešča pozimi kostum, je praktičen in topel, kožuhovinasti ovratniki in zapestniki res grejejo, prav tako štole in rokovniki. Tu je kožuhovina na mestu, ker res varuje pred mrazom in tudi v polni meri zadostuje. Popoldanske in večerne obleke iz čipk silijo letošnjo sezijo vedno bolj v ospredje. Najbolj moderne so pač tilaste čipke z drobnim vzorcem, ki se dobe v vseh širinah. Večerne obleke, kombinirane iz dveh vrst blaga v dveh raznih barvah, so zelo elegantne. Seveda pa mora biti kombinacija posrečena. Na dekliških plesnih oblekah se vidijo okraski iz biserov. Ena zadnjih novosti so naramnice iz biserov, ki segajo od pasu spredaj čez ramo preko hrbta do pasu zadaj. Včasih so na hrbtu prekrižane in podaljšane do bokov. Ta efekt priporočamo zlasti manj vitkim damam. Naramnice pa nimajo oblike traku, položenega čez obleko, ampak so posamezni biseri našiti neposredno na obleko, tako da so naramnice pač samo naznačene. Sicer pa velja za plesne toalete letošnje sezone pravilo: enobarvno blago (žamet, veluršifon, žoržet in krepsatin). Barve: predvsem bela in črna in pa vse pastelne barve (rožasta, vijolična, modra, zelena). Okraskov je malo: ob vratnih in rokavnih izrezkih so v obliki trese našiti umetni briljanti ali korale, v pasu ali ob vratnem izrezku se nosi umetna cvetka druge barve kakor je obleka. Skoraj vse večerne obleke imajo enak kroj in dolžino, ločijo se le po barvah in materialu. Toda plesna obleka brez raznih dopolnil, ki so ravno tako važne kakor obleka sama, ni prava plesna obleka. Takšno nepogrešljivo dopolnilo so dolge usnjene rokavice. Barvaste dolge rokavice, zelene, modre in drugobarvne, ki so spadale do sedaj le v maskaradno garderobo, se nosijo tudi že k plesnim oblekam. Brez dvoma so pa bolj elegantne črne in bele. Na smučke! Kdor ne smuča, sploh ne more razumeti neučakanosti smučarjev, ki že oktobra iščejo snega in vedo že julija, kam se pojdejo smučat za božič. Kdor se temu smeje, naj kar izkusi lepoto in revščino tega športa, pa ga bo minilo. Lepoto, kadar je pršič kakor moka za potice, in revščino, kadar gledajo izpod snega kamni, veje in trava, kadar je poledenel, največja revščina pa je seveda, če ga sploh ni. Beli šport je pa tudi prav dober družabni vzgojitelj. V «civilu> pogosto naletimo na sitne in dolgočasne ljudi, medtem ko so med pravimi smučarji to prav redke izjeme. Smučarji so prijazni, veseli, družabni — kdor pa nima teh lastnosti, ostane pač sam s svojo puščobo. Že smučarska obleka mora biti taka, da nas takoj, ko jo oblečemo, mine vsa slaba volja. Nova moda ne pusti na miru niti tradicionalne športne obleke. Tudi pri njej je našla malenkosti, ki se dajo po modi izpre-minjati in menjavati. Te izpremembe športni obleki nikakor ne škodujejo. Letos se nosijo poleg temno-modrih norveških dresov za smučanje tudi zeleni, rjavi, vinskordeči, sivi in sivomodri. Temen dres se poživi s pestrim svitrom, svetlo bluzo, barvastim šalom, čepico, rokavicami in ovojkami. Hlače so pač najbolj praktične dolge norveške, namesto norveškega jopiča se pa nosi bluza, zadrgnjena v pasu s prožnim trakom, potegnjena čez hlače in prepasana s širokim usnjenim pasom, za katerega se lahko zatakne šal ali pa rokavice. Pri urejevanju smučarske garderobe je treba upoštevati razne okoliščine. Najbolj seveda to, da tehta v nahrbtniku vsak nepotreben gram najmanj 2 kg in da ni v snežnem metežu nikdar zadosti svitrov in čepic. Smučarska obleka mora biti topla in lahka, v nahrbtniku pa mora vedno počivati rezervni sviter, lahka bluza, par volnenih nogavic in rezervne rokavice. Bluza ni treba, da bi bila iz enakega blaga kakor hlače. Za začetnike je kaj praktična iz nepremočlji-vega blaga. Nosijo se pa tudi iz ribsa in gabardena. Blago s srhko površino ni praktično, ker se nanj nabira sneg. Barvasti, na roko pleteni ali kvačkani puloverji se lepo podajo k vsaki športni garnituri. Letos se nosijo največ iz mehke kašinirkine volne, pleteni gladko ali vzorčasto. Imajo majhen okrogel vratni izrezek ali pa ovratnik v obliki šala, ki tesno prilega k vratu. Eno- barvni so iz volne svetlih, živih barv, barvasti pa sestavljeni iz prog ali geometričnih oblik v raznih odtenkih ene barve. Volneni telovniki, podobni moškim telovnikom, se zlasti lepo podajo k svetlim športnim bluzam. Elegantni so pulovri do pasu, brez rokavov, z okroglim vratnim izrezkom, v pasu prepasani z lakastim pasom. Gospodje nosijo volnene pulovre edinole k športni obleki. Ti pulovri se malo ločijo od damskih. So iz debele angleške volne, kratki do pasu, v pasu zadrgnjeni z gostim pletenjem in nekoliko bluzasti. Enobarvni so vedno bolj elegantni kakor vzorčasti. Vratni izrezki so navadno okrogli, ne koničasti kakor lani. Edini okras je drugobarven monogram. za "zimo Zadnja novost zimske mode so kratki puloverji, pleteni ali kvačkani iz debele apartne volne. Prinašamo dva različna vzorca. Prvi je enobarven, ima dolge rokave in visok ovratnik, drugi pa je brez rokavov s temno obrobo pri rokavnem in vratnem izrezku in z učinkovitim, modnim vzorcem. Izrazitemu, mlademu obrazu se kaj lepo poda pletena čepica iz debele enobarvne volne, kakršno vidite na naši sliki. Pod sliko je tudi pomanjšani kroj za takšno čepico, tako da si jo lahko vsaka sama napravi. Tudi pletena ali kvačkana čepica s čopom je vedno topla prijateljica malih in velikih v mrzlih zimskih dneh. Ker usnjene rokavice, ki se lahko kupijo v trgovini, niso za smučati je, pletejo smučarke zase pa tudi za svoje prijatelje kaj rade same volnene rokavice. Naša dva vzorca volnenih rokavic bosta gotovo marsikateri dobrodošla, Kadar boste neveste ali družice Obleka za družico iz belega ali svetlobarvnega krepdešina z veliko rožo iz črnega žameta v pasu. Zobje in robovi so obšiti s paspulo. Obleka za nevesto iz belega krepsatena z močno razširjenim zvončastim krilom in dolgo vlečko. Obleka za popoldanski čaj, kombinirana iz svilenega panna in muslina. Stranski vstavki iz muslina segajo do tal, krilo je nekoliko krajše. Klobuček je tudi iz panna in je okrašen z rožastim trakom. Dolge rokavice so iz črnega gladkega usnja. Obleka za popoldanski čaj iz črnili šantilskih čipk. Bolero je spredaj zaokrožen in spet s šopkom umetnih cvetk iz svilenega žameta, atlasa in ženilije. o BLEKE ZA PLES Večerna obleka iz belega svilenega satena. Krilo ima spredaj bogato nabran zvončast vstavek iz svilenega tila. Umetne cvetke v pasu so iz svilenega žameta. Plesna obleka iz belega krepžoržeta z životkom d la Grecque. Krilo je razširjeno z zoončastirrti ostavki. Zaponke na rami so iz umetnih biserov. Plesna obleka iz vzorčastega velurtransparanta z ovratnikom u obliki kratkega kepa, prepasana v pasu. Zaponka na pasu, ki ima obliko cvetke, je sestavljena iz raznobarvnih dragih kamnov. Obleka iz črnega satena, spodaj razširjena z zvončastim volanom. Na levi strani ima na bokih našit volan, ki sega do polovice krila. Umetne cvetke ob vratnem izrezku so iz enobarvnega tila. 1 J Preprosta, pa lepa suknjena obleka pepelnate barve. Ovratnik je iz belega krepdešina. Gumbi so prevlečeni z blagom. Obleka iz zelenega krepmarokena. Krilo ima majhno tuniko. Bluza se zapira z belozeleno zavratnico. Obleka iz gladkega volnenega blaga z originalnim za-penjanjem na ovratniku in pasu. V krilo so vstavljene globoke gube. Obleka iz temnomodrega ali temnozelenega volnenega blaga z bolerom. Petlja pri ovratniku je iz enakega blaga kakor obleka in podložena s svilo iste barve kakor usnjeni pas. Obleka iz tvida z drobnim vzorcem v dveh barvah s kratkim bolerom. Životek je podaljšan do bokov, krilo pa položeno v gube. Ovratnik in zapestniki so iz svetlega krepa. Za naše pridne gospe in gospodične Največkrat najprej o košaro za stare klobuke. Letos, ko so pa moderni majhni priležni klobuki, po večini brez krajevcev, jih lahko poizkusimo prenarediti, kakor nam kažejo tele štiri slike. Najlaže seveda popravimo in preoblikujemo klobuk, če imamo lesen model (glavo), kakršnega nam naredi strugar ali pa tudi mizar. Sicer si pa pomagamo tudi z loncem ali drugim pripravnim modelom. Če je klobuk umazan in prepoten, ga osnažimo s salmiakom, nakar ga držimo nad paro, da se zmehča, kakor kaže zgornja slika. Nato klobuk na obliki Kam s starimi klobuki? dobro prelikamo, krajevce pa po potrebi odrežemo, kakor kaže spodnja slika. Iz krajevcev izrežemo poljubne oblike, ki jih po svojem okusu zopet našijemo na tulec. Seveda se oblike najprej pripno z betiča-ricami in klobuk pomeri. Potem se šele prišijejo. Šivati se mora od znotraj z majhnimi redkimi vbodi, ki se ne smejo videti od desne strani. Kako se prišijejo, kaže desna slika. Če se nam posreči, ga pokrijemo in se pogledamo v zrcalo — in morda je to slika na levi. Bluza iz rožastega krepdešina z zabojem ob strani. Bluza iz svetlozelenega krepmaro-kena brez ovratnika. Sedlo je podaljšano v vezanko. Bluza iz krepsatena z ovratnikom v obliki šala, podaljšanim v vezanko. Na predniku so našitki iz poševne svile. TRIJE VZORCI?1 MODNIH BLUZ Tudi I Vi si lahko napravite takšno Garnitura damskega perila iz barvaste pralne svile ali sifona, okrašena z vložki, belo vezenino, ažurjem in robom iz tila. Za one, ki imajo rade lepo kuhinjo Naročnicam, ki si nameravajo za posebne prilike okrasiti kredence in police z novimi prtiči in okrasnimi progami, bosta gorenja dva vzorca gotovo dobrodošla. Posamezni motivi se lahko uporabijo tudi za okrasitev otroških obleke itd. Vzorec za k v a č k a n zastor Najlepši je ta vzorec, če je kvačkan iz debelega kvačkanca bele aH ekri barve. Slike 1, 2, 5 in 4 nazorno prikazujejo način dela. .-Jlffltfaiš^. OKRASITE SVOJO SOBO Z BLAZINAMI Slika nam kaže zares lepo blazino z originalnim japonskim motivom. Na zelenem platnu ali suknu so vezeni motivi z raznobarvno svilo. Na levi sliki je povečani del motiva. Cvet je izvezen v štirih niansah modre ali rdeče barve. Oblike so izpolnjene z vozlički, listi pa so vezani s ploščatim vbodom. različni vbodi Pet različnih vbodov, s katerimi se izšijejo motivi na otroških copatkih, torbicah, slinčkih, prtičkih, senčnikih, zavesah itd. Za večje motive, za katere sta vbod štev. 1 in 2 preozka, se uporablja širši verižni vbod, kakršnega vidimo na sliki štev. 4. Za enakomerne cvete in liste, kakršne vidimo na sliki štev. 5, se uporablja dvojni zančni vbod. Vse te nazna-čene vbode povzdignejo lepe barvne kombinacije. ® Slika 1. Slika 2. Za motive v dveh barvah se uporablja navadno vbod, kakršen je na sliki štev. 3. Ta vbod se naredi najlepše, če je blago napeto na bobnu (okviru). Slika 3. Slika 5. Slika 6. Slika 4. Slika ?. Mreženje samo na sebi ni težko, vendar je pa treba za lepa enakomerna okenca dosti vaje tudi pripravni delavki. Če pa katera ne zna lepo mrežiti, pa bi rada imela čipke ali motive v tej lepi tehniki, lahko kupi mrežo, delano na roko ali na stroj, in izšije nanjo vzorec. Na obeh vzorcih, ki ju prinašamo, sta nazorno pokazana dva načina polnjenja. Na sliki štev. 6 je platneni vbod, na sliki štev. 7 pa gobelinski vbod. Mreženje (filet) je zelo razširjeno. Čipke, vložki in motivi so čedni, trpežni, se lepo perejo in so zelo dekorativni. Mreže razne velikosti, tudi po naročilu, se dobe na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. ŽELJA PO GOSPODOVANJU JE ČLOVEKU PRIROJENA Človek se že rodi gospodovalec. Če pogledamo otroke, kako hočejo ukazovati tovarišem, poslom, babici, dedku, mamici in, če so prav posebno pogumni, celo očetu, vi« dimo, da njih želja po vladanju ni priučena, ampak pri« rojena. Gospodovalnost otrok je naravnost grozna. Nihče jih nanjo ne navaja, nihče jih k temu ne izpod« bada, a vzlic temu izkušajo ob vsaki priliki uveljaviti svojo voljo, in to premišljeno in bolj premeteno kakor pa odrasli. Oče in mati ravnata s svojimi posli, z vajencem, s po« močnikom prijateljsko; vse, kar želita, ukažeta vljudno in prijazno. Ta mali paglavec pa hoče vse strahovati in je še celo ljubosumen, če se izvršujejo očetovi ukazi in če se dela tako, kakor hoče mati. Kadar se otroci igrajo, hoče vsak od njih, da bi se vsi ostali uklonili njegovi volji. Morda je prav ta lastnost prizadela največ zla na svetu, morda je ravno prevelika gospodovalnost, ker je vsakdo hotel imeti okrog sebe same podložnike, ki bi jim lahko ukazoval, sprla ljudi med seboj, jih naščuvala drugega proti drugemu in jim uničila raj mirnega živ« ljenja. Hrepenenje po vladanju vidimo povsod, v palači in v borni koči; biti gospod, toda ne samo v tem, da ima kožuh in avtomobil, ampak tako, da ima poslušne pod« ložnike, ki izvršijo vsako njegovo misel, željo in ukaz, to je ideal mnogih, četudi največkrat prikrivan in za« nikan. Gospodovalnost vidimo v vseh človeških slojih, pri državi, v politiki, v uradih, v rodbini. Povsod, kjer živi po več ljudi skupaj, se pojavi stremljenje posameznikov, da bi se pokazali silnejši, močnejši in da bi druge pod« redili svoji volji. Postati gospodar tvornice, to je vroča želja vsakega podjetnega človeka; postati predstojnik oddelka, je hrepenenje vsakega uradnika; postati poli« tična veličina, je smoter vsakogar, ki se le količkaj vtika v politiko; biti gospodar v hiši, pa je staro in že tako samo ob sebi umljivo dejstvo, da po njem noben mož niti ne hrepeni, ampak ga vsak uživa kakor vsakdanji kruh — toda gorje, če bi se te pravice hotel polastiti kdo drug ali če bi mu je ne hotel brezpogojno priznati. Vsak mož vzame veliko rajši za ženo dekle, ki o njej ve, da je in bo ostala pokorna svojemu možu, da bo vedno potrebovala njegove opore, da bo torej mož« rednik ostal tudi polnopravni gospodar v hiši. Žena je bila cela tisočletja poslušno in pasivno bitje; za ves svoj po zakonih podrejeni položaj se je pogosto odškodovala samo na ta način, da je vladala nad možem posredno. Dandanes, ko so se žene prebudile iz svoje pasivnosti in so jih razmere prisilile, da se same žive, so prenehale biti poslušne soproge in njih voljnost pokoravati se je zamenjana samo z veliko, resnično ljubeznijo. Boj obeh spolov med seboj je boj moža za oblast in odpor žene proti tej oblasti. To je bistvo ženskega vpra« šanja. Postati voditelj, je stremljenje kulturnega človeka, toda gorje, če se to stremljenje izprevrže v poželenje zasuž« njiti druge. Tedaj se človek izpremeni v žival. Če pa zatreš v človeku to stremljenje, ga ponižaš v stroj, ki ga goni tuja volja. Zato je to vprašanje pri vzgoji eno naj« važnejših in najtežavnejših, od njegove pravilne rešitve ni odvisna samo sreča tistega, ki ga vzgajamo, ampak tudi tistih, ki bodo morali živeti okrog njega in z njim. * Kako vzgaja svoje otroke kraljica. Angleška kraljica Viktorija in nje mož kraljevič Albert sta jako strogo vzgajala svoje otroke. Nekoč je koketirala mala prin« cesinja s častniki kraljevskega dvora. Svarilni pogledi kraljice niso nič pomagali. Naposled je princesinja na« menoma izpustila robec iz roke. Vsi mladi častniki so bliskoma planili proti robcu, da bi ga pobrali, kar pa jim kraljica ni dovolila. Ostro pa je pogledala na svojo hčer in velela: «Zdaj stopi iz voza in poberi robec sama.» Princesinja se je krčila, pa je bilo vse zastonj. Od sramu jo je oblila rdečica. Stopila je na tla, pobrala robec in kljubovalno zravnala glavo. — Drugič je bil kraljevič Waleški resno pokaran. Šel je s svojim oče« tom na izprehod in se ni zahvalil nekomu, ki ga je bil zelo prijazno pozdravil. Toliko da je kralj to zapazil, je rekel: «Zdaj pojdi, sinko, nazaj in pozdravi tega moža, kakor je on tebe pozdravil.« Kraljevič Waleški je to tudi napravil. DRUŠTVO NARODOV IN BOJ PROTI TRGOVINI Z ŽENAMI IN OTROKI. Dne 7. oktobra 1930. je bil otvorjen v Varšavi osmi kongres mednarodnega komiteja za boj proti trgovini z ženami in otroki. Na tem kongresu so se zbrali predstavniki raznih organizacij, raztresenih po vsem svetu, da podajo račune o dosedanjem delovanju, obenem pa da določijo skupni program za bodočnost. Resolucije tega kongresa, ki poudarjajo, da je treba združiti vse moči na mednarodnem polju, da se zatre to sramotno gorje, zadnja sled nekdanjega suženjstva, je objavil ves svetovni tisk. Gotovo bo tudi marsikatero čitateljico naše revije zanimalo delovanje Društva narodov na tem polju in pa način sodelovanja tega društva s privatnimi mednarodnimi organizacijami. Boj proti trgovini z ženami in otroki je imel mednarodno zgodovino že v času, preden je bila ta naloga poverjena Društvu narodov. Široko kampanjo je dvignila že okrog leta 1880. Josipina Buttlerjeva, ki je odkrila in objavila v javnosti nekaj svežih drastičnih primerov te sramotne trgovine. Na predlog francoske vlade je leta 1904. podpisalo v Parizu dvanajst velesil mednarodni pravilnik, ki je določil oblasti, ki naj bi zbirale vesti o izvabljanju žen v sumljive poklice, in pa strogo administrativno nadzorstvo, ki bi to preprečevalo in poročalo zlorabe centrali. Leta 1910. pa je podpisalo, tudi v Parizu, že 13 velesil mednarodno konvencijo o zatiranju te vrste trgovine. Konvencija je proglasila trgovino z ženami in otroki za zločin in določila tudi kazen zanj. Pakt iz leta 1920. pa poverja Društvu narodov skrb za izvrševanje določil pravilnika in konvencije. Svet pri Društvu narodov (Conseil) je določil za odgovorno funkcionarko te delikatne naloge v tajništvu Društva Poročile so se: gospodična Pepika Lorberjeva z gospodom Leopoldom Matjašičem od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, gospodična Berta Babičeva z gospodom Joškom Flisom iz Ljutomera, gospodična Nežica Rošičeva z gospodom Ludovikom Čretnikom iz Maribora in gospodična Terezika Šabjanova z gospodom Janezom Horvatom iz Bogojine. A narodov gospo Rachel Crowdyjevo, voditeljico oddelka za socialna vprašanja in oddelka trgovine z opijem. Gospa Rachel Crowdyjeva je velik organiza-torski talent. Med vojno je organizirala in vodila tisoče francoskih in belgijskih žen v pomožnih prostovoljskih četah. Še v toku leta 1920. je skupščina (1'Assamblee) zaprosila Svet pri Društvu narodov, da povabi države, ki so sodelovale pri pravilniku in pri konvenciji, naj pošljejo delegate na mednarodno konferenco v Ženevo. Konferenca Je izdelala še v podrobnosti mednarodno konvencijo o zatiranju trgovine z ženami in otroki vseh plemen, ki je bila podpisana dne 30. septembra 1921. v Ženevi. Društvo narodov ima stalno posvetovalno komisijo, ki mu v raznih prilikah in primerih poda svoje mnenje. Ta komisija, ki se imenuje sedaj komite trgovine z ženami in otroki, se snide vsako leto in je imela meseca aprila 1930. že deveto zasedanje. Sestaviiena je bila iz predstavnikov dvanajstih držav: Nemčije, Belgije, Danske, Španske, Združenih ameriških držav, Francije, Anglije, Italije, Japonske, Poljske, Rumunije in Uruguaya. Poleg zastopnikov držav so se udeležili zasedanja tudi zastopniki šestih velikih mednarodnih udruženj, med njimi mednarodni urad za zatiranje trgovine z ženami in otroki. Pri glasovanju imajo privatne organizacije le posvetovalni glas. Pri vsakoletnem zasedanju prouči komite najprej poročila predstavnikov držav in nato poročila dobrodelnih organizacij. Potem se obravnavajo izpremembe, ki se nanašajo na konvencijo: naposled pa predlaga komite navzočnim zastopnikom nasvete, ki se mu zde važni za čim uspešnejše zatiranje te trgovine. Ena izmed glavnih nalog komiteja Je sklicanie ankete, na kateri se določi smer njegovega nadaljnjega delovania. Dosedanje ankete so pokazale posebno živahno delovanje držav in zasebnih organizacij na zapadu. Komite je pa opozoril Conseill, da mora razširiti svoje delovanje tudi na vzhod, kakor je bilo v načelu določeno že dne 14. maja 1930., ko je ameriški urad za socialno higieno poklonil velikodušno darilo 125.000 dolarjev v ta namen. Letošnjega kongresa v Varšavi so se udeležili pod predsedstvom M. Bascom Johnsona iz Združenih držav severne Amerike švedska zdravnica gospa dr. Alma Sundcruistova in bivši poljski poslanik na Kitajskem M. Pindor, vsi trije člani komisije. Vprašanje odprave javnih hiš je na dnevnem redu vsakega zasedanja tega komiteja. Na zadnjem kongresu v Varšavi so proučevali zakone in pravilnike za zaščito javnega reda in zdravja proti nevarnostim, ki izvirajo iz prostitucije v deželah, kjer je odpravljen sistem javnih hiš. To proučevanje je ugotovilo, da se no odpravi javnih hiš niso nič bolj razširile venerične bolezni in da je ta obrlolžitev brez obnove. Nasprotno, zapiranje teh hiš je zelo znižalo nevarnost mednarodne trgovine z ženami. Na kongresu se je obravnavalo tudi vprašanje ženske policije, vrnitev inozemskih prostitutk, o pomoči ženam, ki prihajajo iz kaznilnice, o zaščiti mladih umetnic v raznih zabaviščih itd. Upam, da si čitateljiee iz tega, čeprav kratkega poročila, lahko ustvarijo sodbo o tem širokopoteznem mednarodnem delu Društva narodov na tem polju. Po referatu Jadwige Romeroivne, članice sekcije za socialna vprašanja tajništva Društva narodov, Pavla Belle : Kako je z ženskimi poklici (Konec.) Poiščimo si torej novih virov, novih možnosti zaslužka. Ravno Slovenija je na to stran zelo zanikarna. Razen modistk, šivilj, prodajalk in največjega kadra pisarniških moči je najti v precejšnjem številu edino še učiteljice. Drugi poklici so ali neznani ali premalo uvaževani, vsekakor pa neizrabljeni. V inozemstvu je dandanes polno drugih ženskih poklicev. Pri nas pa se misli edino na to, da pride hčerka na učiteljišče, kjer po štirih letih v najboljšem slučaju leto dni čaka na učiteljsko službo. Ali pa v pisarno, kjer mora od zore do mraka delati za minimalno plačo, kajti minuli so lepi časi visoko plačanih služb. Povrh vsega tega je izpostavljena še raznim šikanam. Velikokrat mora celo mesece in mesece delati brezplačno, samo zato, ker je začetnica. Oglasi pa kljub temu zahtevajo skoraj vedno le take. Čisto naravno! Te namreč nimajo nobenih zahtev. So skromne, potrpežljive, boječe in tako dalje. Pripetili pa so se celo slučaji, da so poedine tvrdke iskale začetnico, jo brezplačno izkoriščale tri mesece in jo potem odpustile ter vzele drugo — seveda zopet začetnico. In — kar je važno — kajpak zopet brezplačno, da jo je po nekaj tednih doletela ista usoda kakor ono drugo. Take tvrdke so menjavale uradništvo iz dneva v dan in si s to premeteno špekulacijo prihranile stroške stalnega uradnika ali uradnice. Tudi protekcija se je razpasla zadnja leta na neverjeten način. Danes ograža eksistenco na stotine uradnikov, in vendar ni nikogar, ki bi nastopil javno proti temu in opozoril odločilne faktorje, da razženejo to temno senco nad dolino šentflorijansko. Ali Je potrebno, da si toliko in toliko domačih, odličnih moči išče zaslužek v tujini? Ali je prav, da se daje zavetišče tujcem pod krinko strokovnjaško izobraženih moči? Ni ga skoraj podjetja, kjer bi se na tak način in pod tem imenom ne izigraval domači živelj. Ne samo javnost, tudi poedinci naj nastopijo proti temu. Ali je res treba, da se množijo samomori zaradi nezaposlenosti? Čemu bi obupavali oni, ki niso krivi svoje propasti? Čemu bi se starši bali in branili roditi deco, ko bi se lahko za vsakega našla primerna pozicija? Čemu sili kmetiško ljudstvo v mesta, ko mu narava nudi več kakor more porabiti sam? Čemu gre kmetiško dekle v tvornico, ko bi se z lahkoto preživljalo doma? Zakaj tirajo starši fante in dekleta v šolo, če vidijo, da jim ni za učenje? Zakaj se jih toliko brani nižjih, recimo proletarskih poklicev, ko se sliši dan za dnem, da inženirji, profesorji, zdravniki velikokrat ne zaslužijo niti toliko, kolikor si v nekaj letih pribori delavec, čevljar, monter, mehanik? Zakaj z dekleti v trgovske šole, ko so kot šivilje lahko samostojne in zaslužijo gotovo več ko v pisarni? Ali bi ne bila hčerka lahko izložbena aranžerka ali celo reklamna strokovnjakinja? Študija za to ni treba posebnega, v Zagrebu imajo v ta namen poseben tečaj. Ženska s svojim prirojenim tenkim čutom bi bila kakor ustvarjena za ta poklic. In če bi se izkazala za res dobro moč, bi se kaj hitro našlo podjetje, ki bi jo sprejelo in dobro plačalo. Kaj pa manekeni? Saj so slovenska dekleta znana kot elegantna. In voditeljice zavodov, recimo hotelov, turističnih oddelkov, penzijonatov, pisarn, tvornic, velikih modnih trgovin, voditeljice konfekcijskih oddelkov itd.? 72 j In ali bi ne bilo lahko desetkrat več žurnalistk, kakor jih je? Tudi poklic tajnice je neizčrpan. Naša podjetja kaj ljubosumno varujejo svoje tajnosti in niti ne vedo, da so se povsod po svetu edinole ženske moči izkazale kot izvrstne tajnice. Kje pa so arhitektke, zlasti moči za notranjo arhitekturo? Kje so dekleta predstojnice uradov, volon-terke na posestvih, uradnice šumarskih podjetij? Dalo bi se našteti še več drugih poklicev. Nimamo vrtnaric, ne mislim vrtnaric za otroške dispanzerje in zabavišča, ampak takšnih, ki bi se posvetile vrtnarstvu. Slovenija je izmed vseh pokrajin Jugoslavije ona, ki ima najbujnejšo floro in najbolj ljubi cvetlice. V Sloveniji je primeroma največ dobro uvedenih vrtnarij, rože se lahko prodajajo in rade kupujejo. In končno, ali ni žena že po prirodi največja prijateljica cvetk. Tudi laborantk je premalo. Kemičarke se tudi še niso uvedle, voditeljic muzejev, ženskih kustosov, knjižničark skoraj ne poznamo. Trgovk z lastnimi podjetji je sicer nekoliko, vendar niso zastopane v tej meri kakor, recimo, v inozemstvu. Potnica parfumerijskih in modnih predmetov je samo sem in tja katera, prodajalk čipkarskih industrij tudi ni veliko. Volonterke za preprodajo življenjskih potrebščin ni sploh niti ene, risaric desenov in osnutkov za ročna dela, modernih blazin, preprog, čipk itd. ne vem, če je kaj. Vzgojiteljice in bolničarke s potrebnim strokovnim znanjem so skoraj neznane, tehničark sploh ne upoštevamo, in tako dalje. Sicer je res, da se pri nas v Sloveniji take moči ne iščejo, in če se, da odloča samo protekcija. Toda čim bi bila ponudba tukaj, bi se pojavila tudi potreba. Šele tedaj bi videli, da se da v drugih poklicih morda več doseči kakor v teh, ki so nam znani in o katerih mislimo, da nam nudijo dovolj eksistenčnih možnosti. Posebno imovitejši srednji sloji, čijih hčerke služijo večinoma zaradi tega, da se omilijo režijski stroški rodbine, bi za svoj naraščaj lahko poiskali nova pota k bodoči eksistenci. Zlasti zato, ker v najhujšem slučaju lahko čakajo mesece in tudi celo leto na to ali ono službo. Drugič pa zato, ker bi se njih hčerke lahko izven domačega okrilja po strokovnih šolah in zavodih izpopolnile za bodoči poklic. Teže je seveda za materialno slabo stoječi srednji sloj. Vendar bi se dale z dobro voljo prebroditi tudi tukaj vse težave. Poklicev, ki so nam malo znani ali celo popolnoma tuji, je torej dovolj. Treba je poiskati samo način, da se kolikor mogoče smotreno izrabijo. In kadar bo bodoče pokolenje našlo nova pota k zaslužku, bo tudi za sedanji rod laže, ker bo prenehalo sedaj tako pereče vprašanje življenjskega obstoja. Ako hočete svoj denar dobro obrniti, zahtevajte, kadar kupujete bonbone, čokolado in kekse znamko SCHMIDT. Za majhen denar dobite najboljše in najokusnejše proizvode tvornice Viktor Schmidt & Sohne, Wien. k % — - K |A?A D€ j \| KL-ETA ] V AVEJTU (Nadaljevanje.) Stopila sem v tramvaj in sedla v kot. Ozrla sem se po ljudeh, ki so se vozili z menoj. Vsi so bili čemerni, pusta enoličnost tramvaja jih je storila take. Naglo sem vedela za zgodbo vsakogar, a dve mladi dekleti sta priklenili mojo pozornost nase. Na tej strani je sedela kontoristka, vsa bleda, elegantno oblečena, ustne prerdeče, obrvi obrite. Na nogah drobceni, fini čeveljčki, v orokavičenih rokah je držala torbico, umetno vezeno v bustu. Obkrožal jo je tajinstvenosladek vonj po kolonjski vodi. Bila je, hm — no bila je lepa. Njej nasproti pa je sedelo kmetiško dekle v vsem svojem izzivajočem zdravju. Neokorno1 je sedelo, z rdečimi lici, svetlimi očmi — in obuto v preproste kme-tiške čevlje. Kakor klasje zlati lasje so ji silili izpod pisane rute in roke je držala v naročju kakor dva rdeča piruha v belem predpasniku. Tako je sedela poleg svojega pletenega cekarja z neizogibnim «IHS>, živ kontrast bledolični gospodični na tej strani. Bila je tudi lepa, se pravi, vsaka je bila po svoje lepa. S pogledom sta se srečali deklici. Trenutek samo so se pripele oči druge v druge, potem sta klonili glavi, skoroda sramežljivo. Sem čez in tja preko so se spletale misli v pisano kito, sem čez in tja preko je zatrepetalo blagorovanje, sem čez in tja preko je deh-nila tajinstvena želja, vsa nebogljena, vsa zatrta in skrita v najgloblji kotiček srca. In si je mislilo kmetiško dekle: lepa si, gospodična, lepa ko angel kraj našega tabernaklja. In zvečer boš še lepša, vsa v svili in v spremstvu elegantnih gospodov pojdeš v gledališče, na mehkih blazinah boš sedela in uživala sladko petje in godbo. Potem pa te bodo zopet spremili gospodje, ob slovesu ti bodo poljubljali roke, ti pa se boš nasmehnila najlepšemu in najbogatejšemu med njimi. Kako lepo je tebi. Na toplem sediš, lahko delo opravljaš, zvečer pa se zabavaš in uživaš življenje. O, ko bi jaz--- In si misli gospodična: Pisana polja, zeleni gozdovi, zlato klasje, bistre vode. Kako srečno si, deklel... Pride nedelja, lepa boš tedaj ko Golarjeva pesem. V bujnih nedrjih rdeč nagelj, svilena ruta na glavi, pa pojdeš v objemu z drugimi dekleti preko polja, vsa srečna boš pela z njimi veselo pesem, čebelica ti bo brenčala okrog zlate glave, s slemena pa ti bo žgolela modra lastovka. Prav tvojemu glasu bo odvriskaval postaven fant s krivcem za klobukom. Kako lepo je tebi, ti zdravo, brsteče dekle ... Zopet se zazreta druga v drugo, nasmehneta si, kakor bi ugenili druga druge misli in zopet kloni glava v otožnih sanjah. Sem čez in tja preko so se spletale misli v pisano kito, sem čez in tja preko je zatrepetavalo hrepenenje, sem čez in tja preko je dehnila tajinstvena želja, vsa nebogljena,, vsa zastrta in skrita v najgloblji kotiček srca. * Niti tukaj niti tam preko ni življenje posejano s cvetkami. Kadar gledaš, ti kmetiško dekle, sem čez, kadar se zasanjaš ti, gospodična, tja preko, tedaj vidita vselej samo tisto, kar je najlepše. Prvo vama to bije v oči. Da, in vabljiva je ta goljufiva lepota kakor sinja globina tolmuna, ki hlepi za tvojim življenjem. — Toda z zdravim razumom in junaškim premagovanjem je treba odoleti silni težnji, ki kruto zahteva izpremembo človekovega socialnega položaja. Kajti grenko je spoznanje, ki plane iz zasede nate, izraču-njeno vedno tedaj, kadar je prepozno ... Prilike so mnogo preveč zahrbtne, da bi se jim moglo dekle slepo predati na milost ali nemilost. Najprej je treba vse do skrajnih potankosti premisliti, preden se odloči za tako kočljivo stvar. Dekletu, ki gre v mesto, da se priuči kuhi, gospodinjstvu, s čemer potem pomaga doma, takemu dekletu lahko. Kdor jo pošlje v te svrhe v mesto, ta ji preskrbi tam tudi vse potrebno, da v redu in dostojno preživi svojo učno dobo. Le nravstveno najbolj pokvarjena dekleta krenejo na stransko pot in v najgrših primerih propadejo. A v splošnem tem dekletom v mestu ni sile. Bolj so prizadete one, ki gredo v mesto zaradi domačih razmer, zaradi lastne trme ali česarkoli drugega. Če tako dekle začuti, da se majejo prilike okrog nje, naj nemudoma poišče zvezo z mestom, bodisi z znanci tamkaj ali pa s posredovalnico za službe. Šele tedaj, ko ji je zatočišče zajamčeno, naj dobro pripravljena na vse odide od doma. Vendar naj prej še vse dobro premisli, kar bomo prinašali na tem mestu, da si prihrani grenka presenečenja. Nekaj o debelosti Kakor je pojem o lepoti zelo različen, kar priča že pregovor M/ m Možem, ki kličejo žene s «staro». Pet let sem poročena. Mož je bil vso to dobo kavalir, da sem ga bila vesela. Dajal mi je poetična imena. Kar čez noč pa me je pričel klicati s «staro». «Stara» gor, «stara» dol. Kakor da bi bila res že tako stara, pa mi je komaj 27 let. Ni mi dosti, da me kliče s «staro» doma pred otrokoma, ne, celo pred tujimi ljudmi mi daje tako ime. Prosila sem ga že, naj vendar opusti to «staro», pa prav nič ne pomaga. Ker je gotovo še kaj tako vljudnih moških, pozivam čitateljice, da prihodnjič objavimo imena svojih mož, če se med tem časom ne odvadijo klicanja s «staro». Nočem biti «stara». Če me nočeš klicati z Ivico kakor nekdaj, pa hočem biti vsaj Iva. Ponočevanje. Moj mož je znan ljubljanski veseljak. Da ga ni nikdar doma, temu sem se že po toliko letih privadila. Težko je šlo, pa žene smo potrpežljive Hkrati za podnevi In ponoči Je NIVEA-CBEME ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, ki pospešuje nego Kože, da se Nivea-Creme globoko vleze v kožo, ne da bi se koža količkaj svetla Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljeta veter in grdo vreme, kožo pa dela voljno m gibčno. Ponoči deluje Nivea-Creme na ta način, da Vam oživlja in krepi polt in da dobite živahen in mladosten videz. Nivea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi imela v sebi Eucerit, ki kožno stanicje hrani in oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoče in blago delovanje Nivea-Creme. Škatle po Din 5-—, 10'— in 22'—. Tube iz čiste pločevine po Din 9-— in 14-_. Izdeluje v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j. Maribor, Gregorčičeva štev. 24 in preveč popustljive. Včasih mn ni zadosti, da čas zapravlja po gostilnah, temveč privleče vso pivsko bratovščino domov, in jaz jim moram kuhati kavo. Seveda mi zbudi, otroke in tudi stanovalci se pritožujejo nud ponočnim razgrajanjem. Prosila sem ga že neštetokrat, da naj se tega odvadi, pa nič ne pomaga. Ali ima mož res vso pravico, da dela, kar se mu zdi? Kaj naj storim, da se bo odvadil če že ne pijančevanja, pa vsaj tega, da ne bo zahteval, da kuham ob tretji uri zjutraj za njegove prijatelje kavo. Katera mi da dober svet? — Marta K. Netaktnost. Pri sebi imam svojo mlajšo sestro, ki študira medicino. Je to veselo dekle, ki se rada z vsakim moškim pošali. Čeprav marsikaj stori, kar ni bon ton, moram vendar reči, da dekle ni pokvarjeno. Kvečjemu nekoliko lahkomiselno. Moj mož pa vse to izrablja in mi sestro, kadar me ni doma, nadleguje. Zadnji čas pa je celo tako netakten, da mi hoče sestro vpričo mene poljubovati. Čeprav se ga sestra brani, kolikor more, pa jo vendar s svojo močjo užuga. Ne preostaja nama drugega, kakor da se sestra izseli. To pa je njej težko, ker nima sredstev. Če nama morete svetovati, kaj naj ukreneva, Vam bova zelo hvaležni. — Sonja in Nuška R. Odgovor O. I. Žena, ki je izgubila moževo zaupanje, si le s težavo pridobi to, kar je izgubila. Možje ne odpuščajo tako hitro, kakor me ženske. Toda čas zaceli vse rane. Tudi Vaš mož bo sčasoma pozabil na Vašo zablodo. Sicer Vam je morda že odpustil, in le Vi v svoji bolesti še vedno mislite, da Vam ne zaupa. Najbrže je tako. Potrpite pač in popravite svojo napako z ljubeznijo do otrok in moža. Če je plemenit, Vam je v srcu že odpustil, in ker imate otroke, se bo kmalu našla med Vama zopet srčna vez. jy P. n. uredništvo! Ker vidim, da se Vaš cenjeni list bavi tudi z zakonom, Vas prosim, da objavite tele vrstice, in prosim čitateljice ter čitatelje za dober nasvet, kaj naj storim v svoji stiski. Ko sem imel 28 let, sem se oženil z veliko mlajšo tvorniško delavko. Denarja nisva imela. Verjel sem njenim besedam, da se hočeva oba lotiti dela in zaslužiti, da si bova lahko na- pravila, kar potrebujeva. Toda hitro je prišlo razočaranje. Kmalu po poroki je moja žena zapustila službo, češ, saj mi ni treba delati, ker moj mož zadosti zasluži. S tem bi se bil še kako sprijaznil, toda kmalu nato mi je rekla moja žena: cKuliaj si sam, če hočeš jesti, peri si sam, če hočeš biti čist, in delaj sam, če hočeš živeti 1» In tega se zdaj tudi verno drži. Zjutraj gre zdoma, opoldne za kosilo prinese s trga kuhano klobaso in dva krajca kruha; popoldne gre zopet v mesto, in ko pridem zvečer izmučen od dela domov, moram šele čakati na milostivo, da pride in mi odpre stanovanje. Na lepo vprašanje dobim sirov odgovor. Po enom letu takega življenja sem imel 10.000 dinarjev dolgov. Poleg tega pa mi je žena zastavila veliko stvari, ne da bi vedel, in med njimi celo takšne, ki niti moje niso. Živela bi lahko z mojim zaslužkom čisto lepo, ko bi ona znala dobro gospodinjiti. M. J. Lj. Moja žena je bila kot dekle pravi angel. Tako milo me je pogledovala, da sem se kar topil same zaljubljenosti. Bila je ponižna, skromna, mirna in prijazna. Poznala sva se samo dva meseca in sva se vzela. V dobrem letu pa se je vse predrugačilo. Sedaj moram biti jaz ponižen in skromen. Žena pa mi zahaja vse popoldneve k prijateljicam in prihaja domov, ko je treba večerjati. Zvečer mi hodi v plesno šolo in v kavarno. Pravi, da je vsak mož, ki krati svoji ženi pravico do družabnega življenja, tiran. Sedaj sem ji moral nabaviti smuško opremo, in ker sem za ta šport preobilen, je ženica odpotovala in me pustila za praznike samega doma. Gospe, vprašam Vas, ali so vse moderne žene takega tipa? Bil sem vnet zagovornik ženske pnukopravnosti. toda v praksi mi to ni všeč. VPRAi-AN7A. !N OD.GOV.OfiJ Mija, Lj. — Pri mojem dežniku, ki je sicer še popolnoma lep in dober, je začelo blago propuščati vodo. Ali se da to popraviti? Odgovor: Tak dežnik lahko sami popravite takole: vzemite nekoliko ocetnokisle gline, pomočite vanjo majhno gobico in namažite z njo dobro vsa mesta, ki puščajo. Potem še mokri dežnik na hitro posušite in dežnik bo zopet tak kakor treba. Mici K., V. — Imam jopico iz čiste volne, iz katere nikakor ne morem spraviti nekega neprijetnega duha, čeprav sem jo že večkrat prala v milnici. Kaj naj storim? Odgovor : Neprijeten duh Vaše jopice utegne biti od mila. Denite v mlačno vodo nekoliko boraksa in izpirajte v njej jopico, ne da bi jo mencali ali ovijali. Nato jo pa izplakujte v vedno hladnejši vodi, nazadnje v čisto mrzli. Jopico posušite na zraku! G. K. v M. — Že nekoliko časa opažam na svojem perilu eden do dva centimetra dolge luknjice, ki so videti, kakor bi jih kdo napravil s šivanko. Dolgo nisem mogla dognati, odkod so. Šele pred kratkim sem ugotovila, da so jih napravile ribice, ki se rade pojavijo v starih spisih. Ribice se le redko vidijo, najlaže pri nenadni svetlobi. S čim naj jih preženem? Odgovor: Nadležne ribice v stanovanju lahko odpravite s čisto drobno zmletim poprom. Še bolje je, če popru primešate nekoliko praška zoper mrčes in s tem potresete vrata, podboje, okna in oknice. M. š. iz V. L. — Moj mož je deset let mlajši od mene. On ima 49 let, jaz pa jih bom 59. Zadnji čas opažam, da se je začel zanimati za drugo žensko. Zelo trpim zaradi tega in se bojim, da ga bom izgubila. Zdi se mi, da bi brez njega ne mogla živeti, čutim pa, da si želi prostosti. Kaj naj storim? Ali naj ga zdaj po dvajsetletnem zakonu zapustim? Otrok nimava. __ Odgovor: Nevarno je vzeti veliko mlajšega moža, ker se žena itak hitreje postara, četudi se na vse načine bori proti temu. Preden se odločite, da zapustite moža, s katerim ste živeli dvajset let, morate dobro premisliti. Ženska, ki ima 59 let, si le težko ustvari eksistenco. Izkušajte se z možem iskreno raz-govoriti in se ravnajte po tem. D. K. v M. — Kako je treba spravljati sadje čez zimo, da se ne pokvari? Odgovor : Sadje moramo imeti spravljeno v zračnem in suhem prostoru. Temperatura naj bo nizka, ker se sadje na hladnem bolje drzi in se gniloba ne more razviti. Večkrat je tudi treba sadje prebrati, kar je nagnitega odbrati in takoj porabiti. Še veliko bolje je pa, če vložimo sadje v suiio zdrobljeno šoto, ki ne pusti zraka do sadja. Vilma G., B. — Imam omaro za led, ki je stala dalje časa na podstrešju. Fo naključju je prišel vanjo naftalin. Duha po naftalinu nisem ua noben način mogla spraviti iz omare, dokler nisem poizkusila s čistim špiritom. Kako pa naj spravim zdaj duli po špiritu iz nje? Odgovor : Izperite jo dobro s toplo vodo, v kateri je raztopljena soda ali raztopina hipermangano-vega kislega kalija, in postavite potem omaro za dalje časa na zruk, če le mogoče, na solnce. H. E., L. — Že dve leti sem znana z gospodom. Sva večkrat skupaj. On je zelo prijazen z menoj in kaže očitno zame veliko zanimanja. Vendar pa ni še niti z besedico omenil, ali me namerava poročiti. Ali bi bilo prav, če ga ob priložnosti poprašaiii, kaj misli? Pripominjam, da sem učiteljica in torej nisem navezana na ženitev. Odgovor: Dve leti je sicer dolga doba, vendar je v današnjih časih popolnoma razumljivo in umestno, da se oba dodobra spoznata, ali sta za skupno življenje. Moški mora to še posebno dobro preudariti. Slabo bi bilo, če bi ga Vi prisilili k prezgodnji odločitvi, ker bi lahko s tem vse pokvarili. Morda ima gospod poklicne ali rodbinske ovire, ki jih Vi ne poznate, zaradi katerih se neoe vezati. Če pa teh ni in je gospodu samo do prijateljstva, ne da bi imel pri tem resnejše namene, mu lahko previdno izvabite izjavo, če mu, kadar Vas vabi na sestanek, odkrito Slavni filmski igralec in pisatelj MAX MAGNUS uporablja zaradi njene kakovosti, učinkovitosti in osvežujočega okusa samo zobno pasto «Kaliklora». Mala tuba Din 9"—, velika Din 14-—, Jod-Kaliklora tuba Din 20—. Zaloga: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5. poveste, da Vam je nerodno, če Vas ljudje prepogosto vidijo z njim. Če mu je kaj do Vas, Vam bo gotovo pojasnil, kako je s stvarjo. Rada bi bila mlada in lepa (Nadaljevanje.) Predpoldne ne jej veliko. Vse, kar poješ dopoldne, je na kvar tvoji vitkosti. Zaradi tega se pri zajtrku rajši odreci žemlji ali kruhu, sladkorju in sladicam. Potem si lahko opoldne malo več privoščiš, seveda le kako malenkost več. Veliko hitreje, kakor si misliš, se bo telo privadilo na zmanjšano hrano. Tudi je veliko bolj zdravo malo jesti in paziti na svojo zunanjost, kakor pa s preobilno prehrano nasititi svoje telo. . j Prehrana. Pri negovanju lepote je zelo važno vprašanje prehrane. Mučno je, če moraš pri vsakem grižljaju pre- Vaš mož se Vam lahko izneveri, ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako zaradi tega niste dovolj mikavni. Znana dišeča sol za izpiranje ISLA SPtJLSALZ 'Vam bo pomagala, da ostanete vedno zdravi, sveži in mladeniški, če jo redno uporabljate za svojo intimno toaleto. mišljati, ali bi ga ali bi ga n©. Večkrat se kdo s težkim premagovanjem odreče poslasticam, ne ve pa, da se niti ljudem, ki nagibajo k debelosti, ni treba vedno odpovedovati kuhinjskim dobrotam. Kdor hoče ostati vitek, pa vkljub temu neče vedno stradati, naj si zapomni tole: Če hočeš ostati vitka, ne smeš veliko jesti. Na vsak način je zmotno, če kdo misli, da mora mnogo jesti, ako hoče imeti dober videz. Ljudje jedo veliko več iz navade kakor iz potrebe. Človeško telo se prav hitro privadi na nepreobilno hrano. Samo malo energije je treba. Ljudje, ki nagibajo k debelosti, se morajo zadovoljiti z jedrni, ki niso preveč redilne. Če iz kakršnegakoli vzroka kateri dan jedo redilne jedi, morajo presežek izravnati drugi dan s skromnejšo hrano. Da se ne sme na to stran prepogosto grešiti, je jasno. Če se nečeš odebeliti, pazi zlasti na red v prehrani. Hrano, kolikor je potrebuje človek za življenje in delo, uživaj kolikor mogoče v enakih presledkih in vsak dan ob istem času. (Da]je prih0dnjič.) Kako se same onduliramo Spretne žene in dobre gospodmje poizkušajo najrazličnejša dela in nekatere včasih prav dobro konkurirajo pravim obrtnikom. S spretnostjo, dobro voljo in potrpežljivostjo se da marsikaj doseči. Same šivajo obleke, če ne zase, pa vsaj za otroke, delajo preproge in si bar- vajo blago, obleke in klobuke. Včasih tej ali oni obesi spretni prodajalec na velesejmu pripravo in material za lepljenje loncev in porcelana, da gospodinja lahko pokaže tudi tu svojo izumijivost. Izkratka — žene se z uspehom lotijo marsikaterega dela. Danes prinašamo način onduliranjn v sliki in besedi, nekaj novega za podjetne čitateljice. Slike nazorno kažejo, kako se postopoma vrši onduliranje. Za onduli-ranje se potrebujejo klešče, glavnik, zrcalo in potrpežljiva žrtev lepote. Klešče se segrejejo na plinu ali na špiritu. Vročina klešč se preizkusi na tenkem papirju. Če papir porumeni ali pa se celo žge, je treba počakati, da se primerno ohlade. Drže naj se za en ročaj in vrte v zraku, kakor to delajo v česalnih salonih. Lasje se morajo gladko izčesati, nato pa se postopoma ondulira pramen za pramenom. Z odprtimi kleščami se primejo lasje čim bliže glave. Potem se klešče zasučejo z leve strani na desno, kakor kaže slika štev. 4. Medtem ko desna roka miruje, se z levo češe pramen las preko klešč. Tako nastane prva ondulacija. Primerno oddaljena od prve se naredi druga, ki mora biti po širini enaka prvi. Postopek je isti, le da se klešče obrnejo v nasprotno smer. To se ponavlja menjaje po vsej dolžini pramena. Da se ondulacija pokrepi, da ostane trajnejša, se ponovi postopek še enkrat. Slika 5 nam kaže prijem od leve, slika 6 pa od desne strani. Prvi poizkus onduliranja se napravi najlaže na pričeski, na kateri se poznajo še sledovi ondulacije. Tiskovni sklad Za naš tiskovni sklad so darovale: Ivana Kumpova, Maribor (zbirka iz Maribora), 456 Din; Helena Raku-ževa. Ljubljana, 100 Din; Frančiška Kolarjeva, Ljubljana, 100 Din; Sonja Gorjančeva, Kranj, 65 Din; neimenovana, Novo mesto, 70 Din; Z. Lončarjeva, Celje, 68 Din; Ana Polajnčeva, Maribor, 50 Din; Roza Čežmanova, Kamnik, 46 Din; I. Hlebševa, Ljubljana, Nada Fisterjeva, Ljubljana, Leopoldioa Remčeva, Beograd, K. B. Volmika, Beti Divjakova, Radovljica, Val. Rižnar, Kočevje, po 35 Din; neimenovana 30 Din; Rika Puklova, Žreče, 28 Din; Mira Škorčeva, Ljubljana, 26 Din; Stanislava Grumova, Sušak, 25 Din; F. Gorše, Krško, 24 Din; Mici Šobova, Domžale, 22 Din; V. čančar, int. ppor., Plevi je, 20 Din; Ema Lukescheva, Celje, 20 Din; Zora Rapetova, Ljubljana, 20 Din; Micka Schisserjeva, Kočevje, Angela Žvanova, Ljubljana, Anton Kovač, Kranj, Francka Rihlerjeva, Ljubljana, Vida Janičeva, Zagreb, L. Ferjančičeva, Ljubljana, G. Zorkova, Maribor, Iva Kučkova, Celje, Ljuba Jankoviceva, Niš, H. Gogalova, Črnomelj, neimenovana po 18 Din; Roza Girlingerjeva, Št. IIj, 14 Din 50 p; M. Kraljeva, Vurberg, 12 Din 50 p; Jakob. Žitkova 12 Din; Olga dr. Tajnškova, Sv. Pavel, 10 Din; Fr. Sipčeva, Kranj, Justi Kitzova po 3 Din; M. Kuna-verjeva, Ljubljana, Seli Plevančeva, Ljubno, G. Rozina Riharnikova, Rogaška Slatina, po 7 Din; M. Der-gančeva, Klubci, Fr. Iršič, Mislinje, po 6 Din; M. Duic, Prevalje, Mara Suhačeva, Beograd, M. Muršičeva, Maribor, Anka Očkova, Tezno, po 5 Din; S. Ferluga, Maribor, M. Rozmanova, Ljubljana, H. Zaloperjeva, Slovenjgradec, Tonka Lebanova, Vrhnika, Zalka Holz-lova, Selnica ob Dravi, M. Franja Sedejeva, Radeče, M. Rudeževa, Tolsti vrh, Gusti Skaletova, Selnica ob Dravi, M. Hren, Zgornja Hudina, po 4 Din; M. Čer-mel, Ida Kotnikova, Selnica ob Dravi, Janja Horva-tova, Sv. Lenart, Tončka Vebrova, Selce, po 3 Din; A. Pečovnikova, Maribor, Olga Šavnikova, Kranj, M. škerljeva, Gotna vas, po 2 Din 50 p; Justina Blin-čeva, Mokronog, Mija Knezova, Ljubljana, Ago Rode-tova, Celje, Gr. Ržišnikova, Poljčane, Julija Sirnikova, Ljubljana, M. Slana, Celje, M. Smenj, Otoče, Ana Rosinova, Ormož, po 2 Din. Za darila vsem in vsaki posamezni darovalki iskrena hvala! Naročnina za list s krojno prilogo je za vse leto Din 68—, za pol leta Din 35—, za četrt leta Din 18—. Za Ameriko in inozemstvo dolarja 2—. Posamezna številka stane Din 5-—, krojna priloga Din 2—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Erna Podgornikova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Prule 11. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). r DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 BRZOJAVNI NASLOV ■ DELTISK TELEFON 2132 * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 11.630 * TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU (BAKROTISK) TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE. KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA, OVOJE ZA RAZNE INDUSTRIJSKE IZDELKE POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, ILUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-. VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM Za vsako roko primerno pero Naravna velikost. Velikost 3 (za dame). Barva onix. Velikost 3 (za dame). Barva črna. Velikost 5. Barva modro-marmorirana (lapis lazuli). Velikost 7. Barva rdečkasta. Posebno učinkovito je darilo, ako ga poklonite v krasnem etuiju, prevlečenem z imitiranim usnjem in vloženem s svilo in plišem. Vse vrste peres s tenko, Vse velikosti v poljubnih srednjo ali široko konico, barvah: črni, onix, modri, različno opiljeno. Vse konice iz peri. V istih barvah svinčnik OSMIRlDIJA ^ . , w v i. »AVTOMAT Daru|te nalivno pero! Vse zivl|en|e bo spominjalo na Vas. Naša peresa so originalna amerikanska, n e z d r o b I j i v a, 1 4 k a r. zlato, k o n i c e o s m i r i d i j Telefon 3 4 5 6 a. p m i h LJUBLJANA MARIJIN TRG Speci alne novosti za maske A. & E. S KABERNE L I U B LIANA Telefon 2431 J Tel.fon 2431 Mestni trg štev. 10