Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, *— = Učiteljska tiskarna. ===== deklamacije za list so poštnine proste. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; posejem prostor 50 v; razglasi in poslano '■rstica po 60 v; večkratni objavi po do-==:=== govoru primeren popust ■ —- NAPREJ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Izbaja razen nedelj in praznikov vsak — ■" ■ dan opoldne. —————— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in . ------------ Ameriko K 48. :............. —— Posamezna Številka 14 vin. Št. 96. V Ljubljani, sobota dne 27. aprila 1918. Leto II. Strah pred parlamentom. v V nekaj dneh — 'dne 30. aprila — se snide zbor. Da vlada z nekako skrbjo gleda Vt al sc zasedanje*, bo vsakdo urmal. oiilulair ni .imela trdne večine itn je tudi sedaj nima. Da si zagotovi talko, je, kakor pravilno oimieniia .neki diunajsiki eifiicijoz, »'potrebna progama«. z običajnim' mečkanjeun že v m.inu ni w doilgo, sedaj pa šele prav ne. Kritemu pride afera s cesarjevimi pismom, odstclp Cern in o1 v 1T1 imenovanje novega zunanjega ministra, spričo katerih dejstev ntegne, kakor se zdi, ministrski predsedniiik biiti potisnjen kar v kat. Najbrže badio tedaj »od vseh sitranii zbcinniice ffijavliali, povpraševali in se pritoževali ter se ie bata, da utegnemo dloživeiti burne .in živahne šene«. Mioigoče je to že, prav .goitovio pa ni. Povodov »za pritožbe« 'je v izoibiliei. Ntoben poslanec, ki svojo zastopniško dolžnost jemlje re™° —• im misliti bi, da to zadene pretežno večine zbornice — se ne bode upal motiti iraz-Pra/v v zbonniiici zaraditega, ikeir bi blil potem na Pravem pobu, da briezuispetši1 sv«ie pritožbe. Slaba veist vlade kakor tundri njenih oioiitnih m skritih pristašev očividno napravlja te te-zave jako pTozcinne: parlament bi radi — naravnost povedano — potisnili na stran. — //-a.to oglašajo »v parlamentarnih krogih« z vso dpiazien, »da naj bi se prva seja že po traa\a,n'.iu_ prekinila in nao bi se sklicalo rn .. !a 'stC) taJ^° 'Pdkroiiene, da moibein pa-ja ulovelk. ne im/oine na tern dvomiti, d'a sima) špia2"'Verii“C"1™'t'v,e ^vežami z Nemčijo. Res ni ombrn vsaka ueimiškouacioinailiria vS,dru^ šele posebej prisega mašo za-fr/rn.o • f vestobo. Naši kanioni na zapadini s« 'vlalki z 'avsitridskiimil četami, ki zgavion-C V Bcfeiiio, ne potrebni jeij/o noibemega voli nwa Poudan-janja, iker označujejo do-krone 4 erie na^' odgavarnih državnikov in da Jf1 tudli ®e ce^'° gosposka zbornica, ■ e. napravi važno. Članstva ustavovern.e stranke in središča zborovali in njunim sejam se pripisuje posebna važnost, ker sta bdi zelo številno obiskani. Od središča jih je prišlo sikoiro polovico, cd ustavoivenne |)a celo dve tretjini. Sklenila se je resolucija, katere vsebin,a ise zaenkrat prikriva. Sicer mihče ni ipoisebno radoveden, kaj je gosposka sklenila: toda »Neu.es Wiener Tas:.blatit« izblebeta, da izjavlja gospoda to, »kair danes nemški narod v Avstriji občuti« in kakor hktiro gospoda pride s svojimi nazori, »bo pod glcbokiim vtiskoim in težo tega glasu vedela biti vsa nemška Avstrija enega imiiš-ljeiniia«. To se naj zgodi v setfi, katere takojšnje sklicanje zahtevajo od pneds. gospioiske zbornice. Ato bi pa seiia iziositallai, pote,m »se bosta obe sitnainM cbrniiili v smislu resolucije izražene izjave na javnost«. V gotovem smislu nam more biiti zahteva obeh skupim 'gosposke zbornice popolnoma prav. Ako smatra gospoda siMioainife parlamenta za po/brietao, tedaj bi smatra,to zavita-čenje seti državne zboirinii/oe mairavnoist za Izzivanje. »Neiues Vriemer '1'agblaltt« vse težave, ki stoje zasedanju nasproti, izraža v stavku: »Kabinet Selkller stoji pred težko razrešenim vprašanjelm, kje iiin kako bi se dobila večina v parlamentu«. To ie pa vprašanje, ikri se v prvi vrsti tiče vlade. Ako ga ne more razrešiti, tedaj se mora pač umakniti drugiim možeim. Časi, da bi vlada mogla izločiti parlament, alko ni kos svojim nalogam, so miiinullii iin »pabliamenta-riiični krogi«, ki »se boje« za mirni potek sej, se bodo prepričati, da prebivalstvo ni več voljno prenašati vladanja »nepoznanili moči«. Ivan Cankar: Očiščenje in pomlajenj Predavanje v »Ljudskem odru« v Trstu, dne 20. aprila leta 191 S. Prijatelji, Tržačani! Preden vam spregovorim o velikih in važnih stvareh, ki so v živi zvezi z življenjem našega slovenskega naroda in z življenjem nas vseh, vam sporočim, Tržačani, pozdrave iz Ljubljane! Nekoč je rekel ljubljanski župan doktor Ivan Tavčar lepo in resnično: »Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča!« Brez pljuč srce ne bo utripalo, rez. srca ne bodo pljuča dihale ! Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna, samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu, pokopana za vekomaj. Kdor pride iz Ljubljane k vam, čuti, da pride domov, da stoji na domačih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim fenih misli. Pozdravljeni! ? 1. Prijatelji! Kadar preboli človek težko bolezen, kadar se vzdrami iz silne preizkušnje, iz temne blodnje, takrat ni več tisti, ki je bil poprej. Oni prejšnji, ki je živel pred boleznijo, mu je čisto drug človek, mu je skoraj tujec. Prerojenemu, iz trpljenja, iz grozniče in blodenj vzdramljenemu se zdi, da je vse njegove prejšnje bitje in nehanje nekje v daljnji daljavi za njim, da je vmes celo dolgo, veliko in strašno življenje. Čuti pa obenem, da ni bila brezkoristna ta preizkušnja z vsemi njenimi brezmejnimi grozotami, da je bila preizkušnja potrebna zato, da so njegove razbolele oči ugledale veselo zarjo jutra in pomladi, da so oči njegove duše ugledale zarjo novega, poglobljenega spoznanja. Najprej spoznanja zmot in grehov preteklosti, nato spoznanja poti, ki vodi iz jutra v dan, iz sedanjosti v bodočnost. Silen je vihar, ki buči preko trpeče zemlje, preko človeštva, tega ubogega, v krčih in vročici poblaznelega. Vihar ruši mesta in vasi, pustoši dežele, da so gole in puste kakor beraška dlan, vzdignil je valove morja, da treskajo ob najvišje bregove, poplavljajo pokrajine, kjer je nekoč dihalo bogato življenje. Ali ta vihar ne podira le mogočnih hrastov, temveč ne prizanese niti ne ponižnim bilkam na senožeti, niti ne drobnemu, komaj iz popja vzklilemu cvetju na mladikah. Tisoči in tisoči mladih, življenja željnih in življenja vrednih bitij pada pred našimi očmi v prezgodnji grob. S silnim korakom hodi smrt po okrvavljeni zemlji in kosi in žanje brez misli in brez usmiljenja. Zdaj je resnica, kar je govorit pesnik-prerok pred mnogimi leti: Grobovi tulijo ... šume irt tulijo razkopani kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak . . . Kaj hočete od nas? Imeli smo ljudi — v poljani cvet. imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grobovi, še od nas?« Ali ne samo v strelskih jarkih — ne samo tam žanje smrt! Obilo in preobilo žetev je našla tudi v tihih domovih, med štirimi stenami. Tam umirajo tisoči za neizprosno boleznijo, ki se imenuje bridkost in skrb in — glad. Kljub vsemu, kljub temu brezdanjemu morju krvi in morju solz — kljub vsemu ni predrznost, če pravim, da je in ostane resnično, kar sem bil nekoč napisal: Nobena solza ni potočena zastonj, nobena kaplja krvi ni prelita zastonj!« In še nadalje: »Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje!« Kajti kolikor tisočev jih je padlo na bojiščih, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hudega: —ostalo jih Vse LISTEK. Sovražniki. zn ničesar v !c gomazelo pred očmi in vendar ni zapa-vzuemirjajočega ali nadzemeljskega: prav- cato omamlj • x 1 1 g nauzcineij:>n.ega : prav-Prično delatiI0£e izbijanje je bilo to, kakor če zjutraj sekljajo salame ^ t0Van,i’ kat’ kat’ kat’ kier m°rda seimmn c 1 Pločevino, ah usnje in taisto zopet ‘vaj" S s,rop v za las eliakc koščke. . . In tedaj je rE>zumel, da je to enoinisto, ako salame, ali pločevino, ‘D usnje, ali ljudi. !op»lr. I 1 ’ OC4,,1U VlUOlVj jv V.n , cl/j. k in. ’ ’ me hišami in ulicami je mislil, da je to, samo doslej je mislil, da je raz-šami in ulicami je mislil, dr se vsak drugače oblači, po svojem okusu, kjer se v l'0 Slllei‘io 'n ljudje o sebi govore, kakor da bi bil teh' l- ".ekai P°sehnega . . . kjer se nahajajo izložbe in v Ve ,,| "aSe 'n V 7'ac*niib se piše o ljudeh, o bolečina!?, o u. Se|iu in o trpljenju posameznih, samotno živečih lju-veselju, bolečinah in o ljubezni . . . ob]H?. kl'iiffe! V dolgih dneh brezdelja, pod težkimi liivih! - na R0,il' t,el’ varil°stnih naprav ležeč, v omarn-vrSta,111 *°taih sanjah je tu Fedor srkal v črkovnih sveti 1 zapi"ti čarobni svet, ki se tam notri daleč, daleč v nedosegljivem, rožnatem in divjem zraku . . . «<> ln nove,e ter gledališke igre, velikansko potno a”ie, tisoč in ena noč, vse, kar govori o deželi sanj . . . nič od tega ni tukaj, nič od pristnosti, od resničnosti velike tovarne za razkrajanje človeka, h kateremu se je pred tremi leti zbudil, iz onih sanj, o katerih je sodil, da so resnične. O ljudje, gospe, ljubezen, gledališče . . . skrbi polne in vesele idile in pretresajoče tragedije! Najbolj so ga zanimale ljubosumne in Ijubim-ske drame; z izbuljenimi očmi in proti nebu molečimi lasmi je prežal, kako se je razžaljeni ljubimec zvijal v svojih mukah, s koliko besedami in zgodbami opisuje svojo bol in se prilizuje, kako potem svojo nezvesto, pa neznansko sladko ženo zadavi ali pa umori tatinskega zapeljivca, kajti izmed obeli more živeti le eden, ga umori, ker se je drznil dotakniti, kar mu pomenja več kakor življenje in smrt! . . . Nekoč je Fedor čital med topovskim ognjem nekaj podobnega; o življenju in o smrti nekega človeka, katerega je spoznal po opisovanju in ga bolje poznal, kakor vsakega poljubnega njegovih znancev — bil je govor o nekem človeku, o njem samem. In ko je junak v tej knjigi zasledi! svoje življenje, tedaj je Fedor spustil z zobmi škripaje in omamljen knjigo na tla in je sunil kakor kak ponočnjak svojega tovariša, ki mu je z zardelim obrazom že nekaj minut pripovedoval, da jih je od njih padlo že dvesto, pač pa ie sedaj postojanka zagotovljena, ker smo dobili ojačenje. Za sedaj se je Fedor približal sanjski deželi, oni hvalisanj, ki se je svetila nedaleč, oddaljena samo nekaj kilometrov proč. Približuje se ji, sam v gozdu, izbran kakor kak potnik na severni tečaj, ki ima pogum, da se odtrga od svojih strahopetnih in žalostnih tovarišev iti se izseli v daljnjo deželo, o kateri krožijo stare, občudovane legende ... V vasi čaka Fedorja ljubezen, ona čudežna moč in vzvišenost, ki ne deluje z armadnim zborom in oddelki ter bataljoni in ne pozna terenskih formacij, ne razpredelkov, še manj pa rojnih čet, temveč samo enega človeka, od vseh milijonov . . . samo enega človeka, ki je več in važnejši od vseh ostalih skupaj. In ako imaš pogum, tedaj postaneš ti oni človek. Eno uro je bil včeraj zvečer z Ano skupaj, in Ana mu je tukaj z rokama in očmi povedala, da je on. Kako je Ana tja prišla, ali je padla z nebes ali vzklila iz zemlje, to dognati ni imel več časa. V spominu mu je bilo, da je približno tako-le pravila, da je na potovanju in iskanju za svojim možem ali svojim bratom na fronto, pa je morala ostati tamkaj, v skriti hiši, tresoča se in boječa, ko so naši vojaki začeli streljati na vas. Naprej . . . V temini se pokazujejo slike: hribček, ograja . . . Tajinstvena tihota povsod. To je deželna cesta ... to že hiše. Črna, votla okna mu kažejo svoje odprtine. Tam je hiša. . . tja mora kreniti. . . O, pač to je. . . Luč, luč... o nebeška lepota! Sanje in čudež . . . Luč za oknom.,, bo še dovolj, da se zgodi, o čemer sem trdno in verno prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoje, iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu! To moje prepričanje, to moje zvesto zaupanje v veselejšo našo bodočnost ni prazna beseda, ni gola želja! Utemeljeno je v vsem, kar vidim in slišim, da le stopim na cesto. Nespametne so govorice o razuzdanosti, podivjanosti in posurovelosti; nespametne so in krivične. Ker vse, kar se godi žalostnega, je le zatohla noč pred zarjo, ki je blizu! Jaz vitlim oči, ki so gledale grozot grozoto in so zdaj zamišljene, temne in udrte: vidim lica, razjedena in izglodana od bolečin. Ali iz globočine teh razpaljenih oči, ki so gledale smrti v obraz, sije kakor luč iz teme novo spoznanje življenja in smrti: s teh zagorelih, izglodanih lic odseva moška zrelost, pogum in moč. Nedorasli prepevajoči otroci so šli, da se pobratijo s smrtjo: vrnili so se dorasli, v ognju in peklu preizkušeni možje; niso se vračali prepevaje, temveč zamišljeni vase in v svet in v bodočnost; očiščeni so se vrnili iz jeklene kopeli, in prav tako se je zgodilo z vsakim posameznikom onih drugih, ki so bili ostali v zapuščenih in osirotelih domovih, in ki so gledali in okusili krivico za krivico, trpeli nasilje na telesu in duši. Vsak zase — izvzamem le tiste, ki nimajo ne srca. ne duše, temveč le usta in denarnico — vsak zase se je pričel zavedati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in s strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagledal v prihodnjost, začel si meriti novo pot — sebi, otrokom in vnukom. To je očiščenje in pomlajenje. II. Kar velja za posameznika med nami, velja za narode, velja za struje in stranke v narodih, velja za celotno, vesoljno človeštvo. Kakor posamezni človek, je stranka živo bitje, ne mrtev kamen. Raste in razvija se z narodom, iz katerega se je bila porodila; življenje naroda je njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, moč naroda — njena moč. Ako se tega ne zaveda, ali noče zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujka v domači hiši; in sodba ji je pisana! Pri nas na Slovenskem se je v teh težkih časih izvršil v življenju strank velik in pomemben preobrat. Kakor ni šla vojna mimo nobenega človeka brez sledu, tako ni šla brez sledu mimo živih strank, ki so se z narodom zrasle, da so kri njegove krvi, da sopejo življenje njegovega življenja. Posamezni se — kakor bolnik, ki je po dolgi bolezni okreval — razgleda po svoji preteklosti, se zamisli v prihodnjost in ji snuje cilje. Nič drugače ni s strankami: dramijo se iz mrtvila preteklih dni, iščejo si novih poti v prihodnjost. Najmočnejša stranka naša, »Slovenska ljudska stranka« je bila dvoje desetletij za ves zunanji svet glasnica slovenskega naroda; kar je ta stranka mislila, ho-tevala in zahtevala, to je mislil, hotel in zahteval slovenski narod -—- tako se jim je zdelo namreč na ta-koimenovanih merodajnih mestih. V svojem jedru in imenu je bila to stranka kmetov, malih obrtnikov in tistih delavcev, ki niso mogli ali niso smeli zaupati v socialno demokracijo, v njena načela in njeno taktiko. V tej močni stranki se je že pred vojno oznanjal razdor ki ie tekom vojne očitno izbruhnil. Večina sc je postavila na odločno demokratično in narodno stališče ter s posnemanja vredno energijo in doslednostjo vodi to svojo politiko. Manjšina sestoji iz konservativcev, katerih, kakor vse njih nehanje kaže, ni vojna ničesar Z enim mahom skoči čez ograjo. Padel je, a se pobral. Dihal je tako težko, njegovo srce udarja tako močno, da se je bal potrkati na okno, da bi je ne prepodil . . . Pritisne na kljuko vrat in odpre . . . V prvi sobi ni nikogar, pač pa se svetlika skozi vrata druge sobe ozek žarek luči, od stropa do tal. Oprimši se je bližal vratom, pa je prevrnil stol. Zdaj je začul lahko stokanje, vrata se odpro in prikazala se je s svečo v roki gospa. Držala je svečo v roki, hitra zaprla za seboj vrata in padla pred njim na kolena. »Ana . . ., ne boj se . . .,« jc zamrmral in se ji približal, da ji poda roko. Ko se ji je približal in pogledal gospej v obraz, je prestrašen, z odprtimi ustmi odskočil. »Kaj je, kaj se je zgodilo?« ie povpraševal. Bilo mu je, kakor da mu srce leze v možgane. Redko, velikansko, mogočno čutstvo je bila ta strast in ta bol, ena onih, o kateri je tako grozno in poželjivo sanjal med svojimi knjigami. »Ali je kdo notri?« ie zaviul s tujim, neznanskim glasom, ki mu je bil zagrenil divje in jeznorito življenje. Pozneje, čez nekaj dni, je mislil začudeno o tem, zakaj ie takrat z vso gotovostjo mislil, da je notri praporščak. Bilo je skoro neverjetno, da bi on, zapustivši bitko, Pribežal k tej gospe . . . Gotovo je, da je v tem trenutku mislil in vedel, da se notri nahaja praporščak, in . kar ie sklenil, to je veljalo edino le praporščaku, memu, ki ga ni pustil oditi, in je prišel semkaj, da ga oropa naučila; v narodnem oziru so indiferentni, v socialnem pa dediči starih liberalcev. Svež duh pomlajenja je zavel v tej stranki in prosta zavest mladosti ji daje moč v delu ter zaupanje v dosego velikih ciljev, ki si jih je bila postavila. Enako jc začutila potrebo pomlajenja, »narodno-na-predna stranka«. Ta stranka našega malomeščanstva, uradništva, večine učiteljstva in velikega dela slovenske inteligence. Prekrstila se je iz »narodno napredne strav.ke« v »Slovensko demokratsko stranko«. Prihodnjost, morda že bližnja, bo pokazala kaj in koliko je na tem demokratizmu, če ne ostane samo v imenu in na papirju in če se bo stranka zares hotela in mogla otresti svojih starih liberalnih nazorov, ki so bili pred vojno vsaj v socialnem oziru naravnost predpotopni. Tudi v »Jugoslovanski socialno demokratični stranki« se je v času vojne pojavilo gibanje — ki pa je poganjalo svoje kali tudi že dolgo pred vojno — in ki stremi po očiščenju in pomlajenju stranke. Mnogi pristaši stranke sc delajo slepe in gluhe, ne priznavajo tega gibanja in ga taje, toda dejstva, ki je jasno pred našimi očmi, se ne da utajiti, dejstva namreč, da se je stranka razcepila v dvoje struj, ki ju po starem vzorcu imenujejo »starine« in »mladine«. (Konec prih.) Politični pregled« = Oklic na žraistvo vseli narodov. Mednarodna ženska -konfc-reica za sr/oraztiamljonje narodov, ki se .je vršila v Bernu, de sklenila, sestaviti poseben oklic na žensfivo viseli dežel, ki naj oibs-e-ga 'teže im predloge, Ilci jih je spre-jela konferenca na svojih posvetovanjih od 15. do 19. apnila d. 1. Oikilic Arna naslednje vodilne omisli: 1. Radilaigo mirovnemu svetovnemu položaju mora dvomiti absolutna iin suverena svoboda vseh narodov, imati-hinih in najmanijšiih, onih, ki so se že zdavnaj zbudili in -ornih, ki so šeile sedati zbujaiio k življenju. Miru, ki -ne odgovarja terni načelom, ženstvo ne -more priznati. 2. Da preneha dosedanje n-ctsogiaisje med deželami, .uesojdasac, ki je tudi med žen-stvoim, poživljamo ženske organizacije vseh -dežel, da -delajo na to, 'dia zaidcibe narodi, ki so odvisni od države, v kateri -prebivajo, -pomnimo in suvereno .svobodo; p oživljamo jih, da sklepajo v tem smislu javne izjave in prirejajo manifestacije. 3. Iz plememstohigijan ičn-ih raz« 1-og-civ sledeč načelom ženskega in at-rošk-ega ■varstva, obsctia mie-dnarodna ženska konferenca za .sporazum,l.ie-nj-e narodov -prizadevanja po umetnem pospeševanih! ljudske '"rebra-me. kakor tudi prizadevanja po inidushriijskeiin izkoriščanju žen. 4. Mednarodna ženska konferenca za s poraz umil jenje narodov -smatra ■vzbujanje socialne zavesti med mladino potom vzgoje za predpogoj, da se sporazumejo mamo« d:i in -da se pospeši mniir. 5. Konferenca obsoja vsakršno na vojno hujskajoče gibanje v časopisju, literaturi m umetnosti. 6. Konferenca .smaitna žensko volilno -pravico za najboljše sredstvo, da zajamči ženstvu učinkovit vpliv na politično življenje svoje dežele im da pospešuje s tem tudi interese miru. Ker ,se po večletni vojni ni posrečilo vladam, da bi napravile konec ljudskemu klanju niti z v-ai-aško silo, niti z -diplomatičnimi tajnimi sredŠt-vi, predlagajo žene, da maj -se uvede kicimcem četrtega votinegia leta odkritosrčno spcrazuimilienije, in edinega, kar ie nad vsem obstoječim, česar upanje ga je ohranilo celo večnost treh let pri življenju. Iztrgal si je bajonet iz nožnice in sunil je. sledeč svoji divji strasti, gospo na stran. V tem trenutku je zapopadel, zakaj se ie moral učiti moritve. Mož je sedel na postelji in počasno vstal, ko je planil v sobo. Fedorjev bajonet je splaval po zraku, ko je v krvavem vzduhu, ki ga je tiščal pred očmi, zagledal uniformo. Z glasnim udarcem mu je bajonet padel iz rok. Bil je sovražen vojak. Takrat še ni vedel, zakaj mu ni ničesar storil' čez deset minut, ko je že proti zakopu letel, se mu je šele zazdelo začudeno, da ga ie pustil, pa bi ga bil lahko prebodel, in zato bi ga bili celo pohvalili, on bi se bil lahko izkazal, da je zaradi njega tekel v vas, on ie vedel,- da je sovražni vojak, morda špiion, ki se skriva v vasi... Toda sedaj, med tema dvema minutama, ko se je obrnil, je odšel brez vsakega glasu, prehodil drugo sobo, stopil ven na cesto in zaprl za seboj vrata, tedaj mu je samo z neodločeno, trudno in skrbipolno bolestjo prešinilo srce, da sedaj s tem nima več opravka, s tem trudnim in sivim vojakom; tega sedaj ne umori, kajti on ga bo ubil itak, jutri ali pojutrišnjem, ko bodo prišli pod veliki, sivi stroj; notri v sobi je izdal svojega lastnega sovražnika, ki mu je osebno povzročil toliko gorja in katerega ni našel nikjer. Iz ogrščine. A. Z. •nad se naznani njegov potek narodom tajccr tudi ženstv.u. = Parlamentarni položaj. Krščamsko-so-cijalna zveza se je predvčerajšnjim sestala na sejo, v kateri je -predsednik poročal -o razgovorih, -ki jih je skupno z načelnikom neamšteo-nacijom-alniih strank imel z imimiistnslkirn Ptod-sednifeoui vitezom Seidlerjam. Razpravljalo se jc o političnih dogodkih in o patilamantanri®1 položaju. Soglasno se je poudarjalo, da krščansko - soc-i jahta stranka nima -povoda, d'1 bi izpremcnila svoje stališče. Stranka bo storila vse, da se zagotovi parlaiine-nitarno deh>. ki bo omogočalo, da se čim preti rešijo mtit>a prehranMvena in finančna vprašanja. Zvečer :i-e imela sejo tudi zveza nemško - nac-ijonalnki st tank. Z ozinom na zadnje dogodke se 'jc skic-panii-e o nadaljnjem postopanju opustilo. Iz brambnega odseka. V -brambnetui t>d-.se.ivu poslanisikie zbornice ;je preidvčuratfšiniiihJ branmni miinistieir -pl. Gziapp z lazArclm na predlog češkega poslanca Kiailiime, nad odselit odkloni od obran jc cesarske naredibe glede podaljšanja čnnioivojniiišlke dolžn-cistti, izjavil, -da .je ta predlog za vlado in za vojaško opravo absolutno 'nesprejemljiv. Glede izjave »Češkega svaza« Izjavlja miiisfcr v liimaniu miiinistnškaga predsednika, »da izvajanja te izjave, ki so v protislovju z avstrijsko (drž-aivino ii mislijo, 'najodločneje za-vrača«. ~ Klofae za sporazum. Iz Prage poroča« c: Poslanec Kiofač je govoril na patetičnem s muu v Ziižkovu ter med drugimi izjavil, da -njegova stranka ni nasprotna spciratzunmu z ncmsitim ljudstvom. Češkio -državo si pred-. Gavlja kat nekako novo Švico. Poslanec Kl<>-tac je zavračal Jvomp-l-ot dunajske,ga plemstva. . nekako zaroto prati osebi, katero b.ra- ■ hi ni naša dolžnost. Grof Czermin da ie izvršil veleizdajo m -na dinastiji in državi, iker ie spravil v javnost poročilo o pogajanjih v Švici ter na ta n?-' •••■ -tViriil državno tajnost. Czer-n in spada pr e J najv-išje državno sodišče. = Demonstracija za Czernina. Na predvčerajšnji seji danajskega občinskega sveta sta večina im manjšima stavili predlog, na.i du majska -občina -padedi bivšemu ministru vnanjih zadev grofu Czern-inu častno meščanstvo »V priznanje njegovih zaslug za domovino«. = Nemške zahteve. Češki listi p-oročaio, da sio nemške -radikalne in -nacijonal-ne stranke i redi ožile v'adi celo vrsto zahtev', tičočih se narodnostnih vprašanj na češkem. Glede . državnopravnih stremljenj Cehov in Juigioislo-Vanov zahtevajo, naj se omeji svoboda tiska 'f![ .svabocia zbanotvanja. mati se postopa prot' uradnikom in duhovnom, ki so podpisali jugoslovansko deklaracija ali pa sploh podpirajo deklaracijsko gibanje. Zahteva se tudi ushuio-v-itev nemške navtične šole v 'Krstu. Ministrskemu predsedniku se je stavil rok. da do so bote odgovori -na nemške zahteve. = Volitev župana v Budimpešti. Glavna skupščina -budimo eš tumskega občinskega- sve-ta -je izvolila za župana soglasno -dr. '1'eiodioir.ia B od v ja. = Naj se zahteva povsod! V Moldaviji se je ustanovili a »Zveza staršev« (Liga Gefinti-lor), ki odločno zahteva, da se- kaziniuijejo omiki- so -prisilili Rumi/unijo v vojno. = Ukrajinski poslanik v Romuniji. Ukrajinska vlada je imenovala člana ikiiijevs-ke -ra-dc, Ga-lazama, diplomati »anirn zatstaimi/teofm; ■pri ro-ihujTSlki vladi. — Rumuniia nevtralna država. V angleški spodnji zbornici je izjavil Balfour, da jc smatrati Rumunijo še-kot za zavezniško angleško državo. Z ozirom na to izjavo, jc dejal romunski zunanji minister Arion naslednje: Balfourjeve izjave v spodnji zbornici mi niso znane. I rditve, da še obstoja zavezništvo med Rumunijo 'in Veliko Britanijo, je mnenje, ki ni utemeljeno z nobenim od rumunske vlade priobčenim uradnim dokumentom. Ko bo končano vojno stanje jc smatrati Rumunijo med mirovnimi pogajanji le še za nevtralno državo. — Poraz in smrt Kornilova. Po petrograških vesteh so porazile sovjetske čete oddelke generala Kornilova in jih zapodile dvanajst vrst od Jekaterinodara, Korni-love čete, ki so imele težke izgube, so se razpršile, deloma so jih polovile čete revolucionarne armade. Kor-nilov je bil v teh bojih baje ubil. , — Estonsko odposlanstvo na Angleškem. Reuterjev urad poroča, da je prišlo v Anglijo odposlanstvo iz Estonske, ki zastopa 70 odstotkov celokupnega prebivalstva, da doseže pri angleški vladi priznanje neodvisnosti Estonske. Odposlanci so imeli razgovor z Bal-fourjem in odpotovali potem v Pariz. — Masarvk na potu v Ameriko. Iz Petrograda doišla vest pravi, -da se nahaja znani č»' tki pištoli profesor Masarvk na -potni v Vladivostok, da se odpelje na predavateljska pdto- vange v Ameriko in od tam na Francosko. Cc-Sivo-siovašloe armade, ki so se bojevale prede v ruski armadi, hočejo •oditi preko Vladivostoka, Japonske in Amerike na Francosko, da Vstopno tam v francosko vojsko. Nemški konzul kot časnikarski cenzor. Slovenski dnevnik »Edinost« v Trstu je zvedel iz zaupnega vira, da,se je nemški konzul (!) v Trstu obrnil na višje mesto po mene uprave na Primorskem s pritožbo, češ, da se nekateri tržaški — »edinost« ie imenoma omenjena nept i.iateljsko obračajo proti Nemčiji. Konzul prosi, „1*"*'*»° “krene, da se takemu postopanju tlako Vl l °n0C ^ •^)ntii,ia višja oblast je ustrcsla prošnji n ‘1 a 111 ukazala podrejenim oblastvom primerne od- lecloe — . , , . v ' časopisi v Avstriji stoje, kakor znano, 0 ^asa Pod varuštvom nemških konzulatov! nci °)v°dinja Kurska. Socialna demokracija je v vo':nS'0m llržavnem zboru že izjavila, da je ustanovitev vocinje Kurske le kupčijska pogodba med pruskim i,,1,-" v*)m 1,1 haitskimi baroni. Ta izjava potrjuje, da |110, enlc' tako meščanstvo kakor tudi kmetje in \ (uiin'S N (’110^eneKa interesa na tem, da se ustanovi vojvodinja Kiirsl.-.i L’ ^cima kupčijska pogodba med dvema plenns- S(>v‘l.-St'“nlfama’ sta nelT|škemu in letskemu narodu 0 'r' 'le more odgovarjati interesom obeh narodov, nega ' |US(Hli *"etske’ *• )■ Kurske, juž. Livoiiske in zapad- 1 a V|tebske gubernije more odločevati le letsko , Va Njegova volja more priti do izraza le v ^)dl-,U jlli llaioc*n' skupščini, ki se inore izvoliti na y„ ^ sPlošne, enake, tajne in direktne volilne pra-S{ 'e ' °litve pa se morejo vršiti šele tedaj, če se od-,,amj0 ',sc nemške čete iz teli dežel. Nemške okupa-vkiriT r astiv moia'° Predati svojo vlado provizorični r \ °lec‘ se ,x zaupnikov vseli razredov in na-i) ■‘'|U iVS 'tl*5'11 bliskih dežel. Provizorična vlada bo raz-r.'Ut svojo moč v interesu baltiških provinc, po-Prepire med socialnimi razredi in varovala in-. uarodnih manjšin, da pripravlja tako volitve v I ih.k no skupščino. V vojaškem oziru se bo opirala na ICSimente’ Se nahajajo sedaj na Ruskem. Pred ' vam' morajo dobiti letski begunci in ujetniki mož-s, vrniti se v domovino. Dokler te želje niso izpol-le> je sporazumljenje med nemškim in letskim na-..0Jom izključeno. Pogodbe, ki jih je sklenil kurski de-r'e n' svet z nemško vlado, žc zato ne morejo biti tnc-dlne za Letsko, ker obstoji deželni svet v svoji ve- 'f baronov in ker so bili izvoljeni člani v deželni £iui ® ie od baronov. Tudi vsebinsko nasprotujejo te po-v • vsem ,lai'odnim letskirn zahtevam. Ustanovitev ,i\o inje Kurske pomeni vrnitev k fevdalizmu; od te- 1 oualno enotnega Letskega se odtrga del, ki naj bo tično čisto nekaj drugega, kakor pa ostali deli letskili ezel- lako je razdelila nemška vlada Letsko v tri dele: vojvodino Kursko, v livonsko vprašanje in v zapadni Vitebške gubernije. Ne smemo meniti, da nemška a "i Poznala narodopisnih mej letskih dežel, ko je "Pravila krnska načrt za razkosanje Letskega. Poznala jih je vlada, poznali so jih tudi baltski baroni, ki žive v Iv l3iIi jv[e eze'ah. To razkosanje je zahteval sistem. Ako bi anekti n'|Cl ^llrsko, Livonsko in Estonsko kratko iti malo n07, bi bili morali dati Letom in Estoncem držav-rcd vsem gre za gospodarska po--a . * i^de nadaHSrideRa obstoja dne 31. mar- ^odhp k N^podarske pogodbe. Glasom po-i :Nien*»ia dobavljala Holandski prc-tja? iJ1 tes, zato pa bi dobivala živila. Razam vi [azpravlja v drugi komisiji o kotiienja-^nto 7^ prastara med Holandsko iin en-Ciien razpoloženje na Holandskem je zna-'NieuWi5,n^k uglednega holandskega glasila '"ed ^‘ Rottemdamsclie Goiurant«, ki pravi , v »Vsled zadrtih vetrnih uspehov Nemčije ^ Prišla na površje strnila, :ki iz\ • skem, vzb!\ °elem svetu, zlasti na Holand-' razširi, po^a veliko skrb. Ce se' la strnita še šala dn zaht se b'° VIOli‘ria za let podalj-Iftnj. NejvarLeVaila še st0,tliS!0lie človeških živ-va, ni m trenotka, tako se nam doiz.de- i L?infskeni, marveč v Berlinu.« vije sr plovba ustavljena. Iz Bata- ^zlioidiin« i t•■V'II'° ,>c'ro'^a: Holaindsika plovba iz v angleška -in aimcriška -prista. = ‘Pcpcilnemr asiavlitena. !>0,flača ,°za' na Irskem. Nevtralno ičasoipiisiie v diisitiriikrtiih Am^life v Di^kh 1 delo po/5ivalo oiarvniotaikio ikalkor v°ia&k ln?i cell:i I/rSk!i k'0,t -PT-ctest proti splošni v!^kio k ^ cel^ An^^lilii ie zavladalo 1 *lTRskin, i. Pl^ei,^e kradli cidipcimega stališča da irsko » duhovščine na Irskem. tu i- varii. vpras3nie. Angleška vlada se silno trudi, "a a, i.avno mnenie v Zedinjenih državah kakor ugleškem o pravi situaciji v Irski. Na Angle- škem ne dajo mnogo na kompromise, ki so jih dosegli dosedaj, ker Irska ne zaupa nič več angleškim obljubam in bo spolnjevala priprave za organizirani upor. Razni angleški poročevalci javljajo, da je revolucija že na pragu. Nadal.inih 40.000 čet na Irsko. PairiškT listi javljiaSo iz Londona, da so odposlali po odredbi ffemeraia Faiemoha na Insko še madalti-ne čeite. Tam je sedaj ikomiceintiriraniih 40.00(1 mož angilešlkiih čet, s Ikateiniimi h-oičeiio vzdržati na Irskem javni mir in red. Majsko slavje. SHOD v SPODNJI ŠIŠKK ki se vrši danes zvečer se začne vsled policijske odredbe že ob 7. zvečer. Prosimo, da pridejo vsi pravočasno na shod, na katerem bo poročal sodr. Kristan. V Tržiču ise vrši :sihoidl liujbni, v nedelljo ob 3. poipoildne, kakor naizinainiienio. Prvega maja se bodo vršili javni shodi v naslednjih krajih: Ljubljana ob 10. dopoldne v »Mesitnem Domu« poroča sadr. K o p a č. Jesenice ob 10. dopoldne pri »Jelenu« poroča sodr. A. Krist a n. Idrija «b 10. dopoldne pri »Crneim Orlu« poroča .sodr. M i i o 'S 't iz Trsta. Zagorje ob 9. dopoldne pri^ »Mihelčiču« poroča sodir. C o b a 1. Krmelj ob 3. ipopoildne v gostilni pri »Papežu« poroča sodr. Zore. Trbovlje ob 9. dopoldne na vrtu »Delavskega Doma« poroča sodr. P e t e j a n. Hrastnik ob 2. popoldne !V »Delavskem Domu« poroča sodr. P e* te lian. Zidan Most ob 1. popoldne poroča siodir. S d t e r. V nedeljo, dne 5. maja se vrše shodi v naslednjih krajih: Rakek ob 3. popoldne v gostilni Še var poroča sodr. K o p a č. Borovnica ob pol 5. popoldne v gostilnii Cerk. Pasja vas pri Velenju v gostilni gospe Marije Cigler. Dnevni ired ishcdov je: Manifestacija za mir, svobodo in za osemurni delavnik. DELAVCI in DELAVKE! Udeležite se v velikem številu teh shodov, da bo 'manifestacija liimpozafnitna! ZA RDEČI TEDEN. vlada splošno zanimanje med našimi sodrugi no vseh krajih. Ako bo vsak napravil svojo dolžnost, bo uspeh RDEČEGA TEDNA, za naš dnevnik 'in stranko razveseljiv. V ta namen, smo našim zaupnikom poslali primeren l“tak, da ga razdele med tiste, ki na »Naprej« še niso naročeni. Izpolnjene izjave novih naročnikov je odtrgati in takoj po sklepu tedna poslati na upravo »Napreja« v Ljubljano. Sodrugi. od 28. aprila do 5. maja na delo za naš dnevnik in za stranko! Dnevne beležke. — Sodrug Jura mrtev. Iz Brna se poroča, da je v sredo umrl sodrug F. A. Jura. Pokojni je bil med voditelji čeških nevtralistov in najbolj izpostavljen napadom od strani čeških separatistov. Pokojnik je bil izvrsten in Priljubljen agitator. Bodi mu zemlja lahka! Bratski stranki izrekamo naše sožalje na izgubi tako odličnega sodruga. — Natečaj. Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, bodisi na terasi ali pned teraso se bo postavil pokornemu dr. Jan, Ev. Kreku spomenik iz marmorja, obrnjen proti Ljubljanici, is stolno cerkvijo v ozadju. Slovenski kiparji se vljudno vabijo, da pošljejo za ta 'spomenik na-črte, v merilu 1:10, na katerih naj se nekoliko tudi očrta ozadie, odboru za Krekov spomenik, v roke gospoda akad. slikarja Rih. Jako-piča v Ljubljani, do konca meseca -oktobra 1918. Načrti naj se pošljejo brez umetnikovega imena, a z njegovim geslom označeni v zapečatenjih ovitkih; ime pa naj se pridene v posebnem, tudi zapečatenem pismu, na katerem je zapisano geslo. Po preiteikiu roka bo izbral odbor razsodišče, ki bo presodilo poslane načrte. Umetniku, čigar načrt bo po sodbi razsodišča najprimernejši, se prisodi nagrada 1000 K, in on je zavezan, po svojem načrtu, iz označene tvarine, v označenem odmeril izvršiti in postaviti tekom dveh let po sprejetju načrta spomenik. Skupni stroški za spomenik ne smejo presegati 40.000 K. Kiparsko delo naj bo iz belega marmorja; o podstavku bo odločali kipar. Načrt, ki bo za prvim razsodišču najbolj ugajal, dobi nagrado 500 K. V Ljubljani, 20. aprila 1918. — Odbor za Krekov spomenik. — Dva nova vlaka na kamniški železnici. Počenši s 1. mlajem do prekliica bosta vozila na črti Ljubliiana-Kammk ob nedeljah in praznikih vlaka štev. 2171 in 2180 doiločena za osebni promet in iimajoč -vozove II. in III. razreda po sledečem voznem redu: O. 2171 ob 1.30 minut popoldne iz Liuiblijaine d>iiž. koilodivjor, prihod v ■ Kamnik ob 2.53 minut popoldne. O. 2180 iz Kamnika ob 8.50 minut, prihod v Ljubljano ob 10.10 minut zvečer. ■ Dopis iz Jesenic. Pri razdelitvi semenskega krompirja za občine Jesenice v pone-dleljelk, dne 15. t. tm., je prišlo do izgredov iin posledica je brla ta, da iso ibiili gospod župan Cebuilj malo prijeti za ušesa od neke žene tovarniškega delavca, čaš, da imajo navadno pri razdelitvah malo »ita kratkega« pod kapo, da iažie uganjajo svoje zaničliiiive bunke nad ubogimi ljudmi, ki se morajo pehati za vsak najmanjši košček živil. — Pegasti legar v Trbovljah. Nemški listi poročajo, da je bii v Trbovljah ugotovljen pegasti legar pri nekem vojaku, ki se je vrnil iz vojnega ujetništva. —- Tržaško aprovizacijsko vprašanje. Na povabilo Delavskega sveta se je zbralo v četrtek v dvorani »Pernice« lepo število zastopnikov vseh strank in naizinedoiv. Med navzočimi so bili tudi poslanci dr. Oaisser, Oliva in Rvbaf (Pittoni je bil zadržan). Razpravljali so 0 težkočah^ apnovizacije v Trstu -in sredstvih proti preteči katastrofi. Izvodili so delovni odbor v ta namen. Poročal je sodr. dr. Puecher. Člane odbora priobčimo v ponedeljek. ŽupJimivo Podgora t. č. v Gorici ulica Alessandrj Volta št. 4, posluje v uradnih urah za stranke vsak -ponedeliiek, četrtek in soboto od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter obenem naznanja, da sprejema pri c. kr. poštnem uradu v Goniči vsa prihajajoča zasebna pisma. Stranke, kamere ne dobivajo od svojcev pisma, naj se obrnejo na 'občinski urad. Dalje se ponovno poživlja prebivalstvo, naj isa vsakdo ropreii ogleda domovie, predno se vrne. da ne pride z dežja pod kap. — Jadranska banka. Jadranska banka je imela 18. aprila bilančno sejo, na 'kateri je bil odobren predlog, da se od čisteera dobička pir. 1,298.365 kron razdeli akcijoinar:jem diviide,«da po 30 kron. — Nič več smotk. Od doibropoučene istra-ni poročajo: Z našimi tobačniimi zalogami bomo izhajali, če se votfna nadaljuje, do teta 1920. Smotk pa ob nadaljevanju vojne že leta 1919. ne bo več, ker ne dobimo iiz Ameniike in Holandske za simotke potirebnega tobaka. Ostale bodo le še cigarete, ali pa bonnio izdelovali smotke po nemškem vzorcu, ki bodo pa seveda le nadomestek. Pridelovanje tobaka se je zelo .skrčilo. — Osepnice sio se zopet pojavile v Hrvat-skern primor ju; 1 .sluičai v Senju, 2 v Zablanou. — Vojna psihologija. Pciriočevalec »Timesa« v Rimu denunoira italijanske okultiste in špirltiste kot — nemške tajne agente. Izvaja, da se je ustanovilo v vseih velikih mestih sumljivo mnogo okultističnih zvez, in da se •napovedujejo' pri špiritističniih sejah z neverjetno točnostjo nemške vojna delovanja in nemška obstreljevanja. Talko je bilo bombardiranje Ne-apolja napavedanio že pot dni prej. Poročevalec pravi, da obvešča dotične medije neuiiško vrhovno poveljstvo. Dernioralizacija širokih slojev prebivalstva da je vsled te vražje taktike naravnost uničujoča. — Izšla je knjižica: »Razprave strankinega zbora«. Naroča se pri upravi »Napreja«. Cena 1 K 50 vin. za izvod. Stran 4. NAPREJ. Stev. 96. Vojna. Dunaj. 26. aprila. Uradno se razglašen Na jaižnozapadni fronti nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. B e r 1 i n, 26. akrila. Wioi!ffov urad noreča iz glavnega stana: Napad armade generala Siksta pi. Arnima na Kemmel je imel pomakal uspeli. Kemmel. obsežna višina na flandenski ravnini, je v naših noikali. Po dobri artiljerliski pripravi je tnfamtesrafla generalov Siegor in Eberhardt opetovamo napadla v naskoku. Francoske divizije, ki so v okiviru angleških čet branile Kemimel, tor v zvezi s temi Angleže pri Wy,tschaete im L>ra-noetenvu smo vrgli iz njrhiovili pozicij. St. Eloi simo vzeli po krarkem boju, ravno tako na bojnem podiu zgrajene betonske hišice in utrdbe. Pruske in bavarske čete so sovražniku iztr~ gale vas in višino Kemimiel. VikUub težavnemu terenu smo prodrli do poitofca Kemmel. Vzeli smo Dranoieter in višine seveirozapadno Fleu-gelhoeik. Zračne bojne f,loiti'li>e so napadale sovražne oddelke in vozne kolone na cestah v ozadju. Ujeli sirno v teh bonih nad 6000 mož, večinoma Francozov, med njimi je 1 francoski in 1 angleški polkovni poveljnik. Južno Somme nismo zamogli obdržat i Vil-lcrs-Bretoneux, kamion- simo bili udrli. Naidailinji sovražni protin ciipadi so se izjalovili tik v asi tei (ib goizdu liamgard. V tem odseku smo ujeli 2400 mož. Mieid Avro in Oiso od časa dio časa artilerijski ogeni. Na zaoadnam bregu Mozle so sašike kiamipiamije v naskoku vzele francoske jarke ter vdrle v Regneville. Ko so izvinšile svoijo nalogo, so 'se vrnile v svoje pozicijc. —■ Z ostalih bojišč nič novega. — Ludemdoi n. Berlin, 26. aprila zvečer. Sovražni protinapadi na Kemmel im na bojišču južno Villers-Biretonineiux so se ob velikih izgubah za so-vratnika izjalovili. Dunai. 26. akrila. V noči od 22. do 2.3. aprila je oddelek mašili rušilcev izvršil sunek v južni Adritji • v Otrantski zaliv. V bojnem ognju s sovražnimi pomorskimi silami je bil nek sovražni rušilec močno poškodovalo. Naše unije so se vrnile n ep oškiodov ane. Zadnje vesti. Otvoritev poslanske zbornice preložena. Dunaj, 26. aprila. Predsedstvo poslanske zbornice razglaša, da se je za dan 30. aprila določena seja poslanske zbornice preložila na dan 7. maja. Dnevni red ostane nespremenjen. Bodoči litavski vojvoda. D razdane, 26. aprila. Poroča se, da se vrše razgovori med saško vlado in držvnini vodstvom glede litovskega vprašanja. Ako priklopijo Litavsko - as i, pn de v poštev kot litovski vojvoda gotovo le saski princ Friderik Christian. Anarhija v Sebastopolu. Dunaj, 26. aprila. Poljska časniška agentura javlja iz Odese: V Sebastopolu divja anarhija. Delavci no. čejo pripoznati vlado ljudskih komisarjev in hočejo dati Sebastopol brez boja. Temu so se protivili mornarji. Prišlo je do prepirov, ki so se končali z zmago delavcev Vlado nad Sebastopolom je prevzela mestna duma, ki so jo priznale čete, častniki trgovske mornar«* m prebivalstvo. Svet vojnega ladjevja je ušel na ladje p rok lami ral diktaturo nad Črnim morjem. Ententa pripravlja protioienzivo. c'u rih 26. aprila. Glasom »Tagesanzeiger« sc uje-co vpsti v tem, da pripravlja ententa veliko pro- ZLZ TZS?**« - '■ * Palestini. .... Grška armada na bojišču. Solila, 26. aprila. Vslcd erške mobilizacijo ic dobil Oulllaumat znatno rezervo tel, okoli 100«» »oz. kar mu bo omogočilo podvzeti napade večjega o se^t, česar do sedaj ni mogel storiti. V bodoče je zato pi lea kovali pogostejših napadov. Posebno hudi boji divjajo 'ob Štrumi, kjer hočejo utrditi Angleži široko mostišče, katerega bodo zasedle grške armade, ki prihajajo na bo-jišče. Napetost med Nemčijo in Holansko, ,. aprila. Po otvoritvi današnje seje druge , JI ie’vnanji minister London izjavil, da so se po-■ te/koče z Nemčijo, zlasti glede vprašanja peska -Si predsednik vi se je vršila tajna seja^ toyala g konventom se- iSToSSh. « so nastale giede razmerja z Nemčijo. A im s t c r d a mi, 26. aprila. »Algemeen !l;oncle!sblad« poroča: Vesit o najniovietišili ulkre-pih naše vojaške uprave poiv®noča vznemirjenje. A saimioobsebi (ie mimevno, da se mora storiti vse, . ure št. 3500 do 3600: v torek dne 30. aprila od 8. do 10. ure št. 3600 do 3700, od 10. do P ure št. 3700 do 3800, od 3. do pol 5. ure št. 3800 do .3900, od pol 5. do 6. ure št. 3900 do konca; v sredo dne 1. maja od 8. do 10. ure Št. 1 do 100 od 0. do .. ure št. 100 do 200. od 3. do pol 5. ure st. _00 do 300, pol 5. do 6. ure št.300 do 400; v četrtek dne 2. maja od 8, do 10. ure št. 400 do 500, od 10. do 12. ure št. 500 do 600 od 3. do pol 5. ure št. 600 do 700, od pol 5. do 6. m e'št. 700 do 800. Vsaka oseba dobi en četrt kilograma cene se poizvedo v prodajalni. . ■ * dobi zopet v pekami k. Kruh na izkaznice st. 38 se hodi Žužka, Moste. ______________—.— r Za strankin sklad je daroval 1. R. iz Ljubljane -0 K. Za tiskovni sklad »Napreja« ie nabral sodr. Vehovec izmed Slovencev v Gradcu 30 K. - L R. Ljubljane je daroval 40 K. Skupaj 70 K. Lep;Lhvala_ iždajateljPin Zgovorni urednik: Josip P e te jan. ■rish .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. St. 5487/18. Razglas. V zmislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 15. fP11' la 1918, št. 11.507, se bo v Ljubljani dne 3. in 19(8 popisovala goveja živina, konji, prašiči, »vce 1,1 koze in sicer oba dneva od 8. do 12, ure dopoldne Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestne"1 popisovalnem uradu; na Barju in v Spodnji Šiški P« ■ bo popisovalo od hiše do hiše. V Ljubljani stanujoči lastniki navedene živino torej poživljajo, d;i jo pridejo pravočasno popisat n magistrat. ■, .r Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno piiš*1 popisat živino ali pa bi kaj zamolčal, bo v zmislu obstoječih predpisov 'kaznovan. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. aprila 1918. Razpis ustanov. Na c. in kr. mornariški akademiji je oddati v šolskem letu 1918 1919 štiri od dežele Kranjske usta- novljene, po velikem admiralu Antonu Hausu imenovane ustanove za sinove neimovitili slojev prebivalstva kranjske dežele. Splošni pogoji za sprejem v prvi letnik ces. in kr. mornariške akademije so : 1. Domovinstvo lia Kranjskem. 2. Telesna sposobnost za mornariško vzgojo in bodočo vojno službo na morju ; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspirantov in prosilcev za sprejem kot gojenca c. In V-mornariške akademije«, izdanem z mornariškim prav nikom v XXII komadu leta 1902 (za poveljstva in za vode c. in kr. vojske januarja I. 19(3. 3. Zadovoljivo nravno vedenje. 4. Izpolnjeno štirinajsto in neprekoračeno šestna sto leto starosti. 5. Z najmanj zadovoljivim (dobrim)I u hom dovršeno dosedanje šolanje in sicer; štiri nižji ra redi kake javne tuzemske srednje šole ali ravno toliK letnikov kake vojaške nižje realke z nadaljnim pogojem* da je prosilec dobil v matematiki najmanj red »d<>' b r o «. tl0 Prošnje za eno gori omenjenih ustanov v sv' sprejema v c. in kr. mornariško akademijo je poslati ^ želnemu odboru vojvodine Kranjske in to najkasneje 1. julija t. I. Pozneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. ^ Izključujejo se prosilci, ki imajo v prvi vrsti Pr co do kakega erarlčnega mesta. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list; 2. domovinski list (mladeničev); 3. izpričevalo vojaškega zdravnika; 4. izpričevalo o cepljenju koz, če cepljenje n. potr jeno v zdravniškem spričevalu, 7adni« 5. vsa spričevala srednje šole in sicc spričevalo od I. semestra; :neC3 (}. spričevalo o premoženj«, potrjeno od pristoj županstva in župnega urada in ravno tako nravstven spričevalo. .. i0 Prošnje je kolkovati s kolkom 2 K, vsako pr' : pa s kolkom 50 h, če ni že itak kolkovana. Prošnje smejo vložiti samo starši (oče, a i ! njega ni, mati ali varuh). V Ljubljani, dne 20. aprila 1918. Kranjski deželni odbor. * KiNOČENTRAL 000= Sobota 27., nedelja 28. in ponedeljek 29. apnla V proslavo godu Nj. Veličanstva cesarice Z I T E ®S5F sala predstave OBRAZ W OKNU-STRRH V fAUHU. \j zli mladino Sijajna rietek. drama v dej. — V glavni vlogi slavni Harri Higgs- Izvrstna veseloigra v}■ delil glavni vlogi Ernest Matrey. J Torek 80. apri.a, «*> *• M“*k mmr Nordisk spored _______ mm m m L Krasna Nordisk-drama. V glav. vlogi ljublj. občinst^ „ tolnas —* Xi /,