em
ELEKTROPROM d.o.o.
IZLAKE, Obrezija 12
tel.: (0601) 73 532, 74 032, 74 132, fax: 73 737
Najprej bi Vas radi opozorili na nekaj sprememb v naših trgovinah.
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE V TRGOVINAH UIKRO IZLAKE
TEL.: 0601/73 532,74 032 ffafa FAX: 0601/73 737 W
V trgovini MIKRO IZLAKE je sedaj na voljo večja ponudba električnega in ročnega orodja, vseh vrst svetil in elektroinstalacijskega materiala.
V trgovini MAKRO KISOVEC pa smo na novo odprli oddelek z belo tehniko, kjer boste lahko po ugodnih cenah izbrali med pestro ponudbo bele tehnike.
Novo v našem prodajnem asortimanu so KLIMATSKE NAPRAVE FUJI ELEKTRIC, stenske, stropne, okenske in vgradne izvedbe.
73 532,
fax: 73
737
Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.
» hišna alarmna naprava
*	zapahi za vrata
*	varilni aparat C02
*	ves elektroinstalacijski material
*	široka izbira svetil	.	...	. .
*	ročno in električno orodje za male in velike mo|stie
Trgovina MAKRO v Kisovcu : tel.: 71 234, fax: 71 234
* bela tehnika (hladilniki, zmrzovalne omare in skrinje, štedilniki -
g”' olje0|'(l.TŽ SIME, FERROMOTO)
gorilci LAMBORGHINI, JOANNES
pohištvene cevi bakrene cevi
Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel.:
62 012
pianino PIANO AS TOR glasbeni stolp SCHNEIDER glasbeni stolp SILVA	.	>
barvna TV SAMSUNG (TTX, videotekst )
avtoradio AN1TECH akustika SONY
TV Gorenje


NAŠ SLOGAN:
ČE STE ZADOVOLJNI, POVEJTE PRIJATELJEM, ČE NISTE, POVEJTE NAM!
a



• UVODNIK •
Kar hitro je teden naolg-og, kajne! Tudi v uredništvu komaj pridemo do sape. Še dobro, da se nam vsak dan javljajo novi sodelavci, ki so krepko prijeli za peresa. Sedaj je podoba zasavca kot tednika že precej bolj jasna. Upamo, da vam je všeč. Sicer pa poznate telefonske številke in naslov. Pokličite ali pišite nam, če s čim niste zadovoljni, poskušali se bomo popraviti.
Dolgujemo opravičilo našim naročnikom. S prehodom
prej. Zato ste dobili tednik z enodnevno zamudo. S prijaznimi poštarji in tiskarji smo vsaj za Zasavje poiskali primemo rešitev. Tako bodo tudi naročniki v Zasavju dobili časopis ob četrtkih. Izven Zasavja pa bodo morali počakati na petek. Morda bo v začetku še nekaj težav. Toda upamo, da jih bomo hitro odpravili. Ne pozabite: naša nagradna igra za naročnike Zasavca je še vedno v teku.
Tokrat ne pišem o vsebini Zasavca. Odprite naslednje strani, pred vami je...
HmU Pk****
novicaiM
Pretekli petek so se v Trbovljah vodilni občinski nrožje in predsednik komisije za nadzor nad izvajanjem državnega proračuna Janez Kopač, pogovarjali o postavitvi sanacijske ekipe in razmišljali o imenih, ki bi prišli v poStev za začasnega upravitelja proračuna. Medtem, ko Trboveljčani pritiskajo na državni proračun, ki naj bi rešil trboveljske zagate. Kopač meni, da morajo najprej pomesti pred svojim pragom in potrkati na državna vrata Sele, ko res zmanjka odeje za pokrivanje lukenj.
Vsekakor bi morali v Trbovljah čimprej postaviti upravitelja (izvoli ga občinska skupščina), ki bi lahko v mesecu dni predlagal sanacijski program, cilj vseh mora biti čim hitrejša deblokada proračuna. 7. upraviteljem in programom bi se tudi v Ljubljani lahko laže pogovarjali. Vsekakor bo začasni upravitelj težko domačin, saj bo moral povleči marsikatero neljubo potezo. Janez Kopač to zagotovo ne bo, je pa po izjavi Zasavcu pripravljen pomagati pri odpiranju vrat in sanaciji trboveljskih problemov.
IVnrhwnfir.»;!
nttčr.r. ffrrtrjfr,
V ogledalu: Jožica Kokole
|	'/j Jetrnice
Krajevne vesti
Prihodnje leto dom za ostarele v Hrastniku
TET do leta 2010
Državljani pitajo državo
p V	Sašo Ostrožnik:
l —	"Tudi občine tožijo."
rTTTi TV in radio programi,
P-i-t/J pregled zasavskih prireditev
Zemljakova Micka
Sneg na reverz za old-timerje
Cšj 7A	Veseli berač, lutkar, pevec,
1 <j-j	kronist
/ ČEMŠENIK:
f Pohod z Valvasorjem
>	SEDRAŽ:
/ Kako je rudnik prodajal zemljo, zakaj slaba volja sosedov in mrki pogledi,
kdo grozi z ugrabitvami in še kaj...
>	ZASAVJE:
/ Iz Zasavja, z ljubeznijo (kaj vse se človeku porodi v glavi ob pogledu na stare razglednice)
KOLEDAR
DOGAJANJ
O.	marca - Za nekatere praznični, za druge spet čisto navaden dan - v glavnem pa znova izgovor za popivanje močnejšega spola. Le komu bo pijača dišala na materinski dan?
S. marca - Sindikati pa imajo drugačne skrbi: zasavski so za to, da poslanci državnega zbora glasujejo proti zamrznitvi plač. Toda njihova želja se ne uresniči...
9.	marca - V Zasavju kakšnih 74 podjetij šteje izgube. Z SDK sporočijo, da jih je za skoraj dve milijardi tolarjev.
9.	marca - Blokirani žiro račun trboveljske občine začenja kazati zobe. Kulturniki sc že pritožujejo nad sredstvi, ki jih iz proračuna na njihov naslov noče in noče biti.
10.	marca -V dolini že diši po pomladi, vTrotovniku pod Kumom pa se veselo smučajo. Nič zato, če le po umetni snežni odeji oz. tudi po kančku naravne. Važno je, da ni gneče.
10.	marca - Pri Dnevniku v Ljubljani že prejemajo prijave za letošnjo kmečko ohcet, na kateri bo kot vedno doslej tudi tokrat sodelovalo Turistično društvo Mlinše. Seveda bo Zasavc tudi letos izbral svoj par, ki bo na ohceti v Kandršah predstavljal našo regijo.
11.	marca -TrhoveljskaSDPskliče novinarsko konferenco in predstavi tri projekte, s katerimi so se skupaj s klubom mladih Dczam prijavili za natečaj Urada za mladinska vprašanja.
11.	marca - Pri Rudnikih rjavega premoga so v skrbeh: ali bodo zagorsko separacijo morali do L aprila zapreti ali ne? Odločitev je na vodnogospodarskem inšpektoratu.
12.	marca - V Trbovljah sc na sestanku sveta revirskih občin dobijo zasavski župani in rečejo dve tri o skupnih težavah, kijih tarejo - kot npr. koncesije v zdravstvu, pa vlaki do Zidanega Mosta itd. itd.
12.	marca - Ne da bi kdo obvestil medije, sc tega dne na obisku v Trbovljah mudi gospod Janez Kopač.
Polona Malovrh
UJAQ3J00V
Jožica Kokole
Kdo bi si mislil, da bo čez dve leti na njeni torti zapisano 100. Da, prav smo napisali, kajti Jožica Kokole, po domače Jeri-nova Pcpka, je osmega marca letos dopolnila 98 let. Koliko lepih in težkih trenutkov se je zvrstilo v njenem življenju. Pcpka se jih rada spominja. Ob misli nanje se ji večkrat orosijo oči. 1895 je kot zadnji, enajsti otrok zagledala luč sveta v stari šoli v Zagorju. Njeni bratje so bili visoko izobraženi, Pepka pa je s svojo mamo najraje telovadila pri Sokolovem telovadnem društvu. Tudi v igralskem društvu je sodelovala in bila ena najbolj nadarjenih igralk.
Prvo službo sije našla na trboveljski pošti. Po poroki s trgovcem Jožetom Kokoletom seje preselila v Kisovec na Loke in sc zaposlila v njegovi trgovini. Njuna sreča pa ni dolgo trajala. Med 2. svetovno vojno so moža odpeljali v taborišče v Nemčijo, sama pa je morala v mariborski zapor. Dokaj srečno je prešla skozi vojne vihre, obiskovala sestro in njeno hčerko na Hrvaškem ter moža, ki je bil zaprt v Mauthausnu. S svojo korajžo in krepkostjo jim je vlivala pogum. B ila je zavedna Slovenka in zato mnogim trn v peti. Pa so prešli tudi ti hudi časi. Ker ni imela svojih otrok seje močno navezala na sestrino hčerko Mojco. Z njo je pred triintridesetimi leti prišla živet v Litijo. Mojco ima najraje. Z njeno družino in sestro Poldko je vsa leta hodila na morje, v toplice in obiskovala svoje sorodnike v Zagorju. Ko ji je zdravje to še dopuščalo, je bila Pepka gonilna sila Mačkove družine. Izredno zabavna, prijetna in komunikativna ženska. Vedno pripravljena na pogovor. Tudi pomoči ni nikoli nikomur odrekla. Kljub temu, da v vseh teh letih ni bila resneje bolana, starost le naredi svoje. Vendar je še vedno pripravljena na pogovor in vesela, ko sc iz svoje sobe, kjer najraje posluša radio in gleda televizijo, preseli v dnevno sobo, kjer se večkrat pogovarja z Mojco in obiskovalci.
Maja Sevljak
ZASA VC Izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina. Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus. Ivana Laharnar. Polona Malovrh, Fanči Moljk. Tomi Pucelj. Maja Sevljak. Suzana Sivka, Stanc Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Tisk: Tika. Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61 -013 (tudi fax), 61-177.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92. z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
7i$m:
B
FrSiTrQi te d n s
jemanji dan na Dolu
10. marca so Imeli na Dolu včasih svoj dan copatarji, zdaj pa že nekaj let o njih ni ničesar slišati. Še vedno pa je na ta dan na Dolu sejem, ko pridejo s svojo robo Ribnčani, lončarji, kmetice s semeni. Zadnja leta je tudi vse več stojnic z oblačili.
Letos je številne obiskovalce sejma razveselila tudi stojnica domačih kmečkih žena, Id jihje oragnizirala kmetijsko svetovalna služba Zasavja. Vse premalo je bilo domačega kruha, potic, keksov in drugih dobrot, ki so jih pripravile kmetice iz Gor, Marnega, Brdc, Šarne peči, Podkraja, Praprctna in Dola.
F.M.
Foto: Branko Klančar
O zasavskih stvareh
Dvanajstega marca se je sestala Skupnost revirskih občin in obravnavala probleme, ki tarejo tri zasavske občine. Sklenili so, da bo posebna delovna skupina pod vodstvom dr. Sama Fakina do srede aprila pripravila mrežo javne zdravstvene službe, ki bo osnova za podeljevanje koncesij izvajalcem zasebne zdravstvene dejavnosti.
Razpravljali so o ukinitvi nekaterih železniških prog in povdarili, da so železniški prevozi iz Zasavja v Ljubljano in obratno zelo pomembni. Mnogo ljudi se iz Zasavja vozi z vlakom v Ljubljano na delo, ukinitev večernih prevozov bi ljudem onemogočila vrnitev z dela, nekaterim tudi odhod na delo. Znane so slabe cestne povezave z Ljubljano. Razpravljaji so še o sofinanciranju Radia Trbovlje, vendar končnega sklepa niso mogli sprejeti, ker občinski proračuni še niso izoblikovani. Do oblikovanja proračunov bodo Radio začasno financirali po lanskoletnih dvanajstinah. Zavzeli šo stališče, da naj Radio občinam daje trimesečno poročilo o tem, kaj so objavljali o
posameznih občinah in strukturo teh objav.
Ugotovili so tudi, da Zasavje ne more biti brez Družbenega pravobranilca samoupravljanja in predlagali, da se nato mesto imenuje Sašo Ostrožnik. Kako bo z izobraževanjem odraslih v Zasavju, niso mogli opredeliti, saj je financiranje Ljudske univerze Trbovlje odvisno od oblikovanja proračuna.
Suzana Sivka
Pismo Gaspariju
Predsednik hrastniškega IS Stane Kirn je ministru za finance Mitji Gaspariju poslal pismo, v katerem Skupščina občine Hrastnik od ministrstva zahteva pokritje proračunskega primankljaja za leto 1992. Ter to upošteva pri določanju višine dovoljene porabe za leto 1993. Zahtevo hrastniška občina opravičuje z vse slabšimi socialnimi razmerami v občini, saj je bila občina prisiljena v letu 1992 za socialno varstvo nameniti kar 401 % več kot leto prej. Delež.sredstev, namenjenih za splošno porabo, pa se je v lem obdobjuiz3.68 % povečal na9,75 % v letu 1992. Potreba po večjih sredstvih za socialo je pogojevalo
Se je prostor v šolah
Zasavske srednje Sole so letos razpisale okrog 650 učnih mest; približno toliko torej, kot je osnovnošolcev, ki letos obvezno šolanje končujejo. Več interesentov kot vpisnih mest je le v Gimnaziji -ekonomski srednji šoli. Prostora imajo največ za 180 dijakov, 90 v vsakem programu. V ponedeljek, ko je vpisni rok potekel, je bila ta številka že presežena. Možno je, da bodo morali vpis omejevati.
V	drugi trboveljski šoli, v Srednji strojni šoli, je število vpisov znatno nižje od števila ponujenih vpisnih mest. V sedmih oddelkih imajo prostor za 210 dijakov, vpisalo pa se jih je le 80. Dovolj prostora je še v vseh programih. V šoli računajo, da se bo s prenosom prijav v podaljšanem roku število povečalo. Imhì so imeli šest prvih oddelkov s 160 dijaki.
V	zagorski Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo so prav tako razpisali sedem prvih oddelkov. Tudi tu so vpis podaljšali, prostor še imajo. Med 140 vpisanimi se jih je le deset vpisalo v program dveletnega šolanja za poklic natakarja, razpisana pa sta kar dva oddelka.
V	drugi zagorski srednji šoli, nekdanji rudarsko - geološki šoli (letos končujejo šolanje zadnji dijaki, ki nabirajo rudarska ziuinja) pa so razpisali štiri oddelke eksperimentalnega programa šolanja za gospodinjska dela in storitve. Vpisalo se je kakšnih 50 učencev. Tudi tu je torej še dovolj prostora >’ šolskih klopeh.
R.R.
bistveno zmanjšanje deleža sredstev, ki naj bi ga namenili za zagotavljanje potreb na komunalnem področju (iz 15,3 % na 8,1%). To ima lahko dolgotrajnejše posledice pri urejanju plazovitih območij, saj je za njihovo sanacijo namenjenih vse manj proračunskih sredstev. Občina je nekaj načrtovanih nalog že morala preložiti v leto 1993.
V Hrastniku so mnenja, da bi država morala pokriti primankljaj, saj je nastal na področjih, na katerih sama ni imela vpliva. Hkrati bi primankljaj lahko povzročil še hujše težave pri financiraju javne porabe v letu 1993. Na osnovi novega zakona o socialnem varstvu prehaja financiranje nekaterih nalog iz socialnega varstva na republiško raven. Tako bodo pri določanju višine javne porabe za leto 1993 na osnovi dejanske porabe v preteklem letu in ob izločitvi sredstev za socialo oškodovane tiste občine, ki so prioritetno zagotavljale sredstva za socialo.
Suzana Sivka
Zgodba o obveznicah
Predsedstvo Skupščine občine Zagorje ob Savi je pretekli petek spregovorilo o pogodbi, ki je bila sklenjena med Agencijo za razvoj in In-tactom. Kot smo poročali v prejšnji številki, je In-tact enostransko odstopil od pogodbe. Razdrli bi jo 1. septembra, ko poteče šestmesečni odpovedni rok. Predsedstvo je na podlagi iste pogodbe sprejelo sklep, da IS
Skupščine občine predlaga, da takoj prekine pogodbo z In-tactom. S tem predlogom se strinja tudi predsednik Upravnega odbora Agencije Matjaž Švagan. To pomeni, da se bodo pogodbena razmerja precej zapletla zaradi odpovednega roka. Mesečno bi bil In-tact ob takojšnji prekinitvi pogodbe ob okrog 4000 DEM, ki bi mu "pripadali" kljub odpovedi še 6 mesecev. Vsekakor se zgodba o obveznicah vse bolj zapleta tudi v Zagorju. Vprašanje je, če se ne bo razpletala kar na sodišču.
M.P.
Parlamentarna kriza v Trbovljah?
Občinski zbor Narodnih demokratov Trbovlje je konec februarja poslal občinskim strankam javno pismo z vprašanjem o tem, kakšen je odnos strank do njihove pobude o glasovanju o zaupnici trboveljski vladi. Štiri stranke (LDS. SLS. ZS, SKD) so odgovorile, da so za takojšnjo uvrstitev poimenskega glasovanja o zaupnici IS na dnevni red zasedanja skupščine, tri (SDSS, SGS in NDS) so prav tako za to, tudi za ceno neprihajanja na seje, dokler ne bo glasovanja, tri (SDP, SSS in DS) pa na anketo niso odgovorile. Narodni demokrati so v vabilu za anketo zapisali, da bodo v primeru, če ne bo odgovora, računali, da se z dosedanjo gospodarsko politiko trboveljske vlade strinjajo in javnosti ni potrebno vedeti za strankino stališče.
M.P.

Vzdrževanje šol
Nekateri hrami učenosti, kamor vsak dan zahajajo številni "obvezniki", nudijo nadebudnežem žalostno podobo in jih lahko prično stimulirati v nasprotju od želje po znanju k želji po varnosti. Prenos nekaterih nalog na republ iko je praktično prepolovil občinske proračune, ostati brez sredstev, pa je pomenilo iskati nove vire. V Zagorju so npr. za infrastrukturo in najnujnejša vzdrževalna dela poleg sredstev občinskih obveznic najemali tudi dolgoročne in kratkoročne kredite. Ker je občinam z novim zakonom propovedano nadaljnje zadolževanje, so vsi načrti o najnujnejših popravilih na zgradbah šol nedorečeni. Takšen proračun lahko šolam nudi le sredstva za najnujnejše kritje materialnih stroškov in del amortizacije.
Stavbe nič ne sprašujejo. Dela, ki tudi zaradi varnosti otrok ne bi več smela čakati na jutri, pomenijo za pet zagorskih šol (Ivan Kavčič Izlake, Ivan Skvarča in Tone Okrogar Zagorje, šola v Cemšeniku, Glasbena šola) dvajset milijonov tolaijc v. Dodatno pa še šoli na Mlinšah in Podkumu. Mlinškajc toliko urejena, daje varna pred propadanjem, za dokončanje del pa bo potrebnih 21 milijonov. Podkumskabi za vzdrževanje in ureditev igrišča rabila 12 milijonov tolarjev. Zalogaji presegajo občinske možnosti. Iz IS so naslovili vlogo Ministru za kulturo in šport in če bo dogovor pozitiven, bodo po prioritetnem vrstnem redu sanirali katastrofalno stanje, v kakršnem se objekti nahajajo.
Ivana Laharnar
Ovinek ali otroci
Sramotni steber
Lepo sc sliši ugotovitev, da smo lani v zagorski občini sanirali trinajst črnih odlagališč in to na območju, kjer i poteka poskusno oragniziranjc zbiranje odpadkov. Res ' je, daje tak način edino zagotovilo, da se črna odlagališča ne bodo spet pojavljala v enakem obsegu, kot pred sanacijo.
Danes želimo opozoriti na eno takih odlagališč, ki že kar lep čas žali občutek za čistočo in urejenost številnih popotnikov na poti proti zaselku Vine nad Zagorjem ob Savi. Pred kratkim so namreč posekali lepo število bukev. Bojda /ato, ker naj bi podaljšali vzletno stezo za potrebe naših zmajarjev na motorni pogon. "Zeleni" so sicer protestirali zoper ta posek češ, da bo tam poslej še manj zelenja in da sc utegne to kdaj maščevati, ker smo zemljišču odvzeli čvrste korenine. Po drugi strani je prav to razkrilo eno črnih odlagališč, zopcrkatcrc smo bili lep čas brez moči. Krama je razstavljena po precejšnji površini. Ker seje zdaj znašla nezavarovana, drevja ni več, sc lahko ob prvem izdatnem deževju skotali v dolino. Upajmo, da bodo hkrati s spravilom lesa očistili tudi zemljišče.
Vsi vemo, daje cesta od Trojan do Izlak in naprej proti Kisovcu izredno obremenjena. Na njej kar mrgoli težkih in drugih vozil, ki s preveliko hitrostjo pridrvijo do Izlak. Voznikom je posebno v slabem vremenu največje probleme delal ovinek pred trgovino Ajda, saj so mnogi zaključili ovinek na bližnj i zelenici. Število naletov se je z rebričenjem cestišča nekoliko zmanjšalo.
V planu KS Izlake in občine Zagorje za leto 1993 zasledimo rekontrukcijo tega ovinka. To pomeni, da bi ovinek poravnali in s tein krepko posegli v bližnjo zelenico - park pred stanovanjskimi bloki. Vprašanje je, kaj bi pravzaprav s lem dosegli. Prav gotovo bi bilo manj izpadov s cestišča. Pomisliti pa moramo tudi na šolarje, ki obiskujejo šolo le nekaj metrov niže. Hitrost vozil bi bila nedvomno še večja in zavorna pot daljša. Mogoče bi bili pešci na tem delu pločnika res nekoliko manj ogroženi, vsekakor pa bi bili bolj ogroženi v svojih najšibkejših dejanjih - na prehodili čez cesto.
Rešitev bi bila torej namesto omogočanja še večjih hitrosti vozilom to hitrost fizično omejiti vsaj na tisto, določeno s predpisi. Takšne rešitve soznanc (betonske poloble, rebra,...), predvsem pa veliko cenejše in laže izvedljive kot je prestavitev ceste (za par metrov). Kljub temu, da so krajani o ovirah v KS že spregovorili, pa odgovorni o tern še ne razmišljajo. Upamo lahko le, da jih k temu ne bo privedlo najhujše, saj pločevino lahko zamenjamo, človeškega življenja pa ne.
Mojca Kunšek
Ne bi bilo tako narobe pogledati tudi v dolino, kjer rastejo kot gobe po dežju barake vseh vrst; nekatere so tako na silo skupaj nametane, da bo ta del zagorske občine skoraj podoben terenu pod Podkrajem na cesti Zagorje - Loke - Kisovec. Nič nam ne bo pomagalo odtstranjevanje črnih in drugih podobnih odlagališč, če bomo hkrati dovoljevali postavljanje takih na hitro postavljenih barak, kot jih je zdaj videti že kar po številnih krajih zagorske občine.
M.V.

a
jeIrniCe^
O Ledeni možje I. Janezu Drnovšku - Gablcu, Zasavcu na začasnem delu in bivanju v Ljubljani, je končno uspelo zamrzniti plače. Nekateri dobro obveščeni vedo, da je že mlad spoštoval zdravilne metode prečastitega Kncippa; posebej tisto modrost, da ledena kopel organizmu dobro de.
__I Ustoličenje. Litijski župan Mirko Kaplja -Kapljica pa
še vedno prepričuje Milana Kučana - Očeta naroda, naj se vendarle da ustoličiti na Vačah. Oče naroda pa bi raje Kapljici asfaltiral še vse preostale makadamske ceste, kot pa sprejemal krono; vendar ve, da bi Kapljica potem imel le še razlog več.
__] Sreča. Srečo je imel zagorski premier Vladimir Kojnik -
Električar. Pred kratkim so ga končno razrešili kot prvega zasavskega inšpektorja. Če ga ne bi, bi inšpektor Kojnik zapiral rudniško separacijo, premier Kojnik pabi temu ostro nasprotoval.
__1 Ledeni možje II. S tem sta sc strinjala tudi naša vrla
poslanca Miran Potrč - Računalniška afera in Miran Jerič - Visoko čelo. Pravzaprav, tako sta glasovala. Kaj si mislita, je itak vseeno. Tako kot je vseeno, kaj si mislijo ljudje.
Kadrovska. Iz Hrastnika prihaja tudi novica o zamenjavah v štabu civilne zaščite. Novi poveljnik je Viktor Ramšak - Siko, sicer tudi šef tamkajšnje komunale. Pričakujemo lahko, da bodo gasilci znatno povečali količine porabljene vode.
MC TRIFAIL
__I Ledeni možje III. Najbolj glasno je teinu, tudi po
službeni dolžnosti, nasprotoval prvi zasavski svobodni sindikalist Ciril Urck - Curek. V kratkem lahko pričakujemo par referendumov; med drugim tudi o preklicu volilnih rezultatov v Trbovljah.
__| Podpora. Pri slednjem ima Curek močno podporo
ek
I Biografija. Direktor zagorske Strojno elektro industrije Iztok Živko - Žilaje spisal svojo biografijo. Fant ima višješolsko izobrazbo, pasivno govori en tuj jezik,... Izšla je v Delu, v okvirčku z naslovom: Razpis za direktorja Strojno elektro industrije.
CJŽ*
I Nataliteta. Redakcijajetrnicje prisiljena ugotoviti, daje stvar z nataliteto v Zasavju postala kritična. Pred časom so komisije še ugotavljale, kdo bo lahko varovan v vrtcih, zdaj pa v Hrastniku en vrtec kot odvisen prodajajo, na Izlakah bodo v delu vrtca gostili zobozdravnika,...
trboveljskega župana Franca Majnardija - Majskega in premiera Franca Bcravsa - Iskrice. Sicer pa sc ta vodstveni team z zamrznitvijo strinja. Pravita: bolje zamrznjene kot zajamčene.
ek
Ko so slišali, da v rudnikih vse ni tako kot naj bi bilo, se je tja odpravila močna prenoviteljska delegacija. Posnetek je nastal v trenutku, ko so se primerno oboroženi trdno odločili priti stvari do dna. V skupini so med drugimi Metka Tekavčič - Družbenopolitična, edina ženska, ki bi lahko bila poslanka pa tega ni hotela, svetnika Polde Bibič - Igralec in Sandi Češko - Čvekič, pa nepogrešljivi trboveljski prenoviteljski prvak Božo Marot - Tipps,...
7JSMZ
VfcSil
lV		
tl		

W f

Razširitev ceste
■	Na magistralni cesti Hrastnik - Dol. točneje na zoženem delu pod
■	skalo, trenutno potekajo pripravljalna gradbena dela za razširitev " cestišča. Izvajalec del (Gradbena dejavnost Hrastnik) gradi oporni
■	zid. ki bo sestavni del rekonstrukcije ceste. Ta del cestišča naj bi
■	razširili za 7 metrov v hrib. seveda pa je celotna rekonstrukcija " ceste od Igričnika do Dolinška odvisna od Republiške uprave za B ceste, ki bo projekt financirala. Oporni zid naj bi zgradili v roku
■	treh mesecev, nadaljna rekonstrukcija ceste pa naj bi bila po
■	obljubah Republiške uprave za ceste izvedena v letošnjem letu.
■	S.S.
Foto: Branko Klančar
I................................................................
Protest
upokojencev
Člani UO Zveze društev upokojencev Slovenije so na posvetu 5. marca skupaj s predstavniki občinskih in mestnih zvez ter enovitih društev v občinah sprejeli protestno izjavo naslovljeno na Državni zbor, vlado RS in slovensko javnost. Protest je namenjen zakonu o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil /a primer brezposelnosti v letu 1993, ki ga je sprejel Državnni zbor. Sprejeti zakon bistveno spreminja eno temeljnih načel sedanjegapokojninskegasistema, da so pokojnine dejansko nadaljevanje sistema plač in da sc morajo zaradi tega uskladiti po njihovem gibanju. Sprejeti zakon pokojnine dejansko omejuje dvakrat, prvič pri rasti plač in nato še pri zaostrenem samo delnem usklajevanju po rasti življenskih stroškov. Upokojenci zamerijo vladi RS. daje tak zakon poslala Državnemu zboru brez pritegnitve strokovnjakov k njegovem oblikovanju in brez razprav z organizacijami upokojencev, da bi skupno iskali usteznejšo rešitev.
M.J.
Prvo junijske nagrade
Občina Trbovlje že dolga leta daje svojim zaslužnim občanom in skupinam Prvojunijska priznanja. Včasih so bila ta priznanja povezana z nagradami, pred leti pa so nagrade opustili in dajejo le priznanja. Priznanj so deležni dobri gospodarstveniki, kulturniki, športniki in drugi občani ter organizacije oz. društva, ki so s svojim delom dosegli izjemne uspehe, ki se kažejo v razvoju in uspehih občine Trbovlje. 'Te dni je posebna občinska komisija za priznanja objavila razpis za vlaganje prijav oziroma predlogov za podelitev letošnjih Prvojunijskih priznanj. Podelili bodo največ tri
priznanja in to na dan občinskega praznika 1. junija.
T.L.
Sečnja gozdov
Gozdarski uslužbenci so ugotovili, da se posekane količine gozdov v Trbovljah v zadnjih nekaj letih stalno zmanjšujejo. Povečuje pa se delež sanitarnih sečenj (sečnje zaradi prizadetosti dreves - bolezni in škodljivci) ter izredne sečnje zaradi vetrolomov ali snegolomov. Tudi delež nedovoljenih sečenj seje v zadnjih dveh letih povečal, čeprav količine niso pretirane.
Območje občine je razdeljeno na gozdnogospodarsko enoto Dobovec in Ttbovlje. Po poročilu Sekretariata za družbenoekonomski razvoj občine Trbovlje o sečnji gozdov v letu 1992, je bilo v privatnem sektotju v enoti Dobovec posekanih 885 bruto m3 iglavcev. Od tega je bilo 104 m3 (11 odstotkov) označeno za nedovoljen posek. Listavcev je bilo posekanih 2.241 bntto m3. od tega je bil o 218 ui3 (9.7 odstotkov) označeno zanedovol jen posek. V enoti Trbovlje pa je bilo v lanskem letu posekanih 1.006 bruto m3 iglavcev, od tega je bilo 233 bruto tu3 (23 odstotkov) nedovljenega poseka. Listavcev je bilo posekanih 1.435 bruto in 3 od česar je bilo 338 tti3 oz, 23 odstotkov nedovoljenegaposeka. Privatni sektor gozdov na območju trboveljske občine pokriva Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Cuoia Zasavje s sedežem v Zagorju.
V družbenem sektorju je bil v gozdnogospodarski enoti Ttbovlje za leto 1992 predviden etat520ui3. izvršen posek pa je bil le v obsegu 7 tn3. V enoti Dobovec je bil predviden letni etat 4.253 m3. izvršen je bil v obsegu 428 m3. Gozdni obrat Litija, ki gospodari z gozdovi v družbenem sektorju, je opravil tudi nekaj gojitvenih delia sicer na površini 17 ha. To je bilo predvsem čiščenje mladih, umetno osnovanih nasadov.
M. J.
Boljši zrak
Trboveljčani sov zadnjih dveh letih dihali nekoliko boljši zrak kot v prejšnjih letih, kljub temu pa seveda Trbovlje, glede na stopnjo onesnaženosti zraka, še vedno sodi v četrto, najslabšo kategorijo. Po podatki h meril ne postaje Anas je bila povprečna mesečna koncentracija žveplovega dioksida februarja letos 174 mg/m3. Koncentracija S02 je sicer za 4,6 odstotkov višja kot v febniatju 1992. ko je le-ta znašala 166 S02 mg/m3. vendar bistveno nižja kot v istih obdobjih prejšnjih let.
Razveseljiv je podatek, da so bile maksimalne dnevne koncetracije S02 v letošnjem febniatju v povprečju za 240 odstotkov nižje kot v istem obdobju lanskega leta. Število prekoračitev dnevnih in urnih dopustnih imisijskih koncentracij S02 je bilo v obeh primerjalnih obdobjih praktično enako. Dnevna dopustna koncenracija S()2 (125 mg/m3) je bila februarja lani prekoračena dvajsetkrat, letos pa devetnajstkrat. Bistveno izboljšanje pa je pri prekoračitvah urnih kritičnih koncentracij S02 (1050 mg/m3). ki je bila v lanskem febniatju presežena kar desetkrat, febmarja letos pa ukrepov pive stopinje ni bilo treba izvajati.
M.J.
Združenje TV
Junija lani je litijska televizija na
gradu Bogenšperk ustanovila Zdmženje lokalnih televizijskih postaj Slovenije. Zdmženje šteje trenutno devet članic in sicer: Mariborska televizija TEVE M. velenjska VTV. kranjska TELE TV, televizija Medvode. Impulz Kamnik, inoščanska SaTc Ing - Kanal 8. Krški kanal, TV Novo mesto in domača lokalna televizija Signal Litija. Pet lokalnih televizij pa še čaka na vstop v zdtuženje. Med drugim so si pridobili pravice za oddajanje raznih filmov, nadaljevank in risank. Sedež združenja je v Ljubljani.
M.S.
Kabelska TV
Pred leti je KS Izlake organizirala financiranje vzpostavitve kabelske televizije na Izlakah. Vsi zaiti te te si tani krajani so dobili širše okno v svet kabelsko televizijo. Problem je nastal pri financiranju vzdrževanja tega sistema, saj so se mnogi krajani plačila le-tega vzdržali. Vedeti namreč moramo, da je potrebno tudi sistem kabelske TV, kot vsako drugo stvar, vzdrževati. Po sklepu sveta KS Izlake z zadnje seje vsem neplačnikom grozi od klopi lev v kolikor ne bodo poravnal i svojih obveznosti. Z denarjem za vdrževanjc kabelske TV pa ne nameravajo le vzdrževati sistema, temveč nameravajo vbližnji prihodnosti odpreti lokalni TV studio, ki bi enkrat tedenskoposredoval novice izdomačih logov imetnikom kabelske TV.
M.K.
Šola se predstavi
Od 10. do 13. marca je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal mednarodni sejeni učil in glasbil. Na sejmu seje med drugim predstavila tudi Osnovna šola Ttbovlje kot ena izmed osmih slovenskih šol, ki so sodelovale un tej /animivi priredit vi. Skopo odmerjen razstavni prostor je trbovel jskim učiteljicam uspelo prav lepo urediti in opremiti s projektnimi nalogami učencev od 1. do 8. razreda Te naloge so plod integriranih dnevov. na katerih Učenci obdelajo posamezno torno od začetka dokonča ne glede na urnik predmetov. Na sejmu so predstavi li delo zgodovinskega krožka, ki je obdelala zgodovino Trbovelj, predstavljene so bilo aktivnosti ob kulturnem dnevu in različni šolski časopisi. Obiskovalci so za takšen pristop do pouka pokazali ogromno zanimanje. Gotovo je tudi to velika vzpodbuda za nadaljne delo.
J.N.
7/pm:
kfajfcv/flG vesti
Mladi in kmetijstvo
Vrnimo mladost in znanje na podeželje, se glasijo vabila na ki/ tekmovanja mladih zasavskih kmetijcev, ki se bodo pomenili v nnskdnih temah: sadjarstvo,	higiensko
pridobivanje mleka, vrtnina vir zdravja, celovit razvoj podeželja.
Pomerili se bodo takole:
-	Trboveljčani v dvorani gasilskega doma Čečah v petek, 19. marca ob 19.3«
-	Zagorjani v nedeljo, 21. marca ob 11. uri v kinodvorani na Izlakah
-	Hrastničani v torek, 23. marca ob 19.30 v zadružnem domu Praprotno.
"Posebnost kmetijstva je tudi v tem, da je zanj potrebno znanje," pravi Maja Klemen z Dola, dipl. ing. kmetijstva, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v Zasavju.
F.M.
Delavni
v
Cemšeničani
Krajani KS Čemšenik so na zboru pregledali opravljeno delo v preteklem letu. Predsednica KS Greta Pregrad je povedala, da so bila zelo dejavna društva, na KS pa so organizirali več akcij za urejeno in čisto okolje ter skrbeli za nadaljnje urejanje cest. Predsednica je predstavila načrt za leto 1993 in nakazala, da se bodo sredstva KS močno zmanjšala, saj se 30. junija izteče 3. krajevni samoprispevek. Prisotni so menili, da je za razvoj kraja nujen razpis referendum za nov petletni samoprispevek. Če se bo večina Čemšeničanov odločila zanj, bodo sredstva namenili takole: 30 % za ureditev mrliške vežice v Čemšeniku, po 15 % za ureditev cest (Brezje - Jelenk, od zaloškega znamenja do Gamberka, Jesenovo -Znojile in Čemšenik - Izlake). 10 % pa za urejanje ostalih krajevnih cest. Na zboru so predlagali, naj se pristojni na KS dogovorijo za finančni prispevek tudi z lastniki vikendov v KS. Še to: če bo izglasovan samoprispevek, je moč pričakovati dodatna občinska sredstva, ki bi primanjkovala za realizacijo zadanih nalog, sicer pa je to mnogo teže.
Udeleženci zbora so podprli pobudo Jožeta Kovača, naj KS uredi poleg spominske plošče padlim
Čemšeničanom v NOB tudi spominsko obeležje ostalim žrtvam 2. svetovne vojne, ki so svoja življenja prav tako žrtvovali za pravično stvar. Bili so preprosti ljudje, nihče od njih ni bil politik, ki bi se boril za oblast. S tem dejanjem sprave se bo vsaj sedanji rod Čemšeničanov mogel oddolžiti sporni nu mnogih. V letu 1993 so kot prednostne naloge določili uvedbo Valvazorjeve poti od Izlak do Čemšenika. urejanje prostora (čisto in urejeno okolje), izobraževanje krajanov ter asfaltiranje ceste od Čemšenika do Zagorja. Predsednika IS in občinske skupščine sta kljub velikim finančnim težavam. ki pestijo občino, zagotovila, da omenjena cesta letos bo asfaltirana, prav tako tudi cesta od Gamberka do Pušav.
Tadeja Suša
KS Franc Fakin
Krajevna skupnost Franc Fakin je bila ustanovljena leta 1965. V začetku je pokrivala mnogo več ozemlja kot sedaj. Leta 1978 seje razdelila natri KS: Ivan Keše, Franc Salamon in Franc Fakin. Sedaj pokriva: Cesto okt. revolucije, Leninov trg. Majcenovo cesto. Ulico španskih borcev, Ojstro, Gimnazijsko cesto. Trg Franca Fakina, Golovec, Keršičev hrib. Cesto OF, Cesto Tončke Čeč, Kovinarsko naselje, Savinjsko cesto in Loke. Deluje v okviru programa, ki pa nima materialne osnove. Prednost dajejo vodovodnemu omrežju, cestam, kanalizaciji, razsvetljavi ulic. Potrebe so velike. Programe za letos še sprejemajo. Najbolj realen je program kabelske TV, ki naj bi se širila v druga naselja, vendar sredstev iz proračuna ni. V današnjem času je aktivnost krajanov v KS Franc Fakin močno upadla. Tudi položaj KS je nejasen. Potreb in želja je veliko, ni pa dovolj volje in denarja.
A.M.
Didakta
V začetku marca so si učitelji OS Trbovlje v Stuttgartu ogledali razstavo učil in učnih pripomočkov. Srečevali so se s kolegi iz cele Slovenije in marsikdo med njimi sploh ni vedel koliko stane to potovanje zakaj bi sc zanimali, če pa jim je plačala šola. ki ima to srečo, da ni trboveljska. Trboveljčani so si namreč pot plačali sami. Po njihovih zagotovilih so šli pač zato, da se kaj naučijo, dobijo nove ideje, ki jim bodo pomagale pri delu. Imeli so kaj videti. Ter se vprašali: "Ali lahko upamo, da bo kdaj napočil čas, ko
nam ne bo treba samim izdelovati didaktičnih pripomočkov. Ali bomo imeli kdaj pohištvo, ki ne bo kvarilo drže otrok, ampakbo namenjeno prav njigovim razvojnim posebnostim. In računalniki - kdaj bodo postali naši stalni spremljevalci in pomočniki.” Vrnili so se z mešanimi občutki. Z grenkobo, da zelo počasi capljamo za Evropo in s ponosom, da kljub temu delajo kvalitetno, da so inovativni, kreativni in nepoboljšljivi optimisti.
M.B.
Zamude pri plačilih
Obrtna zbornica Slovenije si prizadeva, dr- bi z vlado rešila problem zamudnih obresti za nepravočasno plačane davke in prispevke (prometni davek ni vključen). Odlok o možnosti obročnega odplačevanja zapadlih obveznosti v 24 obrokih velja le za zavezance, ki imajo neporavnane terjatve do subjektov izdelov bivše Jugoslavije, tistih, ki so v stečaju in velikih državnih sistemov (železnica, železarne ipd). Tisti, ki ne sodijo v omenjeni odlok, bi morali vse obveznosti normalno poravnati. S tem se dela krivica obrnikom, ki jim kupci ne poravnavajo faktur po več mesecev. OZ Hrastnik želi zbrati informacije o dolgovih, da bo lahko vladi posredovala konkretne podatke. Upajo, da se bo s tem krog upravičencev do obročnega poravnavanja obresti bistveno razširil.
M.J.
Trgovci in davek
Še vedno ni rešen problem spornega 53. člena Zakona o prometnem davku, ki predpisuje dodatno izkazovanje zneska prometnega davka poleg maloprodajne cene blaga. Gospodarska in OZ Slovenije se neuspešno pogajata z vlado, da bi zakonsko določilo spremenila. Med poslance sedaj prihaja predlog za spremembo tega člena Zakona, vendar lahko v najboljšem primeru čakamo pol leta. da bi se predpis spremeni, če ga bodo poslanci seveda sprejeli.
M.J.
Pestro v domu
V domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah za kratek čas svojih oskrbovancev dobro poskrbijo. Poleg rednih sestankov stanovalcev z upravnim in zdravstvenim osebjem in praznovanj rojstnih dni, je v domu cel kup aktivnosti. V prvih treh mesecih so gostili moška zbora iz Moravč in Elektroelementa ter mladinski zbor Vesna iz Zagorja. Dvakrat so poslušali predavanje o življenskih izkušnjah stanovalca Cirila Češnovarja na temi "Človeka čudne silnice" in "Goli otok". V februarju so gostili lutkarje VVZ iz Trbovelj. Pripravili so proslavo za dan žena in pustni karneval. V domu deluje planinsko društvo, ki enkrat mesečno organizira izlet na bližnje vrhove, za dan mučenikov pa so si privoščili moški izlet v neznano.
M.K.
Cicibanovi prijazni kotički
V zadnjem času dajejo v trboveljskem VVZ poseben poudarek temu, da otroci skupno s starši doživljajo in spoznavajo dobre živi jenske navade. Gr e rudi za prijaznejši odnos do narave, okolja, čistoče, zdravja. S temi prizadevanji so povezane razne akcije. Februarja so končali akcijo Trboveljskim cicibanom prijaznejšo okolje s petdnevnim bivanjem inaliti šolarjev v zimskem okolju rta Dobovcu. Zimovanja je bilo deležno 230 otrok. V načrtu imajo tudi ekološko akci jo. dabodopiedšolski otroci skupaj s starši in vzgojiteljicami spreminjali bivalne prostore in zunanje površine v cicibanove prijazne kotičke. Enega so pripravili v vsakem vrtcu s |>ustniiTi rajanjem in skupnim pustnim veseljem v hotelu Rudar. Io šem vse. Prihod pomladi bodo obeležili z lutkovno igrici' Marjetica išče pomlad. 1 'pri zor ile je bodo vzgojiteljice lutkovne skupine Lučka. Na srečanju 23. marca dopoldan v Delavskem domu Trbovlje se bodo srečali tudi / urednico Cicibana Natašo Bucik.
Cicibani se bodo vključili v akcijo očistimo okolje. Igrišča in zunanje površine okoli vrtcev bodo uredili v okviru ekološkega projetka Cicibanovi prijazni kotički. Otroci naj hi se čiinveč zadrževali v naravi ia manj na asfaltnih površinah: VVZ svojo dejavnost popestri z glasbo, pesmijo, plesom in še vkakšui obliki, s čimer sc predstavijo vsakol etena Reviji pesmi in plesa. Letos bi radi pripravili že 6, srečanje zasavskih cicibanovih pevskih zborov, vendar, kot kaže. iz finančnih razlogov lega ne bodo mogi i i /peljati.
Tine Lenarčič

V Sloveniji so redke občine, kjer ni zgrajenega doma za starejše občane. Sem sodi tudi hrastniška. Gradnja doma je bila vpisana kot zadnja točka programa petega občinskega samoprispevka, katerega sredstva se bodo zbirala še do konca tega leta. Končno je prižgana zelena luč za ureditev objekta, za katerega je v Hrastniku že precej časa veliko zanimanja. Z novembra lanskega leta uveljavljenim zakonom so tudi vsi domovi za starejše občane prešli v republiško pristojnost in 15. marca naj bi že bil sprejet odlok o ustanovitvi javnega zavoda v ustanavl janju - hrastniškega doma, s čimer je bila dana tudi pravna osnova za izvedbo del. Pred tem datumom so potekale večletne aktivnosti v občini. O domu smose pogovarjali s hrastniškim županom Leopoldom Grošljem, ki pri tem projektu sodeluje že od začetka. Kot poslanec v republiški skupščini je bil tudi med pobudniki za oblikovanje programa naložb za izgradnjo domov za upokojence.
Dom Hrastničani potrebujejo
V občini danes živi 11.100 prebivalcev. Kar 2500je upokojencev. Večkot 1300občanovje starejših od 65 let. V domovih po Sloveniji je trenutno 84 Hrastničanov. Center za socialno delo ugotavlja, daje v občini še več kot toliko tistih, ki so domske nege potrebni, pa sc zanjo ne odločajo, ker bi bili preveč oddaljeni od svojega kraja. Poleg tega pa je tudi čakalna doba v zasedenih domovih izjemno dolga. Starejši ljudje, navajeni svojega okolja in navezani na ljudi, s katerimi so živeli, se drugje tudi ne znajdejo. Zatoje dom v domačem okolju še kako potreben. Zahteva občanov za ustrezno rešitev je bila torej razumljiva, podkrepili so jo tudi z. odločitvijo zbiranja sredstev skozi občinski samoprispevek.
Najprej so v občini načrtovali novo gradnjo. Z elaboratom o družbenoekonomski upravičenosti so se vključili v program naložb v socialne domove za obdobje 1986-1990 in ta gradnja je bila v navedenem republiškem programu tudi opredeljena kot novogradnja v letu 1990. v končnem programu pa je žal izpadla. Svojo zahtevo so v občini ponovno izpostavili leta 1988. Možnost je ponujala tudi republiška projekcija razvoja socialnega skrbstva, ki je do leta 2000 predvidela dom v vsaki občini, prednost pa naj bi imele občine, ki v ta namen tudi same zbirajo sredstva. Program samoprispevka je predvideval otvoritev doma konec leta 1993. Leta 1982 pa je bil v Hrastniku zgrajen velik dijaški dom, v katerem je lahko stanovalo kar 240 dijakov rudarske šole. Zaradi znane situacije v premogovništvu je bilo predlani tu le še 34 stanovalcev in v občini so začeli razmišljati o spremembi namembnosti tega objekta. Dijaški
dom naj bi postal dom za starejše občane. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo seje pred letom dni opredelilo, da bodo imele prednost pri financiranju pred novogradnjami nedokončane investicije, sanacije in nadomestne gradnje.
Gradnja je dogovorjena
V osnutku republiškega proračuna za to leto je za hrastniški dom zapisanih 60 miljonov tolarjev sredstev. V januarju je bila izdelana vsa projektna dokumentacija in usklajena z. odgovornimi osebami na pristojnem ministrstvu. Ko bo republiški proračun sprejet (verjetno prihodnji mesec), ho višina sredstev
tudi dokončno znana. V Hrastniku računajo, da bo investicija stekla v drugi polovici leta. Imenovan je že gradbeni odbor, z nekaterimi pripravljalnimi deli pa nameravajo začeti že pred septembrom. Znanih je tudi že nekaj kandidatov za direktorsko mesto zavoda v ustanavljanju, imenovali ga bodo po sprejetju republiškega odloka, njegova vključitev v investicijo bo potrebna že od začetka.
Kaj bo dom ponudil
Dom bo prenovljen na osnovi normativov, ki za to vrsto gradnje veljajo. Mnenje strokovnjakinje ing. Vovkove je, da je predlagana rešitev v danih možnostih zelo uspela. Tu sicer ne bodo ponujali najvišjega standarda, ki ga zahteva struktura prebivalcev z. zelo polnim žepom, dom pa bo ustrezal vsem zahtevanim normativom in standardom. V njem bo 116 postelj, sobe bodo od eno do štiripos-teljne. V nekaterih sobah za nepokretne bodo namestili šest stanovalcev. V vsakem od štirih nadstropij bodo prostori, namenjeni družabnemu življenju, poleg pa še vsi prostori, kijih tak dom potrebuje. Na voljo je kar 2996 kvadratnih metrov, kar je še več. kot je načrtovala novogradnja. Predračunska vrednost je 158 miljonov tolarjev, občinski delež naj bi znašal okoli 30 odstotkov. Investicija zagotavlja 40 novih delovnih mest, tega kadra pa imajo v Harstniku dovolj in s to zaposlitvijo bo rešenih kar nekaj velikih problemov. Knjižnica bo v stavbi še naprej. celo nckolikojo bodo razširili. Zunanja ureditev bo prilagojena stanovalcem, park ne bo nikjer tako strm. da ne bi bil možen sprehod peš ali pa z. vozičkom.
Kdaj bo otvoritev
Najbolj verjetno ob občinskem prazniku leta 1994. Izvajalci so sicer adaptacijo sposobni izvesti v šestih do sedmih mesecih, sredstva iz letošnjega republiškega proračuna pa ne bodo zagotavljala celotnega posega.
Na vprašanje, ali bo prenova cenejša od prej načrtovane novogradnje, je Leopold Grošelj odgovoril: "Adaptacija sicer ni nič cenejša. Kvadratni meter bo stal okoli 1000 DEM. Ministrstvo za šolstvo bo seveda uveljavljalo regresni zahtevek. S preureditvijo tega objekta ne gre za prihranek, pač pajc trebaobjekt. ki tu stoji, in za katerega je bilo ugotovljeno, da ni tržno zanimiv za odvijanje drugih dejavnosti, uporabiti v koristne namene. Ob dani situaciji je to najbolj racionalno."
Ivana Laharnar Foto: Branko Klančar
Spoštovani
Prosiino. da v vašem časopisu objavite naslednje sporočilo Zdravniške zbornice Slovenije:
Ker se v javnosti (Zasavc št. 3 in št. 5) ponavljajo zavajujoča obvestila, da bosta oziroma sta dr. Biljana Cosič in dr. Vlado Barič odprla na Izlakah zasebno zobno ordinacijo, smo dolžni pojasniti naslednje:
1.	Omenjena zdravnika sta Zdravniško zbornico Slovenije zaprosila za mnenje o opravljanju zasebne zobozdravstvene dejavnosti in uvedbi postopka za pridobitev ustreznega dovoljenja.
2.	Kot smo informirani omenjena zdravnika na Ministrstvu za zdravstvo še nista vpisana v register zasebnih zdravstvenih delavcev in še nimata sklenjene pogodbe z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, poleg tega pa sta še redno zaposlena v Zdravstvenem domu Zagorje.
3. Zato oba zobozdravnika, tako dr.BiljanaCosičkot tudidr. Vlado Barič, še ne moreta odpirati zasebne zobozdravstvene dejavnosti na račun zavarovanja in tudi ne za samoplačnike, dr. France Cukjati, gen. sekretar zbornice
Gospod Cukjati!
Če ste brali "zavajajoča obvestila" ali pa ste bili dobro obveščeni, potem tudi sami veste, da ne v tretji ne v peti številki Zasavca nismo trdili, da sta dr. Cosič in dr. Barič vpisana v register zasebnih zdravstvenih delavcev, ali da sta sklenila pogodbo z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje. Morda jc premalo natančna vest v peti številki, ki govori o otvoritvi prostorov; vendar o opravljanju zobozdravstvene dejavnosti za kogarkoli tudi tu ni zapisane niti besede.
Žal nam je samo, da se tukajšnji zdravstveni politiki pravih problemov ne lotevajo tako goreče. Nas, ki zobozdravnike rabimo, birokratska natezanja in takšni ali drugačni spori, praviloma osebni, bolj malo brigajo. Celo odveč so nam.
Upamo, da bosta omenjena zobozdravnika kmalu začela opravljati zasebno zobozdravstveno dejavnost. Zgolj zato. ker se bomo potem tudi tu lahko odločali med dvema možnostirna (črno prakso, ki očitno ni nikogaršnji problem, smo namerno odmislili). Bojimo pa se, daje "vojno za izlaške zobe" sprožilo prav to; strah pred možnostjo izbire.
Uredništvo
Naša cesta - cesta sramote
24. januarja je bilo na televiziji rečeno, da je bil v Medijskih toplicah bivši minister za turizem gospod Janez Širše. Govor je bil o razvijanju turizma v tem kraju. Veijetno si ni ogledal okolice, kaj ti čc bi to storil, bi se zgrozil. Če bi sc peljal mimo Žal. naprej in iz Zgornjih Izlak v Spodnje Izlake -proti B regarju. ne bi prišel z avtom do Bregarja. Tu se vozi le pismonoša s "katrco" (državno, oz. poštno) in to samo navzdol. Če nasede, jo še lahko porine izkakšne polmetrske jame. Veste, kaj je nekdo predlagal? Da bi po sredi kolovoza skopali jarek, kjer bi odtekala voda. po straneh pa bi le bil za silo kolotok za kolesa avtomobila ali pa za pešca. Mogoče bi bila manj sramotna kot sedaj. ko enkrat letno pripeljejo 10-20 kubičnih metrov gramoza, ki ga ob nalivu odnese v dolino ali na travnik. In koliko dolg jc ta odsek - cca 800 m. In kdo rabi to pot? Pismonoša vsak dan, dva delavca hodita tu na delo. Kadar gredo na Žale ali pogreb, marsikdo iz zagorskeg konca. In čc se zgodi v Zelencu nesreča, jc tu obvoz. In turisti iz Toplic. Več jih naredi kratko turo čez zgornje Izlake do Bregarja, po cesti nazaj. Ta del
ceste je potem turistična znamenitost Izlak. Mogoče bi si jo mimogrede ogledal dr. Drnovšek, ki zelo rad hodi na Čemšeniško planino. Pridite si ogledat, je vredno ogleda!
Še to. Ko so v Zelencu popravljali most. seje ves promet odvijal (bil preusmerjen kot edina rešitev) čez Zgornje Izlake. Kaj pa. če se sedaj kaj zgodi? Komu naprtiti malomarnost - prizadetim ali odgovornim?
Krajani Spodnjih in Zgornjih Izlak
Gremo v šolo v naravi
Le kdaj bo prišel ta teden? Vsi komaj čakamo trenutka, da odrinemo na Kal. Nekateri sošolci vsakojutro prečrtajo na koledarju dan, kije minil, drugi spet v mislih odštevajo dneve. Že septembra so se starši na prvem roditeljskem sestanku odločili, da so za tako obliko dela. Potem so se prikazali črni oblaki. K tovarišici so začeli prihajati starši in povedali, da njihov otrok ne bo mogel iti. ker ne morejo plačati. Stvar so vzeli v roke tovarišica in oddelčni svet staršev. Ti so se obrnili s prošnjo za pomoč na podjetja in posameznike. Ti so: Logis Senovo. Toplarna Hrastnik, STG Rudar Senovo. Kamnolom Borovnik Kisovec, sindikat podjetja RRPS, ZRC. EKMOS, R sport. FI-NALES. Vene Franc. Stanovanjska zadruga Trbovlje.
Vsi so po svojih zmožnostih prispevali, kolikor so lahko. Zbrali smo dovolj denarja. Tako. daje vzdušje v razredu čudovito, saj gremo v šolo v naravi in nam s tem polepšali teden življenja v tem šolskem letu. Zahvaljujemo se tudi našim staršem, ki tajco požrtvovalno delajo, da nam bo to uspelo. Še enkrat hvala vsem!
Učenci 4.F razreda OŠ Ivana Cankarja, Trbovlje
Spoštovani šolarji,
prav prijetno je prebrati takšno pismo. Upamo, da sc boste imeli lepo. Seveda pričakujemo, da nam boste poslali nekaj vtisov s Kala za našo mladostniško stran Miš maš.
Uredništvo
Vsebina zagorskega muzeja revolucije danes ne ustreza več naslovu. V njem ni muzejske zbirke, zaradi katere je bila ta zgradba sredi Zagorja prenovljena in urejena z okoljem vred. Na seji IS 10. marca so ureditvi lastninskih odnosov in upravIjalskih razmerij posvetili pozornost v prisotnosti predstavnikov borčevske organizacije. Prav la odnos so borci na seji pohvalili. Kaj jc spornega? Lastništvo samo - ali občina ali OO ZB. Ob tem pa seveda tudi vzdrževanje, ki ga prenovljena stara stavba zahteva vsak dan. Še posebej pa draži deponirana muzejska zbirka. Taje bila zaradi odločitve prejšnjega IS o živahnejšem delovanju te stavbe in novem kulturnem navdihu z Yamahino šolo podrta. Postavljena naj bi bila v zgornjem nadstropju, pa je tam še vedno ni. To borce in lastnike muzejskih eksponatov razburja in žalosti, zato pa so tudi sprožili pogovor in ga ponovno podkrepili z lastniškimi neurejenostmi. Obe strani sta bili mnenja, da se bodo o zadevi dogovorili vsem v prid. Muzejska zbirka naj bi bila ponovno na ogled ob občinskem prazniku v avgustu.
Z oddajo izlaške zobne ambulante v privatne roke so predšolski in šolski otroci z Izlak ostali brez svoje ambulante. Vzgojno varstveni zavod je ponudil svoj prostor v vrtcu Kekec. IS je izdal soglasje, vendar s pogojem, da je rešitev začasna in morajo ostati pogoji za vzgojno varstveno dejavnost nemoteni. Število beguncev se v zagorski občini zmanjšuje. V kisovškem centru jih je ostalo še šestdeset. Stroški, ki jih povzroča delovanje centra, pa ostajajo skoraj nespremenjeni, zato se ta center uvršča med najdražje v Sloveniji. IS je uradu za begunce naslovil pobudo o ukinitvi tega in razmestitvi beguncev v večje centre. Na sredini seji IS so imenovali tudi člane odbora za "leto turizma" iz zagorske občine.
I.L.
SpsftYC
ra
Novembra bo 125 megawatni blok dočakal 25. letnico obratovanja. Po svetu tovrstne termocentrale po tem času zaprejo. Naše ne bomo: z električno energijo nismo tako zelo oskrbljeni, da bi si privoščili tak ukrep. Energetski blok je v minulih letih zaradi pogostih okvar doživel vrsto popravil in prenov; prva, obsežnejša, sega v leto 1981, zatem je sledila leta 1985 obnova kotla, turbina je dočakala večji poseg samo leto pozneje; pomembna je bila takoimenovana revitalizacija turbine pred šestimi leti in še bi lahko naštevali večje ali manjše posege. Nekateri so trajali dalj časa, kot je bilo predvideno. Vse to zdaj omogoča načrtovanje podaljševanja obratovanja.
Popravila
Natančnejše meritve in pregledi bobna v kotlu in drugih delov so pokazale, da bi utegnili obratovanje podaljšati še za nadaljnjih 93.000 ur ali prihodnjih 17 let. Računali so od letos dalje, vendar z nekaterimi neizbežnimi dopolnitvami ali posegi: zamenjati bi morali ocevja pregrevalnikov pare in grelnika vode. Ne glede na podaljšanje obratovanja se bo treba lotiti stikal na 6 kilovatnem stikališču. Zìi zavarovanje turbinein potreb elektrosistemajihčakaureditev zagonske postaje. Slednjič mora priti na vrsto še dokončna ureditev Lakonce, kar bo prav gotovo zahtevno delo.
To so le nekatere, poleg drugih nalog, ki jih bodo morali opraviti, da bi objekt nemoteno deloval še deset let v naslednjem stoletju. Koliko denarja bo treba zbrati za vse še niti ni znano, ve pa se, da bodo stroški precejšnji. In ker je v elektrogospodarstvu zadnji čas občutna denarna suša, bi morala odločitev o tem ali podaljšati živi jensko dobo objekta, kaj kmalu dozoreti. Če ne zaradi drugega, zavoljo tega, ker ne bo mogoče zagotoviti vseh sredstev čez noč, ampak v daljšem času. Premišljati kaže tudi o tem: če je bilo omenjene prenove in revitalizacije vloženo zelo veliko denarja, čemu tega, kar je bilo narejenega ne bi v celoti izkoristili. Vsak skrben gospodar bi ravnal tako. Razen, če bi izdatki nadaljnjega prenavljanja presegali dosegljiva sredstva.
Rudniki in TET
V rudnikih že nekaj časa opozarjajo na nedorečenost celovitejše energetske strategije. Ne toliko za naslednjih pet let, kot za čas tja do leta 2025 ali celo 2030. Brez nje namreč ne morejo oblikovali nobenih predlogov ali celo odločitev, zlasti o kapitalnih naložbah. Na prvo mesto postavljajo potrebo po skorajšnji odločitvi o podaljšanju obratov;uija termoelektrarne. Sodijo, da bi odločitev (če že ne o nadomestnem elektroenergetskem objektu vsaj o posodabljanju sedanje centrale) razrešila osrednjo dilemo. Konec koncev je kar umestna ugotovitev, da bi rudnikoma Trbovlje in Hrastnik tako in tiiko v prihodnosti ostala le termoelektrarna, ker na ljubljansko toplarno ni mogoče računati v nedogled.
Zdaj pokurijo v termocentrali 700.000 ton premoga na leto. Lani so ga le 7.000 ton manj od te količine. Centrala je delala 7164 ur, kar je svojevrsten rekord, kajti po svetu tovrstne centrale obratujejo najvrč 4500 do 5000 ur na leto. Ob tem nekaj pove tudi podatek, da so trboveljskemu kolektivu odvzele okvare 12 obratovalnih dni, v takoimenovani rezervi pa je biki 33 dni.
Ekologija
Očitno bo nadaljnje podaljšano obratovanje naletelo tudi nit vprašanje vgrajevanja čistilnih naprav. Zìi zdaj je vsa stvar malce obtičala pri tem, da so le šoštanjski termoelektrarni ne samo prižgali zeleno luč za ureditev naprav, temveč naredili že prvi resnejši korak na tej poti. Pred dnevi so že podpisali pogodbo o dobavi čistilnih naprav z avstrijsko firmo. Za Trbovlje so doslej uredili tehnično dokumentacijo, bojda je izbrana tudi tehnologija, kaj več pa od republiških teles niso dobili. Vse pravzaprav visi v zraku in mirnega srca rečemo, da se bodo o tem še kresala mnenja ali križala kopja. Hujših ožigov, takšnih, kot pred postavitvijo viskokega dimnika, ni več. Kar pa ne pomeni, da jih ni več. Zahteve oškodovancev se poveču jejo iz leta v leto. Vodstvo termoelektrarne se ogreva za to, da bi sproti ocenjevali škodo na prizadetih površinah. Mimogrede: za nastalo škodo so plačali oškodovancem lani za leto 1991 okoli 8 milijonov tolarjev. Lanska škoda ali vsaj zahteve oškodovancev, so večje.
Nova elektrarna?
Pustimo vnemar vprašanje ali so razmišljanja o novi termoelektrarni v Trbovljah stvarna; v temoelektrarni pravijo, da bi morali na prelomu stoletja že razpolagati z načrt i za nov, resda ne tako velik, kot je bil pred leti zamišljen, zato pa najsodobnejši objekt. Sicer pa o tem niso najbolj zgovorni. Zvedeli smo le to, da nova centrala v nobenem primeru ne bi stala na predvideni lokaciji, se pravi tik ob železnici, ampak drugod.	Milan vjdic
foto: Branko Klančar

r
n

m
IS
POGLED
parketa
Ali smo že premagali preddevalvacijsko mrzlico?
Predel evalvacij ska mrzlica očitno že popušča, čeprav tečaj Banke Slovenije še vedno rahlo narašča. Ker pa v sistemu drsečega tečaja ni devalvacij, so možne samo depreciacije valute. Ko je še guverner Banke Slovenije, dr. France Arhar, zatrdil, da bo tečajna politika tudi v prihodnje enaka kot doslej, se je množična histerija malo umirila in menjalniški tečaji so spet pristali na nivoju okrog 65 SIT/DEM.
Kapitalne transakcije z vrednostmimi papirji na ljubljanski borzi so še vedno v znamenju vzponov in padcev tečajev obeh državnih obveznic RSL1 in RSL2. Sicer pa so hladni tuš doživleli borzni posredniki z obvestilom, da Lesnina Interles ne more izplačati kuponov njihovih obveznic, ki so zapadli v plačilo 1. marca. Res sc je o tem že nekaj časa govorilo, vendar je to zdaj dejstvo in vrsta propadlih obveznic se počasi daljša!
Ker sta zvezdi borznega poslovanja zadne čase državni obveznici RSLÌ in RSL2 tudi ne preseneča, da je bilo na zadnjem borznem sestanku od 1,7 mio DEM kar 1,1 mio DEM prometa z "dvojko " ter 0,4 mio DEM z RSL1. Sicer pa je tudi februarski promet z vrednostnimi papirji na prvi mesti postavil RSL1 in RSL2, na odličnem petem mestu pa je obveznica občine Zagorje s prometom okrog HOO.OOO DEM. Tudi tečaj se ji je stabiliziral na nivoju okrog 76, tako da kakšnih posebnih pretresov okrog te obveznice zaenkrat še ni.
Delnice so trenutno v drugem planu borznih dogajanj in te obe delnici SKB banke zbujata malo več pozornosti, pa še to, žal, s padanjem cene. Pač pa se odlično drži "trboveljska "delnica delniške družbe Dadas, ki ji očitno modro vodstvo uspe v: l rievali visoko ceno (trenutno okrog 22.350 SI J j.
Na koncu lahko rečemo, da se preddevalvacijsko (namišljena) gibanja počasi umirjajo in plujemo v mirnejše vode, čeprav bi si borza včasih želela čim več takšnih skokov tečaja tolarja. Monotonija namreč ubija in samo dinamično dogajanje daje tisti pravi borzni utrip.
Milan Povirk
Milanova
kost
Tudi pri nas v Zasavju se zdaj začenja odprt lov na njegovo veličanstvo kupca; najraje onega z več novci, v sili pa bo doborodšel tudi tisti s tanjšo denarnico, samo da bo nekaj kupil. Kdove, če ta prispodoba resnično ne ponazarja težkih časov, kise zgrinjajo na trgovce,prodajalce, gostince in druge, ki se ukvarjajo s trgovanjem.
Nekaj znamenj kaže, da utegne dejansko priti do precejšnjega osipa v vseh trgovinah, v tistih z mešanim blagom ali drugih, kjer prodajajo druge vrste blaga in izdelkov. V mislih imamo črne napovedi o precejšnjem zmanjšanju kupne moči prebivalstva in skorajšnjem začetku obdobja zamrzitve plač in pokojnin in bojda še vseh drugih prejemkov. Uradno kroži podatek, da bo letošnja prodaja manjša vsaj za dva, poznavalci pa trde, da celo za štiri odstotke, na posameznih področjih bo padec dosti večji. Če bo resnično tako usahnila prodaja, se slabo piše trgovini v celoti, prav tako gostinstvu in drugim, ki se ukvarjajo s prodajo.
Pri nas smo že priče različnim poskusom drobnih trgovcev in prodajalcev, da privabijo kupcev. Ne gre Zgolj za redna ali občasna reklamiranja preko medijev vseh vrst. Na vrsti so nove, smelejše, zrelejše ponudbe, akcije, ki potrjujejo, da bo konkurenca poostrena. Zdaj že doživljamo, da trgovci dobavljajo blago po domovih; pojavljajo se prodajalci številnih izdelkov ( včasih le knjig). V podjetjih si, tam, kjer to še dovolijo, skoraj podajajovrata prodajalci teh vrst blaga, ki ga pripeljejo celo z večjimi tovornjaki in med odmori sc razvije tako živahna trgovina, kot na kakšnem manjšem bazarju. Če bi skušali ugotoviti ali je te vrst prodaje legalna, bi hitro spoznali, da je pravzaprav prepovedana in sodi obenem v zvrst nelojalne konkurence, ki jo zakonska določila preganjajo oziroma prepovedujejo.
V takih razmerah že prihaja do poskusov prodajanja za vsako ceno; do takoimenovanih navideznih razprodaj, ki pa so to le po imenu, v resnici pa z njimi nimajo nobene zveze. Res je, da naivni kupci tu in tam še prihajajo po nakupih, kaj kmalu pa ugotovijo, da so kupili manj kakovostno blago ali blago, ki je že dalj časa tičalo v skladiščih. Priče smo prvim resnejšim poskusom zniževanja cen določenim izdelkom in blagu, ki pa po zagotavljanju trgovine prav tako ne prinaša kdo ve kašne koristi, ker prodaja ni tolikšna, kot so pocenitve. Znabiti utegne vse hujša konkurenca, vse širša dirka za kupci, vendarle pripomoči h kakovostnejši ponudbi; želimo si je vsi, četudi nismo najbolj prepričani, da je na pohodu...
Milan Vidic

na
Itili
Do konca marca je potrebno oddati davčno napoved /a dohodnino. Lani je bilo okrog dohodnine precej več prahu, kot letos. Slovenci smo očitno potrpežljiv narod, na novosti se kar hitro navadimo. Pa četudi gre za davke, oz. dohodnino, kije lani bila novost, letos pa jeza marsikoga že rutina. Precej ljudi seje nanjo spomnilo šele v marcu, ko so zagledali obrazce. Kdor jih je hranil od lani, je seveda naredil slabo kupčijo. Letos so drugačni. V Zasavju mora oddati napovedi 33.500 davčnih zavezancev (12000 v Zagorju, 13500 v I rbovljah in 8000 v Hrastniku). Vse okrog dohodnine smo skušali zvedeti od vodij izpostav Republiške uprave za javne prihodke za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje Uroša Rogliča, Nevenke Muhič in Mira Bunete.
Napotki za pisanje
Letos se pri pisanju napovedi ne boste srečevali z bistvenimi novostmi. Predvsem za Upravo je dobrodošla novost ta. da je treba zapisati tudi trenutno zaposlitev. Zavezanci imajo možnost zapisati tudi številko tekočega računa ali hranilne knjižice. Tako bo Uprava morebitno preplačilo vrnila direktno na račun, ne preko pošte. Denar bo hitreje v žepu. Nikakor pa vam ne morejo iz računa pobrati denarja, če ste z akontacijami nakazali med letom premalo dohodnine. Doplačila boste šc vedno plačevali s položnicami. Vendar pozor: pri pisanju številke računajo treba biti previden in napisati pravilne cifre - da ne bi vrnjen denar romal v kakšen drug žep.
Največ novosti je pri olajšavah. Tako letos kot olajšava veljajo tudi nakupi knjig in učnih pripomočkov (npr. zvezkov, svinčnikov, ravnil.
šestil, atlasov, leksikonov, slovarjev). Ne veljajopa nakupi glasbil ali učnih pripomočkov za glasbeno šolo. Sicer pa še vedno lahko uveljavljajo zavezanci olajšave za vzdrževanje stanovanj, zdravila, športno opremo, za denar, ki ga vložite v obveznice, delnice ali vloge pri ustanavljanju podjetij, zadrug. S tem si lahko zmanjšamo osnovo za odmero dohodnine. Vendar je treba za vse imeti potrdila - potrjen originalni račun ali pravo listino. Vodje davčnih izpostav so posebej opozorili, da morajo zavezanci obvezno dostaviti davčnemu delavcu, ki sprejema napoved, na vpogled, oz. potrditev vrednostni papir (delnico, obveznico tako podjetij, kot npr. občine ali republike). Vrednostni papirji morajo biti obvezno izdani na podlagi zakona o vrednostnih papirjih. Podjetja jih morajo izdati npr. na podlagi zakona o podjetjih in zakona o vrednostnih papirjih. Verjetno bo prav to najbolj
problematična olajšava. Vsekakor je treba misliti že ob nakupu obveznic na olajšavo. Več so seveda vredne tiste, ki še nimajo žiga davčne uprave (olajšavo za eno delnico lahko lastnik uveljavlja le enkrat).
Kdaj oddati dohodnino?
Zadnji rok za oddajo davčne napovedi je 31. marec do 20. ure. Do takrat jo bodo sprejemali na davčnih upravah. Lahko pa jo zadnjega marca oddate tudi še na pošti: Priporočamo vam. da to storite s priporočeno pošto. Tako boste imeli dokaz, da stejo oddali še pravočasno. Vendar vam predlagamo, da napoved oddate čimprej, da se boste izognili gneči. Davkarji lahko sedaj, ko še ni gneče, bolj v miru pregledajo napoved in opozorijo na nepravilnosti ter pomagajo odpraviti pomanjkljivosti. Davčne uprave delajo v okrepljenih postavah cele dni. tudi ob sobotah in nedeljah. Doslej je bil odziv na pozive za čimprejšnjo oddajo bolj slab. Ljudje kalkulirajo, saj menijo, da bodo s čim kasnejšo oddajo prišli tudi pri pregledih na vrsto med zadnjimi. Pa ni tako. pravijo šefi zasavskih dacaijev. "Zaporedje vloženih napovedi ne vpliva na vrstni red odmere," je posebej poudarila Nevenka Muhič. Prve odmere bodo dobili zavezanci najbrž že konec junija, zadnje konec oktobra, kar določa tudi zakonski rok.
Pomanjkljivosti
Pri izpolnjevanju davčne napovedi včasih zavezanci niso pozorni na najbolj banalnestvari. ki pa lahko (zaradi računalniške obdelave) prinesejo vrsto nevšečnosti. Lani je bilo naj več težav in napak prav pri napovedih, ki sojih dobili na davčne uprave po pošti. Zato letos davkarji prosijo ljudi, naj čimveč napovedi prinesejo osebno na upravo, kjer jo lahko pogledajo. S tem si prihranijo morebitne nelagodnosti. Lani je kar nekaj ljudi npr. pozabilo uveljavljati olajšave. Pozabili so na 7. člen zakona. Če imajo v družini vzdrževane člane, naj olajšavo uveljavijo. Marsikomu je vseeno, kako piše zneske. Zneske je treba pisati v celih tolarjih brez. stotinov, številke naj bodo čitljive, saj lahko sicer pride do napak pri vnašanju v računalnik. So tudi takšni, ki se enostavno pozabijo podpisati.
Marsikomu pomagajo pri sestavljanju napovedi različnadruštvanii kdodrug. Veijetno bi bilo prav, da bi tisti, ki svetuje, za svoje svetovanje tudi odgovarjal, saj lahko zavezanca zavede. Za napoved pa odgovarja zavezanec sam.
DOHODNINA
Republiška uprava za javne prihodke, izpostave
Hrastnik. Trbovlje, Zagorje
obveščajo občane, da poteka sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 v rednem delovnem času -
vsak delovnik od 7.-15. ure (sreda od 7.-17. ure)
v prostorih izpostav:
V Hrastniku na Cesti 1. maja 56 (bivša pošta pri križišču),
V Trbovljah na Ulici 1. junija 36 (bivša stanovanjska skupnost),
V Zagorju v prostorih občine.
Sprejem napovedi bo po 8.3.1993 tudi v podaljšanem času in sicer: od 8.
do 12.3 od 7.-18. ure, od 15. do 19.3. od 7.-18. ure, od 22. do 26.3. od 7,-20 ure. V soboto, 27.3. bodo sprejemali napoved od 8.-18. ure, v nedeljo, 28.3. od 8.-12. ure, od 29.-31. pa od 7.-20. ure.
Izognite se gneči zadnje dni v prostorih uprav inoddajte napovedi za
dohodnino čimprej.

m
Lanske izkušnje
Lani so sc poleg ljudi seveda okrog dohodnine lovili tudi davkarji. Ljudje so slovensko potrpežljivo oddajali napovedi. Za obdelavo pa niso pravočasno pripravili programske opreme in tako so prvi dobili odmere šele septembra, zadnji pa celo januarja letos. Po besedah Uroša Rogliča so najprej odmerili dohodnino tistim, kjer so sc vsi podatki skladali, potem upokojencem, pa tistim, ki so uveljavljali olajšavo za vzdrževane člane, nazadnje pa so prišli na vrsto zavezanci, kjer so se pojavile kakšne razlike v podatkih. V Hrastniku so poslali zadnje odločbe v začetku decembra, v Trbovljah za Božič, v Trbovljah pa v začetku januarja. "Bolj na prošnjo poštarjev, saj smo imeli odločbe pripravljene že konce decembra." je povedal Miro Buncta. Vsi trije (Buneta, Muhičeva in Roglič) pa so odločno zatrdili, da ni res. da so najprej poslali odločbe tistim, ki so morali dohodnino doplačati in šele kasneje tistim, ki sojini morali denar vrniti.
Koliko je država vrnila denarja?
In kakšne številke so se zavrtele? Žal v občinah nimajo izdelanih top lestvic najvišjih
dohodnin, obljubili pa sojih za prihodnje leto. Po nepreverjenih podatkih pa je bila najvišja obračunana dohodnina v Zasavju 892 tisoč tolarjev (zagorski obrtnik). Koliko so plačali Zasavci lani v državni Žakelj, torej ne vemo. Znani pa so podatki o doplačilih in vračilih. V Hrastniku so morali zavezanci doplačati 9,8 milijona tolarjev, država pa je vrnila 6,3 milijona tolarjev (razlika 3.5 milijona tolarjev). V Trbovljah bi morali davkoplačevalci doplačati še 21 milijonov tolarjev, država je vrnila 10 milijonov tolarjev (razlika 11 milijonov), v Zagorju pa je znašalo doplačilo 17 milijonov tolarjev, vrnili pa so 9,5 milijona tolarjev (7.5 milijona razlike). Skupna razlika med doplačili in vračili je torej v Zasavju 22 milijonov tolarjev. Uprave so po zagotovilih šefov izpostav vrnile denar takoj, ko so odposlale odločbe (v Trbovljah takoj, ko so prejeli povratnice). Znesek do 100 tolarjev pa niso vračali avtomatično, ampak le na zahtevo občanov. Niso pa vsi davkoplačevalci plačali denarja takoj, ko so prejeli odločbe. Tako so doslej v Hrastniku vplačali 8.5 milijona tolarjev doplačila, v Trbovljah 17 milijonov, v Zagorju pa 12,7 milijona.
Tudi v Zasavju so se nekateri poslužili možnosti in vložili prošnjo za odpis doplačila dohodnine. Vlogo so morali oddati na Upravah, o odpisu pa odloča IS občine. V Hrastniku so prejeli okrog 20, v Trbovljah in Zagorju pa
okrog 100 takšnih vlog. Zakon je tu precej okoren in zbirokratiziran, saj bi verjetno o takšnem odpisu lahko odločala kar Uprava in ne bi bilo treba s tem obremenjevati še IS. S temi potezami skuša država pomagati socialno ogroženim. Vendar ljudje ne iščejo kaj prida teh zakonskih možnosti. Prav gotovo se zdi marsikomu pisanje takšnih prošenj ponižujoče in bi bilo res treba razmisliti o drugačnem načinu pomoči socialno ogroženim.
Lani je bilo precej hude volje med upokojenci, ki so se lovili pri prebiranju odločb o dohodnini, saj so bile nerazumljive. Te nejasnosti naj bi bile po zagotovilih davkarjev letos odpravljene.
V lanskem letuje bilo precej težav v Zagorju tudi zaradi računalniškega škrata. Pri naslavljanju pošiljk je prišlo do zamenjav kompletnih ulic. Računalnik (!?) je ljudi premestil iz ene ulice v drugo in tako so dobili precej odločb nazaj na upravo. Dogajalo seje tudi, da so dobili lj udje pošto na naslov, kjer jih več ni. Ali pa so poslali odločbo ljudem, ki so že umrli. Do tega je prihajalo zaradi tega. ker se podatki med Oddelki za notranje zadeve in davčnimi upravami še ne prenašajo direktno. Tudi letos bo verjetno še prišlo do kakšne napake zaradi tega.
Kar več kot 700 pozivov so lani zasavski davkarji poslali davčnim zavezancem po Zasavju, ker niso oddali dohodnine, imeli pa so dohodke. Marsikdo od njih je razmišljal, daje dohodek premajhen, da bi ga prijavljal. Treba pa je prijaviti vsakršen dohodek, tudi tolar. Lani so bili dacarji še mili, letos bodo bolj strogi. Kdor ne odda pravočasno davčne napovedi, mora k sodniku za prekrške. Obljubljena kazen po strogi črki zakona je 25 tisoč tolarjev.
Revizije
Čeprav lanskih napovedi pri zavezancih niso na veliko preverjali, so uslužbenci davčnih uprav vseeno prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. V Hrastniku so z revizijo npr. odkrili veliko davčno utajo. V Trbovljah pa so ugotovili, da sta si za enega otroka davčno olajšavo pripisala kar dva očeta. Nasploh so razmerja pri ločenih starših zanimiva. Najbolje je seveda, da se starša dogovorita, kdo bo uveljavljal olajšavo za otroka. Če se ne more ta, po zakonu pripada vsakemu polovica olajšave. Ne glede na to, ali preživlja otroka le eden od staršev in ali drugi zanj sploh kaj plačuje. Neživljenski predpis.
Vsekakor pa je pametno, da hranite račune. Nima smisla, da zaradi enega računa, ki ga nimate pripetega ob obrazec za dohodnino, hodite k sodniku za prekrške. Resje, daje bilo lani kontrol malo. Vendar se bodo tudi davkarji navadili na dohodnino. Vsako leto bo kontrol več in ne kaže preveč računati na to, da vam ne bodo potrkali na vrata.
Marico Planinc Foto: Tomo Brezovar

"Tildi občil te tožijo. "
lp
V Zasavju imamo kar nekaj medobčinskih institucij, ki opravljajo delo /a vse tri občine. Njihovo delo je v občinah praviloma manj poznano, ker gre večinoma za visoko strokovna opravila. Radi jih pozabijo tudi občinski organi, še zlasti kadar je treba poravnati njihove račune. Vseeno pa sta ob pregledu letnih poročil o delu medobčinskih inšpekcijskih služb, geodetske uprave, javnega pravobranilstva in drugih, obestrani v glavnem zadovoljni. O delu smo se tokrat pogovarjali z zasavskim javnim pravobranilcem Sasom Ostrožnikom.
Kaj sploh je to javni pravobranilec?
Veliko ljudi zamenjuje, kaj je to javni pravobranilec, kaj je pa družbeni pravobranilec samoupravljanja. To sta dve popolnoma ločeni instituciji. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je organ družbene skupnosti, ki je pristojen za nadzor nad delom organov upravljanja, kršitev pravic delavcev, tudi varovanje družbene lastnine, skratka, družbeni pravobranilec se je vtikal v podjetja. Velika večina njegovega dela je zaščita pravic posameznikov proti podjetjem. Javni pravobranilec pa je vseskozi organ družbenopolitičnih skupnosti. Kot pravobranilec sem zakoniti zastopnik občin, zastopam občine Zagorje. Trbovlje. Hrastnik, vse krajevne skupnosti na tern področju, vse sklade in druge organe občin v premoženjsko pravnih zadevah, ki se vodijo pred sodiščem. N ihče drug teh organov pred sodiščem ne more zastopati.
To je torej nekakšen občinski odvetnik?
Tako je. V zahodnem svetu se ta institucija imenuje državni odvetnik. To zastopanje je ena naloga. Druga je nadzor nad prometom z nepremičninami med družbenimi in zasebnimi pravnimi osebami. Pri tem nadzorujem ceno. če gre za nepravilnosti, s tožbami spodbijam veljavnost pravnih poslov. Zadnje čase pa je največ dela z denacionalizacijo. V vseh postopkih, kjer je zavezanec za vrnitev premoženja občina, sem prisoten. Pri tem je seveda problem, ker gre za povsem nove zadeve, nove postopke in vsebine.
Katero področje dela je najbolj zapleteno, katero vzame največ časa?
V zadnjem času denacionalizacije, ker gre za novo področje in se moramo naučiti še teorijo. Manj problemov je, če gre za vračanje premoženja v naravi. To so relativno enostavni in hitri postopki. Kakor hitro pa je treba ugotavljati odškodnino in ali se je v teh 40 tih 50 letih vrednost premoženja kaj spremenila, se zaplete. Velikokrat že pri odškodninah.
kajti: za tistega, ki daje. je vedno preveč, za tistega, ki dobi. je vedno premalo.
Kakšna je nova metodologija za ugotavljanje odškodnine?
Prepričan sem, da je za denacionalizacijske upravičence zelo dobra, veliko daje nazaj. Na primer: kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki ga v obliki odškodnine dobi nazaj lastnik, je skoraj trikrat dražji kot po odloku občine v prostemprometu. To je metodologija, kije bila narejena za celo republiko in cena je ista v Zagorju, na Bledu in v Portorožu.
To ni povsem logično; znano je, da je zemljišče sredi Ljubljane več vredno od recimo z grmovjem poraščenega nekje v zasavskih hribih.
la. ampak tako je. Drži pa. da na trgu takšne cene ni mogoče doseči, vsaj v Zasavju ne.
In kakšne so to cene v številkah?
Po odloku je v Trbovljah cena m2 stavbnega zemljišča približno 1000 tolarjev, če pa se takšno zemljišče vrača, je vredno okrog 3000 tolarjev.
In iz katerega žepa gre ta razlika?
Ta odškodnina bo šla iz slovenskega odškodninskega sklada, če lastnine ne bo mogoče vrniti v naravi. Sklad je ustanovljen, delati pa še ni začel. Zato so za postopke narejene cenitve in podobno, realiziralo se pa še ni nič. Ko bo začel sklad delati, se bodo odškodnine izplačevale tudi preko obveznic.
Koliko zahtevkov za denacionalizacijo je vloženih v Zasavju?
Težko bi rekel, ker ljudje še vedno vlagajo zahtevke. Še danes semdobiltri.Točncštevilke tudi ni mogoče povedati, ker imam le zahtevke, kjer je zavezanec občina. Veliki' zahtevkov je tudi do gostinskih, trgovskih podjetij.
V Trbovljah so zdaj aktualni zapleti z obveznicami. Alije premoženje občine dovolj veliko za povrnitev tega?
Premoženja je zagotovo dovolj, samo
vprašanje je. če bi se zanj našel kupce.
Bi kot pravni zastopnik občine dopustili, da se za povrnitev dolga občina razproda?
Nobeno podjetje, pa tudi občina se ne bi kar tako razprodala. Vsi iščejo različne variante. Prepričan sem. da do klasične razprodaje in povračila ne more priti.
Pa vendar, banka je upnik, ali lahko zahteva nepremičnine občine?
Teoretično bi verjetno lahko zahtevala, da se občinska nepremičnina proda in da sc iz izkupičkom poravna dolg. Vendar bi to lahko zahtevala le za tiste, ki niso neposredno povezane z dejavnostjo občine. V zakonu o izvršilnem postopku je zanimiv člen. Približno takole pravi: izvršbe na denarna sredstva, kijih ima družbenopolitična skupnost na računu pri SDK in na devizna in dinarska sredstva, ki jih ima na računu pri bankah, ni mogoče dovoliti, če so la sredstva nujna za opravljanje temeljnih nalog. To velja tudi za organe družbenopolitične skupnosti. Po mojem izvršbe nad družbenopolitično skupnostjo sploh ne more biti. Razlago tega člena sem iskal tudi v republiških institucijah, vendar tudi tatu pravega odgovora še nimajo. Ne vem. ali je ta člen ostanek realsocializma, ko je bila občina oblast in je bila tako zaščitena, da ji ni nihče nič mogel in je to ostalo tudi po zadnji noveli
ffi
SMMMWa
zakona o izvršbah. Najbrž to ni povsem čisto, pride pa prav za zavlačevanje in odlaganje.
Ali so tudi drugi zakoni takole "čudni"?
Za vse ne vem. Poglejmo pa Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Okrog tega je bil takšen halo in večina ljudi misli, da je res nekaj dobrega. Če pa ga nekoliko bolj podrobno pogledaš, marsikaj vidiš. Prvič: poročilo za revizijo opravlja SDK. Ta službaje bila že vsa leta postavljena in plačana za to nalogo, zato zdaj kot revizor verjetno ne bo mogla zapisati drugače kot vsa leta. Tej službi dati možnost kontrole za nazaj - to se mi ne zdi dobro, pa čeprav druge službe ni. Drugo se mi zdi še bolj čudno. Ko SDK ugotovi napako, da svoje poročilo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in on je edini po tem zakonu pristojen spodbijati pravna dejanja in ugotavljati njihovo ničnost. Vedeti pa moramo, da je v Slovenij še in še občin, ki družbenega pravobranilca sploh nimajo. Torej se bodo postopki odvijali na republiški ravni, tam pa fizično niso sposobni opravljati vseh poslov. Se to: občinski pravobranilci samoupravljanja sploh niso vsi pravniki. Kako bodo razredne učiteljice ali pa lesni tehniki vodili pravde proti podjetjem, ki imajo kdo bi vedel koliko pravnikov! Po moje se zadeve ne bodo mogle rešiti brez izvedencev. In spet se postavlja vprašanje, kdo bo zalagal stroške zanje. Samo za eno izvedeniško mnenje je treba dati 100 - 200 tisoč tolarjev predujma. Družbeni pravobranilci
Prejšnji teden je začel veljati Zakon o kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Ali dobiva s tem javni pravobranilec kakšne dodatne naloge?
V občinski kmetijski sklad zdaj spada vse tisto nepremično premoženje, ki ga je imela občina 6.aprila1941 leta. Iskanje evidenc po zemljiških knjigah bo spet problem. Kdo bo to počel, mi ni jasno. To namreč ni tako enostavno, po 50 letih priti do podatkov. Medtem so se katastarske občine zamenjale, parcelne številke so se zamenjale desetkrat, namembnost zemljišč se je spremenila. Za eno samo parcelo si lahko 14 dni na zemljiški knjigi in iščeš podatke. Enostavno je napisati zakon, praktično pa je to težko izpeljati. Vendar bo tudi s takšnim načinom nastal počasi fondtehzemljifčvobčiniinznjim bo morala potem občina nekaj početi. Zakon daje možnosti koncesije ali pa čisto navadno zakupno razmerje, vseeno pa bo potrebno Imeti človeka, ki bo to nadzoroval, ki bo vodil evidence, kerto ne bo smel biti mrtvi kapital.
samoupravljanja, pa včasih še za plače nimajo. Skratka, odprtih je toliko konkretnih vprašanj, da se res ne ve, kako bo to šlo. V Zasavju sploh nimamo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Maleš je šel, zdaj mene prosijo, da bi to prevzel.
Glede na vse to ali sploh smo pravna država?
Teoretično imamo stvari kar dobro postavljene, praksa pa ...
Znano je, da posameznik težko uveljavi svojo pravico. Če drugega ne, se vse skupaj tako zavleče, da pravdanje izgubi smisel. So občine kot pravni subjekti bolje zavarovani?
Jaz imam vel iko tožb, kjer posamezne fizične osebe tožijo občino. Občina Trbovljejerecimo tožena stranka v primeru, ko se je s ceste, kije v njenem upravljanju, prevnil avto. ker ni bilo ograje. Ali pa v primeru hudournika, ki je v Hrastniku petkrat poplavljal. Šestič je zasebnik tožil občino, ker ga ni uredila. Zadnje čase je čedalje več takšnih tožb.
In kako se takšne tožbe izidejo?
Ne vem, če je to za objavo. Pri takšnih tožbah je težko ugotoviti, kdo je pravzaprav subjekt tožbe. Ugotavljanja tega postopek zavleče, tako da kakšna stvar tudi zastara. Kakšno pa tudi izgubimo. Takšna stvar je bila zadeva Horvat. Gre za smrt. ko smo tožbo v Trbovljah izgubili in plačujemo odškodnino. Nesreča seje zgodila leta 1981, sodba pa je bila izrečena leta 1991.
Se torej splača tožiti občino?
Uveljavljati svojo pravico preko sodišča je skrajno sredstvo. Zaradi dolžine postopkov, živcev... Veliko bolje je zadeve urejati mimo sodišča. Še tako slaba poravnava je boljša kot najboljša sodba.
Kakšno pa je razmerje med poravnavami in tožbami?
Poravnav je zelo tnalo. Zlasti takšnih, da bi bila tožba vložena, pa bi se potem poskušali poravnati. Večje verjetno tistih poravnav pred tožbo.
,|e malo poravnav tudi zaradi tega, ker nekateri pričakujejo, da se bodo zahtevki reševali v naslednjem mandatu ali podobno?
Jaz. pazim, daje za občino najcenejše. Zato tudi zavlačevanje, prelaganje in podobno. Tako delajo odvetniki tudi drugih strank. Ne vem pa, da iti bilo to odvisno od mandata posameznika. Ni semi še primerilo, da bi mi kdo iz katerekoli občine naročil naj ta ali oni postopek zavlačujem.
Prej nisva dokončala še misli o pravicah delavcev.
Delavci so slabo zaščiteni. Moti me. da smo današnjim direktorjem dali pristojnosti, kot bi bili lastniki podjetja. Prav bibilo.čcbi direktor tudi materialno odgovorjal za poslovanje podjetja. V našem sistemu ima direktor enaka pooblastila kot na zahodu, vendar, če gre podjetje v stečaj, on materialno ne izgubi nič.
Tako smo pravice z Evropo izenačili, posledice pa niso iste. Do neke mere je to tudi težko, ker nimamo lastnine. Šli smokoraknaprej, zdaj pa spet zamujamo.
Kako so po tej plati zavarovani javni delavci, voljeni in imenovani?
Tudi oni praviloma materialno ne odgovaijajo, samo razrešiš jih lahko. No dobro, tudi direktorji so materialno odgovorni teoretično, vendar je treba dokazati, da so naklepno storili škodo ali da so jo storili iz malomarnosti. Pri vseh stečajnih postopkih doslej ni bilo kaj takšnega še nikoli dokazano. V praksi ne poznam primera, da bi kdo tudi materialno odgovarjal, razrešitev je edina sankcija.
Katere zadeve so za javnega pravobranilca najbolj zoprne?
Najbolj zoprno je v primerih, ko smo mi tožena stranka...
Pa teh je menda manj?
Ne. teh je več.
I n v kakšnih primerih ljudje tožijo občino?
V	vseh mogočih. Pred leti se je nekdo zastrupil s sladoledom, ker sanitarni inšpektor ni dobro delal. In je bila občina kriva. Veliko ljudem pa sploh na kraj pameti ne pade, da bi lahko tožili tudi občino.
Kaj pa doleti inšpektorja ali drugega javnega delavca, ki svojega dela ne opravlja dobro?
Tu je veliko olajševalnih okoliščin. Če imamo enega inšpektorja, ki opravlja delo treh. je nekako človeško, da vse nebo opravljeno tako. kot bi moralo biti. Cestnega inšpektorja sploh imeli nismo.
Vi ste pravzaprav "sluga treh gospodarjev". Kako postopate v primeru, če ena zasavska občina toži drugo, prav tako iz Zasavja.
V	tem primeru bi jaz zastopal eno občino, republiški pravobranilec pa drugo.
Hi nasprotna občina plačala svoj prispevek za to institucijo.?
To je pa drugo vprašanje. Že zdaj se marsikaj dogaja, čeprav ne morem reči. da namerno. Tri mesece sc jc dogajalo, da so mi zaradi neplačanega računa odklopili telefon. In to pri računu 600 tolaijev.Tores ne morem razu mòti. Elektrike še niso odklopili. Opomini pa so vedno. Plače dobimo takrat kot na občinah, včasih tudi kakšen dan kasneje, ker smo medobčinski. Vsak najprej zase pogleda, potem smo pa mi na vrsti: inšpekcije, geodetska in pravobranilstvo.
Prepirati se z občinami torej tudi za pravobranilca ni preveč dobro?
Bolje, da ne.
Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar
OBJ fi VI)
Pregled udeležbe poslancev na skupnih sejah zborov občinske skupščine Zagorje ob Savi
Skupščina občine Zagorje ob Savi je na pobudo poslanke zbora združenega dela Stanislave Flis na zadnjem zasedanju zborov dne 24.2.1993 sprejela sklep, da se v časopisu Zasavc objavi pregled udeležbe poslancev na sejah zborov občinske skupščine v obdobju od maja 1990 do februarja 1993.
V	sekretariatu Skupščine občine Zagorje ob Savi smo tako pripravili pregled udeležbe poslancev občinske skupščine po zborih in glede na strankarsko pripadnost oz. sredino, v kateri je posamezni poslanec kandidiral na volitvah leta 1990. Pregled vsebuje udeležbo na skupnih zasedanjih oz., od sprejema Statuta občine Zagorje ob Savi dne 21.12. 1990, na skupnih sejah. Pregleda udeležbe na ločenih sejah zborov nismo pripravili, saj so bile ločene seje redke in sklicane zgolj zaradi nekaterih formalnih postopkov (npr. nadomestne volitve).
V	priloženi tabeli smo prikazali le procent udeležbe, nismo pa pribeležili razlogov za neudeležbo. Iz podatkov, ki jih hranimo, lahko razberemo, da je imela večina delegatov objektivne razloge za neudeležbo na posameznih sejah in so svoj izostanek pred sejo tudi praviloma opravičili.
Iz priložene tabele lahko ugotovimo, da večina poslancev, izvoljenih na volitvah leta 1990, svojo poslansko funkcijo odgovorno opravlja, posledica česar so tudi sklepčne seje in nemoteno delovanje občinske skupščine kot ndjvišjega predstavniškega telesa lokalne samouprave v občini Zagorje ob Savi.
Sekretar skupščinske občine in izvršnega sveta: Brane Omahne, prof. zgod. in soc.
Družbenopolitični zbor
Poslanec	stranka	štev.sej	prisoten	% udeležbe
Matjaž Švagan	LDS	26	26	100
Janez Režun	LDS	26	23	68,4
Ivan Bučevec	LDS	26	22	84.6
Dani Kurent	LDS	26	20	77
Marinka Draksler	Zeleni	26	24	92
Brane Omahne *	SDP	26	26	100
Staša Baloh-Plahutnik	SDP	26	11	42,3
Peter Kovač**	SDP	26	10	38,4
Darja Klukej-Brtoncelj	SDP	26	23	84,6
Roman Rozina	SDP	26	11	42,3
Franc Lavtar	SLS	26	20	77
Slavko Gradišar	SLS	26	20	77
Slavko Jelševar	SLS	26	20	77
Andrej Dolšina	SKD	26	25	96
Bogdan Čop	SKD	26	21	80,7
Stane Goste	SSS	26	4	15,3
Vladimir Prezelj	SSS	23	6	26
(Štefan Lipičnik)	SSS	3	3	100
Leopold Drobne	DS	26	25	96
Alojz Pavlič	SSDS	26	23	88,4
Roman Žerko	Gob.d.	26	4	15,3
* sedaj član Demokratske stranke ** umrl
Zbor združenega dela				
Poslanec	del.pod.	štev.sej	prisoten	%udeležbe
Bojan Borišek	RRPS	26	12	46
Vojko Šum	RRPS	26	17	65,3
Ivo Klančišar	ETI-EE	26	19	73
Jože Drnovšek	ETI-EE	26	17	65,3
Marija Leskovšek	Beton	26	20	77
Ivan Lasič	Beton	26	19	73
Miro Draksler	Varnost	26	16	61,5
Iztok Živko	SIZ	26	16	61,5
Rihard Majcen	IGM	26	20	77
Borut Bantan	Siporex	26	21	80,7
Marjana Mlinarič-Pikelj SVEA		26	14	53,8
Ivan Novšak	Deloza	26	17	65,3
Emilija Podgorelec	Lisca	26	19	73
Roman Ule *	trg.,gost.	14	11	78,5
Ivan Pavšek**	gospod, infr 3		2	66,6
Ivan Globokar	kmet., gozd. 26		16	61,5
Alojz Sešlar	obrt	26	19	73
Stanislava Flis	vzgoja, kult. 26		15	57,6
Franc Novak,	dr.med.	26	19	73
Tjaša Casagrande	družb.dej.	26	23	88,4
* na volitvah leta 1990 je bil za področje trgovine in gostinstva izvoljen Jože Ule, vendar mu je kasneje potekel mandat. ’* na volitvah leta 1990 je bil za področje gospodarske infrastrukture izvoljen Viljem Brodar, kasneje Zdravko Grden in ob kocu leta 1992 Ivan Pavšek.				
_	—					
Zbor krajevnih				
	skupnosti			
Poslanec	KS	štev.sej		udeležba % udeležbe	
Metoda Drnovšek	Jože Mam	26	21	80,7
Herta Češko	Jože marn	26	21	80,7
Marjan Skok	Jože Marn	26	23	88,4
Ernest Kokalj	Rud.T.	26	17	65,3
Štefan Baš	Rud.T.	26	7	27
Janez Škrinjar	Franc F.	26	25	96
Štefan Repovž	Franc F.	26	16	61,5
Ivan Zore	Kisovec-L.	26	23	88,4
Anton Draksler	Kisovec-L.	26	19	73
Janez Vidmar	Izlake	26	22	84,6
Janez Prašnikar	Izlake	26	8	30,7
Greta Pregrad	Čemšenik	26	23	88,4
Jože Kovač	Čemšenik	26	23	88,4
Ivan Sešlar	Mlinše-K.	26	17	65,3
Valentin Kralj	Mlinše-K.	26	18	69,2
Mirko Levec	Podkum	26	9	34,6
Janez Groboljš ek	Senož.-Ti.	26	25	96
Stanislava Gabršek Šentgotard		26	22	84,6
Jože Amšek	Kotredež	26	17	65,3
Stanislav Šikovec	Raven, vas	26	19	73

IB
Ze dve številki lahko na straneh Zasavca sledite TV in Radio sporedu. Upamo, da smo s tem razveselili številne bralce. Obljubljamo, da bomo v prihodnje opozorili na zanimivejše filme, oddaje, ki so na sporedu. Prosimo, da nam oprostite za drobne napake, ki se še pojavljajo. Cimprej jih bomo skušali odpraviti. Želimo si, da bi vam TV in radio spored v našem tedniku pomagal pri izbiri oddaj, ki jih boste spremljali.
Nadaljujemo tudi z objavami prireditev v Zasavju in Litiji. Ponovno vabimo vse prireditelje, da nam pri tem pomagajo, in nam na uredništvo pravočasno ( teden dni pred izidom,
SpORE
lahko še v ponedeljek dopoldan) sporočijo, kaj vse se bo dogajalo naslednji teden v Zasavju. Te objave so zaenkrat brezplačne.
Informacije o programu kinematografov, programu prireditev, dežurstvih in druge informacije so namenjene predvsem za to, da se jih udeležite oziroma, da jih koristno uporabite. Če menite, da bi morali ob njih objavljati še kakšne, vas prosimo, da nas na to opozorite. Vsekakor smo veseli vsakega klica. Pohval zato, ker pač vsakomur godijo, kritik pa tudi, saj lahko napake hitreje odpravljamo.
9.45
10.00
10.30
10.45
SOBOTA,
SLOVENIJA 1
RADOVEDNITAČEK:
Klet
A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadaljevanka, 3/5
RISANKA
TOK, TOK, kontaktna oddaja	za
mladostnike
11.30	OČE, SIN IN LJUBICA,
: ameriški film
POROČILA TEDNIK, ponovitev FILMSKO POPOLDNE
13.00
13.05
14.20
14.20
POPOLNA TUJCA,
ponovitev ameriške nanizanke, 22/28
14.50	ODLETEL BOM,
ponovitev
ameriške nadaljevanke, 15/	21
15.35	Ciklus filmov F. Čapa: MOŽJE BREZ KRIL, češki film (čb)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	POTOVANJE PO
ČLOVEŠKEM TELESU, nmeška
poljudnoznanstvena serija, 7/8
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3X3
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	UTRIP
20.25	TVARIETE
21.30	S.De Abreu: NA DNU,
. brazilska nadaljevanka,
'■/'/Z 3/5
22.20	TV DNEVNIK 3, VREME 22.43 ŠPORT
23.05	SOBOTNA NOČ
23.05	IDEONOČ 00.15 NINA SIMONE
SLOVENIJA 2
8.55	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA,
angleška risana serija, 23/26
9.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.55	Kloevsjoe: SVETOVNI POKAL ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 1. tek, prenos
11.00	KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke
12.30	DENVER - POSLEDNJI DINOZAVER,
20.,	zadnja epizoda
: : : ameriške nanizanke
12.55	Kloevsjoe: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 2. tek, prenos
13.45	Operne zgodbe: ERNANI,
10.,	zadnja oddaja
16.40	Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznanst vena serija, 23/27
17.00	ŠPORTNA SOBOTA
17.00	NBA KOŠARKA
17.50	Stockholm: FINALE SP V ROKOMETU (M),
prenos
TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT
19.30
19.55
20.05
ROJSTVO EVROPE, 7.,
zadnji del angleške . dokumentarne serije
21.00	SLOVENSKI MAGAZIN
POGLEJ IN ZADENI
21.30
22.35
22.35
SOVA
ALO, ALO!, angleška IIIIÉ nanizanka 3/18
23.00	ODLETEL BOM,
ameriška
nadaljevanka, 16/21
23.45	RAPSODIJA V RUMENEM,
francosko-švicarski film
HTV 1
8.00
8.10
8.15
9.00
10.30
11.30
12.00
12.05
12.35
13.05
13.50
13.55
14.00
15.15
16.00
TV KOLENDAR POROČILA SLIKA NA SLIKO, ponovitev DOBRO JUTRO, HRVAŠKA "PARLAONICA" (4) ČAROVNIJA (10/12) POROČILA
BUSH TUCKER MAN (3/
8)
HAGGARD (7/7) ZABAVNA ODDAJA (HTF)
RISANKA
POROČILA
POZDRAVI IZ
DOMOVINE
ČNO VAŠI: Esteban
Torbar
POROČILA
20.3. 1993
16.10 RISANKA
16.15	O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW
18.00	POROČILA
18.05	TV-IZLOŽBA
18.20	SANTA BARBARA (356)
19.05	V ZAČETKU JE BILA BESEDA
19.15	RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT 19.58 NAPOVED
20.00	TV TEDNIK
20.20	DERNIER ETE A TANGER,
'■ francoski film
22.20	LEPA NAŠA: V mestu Stubice
22.55	TV DNEVNIK 2
23.15	SLIKA NA SLIKO 00.00 POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
00.05 POROČILA 00.15 SEN BREZ MEJA
KANAL 10 TRBOVLJE
13.30	KORISTNE
INFORMACIJE
14.00	OTROŠKI PROGRAM
16.00	100 NA URO, mladinski program
17.00	SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00
14.45
15.00
16.00
16.45
17.00
18.00
19.00
NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE IN EPP
GLASBENI COCTAIL SOBOTNO POPOLDNE OBVESTILA IN EPP POPOLDNE ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV SLOVO

NEDELJA,
SLOVENIJA 1
8.00	ŽIV ŽAV, ponovitev
8.45	P. Kovač: KAJ MORA SOVA OPRAVITI SPOMLADI
9.45	HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI,
ponovitev angleške ■ nadaljevanke. 2/26
10.10	SLOVENSKA LJUDSKA
GLASBILA IN GODCI:
Žvegla, 2. oddaja
10.30	TELEVIZIJSKA KONFERENCA
11.30	OBZORJA DUHA
12.30	DOMAČI ANSAMBLI:
' Ansambel Nika Zajca
13.00	POROČILA
13.05 TVARIETE, ponovitev
14.45	FILMSKO POPOLDNE 14.45 ALO, ALO!, ponovitev
angleške nanizanke, 3/ 18
15.10	ODLETEL BOM,
ponovitev ameriške nadaljevanke, 16/21
15.55	VELIKA
PRIČAKOVANJA,
angleška nadaljevanka, 1/6
16.50	POSLOVNE
INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, ponovitev nemške pol judnoznanstvene serije, 23/27
17.30	KALEJDOSKOP,
ameriški film
19.05	RISANKA
19.17	SLOVENSKI LOTO
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	ZRCALO TEDNA
20.25	PODARIM DOBIM
21.35	Življenje z druge plati: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, 6., zadnji del angleške
poljudnoznanstvene
serije
22.10	TV DNEVNIK 3, VREME
22.35	ŠPORTNI PREGLED
23.05	SP HOK C
SLOVENIJA 2
9.10	POGLEJ IN ZADENI
10.10	S.De. Abreu: NA DNU,
brazilska nadaljevanka,
: 3/5
10.50	Kvitfjell: S VSL M
11.00	MOSTOVI
11.30	TRASHIN, ameriški film
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNA NEDELJA
16.00	Ljubljana: SV. PRV. HOK C, Slovo Petra Vilfana - reportaža,
18.15	KOŠARKA, NBA LIGA
19.30	DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	Pierre De Marivaux: ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI, posnetek predstave PDG Nova Gorica
21.55	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA
HAL ROACH PREDSTAVLJA,
ameriške burleske, 2/29
21.3.1993
(čb)
ODLETEL BOM,
ameriška nadaljevanka, 17/21
HIŠA IZ KART, finska n
adaljevanka, 3/5
HTV 1
8.30	POROČILA
8.35	TV KOLENDAR 8.45 NA SLIKO, ponovitev
9.30	HUCKELBERRY FINN IN PRIJATELJI, 24/26
10.00	POROČILA
10.05	HIŠNI LJUBLJENCI
10.30	SEZAMOVA ULICA (7)
11.30	"ZORJA BIJELI JE
DJEN", oddaja narodne glasbe
12.00	POROČILA
12.05	PLODOVI ZEMLJE
13.00	MIR IN DOBRO
13.30	PALČEK DAVID, risana
serija (11)
13.55	OSKAR MED DETEKTIVI
14.40	RISANKA
15.00	OPERA BOX
15.30	POROČILA
15.35	DRUŽINSKI ZABAVNIK
17.20	COINS IN THE FOUN
TAIN, ameriški film
18.50	DEČJE ZGODBE (3)
19.15	TV FORTUNA
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	NAPOVED
20.05	MAJČICA, OTROK
MOJ, norveška drama
21.00	SEDMA NOČ
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA
KANAL 10 TRBOVLJE
Prosti dan
TV SIGNAL LITIJA
9.00	VKLOP
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA
10.20	Oddaje združenja lokalnih TV postaj Slovenije ATV SIGNAL LITIJA
11.00	VIDEOSTRANI
16.00	Razvedrilni program: 100 NA URO
	
8.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
8.45	IZBOR POPEVKE TEDNA
9.30	EPP
10.00	GOST TEDNA
10.45	OBVESTILA IN EPP
11.00	NEDELJSKI INFORMATIVNI PRO GRAM
12.00	IZBOR VIŽE TEDNA
12.30	EPP
12.45	OBVESTILA
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV
14.00	NEDELJSKO POPOLDNE
18.00	SLOVO
PONEDELJEK,
SLOVENIJA 1
11.30	FORUM
11.45	TV MERNIK
12.00	PODARIM DOBIM
12.30	DOMAČI ANSAMBLI:
Ansambel Nika Zajca
13.00	POROČILA
13.05	ROJSTVO EVROPE,
ponovitev 7., zadnjega dela angleške doku mentarne serije
14.15	FILMSKO POPOLDNE
14.15	HAL ROACH
PREDSTAVLJA,
ameriške burleske, ponovitev, 2/29 (čb)
14.35	ODLETEL BOM,
ponovitev ameriške nadaljevanke, 17/21
15.20	KAVBOJ IN DAMA (čb)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA
17.15	RADOVEDNI TAČEK:
Oblak
17.25	PET PRIJATELJEV,
angleška nanizanka, 6/ 13
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	SEDMA STEZA
20.30	BOBENČEK
21.30	MEDNARODNA
	OBZORJA: Avstrija
22.15	TV DNEVNIK 2, VREME
22.38	ŠPORT
22.45	GOSPODARSKA
	ODDAJA: 10000
	obratov
23.15	BRANE RONČEL IZZA
	ODRA
	
9.35	ZNANJE ZA ZNANJE,
22.3.1993
UČITE SEZNAMI
9.50	SLOVENSKA
LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Žvegla, 2. oddaja
10.15	EURORITEM, 22.
oddaja
10.30	ŠPORTNI PREGLED, HOKEJ
13.00	POROČILA
14.30	KONFERENCA,
ponovitev
15.30	VEČERNI GOST,
ponovitev
16.30	UTRIP, ponovitev
16.45	ZRCALO TEDNA,
ponovitev
«
m
17.00	DOBER DAN, KOROŠKA
17.30	OBZORJA DUHA, WMMÌ- ponovitev
18.00	3/4 URE
18.50	TV AVTOMAGAZIN
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	PORT
20.05	ZELENA URA
21.05	Dinko Šimunovič-Dr. Nikola Vončina:
TUJEC, 3., zadnji del nadaljevanke HTV
22.05	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA
NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, angleška nanizanka, 3/6 ODLETEL BOM,
::: ameriška nadaljevanka, 18/21
HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, amriška M dokumentarna serija, 11/ 14
TOREK,
SLOVENIJA 1
10.00	3/4 URE
10.45	SLOVENSKI MAGAZIN
11.15	POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU,
nemška
poljudnoznanstvena serija, 7/8
12.00	ZELENA URA
13.00	POROČILA
13.05	MEDNARODNA
OBZORJA: Avstrija, ponovitev
14.45	FILMSKO POPOLDNE
14.45	NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angleške nanizanke, 3/6
15.15	ODLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 18/21
16.00	HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev ameriške dokumentarne serije, 11/14
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA
17.15	A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, nadaljevanka, 4/5
17.45	OSCAR JUNIOR
18.00	STUDIO KOPER
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
	
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV-ŠOLA
11.30	ALI STE VEDELI? (6/8)
11.45	MALA KINOTEKA
12.00 TOČNO OPOLDNE: Poročila, "Svet gre naprej" - serijski film	
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO,
	ponovitev
14.50	SPET SE BOMO SREČALI, 7/13
15.45	BIG BLUE
16.00	POROČILA
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
16.35	: Huckelberry Finn in prijatelji, 25/26
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	"PAKLENICA-LETO
■ ■ ■ 1	POTEM",
20.05	ŽARIŠČE
20.45	GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Kraljevi variete, 1. del
21.40	NEBESA MORAJO POČAKATI, angleška dokumentarna serija, 3/4
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.38	ŠPORT
22.43	POSLOVNA BORZA
22.55	OMIZJE
	
10.10 TV AVTOMAGAZIN 10.40 SEDMA STEZA 11.00 Dinko Šimunovič-Dr.
Nikola Vončina:TUJEC,
3., zadnji del nadaljevanke HTV
12.00	BOBENČEK
13.00	ČILA
16.00	SOBOTNA NOČ, ponovitev
18.00	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponovitev, 8/9
18.45	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: Prisluhnimo tišini
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
18.55	ŠPORT
20.05	.Giroud: MARIE CURIE, francoska nadaljevanka, 5/6
20.55	OSMI DAN
21.45	NOVOSTI ZALOŽB
21.55	SVET POROČA
22.35	SOVA
:	dokumentarna oddaja
18.35 SANTABARBARA
(357)
19.10 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT
19.58 VREMENSKA	
	NAPOVED
20.05	HRVAŠKA IN SVET
20.50 JUDGE PRIEST,	
	ameriški film
22.10	DOPOLNILO
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	NA SLIKO
23.45	POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA
00.00 SEN BREZ MEJA	
	
18.30 KORISTNE	
	INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00
■ ■ ■ I	slovenski	program radia BBC London
	V AVTOBUSU, 9. epizoda angleške nanizanke ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 19/21 Ciklus J.L.Godarda: DETEKTIV, francoski film
	
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA
11.30	SVET
13.30	MONOFON
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO, ponovitev
14.50	THE GINGER TREE, 1/4
15.50	THE BIG BLUE
16.00	POROČILA
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
16.35	MALAVIZIJA
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	TAKO IN MALO DRUGAČE, izobraževalna oddaja
18.35	SANTA BARBARA (358)
19.18	RISANI FILM
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA NAPOVED
20.05	CHURCHILL, dokumentarna serija, 2/5
21.00	V VELIKEM PLANU,
19.30	SATELITSKI PRO GRAM
20.15	AKCIJA ZAUPANJA-žrebanje AGROHITA 20.45 100 NA URO, ponovitev
21.50	VIDEO GROM, oddaja ; Kanala A
23.20	SATELfTSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK,
SERVISNE
INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	ŽELELI STE JIH SLIŠATI
16.00	SNOOPY
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	POVABILA IN INFORMACIJE
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	ODDAJA O KULTURI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
23.3.1993
kontaktna oddaja
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	ČILA
00.00 SEN BREZ MEJA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE
INFORMACIJE (videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 slovenski pro gram radia BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	KONTAKTNA ODDAJA
21.15	SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
20.00	VKLOP
20.30 NEDELJSKEGA PROGRAMA
22.00	ZA LAHKO NOČ
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LESTVICA SLOVENCA
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
m:
J—1
Sl
SREDA,
SLOVENIJA 1
10.25	SPREHOD PO STARI LJUBLJANI, 8/9
11.10	F.Giroud: MARIE . ';A; CURIE, francoska
': nadaljevanka, 5/6
12.00	NOVOSTI ZALOŽB
12.10	OSMI DAN
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA,
ponovitev
13.15	Življenje z druge plati:
KAKO NAS VIDIJO
ŽIVALI, ponovitev 6.,
zadnjega dela angleške
poljudnoznanstvene
serije
14.05	FILMSKO POPOLDNE
14.05	V AVTOBUSU,
ponovitev 9. epizode angleške nanizanke
14.30	ODLETEL BOM,
i|| ponovitev ameriške nadaljevanke, 19/21
15.15	Ciklus filmov J.L.
Godarda: DETEKTIV,
. ponovitev francoskega
filma
16.50 POSLOVNE
INFORMACIJE
17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENKSA KRONIKA
17.15 KLUB KLOBUK,
I kontaktna oddaja za otroke
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
24.3.1993
20.05	ŽARIŠČE
20.25	Film tedna - Evropska kinematografija: EVROPA, danski film
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT
22.50	OBISKI
SLOVENIJA 2
10.05	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE:
Prisluhnimo tišini
10.35	PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA: Igor Ozim
11.35	NEBESA MORAJO POČAKATI, angleška dokumentarna serija, 3/ 4
12.00	GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Kraljevi variete, 1. del
13.00	POROČILA
16.00	OMIZJE, ponovitev
18.10	BEVERLY HILLS, 90210, ponovitev ameriške nanizanke, 12/22
18.55	TURIZEM
19.10	SANJSKA POTOVANJA, nemška
: j : dokumentarna serija, 3/ 12
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.00	ŠPORTNA SREDA: KF ZA SP NOG, PRED PLANICO
22.15	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA
BUNTZZ BEVERLY
HILLSA, 13., zadnja epizoda ameriške nanizanke ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 20/21
	
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO,
	HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	ŠOLA
11.30	MARIANNE, risana
	serija, 13/13
12.00	TOČNO OPOLDNE: Poročila, "Svet gre naprej" - serijski film
13.30	MONOFON
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO, ponovitev
14.50	THE GINGER TREE, 2/ A
15.50	THE BIG BLUE
16.00	ČILA
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
16.35	MALAVIZIJA: Otroški svet, 25/26
17.30	ŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	W. Fend: "MOJA KNJIGA O DŽUNGLI", 12/27
18.25	RISANKA 18.35 SANTA BARBARA (359)
19.18	RISANI FILM
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA NAPOVED
20.05	VLASTNE SE NIC NE STALO, češki film
21.30	DOPOLNILO
21.45	IZSELJENA HRVAŠKA: Hrvati na
M Švedskem
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	SATEITSKI PRGRAM
20.15	REZERVIRAN ČAS
21.45	SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
19.00 VIDEO STRANI
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	KONTAKTNA ODDAJA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	UPOKOJENCI MED NAMI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
ČETRTEK,
SLOVENIJA 1
10.25	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.10	Film tedna - Evropska kinematografija: EVROPA, danski film
13.00	POROČILA
14.10	FILMSKO POPOLDNE
14.10	BUNTZ Z BEVERLY
HILLSA, ponovitev 13., zadnje epizode ameriške nanizanke
14.35	ODLETEL BOM,
ponovitev ameriške nadaljevanke, 20/21
15.20	BENNY’S PLACE,
ameriški film
16.50	POSLOVNE
INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1 -SLOVENKSA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TVDNEVNIK2,VREME
19.55	ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.40	C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 1/6
21.30	TEDNIK
22.15	TVDNEVNIK3,VREME
22.38 ŠPORT
22.43 POSLOVNA BORZA
SLOVENIJA 2
10.30 TURIZEM 10.45 SANJSKA
POTOVANJA, nemška dokumentarna serija, 3/ 12
10.55 ŠPORTNA SREDA IN POSNETEK ŠPORTNIH DOGODKOV (Are: Svetovni pokal v smuku:
moški in ženske)
25.3. 1993
13.00	POROČILA
15.25	OBISKI, ponovitev
17.25	SVET POROČA,
ponovitev
18.00	VIDEOŠPON
18.45	ŽE VESTE
19.17	MAJHNE SKRIVNOSTI
VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
19.30	TVDNEVNIK2,VREME
19.55	ŠPORT
20.05	POVEČAVA
22.40	SOVA
ON IN ONA, ameriška nanizanka, 3/13 ODLETEL BOM, 21., zadnji del
7Š&®C
•> ;
3
»iiiiiM,
'J80
rn

;i ameriške nadaljevanke
HTV 1
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA
11.30	POVEJTE Ml, KAJ NAJ DELAM (5)
12.00	TOČNO OPOLDNE: Poročila, "Svet gre naprej" - serijski film
13.30	MONOFON
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO,
. ponovitev
14.50	THE GINGER TREE, 3/
4
15.50	THE BIG BLUE
16.00	POROČILA
16.05	UČIMO SE O HRVAŠKI
16.35	MALAVIZIJA
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	OZRAČJE
18.35	SANTABARBARA (360)
18.18	MALE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA
NAPOVED
20.05	POSLOVNI KLUB
20.15	ALI ME JEKDOISKAL?
21.35	EKRAN BREZ
OKVIRJA
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE
(videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 ; slovenski program radia BBC j London
19.30	SATELITSKI PRO GRAM
20.15	ŠPORTNI ČETRTEK
- (Novice, Rokomet,
;!!!!§ Avtotimes - oddaja šilili Kanala A)
cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SREVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	RADIO NA OBISKU
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	VIŽE ZA VSAKOGAR
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LITIJSKO OKENCE
19.00	SLOVO
26.3. 1993
PETEK,
SLOVENIJA 1
9.45	VIDEOŠPON
10.30	POVEČAVA
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA,
ponovitev
14.45	FILMSKO POPOLDNE
14.45	ON IN ONA, ponovitev ameriške nanizanke, 3/
13
15.10	ODLETEL BOM,
ponovitev 21., zadnjega dela ameriške nadalje vanke
15.55	VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška
iiii; nadaljevanka, 8/10
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA
17.15	HUCKELBERRYFINN IN PRIJATELJI, angleška nadaljevanka, 3/26
17.40	PRVI USPEHI: Balončki se igrajo
17.45	ČASIH NA TV TUDI ČARAMO, 4/4
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	MAGNUM FORCE,
ameriški film
22.25	TV DNEVNIK 3, VREME 22.48 ŠPORT
23.00	MOŠKI, ŽENSKE
SLOVENIJA 2
11.10	ŽE VESTE
11.40	GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 obratov
12.10	C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 1/6
13.00	POROČILA
16.40	OSMI DAN, ponovitev
17.30	ALPE-DONAVA-JADRAN
18.00	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI
19.00	EURORITEM, ponovitev 23. oddaje
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.05	STUDIO CITY
22.10	GLASBENI UTRINEK
22.35	SOVA
POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 23/ 28
A TASTE FOR DEATH,
angleška nadaljevanka, 1/ 6
BEATHLES, ameriški film
HTV 1
7.50	TV KOLENDAR
8.00	DOBRO JUTRO, HRVAŠKA
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA
11.30	Otroške zgodbe in novele:
"OTROŠTVO V AGRAMU", 1. del
12.00	TOČNO OPOLDNE: Poročila, "Svet gre naprej" - serijski film
13.30	MIKSER M
14.00	POROČILA
14.05	SLIKA NA SLIKO, ponovitev
14.50	THE GINGER TREE, 4/4
15.50	THE BIG BLUE
16.00	POROČILA
16.05	TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA, 26/26
16.35	MALAVIZIJA
17.30	HRVAŠKA IN LJUDJE
18.00	POROČILA
18.05	DUHOVNI KLIC
18.10	TURIZEM A LA CARTE
18.40	SANTA BARBARA (361)
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	ŠPORT
19.58	VREMENSKA
NAPOVED
20.05	FILM-VIDEO-FILM
20.45	LE PETI CRIMINEL,
francoski film
22.35	TV DNEVNIK 2
23.00	LIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V
ANGLEŠKEM JEZIKU
23.50	POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od
18.30	do 19.00 slovenski program radia BBC Lon don
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	INFORMATIVNI PRO
GRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples)
21.30	SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	NOVOSTI
16.00	POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	MLADINSKI VAL
19.00	SLOVO
|€Ps
trženje

telefon: (0601) 61 013, 61 177
!à®*z
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
18.3.: Lepotica in zver (am. risanka) ob 17.00 in 19.00
19.-22.3.: Mediterineja (am. odličen film), pet. ob 17.00 in
19.00,	sob. do pon. ob 17.00
21.-24.3.: Prvinski nagon (am. erotična kriminalka), ned. ob 19.00 in 21.15, pon. ob 19.00, tor. in sre. ob 17.00 in 19.30
Zagorje - Delavski dom
18.3.	: Dvorec moje mame
(francoska drama) ob 19.00
19.	-23.3.: Bele peščine (am. kriminalka), pet., pon. in tor. ob
19.00,	sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00
24.3.	: Mediteraneo (italijanska komedija) ob 19.00
Hrastnik - Delavski dom
18.-19.3.: Mesečniki (am. grozljivka), čet. in pet. ob 19.00
20.	-22.3.: Čuvaj časa (am. /.F avantura), sob. in ned. ob 17.00in
19.00.	pon. ob 19.00
24.3.	:	Ocvrti zeleni
paradižniki (am. melodrama), sre. ob 17.00 in 19.00
Kino Dol pri Hrastniku
20.3.	Mesečniki (am. grozljivka) ob 18.00
RAZSTAVE
Izlake: Do konca marca je v Medijskih Toplicah na ogled razstava nekaterih del udeležencev zadnje slikarske kolonije -Medijske Toplice 1992.
Zagorje: V delavskem domu razstavlja svoja dela slikarka Stanislava Sluga - Pudobska. Razstava bo odprta do 26. marca.
Trbovlje: 19.3. ob 18.00 bodo v Likovni galeriji delavskega doma odprli samostojno slikarsko razstavo akademskega slikarja Sama Šilesa iz Zagorja. Razstava bo odprta do 31. marca.
Trbovlje: Do konca marca bo v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje odprla razstava slikarke Ivanke Uršič, članice Kclika.
GLEDALIŠČE
Trbovlje: VVZ Trbovlje
pripravlja 23.3. prireditev Cicipomlad. Lutkovna skupina Lučka VVZ Trbovlje se bo predstavila v Delavskem domu z lutkovno igrico Marjetica išče pomlad.
KONCERTI
Hrastnik: 19.3. ob 18.30 bodo učenci GŠ Hrastnik pripravili spomladanski koncert v delavskem domu. Sodelujeta otroški in mladinski zbor OŠ Hrastnik.
Zagorje: 22.3. ob 18.30 bo v GŠ Zagorje intenti nastop učencev vseh oddelkov.
Partizanski vrh: nedelja, 21.3. ob 12.uri promenadni koncert godbe na pihala iz Sevnice.
REVIJA
Radeče: 26.3. bo revija vseh zasavskih glasbenih šol od Litije do Radeč. Revija je vsako leto. vedno v drugem kraju.
Trbovlje: 20.3. od 9. do 18. ure bo v prostorih Glasbene šole Trbovlje prvo predtekmovanje mladih glasbenikov - trobilcev. Udeležili se ga bodo mladi glasbeniki iz. Štajerske. Dolenjske in Zasavja. Vsi. ki bodo dosegli 80 točk in več, se bodo lahko udeležili državnega tekmovanja mladih trobilcev v Velenju, ki bo aprila letos.
PREDAVANJE
Izlake: V domu Polde Eberl -Jamski bo 24. marca ob 16.30 predavanje z diapozitivi Lepote naših gora Damjana Brvarja.
TEČAJ
Litija:	avtošola Sl-CAR
organizira brezplačen tečaj cestno prometnih predpisov za A in B kategorijo. Pričel se bo v četrtek.
25.3.	ob 16.30 uri.
PRIREDITEV
Izlake: V avli doma Polde Eberl - Jamski se bodo 18.3. ob 16.30 predstavili plesni pari plesne šole Miška iz Trbovelj pod vodstvom plesnega učitelja Mira Zupančiča.
POHOD
Izlake - Čeinšenik - Prvine:
20.3.	med 8. in 9. uro pri Medijskem gradu bo zbor pohodnikov Po Valvasorjevi poti. Pohodniki
bodo pri gradu dobili izkaznice in odšli na pot proti Čemšeniku in Prvinam, kjer bo cilj pohoda. Vmes se bodo ustavljali na kontrolnih točkah. Zaključek ob 13. uri. ko bo pohodnike sprejel Roman Končar v vlogi Janeza Vajkarda Valvasorja. Za dobro voljo pa bo poskrbel ansambel Interval. Prijavnina 100 tolarjev.
IZLET
Trbovlje:	PD Trbovlje
organizira 21.3. sedemnajsti zimski pohod na Porezen. Prijave bodo sprejemali v društveni pisarni.
KULINARIKA
Izlake: Do 21.3. nudijo v restavraciji hotela Medijske Topliceribjejediinjediizmorskih sadežev. Ob vikendih bo še posebno prijetno, saj nam obljubljajo živo glasbo.
Zagorje: V mesecu marcu nam v restavraciji Medija nudijo specialitete iz italijankse kuhinje - pizze, ribje jedi. jedi iz. drugih morskih sadežev in druge italijanke dobrote.
ŠPORT
Rokomet
Trbovlje: 20.3. ob 19.00 (telovadnica OŠ) Omnikom Rudar: Pomurka-Bakovci ( 1. liga)
Streljanje
Kisovec: serijska zračna puška
21.3.	Kisovec : T. Tomšič (10. kolo. 3. liga)
Trbovlje: standardna zračna puška: 21.3. STT : Domžale M (10. kolo. 2. liga)
Hrastnik: 20.3. tekmovanje za Zasavsko zlato puščico
Hrastnik: 21.3. tekmovanje Rudarska s veti lka s standard puško
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006). Trbovlje (tel.: 21-222). Zagorje (tel.: 61-644) in Litija (tel.: 881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna vTrbovljahftel.: 21-110).
Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje, Hrastnik - 18.3. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Od 19.-24.3.je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
Litija: 18.(7.00 do 13.00 ure) in 19.(9.00 do 15.00 ure) redna krvodajalska akcija v zdravstvenem domu .
LJUDSKA
KNJIŽNICA
HRASTNIK
Novosti s področja leposlovja za odrasle: 1. Kovačič, L.: Zgodbe s panjskih končnic; 2. Ob srebrni reki; 3. Forstnerič, F.: Drava življenja; 4. Cankar. L: Grešnik Lenart; 5. Poe. W.A.: Konec Usherjeve hiše; 6. Šoemen, B.: To ni Amerika; 7. Premier. L.: Neznani storilec: 8. Bevk. F.: Kamnarjev Jurij; 9. Pešič, S.: Tibetanci: 10. Konsalik. H.G.: Operacija Delfin.
KNJIŽNICA LITIJA
Novosti: L Babnik M.: Žuželke; Babnik, M.: Sadno drevje; 3. Debenjak. D.: Veliki nemško-slovenski slovar; 4. Grad A.: Veliki angleško-slovenski slovar; 5. Jančar. D.: Poročilo iz. devete dežele - privid ali resničnost; 6. Jančar, D.: Posmehljivo poželenje; 7. Jančar. D.: Terra incognita; 8. Moškon. D.: Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem; 9. Vrabl, S.: Bolezni in škodljivci jagodičevja; 10. Zgonce. S.: Vrtnice.
KNJIŽNICA
ZAGORJE
10 novosti: 1. Košak, Mitja: Paradox 4.0 za DOS; 2. Butina. Boris: Operacijski sistem MS DOS 5.0; 3. Zorman, Matej: Microsoft DOS 5.0; 4. Likar, Miha: Enciklopedija citatov; 5. Kunej Samo: Kaj mora Slovenec vedeti o vinu; 6.Mercina, Marija: Imena; 7. Zorman, Ivo: Kajnov rod; 8. Marinčič. Katarina: Rožni vrt; 9. Susann, Jacquelinc: Ljubezenski stroj; 10. Ob srebrno reki: Kratka proza argentinskih Slovencev.

ES
V nedeljo Čislo vseeno mi je. kakšno vreme je ob koncutedna. Narava kaže svoj oven obraz v soncu, snežni belim, celo v zamolklo sn i je zanimiva. Vsakokrat s prijate!ico od krije va kaj ito vegd. če pr a v g re va skoraj vedno po isti pon. Ustavljava se, da si oči pobijejo ob pogledu na visokogorje, cerkvice po grič,h, drobno posejane kmetije in valovito pokrajino. Doline so polne smoga, trud ve pa sva v drugem svetu, med smrekami, ki nama .v svojim vonjem vlivajo posebno zadovoljstvo. Pred kočo vdano čaka Medu. Naee je tor ej že tu. Don je nemiren. Suj bo /dene zdaj zdaj popil svoj čaj in z Rudijem ali kakšnim drugim prijateljem prišel ponj ter ga izpustil z vrvice. V koči se veselo pozdravimo: Star i znanci. Tudi gospe Ani in Justa sta le tu. Ne dež ne sneg nam ne moreta do živega. Nihče se ne razburja, ko ob peči sušimo premočeno obleko ali pa iz nahrbtnikov vlečemo svojo malico.	se vidimo Ob pustu smo jedli kode. Domače. "Niso piv več lepi ", Seje opra vire vala plan ritka, kr je bita tisto nedeljo dežurna. Brli pa so izvrstni. "Veste, " sem rekla, Noje tako kot pri ljudeh. Kdor je preveč lep, ne more biti dober." Kadar sije sonce, sedemo na klop pred kočo in se predamo žarkom. Caj nam prinesejo ven, z nasmehom in dobro volja. Včasih pridekdooddakč,pamlade družine. Nikoli ne Miš grobe besede, dan, PD Rimske Toplice dajo vedeti, da smo zaželeni. "V nedeljo se vidimo, ne?" pravijo ob slovesu. Seveda. Ne Zaradi priznanj (istim, kihodoprnli vieto., dvajsetkrat, tridesetkrat ali štiridesetkrat. Prihajamo zaradi domačnosti, pristnosti, prijaznosti, in zato, ker je koča na Kopimiku zavetišče vseh. ki so ostati preprosti, ki vedo, da je treba smeli odnesti v dol ino in da je en sam vese! "dober dan" kot zdravilo. Manja Goleč
	
Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 5. marca dalje: 5.	marca: Darja Razboršek. sin Gašper (Zagorje) 6.	marca: Petra Da vidovič, hči Dajana (Radeče). Nataša Veršee. hči Ana (Rimske Toplice). Maja Šešok-Lah, sin Timi-Timotej (Ljubljana) 7.	marca: Liljana Cararovič. hči Dijana (Hrastnik) 9.	marca: Anica Završnik, sin Rok (Radeče) 10.	marca: Marta Jerman, sin Aljaž (Zagorje), Frdesa Terzič, sin Jasmin (Kozarac). Lidija Ojstršek. hči Klementina (Laško). Gordana Kmet, sin Žiga (Trbovlje)	■ 11.	marca: Sonja Završnik, sin Tadej (Žalec) Iskreno čestitamo!	Kdo praznuje? Marec 18.	Flavi jan (glej 18. februar); Edvard izp. iz Eduard (Eda. Edi. Edo), angl. Edward - čuvaj sreče, iz ead - zdravje, sreča in weard - čuvaj, zaščitnik; Ciril (Ciro. Ciko). lat. Cyrillus iz grš. Kyrillos - gospodarski, gospodski; 19.	Sveti Jožef (Jože. Joži, Jožika. Joško), madž. Jozsef iz lat. Ioseph(us); Sibilimi izp. iz Sibila (Bila. Šiba. Bilka), grš. Siobolla(grš.-ant.Theoboule) - tista, kije božja svetovalka; Vlasta (glej 10. februar); 20.	Klavdija (Dija. Klauda). lat. Claudija - tista, ki je hroma, ki šepa; Davorin izp. iz Davor (Dado, Dare. Darko. Rino). Davor je star prizvok za osuplosti veselja, groze in žalosti; 21.	Filcmon (File. Mone, Monča), grš. Philemon - tisti, kije kot poljub; Nikolaj (Niki. Niko. Nikiea). grš. Nikolaos -tisti, ki je ljudski zmagovalec; Dan boja proti rasizmu 22.	Lea (Leica, Lcjka), lat. leo - levica; Katra (glej 13. februar); 23.	Viktorijan (Viktor. Viki. Viko. Vito, Vitan), lat. vietoria - zmaga; 24.	Katarina (glej 13. februar); Dioniz izp. iz Dionizij (Dišo, Ditto, Dize. grš. Dionysios - mitološko Bog življcnskih sil in vina; Brane iz gl. braniti.
	
NAGRAJUJE ZVESTORO NAGRADNA IGRA za naročnice ZASAVCA se nadaljuje.	
	
HOROSKOP
OVEN Spet ste zaplavali v pregloboke vode. Sedaj se rešujte kot veste in znate. Drugič raje bolje premislite, preden se spuščate na področje, ki ga ne poznate. Vaša številka je 5.
BIK V času. ki prihaja, boste lahko resnično videli, kdo je vaš pravi prijatelj, ki se ponavadi izkaže šele v nesreči. Prijetno boste presenečeni. Vaša številka je 1. dan pa sobota.
DVOJČKA Vse preveč gledate in živite v preteklosti. Zavedite se čirnprej, saj čas neusmiljeno teče. Ozrite se okoli sebe. videli boste, da "zdaj" ni nujno črne barve. Vaša številka je 6.
RAK Čas je, da se spet posvetite družini in prijateljem, katere ste zanemarjali. Zvezde vam obetajo ugoden posel. Vaša številka je 15, dan pa nedelja.
LEV Pomlad se prebuja, kar se na vas dobro vidi. Nova simpatija lahko traja dlje, kot si mislite, in vse se lahko prav imenitno izteče. Vaša številka je 8.
DEVICA Gripi ste se izognili, ne pa svetlolasi osebi, katera se vam je pred kratkim vtisnila v srce. Čas je, da v tej smeri nekaj naredite. Najprimernejši dan je sreda. Številka 20.
TEHTNICA Teden, ki se je slabo začel, boste dobro končali. Obeta se izlet in večer v prijetni prijateljski družbi. Sprostitev bo dobrodošla, saj z delom pretiravate. Vaša številka je 2.
ŠKORPION Težave z zdravjem, ki so vas pestile skozi zimo, se bodo končale. Izleta v naravo v sredini tedna vam ne priporočam, prav tako bi bila napačna sprememba delovnega mesta. Številka 10.
STRELEC S pretiravanjem pri ljudeh okoli sebe ne boste dosegli prav ničesar. Vzemite se v roke in gradite odnose z ljudmi na drugačen način. Vaša številka je 11, dan pa ponedeljek.
KOZOROG Načrtov, ki se tičejo vas osebno, ne poskušajte uresničiti prehitro. Vzemite si čas in na najboljši poti ste. da se vse dobro izteče. Vaša številka je 4. dan pa sreda.
VODNAR V zadnjem času vam gre zelo dobro na vseh področj ih in tudi naprej bo enako. Izlet v soboto. Skrivnost zadržite zase. Vaš dan je torek. Številka 19.
RIBI Grehi iz preteklosti prihajajo za vami. ne ignorirajte jih. Od ljudi okoli sebe ne pričakujte preveč in jim pustite zadihati. Če imate družino, se ji bolj posvetite. Vaša številka je 13, dan pa petek.
Saša
r-------■-------------------------—---------—------------------1
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, * I Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male
I
■ oglase, kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer ■ J pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, ■ | da ne piše te več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera
■ povabila , ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. 1 Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo le I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine.
L	_
GARAŽE
PRODAM zidano garažo na Šuštarjevi. Tel. 27-180.
— — — — — — — — — J
I H'ŠE »
V ZAGORJU prodamo starejšo hišo z vrtom in dodatno parcelno Številko
Naročilnico oddajta najkaanaja do 17.3.1993.
£
r*
O
Z
u
š
s
Moj naslov:

za brezplačni mali oglat
Tekst:
na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061/848-078 (popoldne) ali 063/858-535 (popoldne od 16. ure dalje)
JtVTOMW^ul
PRODAM 101 Skalo, ]. 89, rdeče barve, prvi lastnik, zaščitena. Tel.: 6l-442.
STROJI
PRODAM motorni okopalnik Batuje, nov, primeren za vrtičkarje. Tel.: 22-658.
PRODAM nerabljen dvoredni pletilni stroj PFAFF-TROCOMAT32. Tel.: 061-713-132.
PRODAM šivalni stroj v kovčku za 150 DEM. Mihela Krevl. Partizanska 32 a, Trbovlje.
KIPERBUSCH peč. rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 61-687.
PRODAM C 64 za 200 DEM, z literaturo, modulom, kasetnikom, vse kar spada zraven. Tel.: 22-576.
ZAPOSLITEV
INŠTRUIRAM fiziko in matematiko. Tel.: 22-374.
BI RADI postali zastopnik dobre
zavarovalnice, plačilo v ATS, možnost redne zaposlitve. Franc Vodišek. Nas. Aleša Kaple 6 A, Hrastnik.
REDNO ali honorarno zaposlimo več zastopnikov za predstavljanje programa "Slovenska knjiga". Tel.: 064-733-349 (zvečer).
SNOWBOARD mamba - asy, za slalom in veleslalom, malo rabljen in servisiran, ugodno prodam. Tel.: 73-730.
PRODAM lovskopuškoBOCK 12/ 7x57 R. skoraj novo. Tel.: 73-557 (po 20. uri).
LOK compaund 1IOYT SPECTRA 5000, tekmovalni, za levičarja- prodam. Tel.: 63-486
PRODAM kompletna otroška oblačila do starosti 1,5 leta, stajico in baby torbo. Cena 10.000 SIT. Tel.: 27-005.
ČE VAM je pri gradnji hiše ostalo betonskih kvadrov in bij ih radi prodali, pokličite! Tel.: 26-368.
UGODNO prodam italijanski športni, kombiniran voziček, lepo ohranjen. Tel.: 21-259.
RAČUNALNIŠKI TEČAJI 1/93
največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik
Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah
dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrdilo izvajajo v naši učilnici v Zagorju. Polje 4
uspešno opravljenem tečaju Tečaji
OSNOVE + DOS
V	tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva, potem pa vas naučimo delati v operacijskem sistemu osebnega račenalnika
Trajanja: 16ur	Cena: 10.200,00
WORDSTAR - OSNOVNI TEČAJ
V	osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo
Trajanje:	16ur	Cena:	10.400,00
WORDSTAR - NADALJEVALNI! TEČAJ
Razširitev osnovnega znanja Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi. ...
Trajanje: 12ur	Cena: 8.300,00
QUATTRO PRO
Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgrajenih funkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave grafov
Trajanje:	16ur	Cena:	11.100,00
DBASE
Program za delo z bazami podatkov
Trajanje:	16ur	Cena:	11.100,00
WINDOWS
Je program grafičnegaokolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba
Trajanje: 12ur	Cena: 8.100,00
TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV:
	MAREC	APRIL	MAJ
OSNOVE + DOS	16.-19. A 06.-09. A 13.-16. B	04.-07 A 11.-14. B
WS OSNOVNI	16.-19. B 06.-09.B 13.-16 A	04.-07. B 11.-14. A
WS NADALJEVALNI	29-31 A 28-30 B	19.-21. B
QUATTRO PRO	23.-26 A 20 -23. A	18.-21. A
DBASE	23.-26 B 20.-23. B	25.-28. A
WINDOWS	28.-30. A	26.-28 B
Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure
če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven rednih terminov
Informacije: ORIA COMPLTTERS Zagorje ob Savi. tel (0601)61 477, vsak delavnik med 8 in 15. uro
Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na štev (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverite, če je mesto v terminu še prosto
Poleg teh izvajamo še naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru:
Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun št. 52720-601-144445.
Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj.
CLIPPER, 16ur SUPER PROJECT, 16ur DESIGN CAD, 16ur
LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE, 12ur VENTURA PUBLISHER, 16ur
Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj: 10% 4 in več oseb:	20%
Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež in druge HW/SW usluge.
«
Grajska 2, 61410 Zagorje tel.: 0601-61-100 prodaja int. 250 servis int. 282
KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, d.o.o.
NUDIMO VAM PREMOG V VREČAH PO 30KG:
VRSTA
PREMOGA GRANULACIJA
KURILNOST
kocka Zagorje 30 - 60mm	17.28MJ
cena 467.80 SIT
SERVISIRANJE, DOBAVA, MONTAŽA VSEH VRST GASILNIH APARATOV.
POSEBNA PONUDBA novih aparatov:
S1, S2, S6, S9.
ugodne cene
a
avtotehna
Vodenska 28, tel.: 21 481; fax: 21 301
- BOSCH, BLAUPUNKT, SONY, CANON, EPSON, TDK, VALVOLINE, WELLER;
12 mesečno posojilo, prodaja na 3 čeke, GOTOVINSKI POPUST
SAMSUNG
Pri vhodu v Strojno tovarno SAMSUNG:
Avtoradio, TV sprejemniki, Glasbeni stolpi,
Radijski sprejemniki, Satelitske antene po cenah za VSAK ŽEP.
Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601/43-160
ŽELEZNINA KOZOLE
POSEBNA PONUDBA V MESECU MARCU:
- 10% POPUST ZA VSE GOTOVINSKE NAKUPE NAD 1.000 SIT
- 5% POPUST ZA PLAČILO V 2 OBROKIH - BREZOBRESTNO PLAČILO 1+3 ČEKI
SUŠILEC LAS 1500W 2.145,60 SUŠILEC LAS 1000W 1.438,60 ŠTEDILNIK K1PERBUSCH 33.868,80 ŠTEDILNIK (2P.+2E.) GORENJE 43.475,50 BTV PHILIPS 51 65.116,80 POCINKANE CEVI 1/2" 1.406,90 JUPOL (30kg) 2.673,00 TESAROL LAKI 650 - 770
SE PRIPOROČAMO!

IMPORT-EXPORT
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
Ì KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
$ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
$ POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6


								TRIJE SOGLASNIKI IM	Stara dežela ob ČRNEM MORJU		ARGENTINSKI POLITlk, PREDSEDNIK (ROBERTO M.)		MORALA	ANTE MAHKOTA		BODEČ PLEVEL	FRANCOSKA PISATE- LJICA (GERMAINE.)	NOVINARKA OCVIRK
																		
	1				r				AM. ARHITEKT KIT. RODU (lOH M ING)	P	0	ŽENSKO IME, DOROTtJA						
				—				>							D PRITOK DONAVE V BOLGARIJI IUNIN0			
	■			.	i	L		>										
				-,														
								>						MESTO NA KITAJSKEM AM. FILM. REŽISER (MARTIN)				
		SLOVENSKO planinsko DRUŠTVO DEL PARNEGA STROJA	v	v		v	OPERNA PEVKA PUSAR-J ERIČ	OSLOV GLAS	ZIMBAB- VEJSKI POLITIK (JOSHUA)	KRAJ PRI ROVTAH NORVEŠKI PISATELJ (HANS)								
OBRAT TEKSTILNE TOVARNE											AVTOR: KARLI DREMEL	PEVEC KERSHAW				lantan GRŠKI FILOZOF IZ ATEN, KINIK		
UPORABA ELEKTRONIKE V LETALIH											FANTAST. ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA	SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ONDINA)					OTOK V JADRANU	URADNI SPIS
MESTO V ŠPANIJI OB SREDQZEM. MORJU												PEVKA KOVAČIČ VSOTA						
Ar		BIBLIJSKO LJUDSTVO V KANAANU	Emil ADAMIČ IME REVOLUCIONARJA CHE GUEVARE				LENNONOVA VDOVA (Y0K0)	V VODO ODLOŽENA ŽABJA JAJCA						OKRAS KORINTSKIH STEBROV	KARAM BOL AMERIŠKA POVODNA KUNA			
KRAJ OB SAV1 JUŽNO 00 MEOVOO		-						MESTO NA S. FINSKE PRIPADNIK ARABCEV					LITURGIČNI REKVIZIT (PLATNEN PRTIČ)					
NOVINARKA FALLACI									SPREMLJEVA LEC OGNJA				OCET				ZLOGLASNI HUNSKI KRALJ	POLJSKO MESTO OB REKI SAN _
									ENA OD GRŠKIH SOJENIC				MORSKI RAK BREZ ŠKARIJ					
STAR SLOVAN						RIMSKO PODZEMLJE ZIM.ŠPORT. CENTER NA POHORJU				RUSKI POTOVALNI voz MAKEDONSKO KOLO								
SLOVENSKI PISATELJ (FRANCE)							AGAVI PODOBNA RASTLINA					ZBIRANJE PODATKOV MLEČNI IZDELEK						
JEZERO V SEVERNI ITALIJI							VRSTA IGLAVCA				RIBJA KOŠČICA				260D. KRAJ PRI ZADRU			
							SREDIŠČE VRTENJA				VENO TAUFER				ČARGO IVAN			
TOMAI TERČEK				RIMSKI PTUJ DUŠIK										ZGORNJI DEL OBRAZA				
FRANCOSKI DRAMATIK ROM.RODU (EUGENE)										trInica				BOSENSKI PRIPOVEDNIK SAMO-KOVLIJA				
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.3.1993 na naslov:
UREDNIŠTV O ZASAVCA, Cesto zinale 33,61410 Za gorj e oh Sa v i s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Na gra de, k i vas ca k a j o :
1.	nagrada: Trimesečna naročnina /a časopis Zasavc
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan
3.	nagrada: T shirt majica
4.	nagrada:	1 kg
Salamurina
5.	nagrada: Kapa Zasavca Izžrebanci nagradne
križanke 5/93
1.	nagrada: Zlat prstan. Zlatar Vladimir Novak. Slavčka Golobič, Partizanska 3. Zagoije;
2.	nagrada: Srebrn prstan. Zlatar Vladimir Novak. Rudi Matko, Pod gozdom 15. Trbovlje;
3.	nagrada: Popravilo zlatega nakita, Zlatar Vladimir Novak, Matjaž Lenič, Trg revolucije 7 d, Trbovlje:
4.	nagrada:	1 kg
Salamurina, Anton Prosenc, Novi dom 42 A. Hrastnik;
5.	nagrada: Kapa Zasavca, Gregor Alauf. Partizanska c. 11. Trbovlje.
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33. Zagorje, do 18.3.1993.
Rešitev nagradne križanke 6/93
AD. ANAGRAM. PROSVETNO,	E.
DRUŠTVO, DAN, O, Č, AG, OR, ROTI. BLOKE. SLAMOREZEC. ČILIM. ANALITIKA. IRI, ŠKIS. TOMAJ, NIN,ERG,LIGA, ANK, AKT. NALČIK, RO, IR, Z, KIMAVKA, MAKS, APLIKA. RT. FLORET. GIAP, ASONANCA. OTT, MISTRAL, IKAR. RJA. AREA, MULJAVA, JE, TANK. ANTANTA.

iMemo ulične
prodajalce
M
raznašata* časopisa na območju
UTUE in ZAGORJA.
bbkličtte fgiafonSJ
61 013 61177
Delo je dobro honorirano! ! !

i57
Ne le denar ali obleka, uspeh ali lepota, zavist je nek je vmes. To je občutek, ki je nagnal mačeho, daje zastrupila Sneguljčico in bi skoraj tudi Fepelko pognal v smrt. Ugotavljajo, da je tudi Marilyn Monroe zavidala - igralki Anne Baxter. Je zavist zgolj stvar žensk ali zavidajo tudi moški? Nekaj prebivalcev Zasavja smo povprašali komu, kaj in zakaj zavidajo, če sploh zavidajo.
tekst in foto: Petra Radovič
ERIKA SELAK, upokojenka iz Hrastnika: "Včasih sem zavidala takim, ki so bili zelo bogati. Zdaj pa predvsem tistim, ki se j im ni treba za nič truditi,jimje vse že prineseno. Avtomobila ne zavidam nikomur."
JOSIP PLEŠA, delavec iz Trbovelj:
"Včasih se zalotim, da komu zavidam hiter uspeh, drugih stvari ne. Tudi zaradi avta ali punce še nisem bil nikomur fouš. Pač pa mogoče za stanovanje, ki so ga nekateri dobili v položaju, v katerem ga dejansko ne moreš dobiti
ANDREJA GROBL J AR, absolventka medicine z Izlak: "Mislim, da človek zavida tisto, česar ne more imeti sam. Tisti, z boleznijo raka zavidajo onim. ki so zdravi. Škornjev prav gotovo ne bi nikomur zavidala, ker si jih lahko kupim."
IVAN HEREK, uslužbenec z. Dola pri Hrastniku: "Zdi se mi, da nisem zavidljiv človek. Materialno ne zavidam nikomur, tudi statusa ne. Mogoče le to. da bi lahko vsi imeli možnosti za uspeh."
f?
Afrika press -
V	naslednjih dneh šc nisem točno vedel, kam bom šel iz Egipta, zato sem obiskoval ambasade. Pravzaprav, zanimalo me je, kam lahko grem brez prevelikih problemov z vizami . Pri iskanju poti do ambasad sem bil odvisen od prijaznosti in razgledanosti policajev in vojakov, kajti napisi so povsod samo arabski.
V	Kairu najti policista ali vojaka ni trenutno noben problem. Ker so islamski fundamentalisti v preteklega pol leta ubili nekaj nespodobno oblečenih turistk in turistov, so postavili pred vsako javno zgradbo enega ali dva vojaka. Ker pa so v centru Kaira skoraj same javne zgradbe, množica vojakov povzroča gnečo na ulicah. Pa še angleško niso razumeli, niti moje izgovorjave arabskih imen ulic, ki sem jih s trudom spravljal iz sebe.
Boljša izbira zastonj informacij so policaji. Običajno razumejo angleško in te usmerijo v pravo stran. Če pa je smer zapletena in ima policaj dovolj časa, te bo zgrabil poti roko in
SAŠO RESNIK, dijak iz Trbovelj:
"To. da nekateri uspevajo z manj. drugi pa z več truda. Sicer pa uspeha v šoli ali punce ne zavidam. Po značaju sem realist, v horoskope ne verjamem, veliko dam na poštenost in vsako situacijo prej dobro precenim, da nisem potem razočaran. Izkaže se. daje tako v redu."
■v
te ročno odpeljal prek srede polnega križišča, nemara celo ustavil promet in te odpeljal v bližino željenega mesta.
Po dolgih sprehodih, ki so že kar ekstremne fizične aktivnosti, sc prileže tudi kakšen obrok hrane. Sel sem tja, kjer je bilo veliko ljudi. Gneča običajno pomeni poceni in dobro hrano, čeprav lokal sam ravno ne vzbuja teka. Košarijc so običajne prchranjcvalnicc le vrste. V glavnem strežejo vegetarijansko hrano, sendviče z vsemi mogočimi nadevi, riž, raznorazne ' omake in podobno. Običajno dobiš k eni vrsti osnovne hrane, na primer k rižu, šc dva ali tri krožničke omake in začimb. In skoraj brez izjeme je hrana izvrstna. Čeprav moraš v nekaterih prchranjc valnicah jesti samo z. eno roko, da lahko z drugo roko frcneš z mize ščurka, ki slučajno zaide na mizo in kroži okrog krožnikov.
Po treh dneh v Kairu, tavanju od ambasade do ambasade, od enega do drugega prcdstavnišvaletalskih družb in notoričnega prometnega kaosa, sem sc odločil iti šc v Gizo. Pogledat
piramide.	„ , _
1	Peter Festanj


mm
X •
WBWI
ZflWtìé*,,
l‘o vijugasti, makadamski cesti, ki pelje mimo GEOSS-a in Rožančeve domačije, kmalu pridemo do manjšega križišča. Kam zdaj? Ali naravnost v kamnolom ali na desno v hrib. Odločimo se, da gremo desno. Nekaj časa pelje pot po gozdu, mimo travnikov, njiv in sadovnjakov. Tu in tam se v daljavi vidijo manjše počitniške hišice. Še kakšen kilometer poti je do Malih Sel. Zaselka blizu Zgornje Slivne, kjer sta le dve domačiji. Zeinljakova in Vrtaška. Zemljakova hišica stoji tik ob gozdu, na robu velike vrtače. Zemlja je izredno slaba in veliko je kamenja. Zaradi značilne konfiguracije terena temu zaselku pravijo Vrtače.
Majhna hišica, v kateri živijo tri ženske, je stara približno 200 let in je daleč naokrog ena najstarejših. Tipična so nizka, zelo majhna okenca. Nekaj let nazaj je bilašekrita s slamo. Takoj, ko vstopimo skozi vhodna vrata, smo že v črni kuhinji. Od tam vedno zadiši po čem dobrem. Desno je mala sobica, s staro kmečko pečjo. Tu se v glavnem odvija življenje treh Zernljakovih žensk. Pravzaprav se vse le ne odvija v hiši, saj tam ni ne kopalnice in ne stranišča. Po vodo je treba v vodnjak blizu gozda, stranišče je za hišo. Pomanjkanje vode je velik problem, s katerim se borijo.
V hiši je nepokretna 88 - letna teta Micka in voda je zanjo nujno potrebna. Vse bi se dalo rešiti, le denarja in moške delovne sile ni. Pod hišo so bili včasih tudi svinjaki, svinjska kuhinja in mali čebelnjak. Del hiše je zidan iz kamna, drugi del je še lesen. Poleg nje stoji staro gospodarsko poslopje s hlevom, v katerem sta krava in teliček. Za kaj več pa že ni prostora. Dvorišče pred hišo je polno kokoši in mladih muckov. Približno deset j ih je. Ti so naj večji prijatelji tete Mice. Včasih trije ležijo v njenem naročju, štirje seji muzajo okrog nog. nekaj pa sc jih greje na topli krušni peči. "Tako prijazni so. Najraje jih imam. Dobro vedo h komu morajo priti. V desnem žepu imam zanje vedno spravljen kakšen košček kruha." pravi teta Micka.
Rada ima tudi ljudi. Kdorkoli pride k hiši, vsak je dobrodošel. Zelo rada se pogovarja. Predvsem o stvareh, kijih sliši na televiziji. O čenčah na vasi ne ve veliko, ker jo ne zanimajo. Micka ni bila nikoli poročena. Paso hodili snubci, ampak pravi ni bil nihče. Ni bilo sreče. Morda je bilo vmes tudi razočaranje. Kdo ve? Teta Mici o tem ne govori rada. Ostala je pač sama. Ko je bila še mlajša, je vsako nedeljo odšla k maši. Lepo se je oblekla in po maši še malo povasovala pri svojih prijateljicah. Rada seje oglasila tudi pri svojem bratu, kije z družino živel na Klancu nad Vačami. Najraje pa se je pozno popoldne vračala v svoj domek na Vrtače.
"Bilo nas je pet otrok. Prvi je bil Tine, druga Ana, tretja sem bila jaz, potem sta bila še Jože in France. Bila sem tretji otrok po vrsti, ampak zdaj sem ostala sama. Vsi so že umrli se spominja Micka. Bila je
Teta Micka pred hišo v Malih Selah.
izredno pridna. Rada je gospodinjila in pomagala na polju. Nobeno delo zanjo ni bilo pretežko. Vsega se je lotila in vse vedno opravila. Spominja se še. kako sta se z njeno mamo Ano oblačili. "Imeli sva dolgo, močno nabrano krilo, bluzo z dolgimi rokavi, kratek predpasnik in na glavi nazaj privezano ruto. Tako se je pač takrat nosilo. Poglejte, še danes imam takšno ruto in predpasnik. V noge pa me tako zebe. da imam vseskozi obute debele volnene nogavice."
Teta Micka danes živi skupaj s svojo nečakinjo in njeno hčerko. Ta se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Pa čeprav s 25 let starim fičkom. Nedolgo tega je še imela zaposlitev na Vačah, zdaj pa si mora služiti kruh v daljni Ljubljani. Poleg skromne socialne podpore, ki jo dobi Micka, je Verina plača edini stalni vir dohodka, s katerim se preživljajo. Pa kar gre. Nikoli nobena ne tarna. Še najmanj teta Micka. Bolezen jo je pred kratkim priklenila na klop ob peči, kjer preživi ves dan. "Tudi ponoči sem tu. Nikamor ne morem, sploh pa ne na mehko posteljo. Bolečine so premočne. Obraba kolkov je tako huda, da ne zmorem niti koraka. Tudi s palico ne", pravi Micka.
Njeno okno v svet sta zdaj televizija in radio. Rada posluša narodnozabavno glasbo in gleda vse oddaje. Športne ali politične. Kljub teinu, da mnogo stvari ne razume. Tudi njen spomin je že močno načet. Na klopi ob peči zdaj preživlja jesen svojega življenja. Družbo ji delajo prijateljice muce, ki sc grejejo v njenem naročju in sladkorčki, ki jih skrivajo zlaga v žep predpasnika.žena ne bo ponudila svoje koščene roke.
Tekst in foto: Maja Sevljak
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Centa 20,julija 2c, 81410 Zagorje niefbn/fax: 0601 61 611

Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje. Gostinsko poslovanje, ...
Računalniki, dskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
DOS, WORDSTAR, QIJATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
MICROSOFT, BORIANO, NOVELL in IANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slov. knjig za nekatere produkte!



PROGRAMSKI PAKETI:
RAČUNALNIŠKA OPREMA: RAČUNALNIŠKI TEČAJI: SOFTWARE OPREMA:
Morda se bo kdo začudil, češ: "Kaj pa to sploh pomeni, kaj so ti tuji izrazi?" Pa vendarle večina izmed nas ve, da gre tu pač za tekmovanje s staro opremo, v tem primeru s starimi in še starejšimi smučmi. S takšnimi, katere so uporabljali že naši stari starši in sedaj verjetno ležijo kje na kakšnem podstrešju. A povem vam, da ste zamudili lepo priložnost, če vas ni bilo 13. marca (v soboto) na Sveti Planini na smučišču "Pri Marici". Tam bi lahko vse to znova uporabili. Če pa vam ni do smučanja, bi vsaj gledali druge in navijali.
Verjamem, da si je marsikdo mislil, da tekem organizatorjem sploh ne bo uspelo pripraviti. Res je, da so bili tudi nekateri, ki so prireditev pripravljali, že skoraj malce v dilemi. Snega ni bilo, zato so se odločili za snežni top. Tega so res pripeljali v sredo zvečer, temperatura pa je bila v zraku vso noč previsoka, zato si poti do snega tudi po tako niso mogli olajšati. Odločili so se, da bomo ubrali podobno pot, kot lani, ko so sneg navozili od drugod. Zavedali so sc, da bo potrebno veliko dela, moči in dobre volje, če hočejo prireditev sploh izpeljati. Tako so možje začeli delati že v četrtek popoldne in cel petek, ko so sneg s traktorji in tovornjakom vozili z Vrhov. Gospodu Cestniku so morali podpisati celoreverz. Pogodba je narekovala, da se mu do31.12. 1993 vme 397 kubičnih metrov snega, katerega so si sposodili. Kljub temu je bilo v petek popoldne na "smučišču" le nekaj kopic snega, a vendarle jim je uspelo. Sneg so porazdelili po travniku tako, da je bil zasnežen le ozek pas, po katerem bi tekmovalci vozili. Ponoči je vse malce pomrznilo, tako da so imeli teren pripravljen, rabili smo le še tekmovalce. Ti pa so se prijavili v soboto med deveto in deseto uro.
Vsak se je moral predstaviti komisiji, ki je ocenila vso njegovo smučarsko opremo, da bi bilo kasneje tudi odločanje o zmagovalcu lažje. Prijavljenih je bilo okrog 13 tekmovalcev in nekaj čez enajsto seje tekma začela. Vsak je odpeljal svojo pot navzdol po hribu, spremljali pa so jih glasovi navijačev in njihov smeh.
Uradni napovedovalec na pri reditvi Bogdan Barovičje dal vsakemu tekmovalcu že na startu priložnost, daje povedal nekaj besed o sebi in tako popestril prireditev. Za to pa niso poskrbeli le tekmovalci, tuje bila tudi zanimiva ura. Merila je čas vsakega tekmovalca (zgolj simbolično). Ura je bila posebna, kar "na kljuko", pomagala staji še dva upravljalca.
Ob progi je imel "dovolj" dela serviser za smuči Stane, pa tudi dve bolničarki sta bili pripravljeni za vsak primer. Slednjih na srečo kljub mnogim padcem udeleženci niso potrebovali. Kljub vsemu so vsi tekmovalci srečno prišli do cilja. Ocenjevalna komisija je imela zahtevno in težko delo. Po razpravi so se odločili, daje zmagovalec drugih tekem old-timerjcv na smučišču "Pri mamici" Jani Bizjak, drugo mesto je zasedel Milan Širše, tretji pa je bil Anton Jerin. Komisija seje odločila, da podeli nagrado še četrtouvrščenemu in ker niso mogli odločiti, kateri bi to bil, stajo dobila kar dva - Jani Bokal in Anton Sušnik. Ostali so prejeli spominske kolajne. Posebno nagrado ob osemdesetletnici je dobil Anton Jerin. Tako so se tekme smučarjev končale.
V ciljni areni je Stanc Vctršek prikazoval, kako so v preteklosti izdelovali smuči iz lesa doma. S to predstavitvijo še kljub vsemu ni bilo vsega konec. Čakalo je še tekmovanje z zračnico v parih. Zmagala sta Sebastjan Zmrzlak in Andrej Izlakar, posebno nagrado, kot edina ženska predstavnica, je dobila Zinka Bregar. Tako seje uradni del tekmovanja končal in tudi sneg je začel že kar vidno kopneti. Otroci so sc kljub nastajajočemu sc blatu še celo popoldne kepali, njih ni nič motilo. Vsak seje lahko peljal še s kočijo, katcrajc bila na razpolago ljubiteljem te vrste prevoza. Mnogi pa so si odpočili na klopeh, si naročili pijačo in jedačo ter uživali že na skoraj pomladanskem soncu.
S tekmami in prijetnim sobotnim dnevom so bili zadovoljnji vsi, ki so prišli pod Sveto Planino. S prireditvijo so seveda zadovoljni tudi odlični organizatorji tega srečanja - domačini iz Svete Planinc. Veseli pa so bili tudi tekmovalci. Eden izmed njih je dejal: "Fantje in dekleta, ki ste organizirali vse to, mislim, da ste naredili čudež. Hvala vam."
Tekst in foto: Urška Izlakar

Boj proti raku
_ Program Slovenija 8000 in rak se nadaljuje. Šolam je odmerjeno pri teh prizadevanjih pomembno mesto. V letošnjem tednu boja proti raku so dobile tudi zasavske šole usmeritev Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport ter Zveze slovenskih društev za boj proti raku, da bi kakšno uro učitelji posvetili tudi tej tematiki. Gradiva je po vseh šolah dovolj, vendar veliko pomeni tudi živa beseda, ki lahko mladega človeka seznani z zdravim načinom življenja. Inzzgledom, seveda. To pomeni predvsem odvračanje od uživanja tobaka, alkohola, nepravilne prehrane, kar najpogosteje povzročaj nastanek te bolezni.
F.M.
Trboveljski
filatelisti
Filatelistično društvo Trbovlje deluje že od leta 1948 dalje. V svojih vrstah združuje in povezuje odrasle in mlade, ki imajo veselje za zbiranje znamk, domačih in tudi tistih, ki jih izdajajo številne države po svetu. V društvu je včlanjenih 72 članov, od tega je 15 mladih filatelistov. Svojega društvenega prostora nimajo, pač pa se vsak četrtek popoldan dobijo v rdečem salonu hotela Ru dar. Tu j i m gredo zelo naroko. Društvo vodi Hinko Kamnikar, tajnik je Bogdan Šteh, gospodar Robert Jordan. Sicer pa imajo v svojih vrstah več zelo znanih in dolgoletnih fi latelisto v - zbiralcev znamk. Pred leti sta bila zelo znana in cenjena, zdaj že umrla, Slavko Razpotnik in Rado Kovačič.
Želja po zbiranju znamk je svojevrsten konjiček, ki skriva v sebi veliko dobrega in koristnega. V mladih letih se ponavadi začne z zbiranjem rabljenih, žigosanih znamk, v kasnejših letih zbirajo filatelisti nežigosane znamke. Seveda seje okoli tega z leti razvila določena znanost, saj znamke praktično povezujejo ves svet v neko celoto. Ima pa zbiranje tudi vzgojni moment, saj človeka navaja k umirjenosti, discipliniranosti, redu, izobraževanju, pa tudi družabnosti. Temu ustrezno se širi tudi človekovo obzorje. Na znamkah je namreč upodobljena zgodovina človeštva, državne tvorbe, umetniške smeri od slikarstva do kiparstva, glasbe, plesa, arhitekture in še kaj. Preko njih se spoznavamo z najrazličnejšim živalskim in rastlinskim svetom, naravno in kulturno dediščino, raznimi športi, planinstvom, obmorskim in podmorskim svetom in še čim. Seveda pa ta svojevrsten konjiček terja tudi določena sredstva. Marsikdo svoj prihranek vloži prav v zbiranje in negovanje čistih znamk.
T.L.
Anketa
zagorskih
planincev
Več ljudi več ve; in morebitne njihove želje po sprostitvi v obliki najrazličnejših izletov in pohodov kaže po možnosti upoštevati. Od tod pobuda, da z anketo skušajo ugotoviti kako so ljudje zadovoljnji z dosedanjimi programi planinskega društva. Predvsem društvena uprava povprašuje in želi dobiti odgovor o tem ali bi ga člani želeli dopolniti ali so za izlete po domačih hribih in postojankah ali so za izlete z avtobusi ali za več pešačenja. Želi zvedeti še, v katere slovenske kraje naj bi se ob sobotah ali nedeljah še usmerili in v katerem času naj bi bili ti izleti ali pohodi uresničeni. Razumljivo je, da so hkrati pobarali anketirance, če sc nameravajo teh dodatnih oblik rekreacije tudi udeležiti. Upoštevali bodo tudi vsakršne druge iniciative, če se bo zanje ogrelo večje število članstva. In ne nazadnje: društveno vodstvo bi želelo dobiti čimveč anketnih lističev vrnjenih na naslov Cesta zamge 30, kjer so njegovi prostori.
M.V.
Planinsko društvo Dol
Za PD Dol je letos jubilejno leto. 40-letnico društvenega dela bodo praznovali junija ob krajevnem prazniku. V nedeljo, 7. marca, so imeli v Gorah volilni občni zbor, na katerem so upravni odbor pomladili. Predseduje mu Toni Pavlič, sicer znani, aktivni planinski zanesenjak. Starejši člani se bodo posvetili gospodarskim problemom.
Članstvo seje vsa leta krepilo in doseglo pred dvema letoma število 1130. Kriza zadnjih let je povzročila upad, tako da šteje društvo trenutno okrog 900 članov. Kljub vsemu se odvija vse leto živahna dejavnost. Letošnji program so dobili člani ob poravnavi članarine. Obširneje pa lahko spoznajo delo
planinske dejavnosti v glasilu Naš planinec, ki izhaja že šestnajsto leto. Zadnja številka, ki je izšla v začetku marca, obsega poleg uvodnega dela še pregled štiridesetletne dejavnosti, poročilo o delu mladih planincev in vodnikov za izletništvo, poslovno poročilo gospodarskega odbora za leto 1993, finančni plan, program dela za gospodarstvo, obvestilo o višini članarine, poročilo markacis-tov,... Svoje vtise o planinskih izletih so prispevali tudi najmlajši pohodniki. Časopis so uredili Božena Tušar, Drago Kozole in Milan Čadež. Naslovnco je oblikoval Franci Zajc. Izšla je v 200 izvodih.
F.M.
Dejavni planinci iz Trbovelj
V petek, 5. marca zvečer je potekal v hotelu Rudar v Trbovljah redni letni občni zbor Planinskega društva Trbovlje. Udeležilo se gaje veliko število članov pa tudi drugih njihovih prijateljev. Prostorje bil povsem poln. Hotel Rudar je namreč odstopil svoje restavracijske prostore brezplačno v te namene. Po uvodnem pozdravu predsednika je Mešani pevski zbor Svobode II pod vodstvom prof. Helge Briner zapel nekaj planinskih pesmi, nato pa so se zvrstila poročila odbornikov. Iz
njih je videti, daje bilo društveno delo kljub mnogim oviram razmeroma zelo uspešno. Vsa lanskoletna dejavnost je potekala v znamenju 80 letnice društva. Ta visoki jubilej so počastili s številnimi prireditvami, ki so potekale domala vse lansko leto.
V planinskem domu naMrzlici so obnovili spodnjo sobo, preuredili centralno ogrevanje na olje, odpravili škodo, ki jo je povzročila lanska poplava zaradi okvare na vodovodni oz. ogrevalni napravi, uredili so stanovanje za oskrbnika in postorili še marsikaj drugega. Izvedli so številne izlete za starejše in mlade planince, sodelovali pri izvajanju varstva narave in okolja, obnovili nekaj markiranih potov. S svojo dejavnostjo so bili zelo uspešni alpinisti, saj imajo v svojih vrstah tudi državna prvaka v športnem plezanju. Uspešne so bile vzgojne in izobraževalne akcije in med drugim so izpeljali planinsko šolo za odrasle. Zelo delavna in uspešnaje bi la planinska skupina upokojencev, pa tudi kulturna in propagandna dejavnost je bila v delu društva prisotna s predavanji, raznimi objavami, prireditvami itd. Pozabiti pa ne smemo tudi mladih planincev s svojo dejavnostjo v obliki številnih izletov in planinskih uric. Na koncu so izvolili nove odbore, ki jih bo tudi v bodoče vodil dosedanji predsednik Slavko Potrata.
T.L.
7A&K
Mladim Zasavcem
Iz radcškega konca sc malokdo oglasi, zato smo pisma Maje Ključevšek še posebej veseli. Sporoča, da rada piše pesmi in eno tudi pošilja. Popraviti jc bilo treba le nekaj verzov, sicer pa jc kar prijetna, kot vidite. Vsem mladim pesnikom svetujemo, da vzamejo v roke knjigo pesnika Borisa A. Novaka Oblike sveta, kjer boste spoznali vse pesniške zvrsti, v kakršnih se lahko napiše pesem. Ko je imel predstavitev te knjige, se je Miš - mašovcem tudi podpisal.
Projektno delo trboveljskih osmošolcev jc druga zanimivost tega tedna. Melita Zupcvc iz 8.i piše, da so posvetili kulturni dan afriški celini, narodom, ki so še vedno zaničevani. Spoznali so jih z vseh strani - njihovo glasbo, navade, zgodovino... - pa tudi sami so peli, plesali, izdelovali njihov nakit... Krona vsega pa jc bil koncert vseh vrsti jazza v izvedbi New swing quarlcta. Melita in njeni sošolci vedo, da tem narodom s tem niso mogli pomagati, pomembno pa j c, da so o njih vsaj razmišljali.
Mogoče boste načrtovali kaj podobnega, zato vam bo njihov osnutek projektnega dela v pomoč.
Afrika - projektno delo
Glasbena delavnica
Peli črnske duhovne pesmi ob glasbeni spremljavi.
Plesna delavnica
Spoznali osnove jazz baleta, ustvarjali nove plese.
Umetniška delavnica
Prevajali in sc učili pesmi, poslušali glasbo, spoznavali biografije znanih pevcev in ansamblov.
Ročnodelska delavnica
Izdelovali nakit po tradicionalnih vzorcih.
Likovna delavnica
Oblikovali plakate na temo jazz, glasbeniki, instrumenti.
Biološka delavnica
Ogled filma Bogovi so padli na zemljo.
Tehnična delavnica
Brušenje ih lakiranje starih predmetov v našem kraju.
Delavnica po angleško
Prevajali besedila črnskih duhovnih pesmi z nagradami za najboljše, lastno pesniško ustvarjanje.
8.r. OŠ Trbovlje
Boris A\ No tok
e svoji knjigi
Oblike svela
i
predstavlja tudi pesniško definicijo. Ha kina je na primer | njegova definicija mas/aF	\
Maslo je rjuha od kruha.
Boste ustvari/isvojo definicijo\ cap/es, knjigo, cesto...? Radi b) jih prebrali tudi na naši strani J Zasavca. Panes objavljamo nekaj
I
definicij učencev/ P o/a.
I_______________________________________I
Rosa
je solza rastlin, ki pride iz, globin.
Katja Drač
Cesta
jc smrt norcev.
S. Bedenik
Sončni sprehod
Sonce zjutraj se zbudi
in na sprehod odhiti. Najprej pa še zlate žarke pošlje Jurčku, ki še spi. Jurčku pa v šolo se ne da, lenari v postelji doma. Vidi sonce mesta in otoke, morja, pisane cvetice, v zraku ptice lastovice, ki oznanjajo pomlad.
Maja Ključevšek, 5.r. Radeče
Jutro
jc dete, ki kmalu zaspi v zlatem naročju dneva.
Suzana Sevnšek
V
Življenje
jc luč sveta.
Robi Golež
rmmmmmmm
| Pokliči
■	061-323-353.
I I
| če imaš težave s šolo, s I I starši, z ljubeznijo,... I
I	I
I	I
I Od 10. do 16. ure, i
i	i
UmmmmmmmmmmmJi

Alenka Godec je postala znana širši slovenski publiki po zmagi na Pop delavnici 1988 leta. Takrat je nastopala s skupino Caffee in njihova pesem Tvoja je več kot prepričljivo zmagala. Vendar pa skupini ni bilo dano, da bi skupaj tudi nadaljevali. Tako je letos izšel prvi samostojen CD AlcnkcGodcc,z naslovom Tvoja.
O razpadu skupine ima Alenka zanimivo mnenje. Meni. da bi na zahodu tako dobro skupino čakala lepa prihodnost. Gotovo bi se našel kdo, ki bi bil pripravljen financirati njihove projekte. Pri nas je seveda drugače in tako so se razšli. Pa tudi mladi in zelo naivni so bili, priznava Alenka. Potem jo je pod svoje okrilje vzela Nada Žgur. Prej seji je dogajalo, daje včasih komaj zdržala do konca "Spila", ko pa je začela pod Nadinim vodstvom pravilno vaditi, teh problemov ni bilo več. Nada pa ni samo njena učiteljica, temveč tudi članica skupine Vocal-art. Ob Nadi ter Alenki je v tej skupini tudi Damjana
Golavšek. Kot pravi Alenka, imajo zelo veliko posnetkov, vendar pa se zaradi prezaposlenosti nikakor ne morejo dogovoriti, kako in kaj z njimi. Velikokrat pa prepeva tudi z New Swing quartetom. "Tomaž Kozlevčar (član N.S.Q. - op.p.) mi je pri tem mojem prvem CD-ju ogromno pomagal. Napisal je nekaj pesmi zame, ostali člani pa so mi dovolili, da na CD uvrstim tudi pesmi, ki smo jih peli skupaj. Odlični glasbeniki so, lepo se razumemo in tudi v prihodnje nameravam sodelovati z njimi."
CD ter kaseta se dobro prodajata, nad prodajo je presenečena tako Alenka kot odgovorni pri založbi Sraka. Dobra prodaja pa je po njenem mnenju predvsem dokaz, da Slovenci le nismo vsi taki. kot nas radi prikazujejo."Saj veš, kako pravijo - malo harmonike, liter vina. pa so Slovenci zadovoljni". Ampak kaže. da le ni tako. Hvala bogu!
Tomaž A. Štojs
Za ansambel, ki je v manj kut dveh letih obstoja požel s pesmijo Se spominjaš življenja bronastega Orfeja v Ptuju, se v ital-janskem St. Florianu uvrstil med finaliste in na lokalnih radijskih postajah Trbovlje in Celje zmagal v "viži tedna", lahko mirne duše rečemo, da je uspešen in perspektiven. Še bolj: lahko trdimo, da so fantje in dekle uspešni, če vemo, da je bila ta viža njihov (zaenkrat) edini studijski posnetek.
Letos so se odločili, da bodo zopet ujeli korak s časom. Nekje v začetku aprila bodo v produkciji Tomaža Tozona predvidoma posneli še dve do tri pesmi pri založbi Helidon. Teksti in melodija bodo seveda ostali njihovi. Ko sem jih vprašal, kakšna je njihova glasbil, so mi odgovorili: "Super, igramo narodno-zabavno, pa tudi drugo glasbo...". Skoraj so se mi malce opravičevali, ker v tako
kratkem času niso dosegli še več. "Veš, prej je bil basist v vojski, zdaj bomo pa bolj resno zastavili...". Omenili so, da bodo v kratkem poskušali predstaviti svoje delo širši publiki, posneti letos vsaj še pet pesmi in v Ptuju osvojiti srebrnega Orfeja. Skratka, kot cilj so si postavili afirmaci jo na narodnozabavni glasbeni sceni.
Precej delajo na vokalih, kar se odraža na večglasnem petju praktično skozi celo pesem. Vzore si iščejo pri Avsenikih in pri Alpskem kvintetu, drugače pa je na vsakem "špilu glasba v veliki meri odvisna odraspoloženja in publike." (Ko smo že pri Alpskem kvintetu, lahko zapišem tudi to, da zdaj pri njih na trobento igni bivši član Slovenskega odmeva.)
Pri Slovenskem odmevu zaenkrat še ni zaslediti obupnega pehanja za komercialnim uspehom in morda je ravno to tista malenkost, ki ljubiteljem narodno-zabavne glasbe ostane v ušesih in v srcu.
Tomi Pucelj
Zasedba:
Jacinta Doberšek -vokal Dušan Kreže vokal Boštjan Župevc trobenta, vokal Gregor Špajzer -klarinet, vokal Andrej Lamovšek harmonika Franjo Čikvar kitara Marko Krajšek -bariton, bas kitara
«
Bodyguard
Koliko vas bi stal Bodyguard? Večna dilema ob ogledu takšnega filma je vsekakor naslednja: ali si privoščiti ogled v kinu. ali raje počakati, da se bo pojavil na video kaseti. Pričakovani spremni stroški ogleda takšne vrste predstave niso zanemarljivi. Saj veste, poleg karte, bombonov in/ali čokolade, se zdaj pojavlja še obvezen kilogram papirnatih robčkov za brisanje solzic in smrkanje. Naj vas potolažim, kila robčkov je tokrat preveč. Škatlo ali dve boste porabili le. če ste izjemno nežna duša.
Kevin Costner seje nekegajutra pogledal v ogledalo in rekel: "Fant. kakšna faca, kakšno telo. uh, ta skladnost gibov.... Rojen si za plesalca!" Prijavil se je na hitri tečaj standardnih plesov in si s tarzansko vztrajnostjo zagotovil ritmične vaje z Jane (Fonda) osebno. To se nanaša na aerobiko, da ne bo pomote. Za začetek je plesal z volkovi, potem s poroto in sodniki, v tem filmu pleše predvsem med rnetki. Noja, enkrat je plesal tudi z Whitney Huston (s pojočo temnopolto srnico z odličnim glasom), ampak res samo enkrat.
Sodeč po scenariju, mora biti dober telesni stražar mešanica Ninje. Boba Gedolfa. Gandhija in Nostradamusa. Skratka nekaj nadrealnega. Mogoče lahko iz tega sklepate, da dobrih telesnih stražarjev ni. vendar vam bo gospod Kostncr na velikcmplatnu dokaz(ov)al ravno nasprotno. V Bodyguardu je najbolj zanimiv podatek, da so Rcgana pred leti obstrelili samo in izključno zato. ker je bil Kostncr ravno takrat na dopustu. Zgodba filma namreč temelji na predpostavki, da je Kevin v tistih dneh prestrezal inctkc za državno plačo. Ker vsi vemo. da država raje vzame kot da (spomnite se na dohodnino, na davke na davke in davke na smog), se nam bo zdelo čisto logično, da seje možakar odločil za d.o.o. in šel med privatnike kot Bodyguard.
Še odgovor na uvodno vprašanje: Whitney Huston mu je v filmu tedensko plačala več, kot si pri nas poslanci prigarajo v enem mesecu. Brez pribitkov, se razume.
Tomi Pucelj
Novica za vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe. Ivan Hudnik je zapustil ansambel Marela Internacional. V studiu Napoleon že snema pesmi za svojo prvo solistično kaseto, glasbo mu je napisal Martin Žvelc. tekste pa Dušan Velkaverh. Nekaj jih je prispeval tudi Ivan sam, kaseta pa naj bi predvidoma izšla še ta mesec. Marela Internacional pa zaenkrat ne išče novega pevca, to dolžnostjo prevzel Rado Černe.
Nov posnetek ima tudi Pihalna godba Svea iz Zagorja. Njegov naslov je Pivski rag, gre pa za predelavo znane pesmi Billyja Jocla Red hot beer. Ideja za tak prevod seje porodila šele ob mixanju te pesmi, okrog 00.30 zjutraj. Pred 14 dnevi pa smo " zagorske pleharje" lahko videli tudi v TV oddaji Ona on Slovenske televizije.
Prihodnost skupine Snoopy je še neznana Res, da se ji je
pridružil nov klaviaturist, vendar pa datum snemanja nove kasete, ki smo ga že napovedali, zaenkrat še ni znan. Več informacij vam zaenkrat ne moremo izdati, vendar pa nam je vodja skupine Dean Holc zagotovil, da nas bo o vseh načrtih še pravočasno obvestil.
Nogometna tekma leta - Čudežna polja : Pop design. Kdaj in kje naj bi tekma bila, še ni znano, če pa bo do nje prišlo, bo prav gotovo pošteno vroče. Pomislite samo na derbije Olimpije ter Maribor Branika. Jani Jerant (manager Čukov), pa ustanavlja nogometno ligo slovenskih glasbenikov. Dogovori o tekmah med slovenskimi, hrvaškimi ter italijanskimi glasbeniki že potekajo...
V začetku tega meseca pa jekončno izšla tudi kaseta skupine Bombe. Če se spomnimo vseh prepirov, ki so se odvijali okrog besedil, smo ob poslušanju kar malce razočarani. Nič revolucionarno novega ni slišati, res pa je. da takšnih besed do sedaj v pesmih pri nas ni uporabljal še nihče. Veselo poslušanje ter zgražanje!
TAŠ
LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC
Kaže, da se je lestvica mladinske oddaje 100 na uro dobro prijela, saj na naš naslov prihaja vedno več pošte. Lestvica, ki jo vidite spodaj, bo na sporedu Kanala 10 v soboto, njena ponovitev bo v ponedeljek. Prav tako pa si lestvico lahko ogledate na Litijski TV in sicer v nedeljo zjutraj ter v torek zvečer. Po pričakovanjih so že drugič zapored zmagali Čuki s svojimi Krokodilčki.
ZMAGOVALEC prejšnega tedna:!
ČUKI - Krokodilčki
Malo mešano
Za vse pripadnice najlepšega spola, ki jim ne manjka samozavesti, lepote in intelekta, bo verjetno zelo dobrodošla naslednja novička: v Sloveniji se bodo z mesecem aprilom začela spet pojavljati lepotnatekmovanjavokviru izbora za MISS Slovenije. Vsatekmovanja se bodopribliževalaklimaksu nekje okoli avgusta, ko bodo na programu polfinalne prireditve, in ga bodo dosegle v septembru letošnjega leta. Takrat bomo lahko, verjetno tudi po televiziji, spremljali finalno tekmovanje za izbor MISS Slovenije. Zmagovalka, najlepša med najlepšimi, si bo priborila nastop na prireditvi MISS WORLD 93, v začetku decembra, ki pa bo zopet v Južni Afriki. Seveda bo tudi letos Zasavc v okviru tega tekmovanja pripravil izborza najlepšo Zasavko.
Še en plaz tekmovanj, ki se bo sprožil v aprilu Tekmovanja v disco plesih za naslov DISCO QUEEN in DISCO KING. Komisije tukaj ocenjujejo predvsem znanje plesov, izvirnost koreografij, dodatne točke pa tekmovalcu ali tekmovalki prinesejo še simpatičnost in obleka, v kateri nastopajo. V praksi se je namreč pokazalo, da je precej udeležencev po lastnih zamislih kreiralo oblačila za ples. Baje se v Evropi vse bolj širi vročica disco noči in tekmovanj za ta simpatični naslov z "bogatimi nagradami in potovanji vtujino". Finalne prireditve naj bi snemale tudi velike televizijske hiše, kot so RTL, ZDF, ARD, TELE 5 in druge.
T.P.
NAGRADNA IGRA
V današnji številki začenjamo z veliko nagradno igro oddaje 100 na uro ter revije Zasavc. Vsakteden boste nateh straneh našli nagradno vprašanje. Vi morate nanj pravilno odgovoriti' in z malo sreče boste dobili eno od nagrad. Pohititezodgovori, časa imate do 1. aprila, takrat bomo objavili pravilen odgovor ter ime nagrajenca, žrebanje pa bo seveda pred TV kamerami v oddaji 100 na uro.
I. KOLO
•Napišite nam točen datum, mesec, ter leto smrti znanega pevca Freddyja Mercuryja!
7/BAvc
— •7#T

Zvone Biderman je ob letošnjem kulturnem prazniku dobil priznanje 8. februar. Predvsem za petje v zboru, lutkarsko dejavnost in sodelovanje v ansamblu Veseli berači. Če se srečaš s človekom, kot je Zvone, moraš paziti, da se ne izgubiš. Med podatki o njegovi bogati kulturni preteklosti, namreč.
Peti je začel že pri trinajstih letih pod pokroviteljstvom Slovenske družine. Član MPZ Svobode 1 pa je že 52 let. Če bi želela, bi lahko izvedela, kakšen program so imeli na vseh nastopih leta 1953, kje so gostovali, kako so se imeli. Ali v letu 54, 55 - vse do letos. To Zvone namreč skrbnobeleži - z lepo, razločno pisavo, kakršne ne vidiš danes skoraj nikjer več.
Pisava kaže, da ima Zvone petje rad, da mu veliko pomeni. Kroniko je pisal tudi takrat, ko so nastopile v zboru krize in nekaj let sploh ni obstajal. "Leta 78 so povabili predstavnike hrastniškega zbora na 60-letnico dirigenta Jožeta Škrinjarja v Trbovlje. Čeprav v tistem času nismo peli, sva se odpravila dva čestitat znamenitemu kolegu. To imam zabeleženo. Letos, ko je slavil 75-letnico, pa sem shranil plakat, kije vabil na njegovo slovesnost." Ko je lani prevzel pevski zbor profesor Vanjo Tomc, je želel vedeti, katere pesmi so peli v zadnjih desetih letih. In spet je tu mravljinček Zvone. Izpisal si je preko sto različnih naslovov.
K trem zvezkom lahko prištejemo še dva - pesmarici, ki vsebujeta večino pesmi, ki sojih igrali in peli v ansamblu Veseli berači. Zvone je v začetku igral kitaro, kasneje pa bobne. Ansambel so sestavljali še Vili Kohne, Ali Kandušar in vodja Franci Kališnik. V petindvajsetih letih so pristopili ali odšli le trije člani ansambla. Vsa letajo bila njihova pevka Slavi Kolar (Potušek). Veseli berači so dali Hrastniku svojevrsten pečat, saj vedo za njih
tudi tisti, ki jih niso imeli priložnosti slišati. Nadvse priljubljeni so bili njihovi veseli večeri, ko so zabavali ljudi do solz. "O, moj papa, je več v gostilni kot doma...", seje drl v vozičku dojenček - član ansambla, ki so ga prevažali po odru... Večere so prirejali v korist ZB ali Svobode, zase pa so poskrbeli na veselicah, ki so j ih prirejali v domu T VD Partizan ali na prostem. Vendar si v vseh
teh letih niso zaslužili niti za avto. Če so šli kam gostovati, so prišli ponje s tovornjakom, gas il s ki m avtom al i loj ters ki m vozom. L j ud j e še danes pojej o njihovo Hrastniško deklico ali Hrastniško kroniko, ki ima tri različne variante. Zvone Kališnikovim originalom rad doda še kakšno svojo, za današnje čase prirejeno kitico.
Veseli berači so se priključili tudi lutkarjem, da so z glasbo popestrili nastope. Zvone je marionetam posojal glas celih dvajset let. Kaj vse so igrali, kdo, kdaj in kje - je črno na belem v Zvonetovih beležkah. Lutke so izdelovali sami po Kohnetovih načrtih - kupili so le glave. Oblačilc sojih šivilje, ki so imele šivalnico pod TVD Partizanom. Zvone, deklica za vse, jim je priskrbel kurjavo. Kompenzacija, torej. Rad se spominja Obutega mačka. Ko so prišli ocenjevalci iz Ljubljane, so rekli, da je hrastniški Obuti maček med najboljšimi. Potem se je začelo krhati, na koncu so podrli še konzum, kjer so imel i svoje prostore. Komaj so rešili lutke, ki so se znašle v muzeju. Kulis in ostalih rekvizitov ni bilo kam dati. Ko bi jih vzel vsaj kdo, ki bi jih znal ceniti. Obljubljali so nove prostore za lutkarje, pa jih do danes niso vrnili.
Zvone stanuje v stolpnici, zato se rad suče okrog svoje garaže ali na njivici, ko se malo otopli. Šteje 67 let, presodili pa bi mu jih vsaj petnajst manj. Ima dve zlati znački: Linhartovo in Gallusovo. In zlato dušo.
Fanči Moljk
Zvone s kitaro na odru.
Prijeten večer
V petek zvečer je bila v Delavskem domu Zagorje kulturna prireditev, s katero so Zagorjani v goste povabili svojo rojakinjo, pisateljico Valerijo Škrinjar - Trvz. ki je od svojega 18. leta živela v Sarajevu. Kulturno skupino, ki je pripravila pester, prijeten večer, so sestavljali še igralka Milena Zupančič, pesnica in pisateljica Neža Maurer ter slikarka Stanislava Sluga - Pudobska, kije presenetila z zanimivo razstavo, ki bo na ogled do 26. marca. Večerje vodil Silvo Teršek. na citre pa je igral Miha Dovžan. Srečanje je bilo posvečeno vsem trem umetnicam, ki so bile delovno in življenjsko vezane na Sarajevo, tudi pripovedovale so o motivih pred vojno. Za starejše Zagorjane in Valerijo je bilo najbrž, zanimivo srečanje s sošolci po štiridesetih letih. Če ste srečanje zamudili, vas vabimo na ogled slikarske razstave.
I.L.
Foto: Tomo Brezovar
W.V.V.V.V.V.'.V.V.V.V/.
K'XvXvIvXvXvivXvlv
ZABELr/O
Hrastnik
Vokalna skupina Flavica jc pripravila Dolanom v petek, 12. marca, prijeten večer. Uglašene pevke so naštudirale predvsem ljudske pesmi. Povabile pa so tudi Kompolčane, znani oktet, katerega člani pojejo v učiteljskem zboru Slovenije. Na citre je igral Peter Napret, točke pa sta povezovali Manja Goleč in Polona Kovač.
Glasbena šola Hrastnik sc udeležuje 22. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, ki poteka letos v marcu in aprilu. V soboto so sc tako udeležili predtekmovanja klavirskega dua v dveh kategorijah: l.A. Saša Golob in Danijela Pirš, l.B. Vesna Pigac in Tevzič. Dosegle so solidne rezultate.
F.M.
Trbovlje
Mešani pevski zbor Svoboda 11 pod
vodstvom prof. Helge Briner je 5. marca pripravil krajši koncert planinskih in narodnih pesmi ob začetku občnega zbora Planinskega društva Trbovlje v hotelu Rudar.
Knjižnica Toneta Seliškarja v
Trbovljah je pripravila ob 100-lclnici slovenskega planinstva razstavo planinskih knjig. Razstavo so pripravili na pobudo Planinskega društva Trbovlje in bo odprta do konca marca. Ogledati si jo je možno v času, ko je knjižnica odprta. Ob tej priliki si bo vsakdo lahko ogledal še razstavo del slikarke Ivanke Uršič, ki prav tako razstavlja v mali galeriji te knjižnice, do konca marca.
10. marca zvečer je bil v dvorani Glasbene šole Trbovlje, koncert klasične glasbe. Kot solisti in v komornih skupinah so ga pripravili učitelji Glasbene šole Trbovlje.
Zavoljo pomanjkanja denarja v
občinskem proračunu občine Trbovlje je bila med prvimi najbolj prizadeta prav kulturna dejavnost. Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, ki pokriva domala vso ljubiteljsko kulturno dejavnost na področju občine, prejema le še toliko sredstev, da plačajo svojega stalnega.sodelavca, medtem, kojc dejavnost posameznih ansamblov - godbe, pevskih zborov,
gledališča, folkloree, likovnikov, čedalje bolj osiromašena. Organizirati bi morali še nekatera abonmajska gledališka gostovanja, pa ne vedo, kako jih bodo. Glede na to, da je v Trbovljah prav ljubiteljska kulturna dejavnost nosilka domala vseh kulturnih prireditev, se obeta občanom kulturni mrk s posledicami, ki sc bodo še dolgo čutile.
T.L.
Zagorje
Občina Zagorje kandidira za zaključno prireditev ob 300 letnici smrti J.V. Valvasorja. Na ministrstvo za kulturo je že bil posredovan osnutek programa in če se bodo v republiki odločili za kraj Valvasorjevega počitka, bo septembra tu velik kulturni dogodek.
V	Medijskih Toplicah na Izlakah je razstavljen izbor slik lanske slikarske kolonije. To so dela, ki jih po statutu kolonije slikarji pustijo občini v last. Razstavljenih je petnajst slik.
V	domu stare jših občanov na Izlakah je v četrtek gostovala plesna šola M iška iz Trbovelj, ki jo vodi Miro Zupančič. V avli doma so pripravili revijo plesnih parov.
V	glasbeni šoli so 9. marca gostovali gojenci glasbenih šol iz Hrastnika in Domžal. Skupaj z zagorskimi učenci glasbene šole so predstavili program trobil in pihal, s katerim bodo nastopali na predtekmovanju v Trbovljah in v Mariboru.
V Mariboru se bodo predstavili izvajalci napihalih, iz Zagorja bodo tam trije flavtisti iz razredov Nataše Burger, Metke Razboršek in Mateja Zupana. V Trbovljah se bodo na predtekmovanju predstavili izvajalci na trobilih, nastopal pa bo učenec Draga Peterlina.
V soboto, 6. marca, je bilo v Ljubljani tekmovanje blokflavtistov. Zelo lep uspeh je dosegla mlada blokflavtistkaTanjaRepe, ki še ne hodi v šolo. Njena pedagoginja je Metka Razboršek, korcpetitorica pa Mojca Zupan.
Zagorska skupina ljubiteljskih slikarjev Dom je v ponedeljek začela razstavljati v Mariboru. Razstava je postavljena v avli A banke na Glavnem trgu, odprtapabo do 27. marca. Postavljena je bila v počastitev svetovnega dneva invalidov, omogočila pa sta jo Društvo invalidov Maribor in Društvo invalidov Zagorje, v okviru katerega slikarska sekcija Dom tudi deluje.
I.L.
Litija
Pred začetkom pomladi je litijsko knjižnico obiskalo pet skupin malih šolarjev iz obeh vrtcev, v šmarsko knj ižnico pa sta prišli dve skupini iz vrtca Ciciban. Prisluhnili so pravljicam Zvonček in Veliki godmjavec, sami pa so veliko vedeli o znanilcih pomladi.
Ure pravljic v Litiji in Šmartnem so bile v torek, 16. marca. Naslov pravljice, ki jo je pripovedovala pravljičarka Vanja, je bil Velik skok. Otroci so zgodbico tudi narisali, risbe pa obesili v prostorih knjižnice.	j.K.
Vlado Garantini:
Moje življenje
To je moje življenje in lahko naredim z njim kar hočem:
zvrtinčim v ekstazi uživanja, splesnim v mrtvaški nirvani samote. Kako čudežno so se odcepili vsi,
ki so ga kakorkoli krojili.
In zdaj je kamen na produ, kamnom enako, vklenjeno med méne, plime in oseke.

CENIK EKONOMSKO -PROPAGANDNIH STORITEV
'mm
J * 1 à
1.300.00
1.600.00
2.500.00 3.000,00
1.100.00
TRG SVOBODE Ila, 61420 TRBOVLJE	tokat z eao i
TEL,- (06011 21 358. 22 056; fw: (0601) 21 228	te*“t 1 'jveK
UKV 103,9 MHz STEREO	tekat 2 dveit
PRESNEMA CENA CEST
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekat do 20 beeed vsaka nadaljna begeda
3.	OBJAVE
tekat do 20 besed vsaka nadtUjna begeda
4.	ZAHVALE
tekat do 40 besed vsaka nadaljna beseda
5.	OSMRTNICE
1.000,00
50,00
400,00
20,00
5.000,00
100,00
1.500,00
CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE
'yyy-
___________^
>;XvX;.vIvl

SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio Trbovlje najbrt kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato vtej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 m končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, J®2®® ob Petkih, abotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri.
Čestitke in že\je pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopveve ierice. od šestih dc o kulturi
sobotah (18.00) in nedeljah id d a
un. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo >	)? v<*idel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite
po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko m nam še kaj poveste ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Se glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12 45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji duerno prostor ’ gostu ah dogodku m vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naòi novinani in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!
Peter Vilfan - legenda slovenske košarke. Ko smo se dogovarjali z njim za obisk naše prireditve ob proglasitvi zasavskih športnikov leta, je bil zelo prijazen. Prišel je z ženo in hčerko. Čeprav so nadaljevali pot v Belo krajino, so si vzeli čas in ostali na prireditvi v Hrastniku dovolj časa, da smo se lahko z njim temeljito pogovorili. Od hrastniškega srečanja je že nekaj časa. Takrat Peter še ni vedel, kaj bo počel v bližnji prihodnosti. Dejal je, da bi najraje ostal v košarki. Navsezadnje, košarko je igral 23 let, o njej veliko ve, tudi obrobnih stvari, kar marsikdaj odloča. Sedaj ve, pri čem je. Potrdili so ga zsi pomočnika trenerja slovenske košarkarske reprezentance. Pravzaprav je dobil "delo”, ki mu v tem trenutku najbolj odgovarja. V Hrastniku pa je tekel pogovor še o čem drugem.
Je vaša košarkarska kariera dokončno končana, ali se še odločate, da bi kje igrali?
V bistvu jc kariera končana.
Sicer res ne moreš nikoli reči nikoli. Vedno obstaja majhna možnost za to. da spremeniš svoje mišljenje. Vendar. 99 odstotkov velja, da ne bom več igral.
Odhajate s športnih terenov z grenkobo?
Ne. tega ne morem zato. ker imam košarko preveč rad. Zaradi tega sem jo tudi igral 23 let. V tem trenutku košarka niso ljudje, ki vodijo Smelt Olimpijo ali košarkarsko zvezo. Košarka je zame mnogo več. Konec koncev, imam dovolj časa. Lahko čakam. Če to ne bo čez mesec dni, bo čez leto ali dve. Vse bo prišlo na svoje in nekega dne bom zasedel tisto mesto v košarki, ki si ga zaslužim.
Česa se iz svoje dolgoletne in bogate kariere najraje spominjate?
Človek si vedno zapomni naj lepše trenutke. Poraze pozabiš. Nikoli ne bom pozabil svetovnega prvenstva v Manili, kjer sem igral za reprezentaco bivše Jugoslavije. Bili smo suvereni svetovni prvaki. Nekaj lepih trenutkov je bilo tudi v Splitu, kjer sem igral za Jugoplastiko, tudi iz Beograda nosim lepe spomine. Kljub vsemu, kar se sedaj dogaja in s čimer se ne strinjam.
Poznate zasavsko košarko?
Poznam jo, vendar bolj iz preteklih let. Že mnogo časa je od tega, ko sem igral v Trbovljah. Hrastniku, Zagorju. Še takrat, ko sem bil v Mariboru. Nazadnje sem igral v Trbovljah takrat, ko smo tam nastopili s splitsko Jugoplastiko. Poznal sem svojo generacijo, letnike 57. pozneje pa nisem več tako spremljal zasavske košarke.
Sedaj igra pri Olimpiji mlad Hrastničan Marko Tušek. Kako ocenjujete njegove možnosti?
Marko Tušek je vsekakor velik talent. Poleg talenta ima še eno prednost - je visok, močan fant. Takšnih je v Sloveniji izredno malo. Če bo pridno delal, treniral, če bo imel dovolj volje, če se bo odločil, daje košarka tisto, kar misli početi v življenju, ima izredne možnosti, da postane vrhunski košarkar.
Marko Planinc Foto: Branko Klančar
Plezalna in tekmovalna sezona se začneta spomladi, tako da so zimski meseci rezervirani za trening na umetnih stenah in plezalnih deskah. Pridobljeno moč je treba čimprej preizkusiti z vzponi v stenah. Prav zato slovenski plezalci zgodaj spomladi v trumah drvijo v tople primorske stene. V Ospu sem preplezal prvenstveno smer "Corto" z oceno 9+, na pogled smer "Durango" 9-, z rdečo piko pa dve 9- in kar nekaj osmič. Zadnje dni je vreme dopuščalo tudi vzpone v plezališču pri Libojah, ki je naše domače plezališče in kjer sem večino smeri že preplezal. Zato sem plezal v stilu rdeča pika. Preplezal sem pet smeri devete stopnje, dvanajst osmič in več deset smeri sedme stopnje. V enem od sektorjev tega plezališča imam pripravljeno težko prvenstveno smer, ki poteka po previsnem delu velikega oboka. Dolga je 22 metrov in kar za 8 metrov previsna. Tehnično jc zelo zahtevna, ocena bo verjetno Klali še malenkost višja.
Morda je prav, da nekaj uporabljenih izrazov razložim. Gre za "rdečo piko" in "na pogled". Plezalno sinerje možno preplezati na več načinov. Najtežji in najbolj cenjen je "na pogled" v stilu prišel, videl, splezal. O plezalni smeri ne veš ničesar (kje so pravi oprimki, kako jih obremeniti). Pred vzponom si smer s tal ogledaš in od tod tudi pride izraz, "na pogled". V tem stilu poteka večina plezalskih tek-
movanj. Če ti vzpon ne uspe. lahko poskušiš znova, vendar takrat z rdečo piko. To jc vzpon v smeri, ki jo poznaš, ker si jo nekoč že preplezal ali vsaj poskušal preplezati. Z vzponom na pogled torej poskušiš le prvič, vsak naslednji vzpon je že z rdečo piko. Najtežje smeri se pred vzponom naštudirajo in neredko zapletene kombinacije gibov ponavljaš v mislih z zaprtimi očmi, tik pred vzponom, da bi potem šlo brez napak. V smereh desete stopnje je skoraj vedno veliko dinamičnih gibov - skokov na drobne oprimke in vsak napačen gib pomeni padec in nov poskus. Nekatere najtežje smeri zato zahtevajo včasih tudi več tednov ali celo mesecev poskušanj. Tak vzpon je seveda v stilu rdeča pika in Angleži mu pravijo kar "after work" vzpon.
Vili Guček



Prizadevni
smučarji
Alpska sekcija Smučarskega kluba Zagorje ob Savi deluje skozi vse leto. Pozimi se smučarskih veščin učijo na snegu ( naMareli) in v telovadnici Partizan, poleti pa kondicijo pridobivajo s suhimi treningi. Poleg tega organizirajo smučarske tečaje in letos so izpeljali tečaje za šolske in predšolske otroke na Vidrgi in Marcii. Člani kluba se udeležujejo tekmovanj na republiški ravni - vzhodna regija. Ski open tekmovanj, tekmovanj za Pokal Maximarket in Zmajčkov pokal. Na teh tekmovanjih so dosegli lepe uspehe, saj so se nekateri uvrstili prav v vrh.
Sekcija se srečuje s finačnimi problemi, saj kar dve tretjini stroškov krijejo starši sami, nekaj pomagajo obrtniki in podjetja, z dotacijami pa si ne morejo prav veliko pomagati. Predsednica sekcije Ksenja Lebar je povedala, da v telovadnici pogoj ine zadoščajo potrebam, kajti v Partizanu ni ustreznih rekvizitov, poleg tega pa trening na snegu zahteva potovanja širom po Sloveniji in v tujino. Finančno si skušajo pomagati z raznimi akcijami: smučarski sejmi, plesi, silvestrovanjem ipd. V prihodnje nameravajo razvijati tekmovalno obliko smučanja in s tem doseči dobre rezultate, pridobiti nove člane ter nove kadre. Največ pa jim ta trenutek pomeni pridobitev lastnega prevoznega sredstva, s katerim bi lahko na cenejši način potovali po deželi...
K.G.
Mali nogomet
V sobotnem, predzadnjem kolu občinske lige v malem nogometu je prišlo do prvega večjega presenečenja. Vodilna ekipa Inženiring Šarbekje v derbiju kola izgubila z drugouvrščeno ekipo Rostfrei BC in sicer s 3 : 1. Ostali rezultati so bili nekako pričakovani.
O prvih treh mestih bo tako odločalo zadnje kolo. Trenutno še vedno vodi Inženiring Šarbek z 21 točkami pred ekipo Rostl'rei BC, ki ima 20 točk. Salamonov oglasnik je z 19 točkami na tretjem mestu.
S.K.
POROČILA
Vendarle zmaga
ETI Elektroelement - Nafta
3:1 (1:1)
Igrišče Zagorja, gledalcev 500, sodnik Durmič (Up). Strelci: 0:1 Hranilovič, I : I Buovski, 2:1 Grden, 3:1 Grden.
ETI: Hace, Grešak, Hadžič, Borštnar, Žibert, Buovski. Balagič (Grden). Repovž, Brečko. Petrošič, Grčar.
Nafta: Limani. Žalik. Požgai, Novak, Savelj, Drvarič. Nedeljko. Šabjan, Hranilovič. Bubek. Saijaš (Utroša).
Za domačine, ki so zopet igrali oslabljeni, seje srečanje začelo slabo. Gostje so z zadetkom Hraniloviča povedli, po prejetem zadetku pa so Zagorjani le zaigrali bolje in še v prvem delu izenačili z močnim strelom Buovskega s 25-ih metrov. V nadaljevanju so bili domači boljši nasprotnik, srečanje pa je z dvema zadetkoma odločil rezervni igralec Bori voj Grden, ki je igral le 20 minut. Z igro se je izkazal tudi komaj 17-letni Danijel Repovž, ki je uspešno nadomestil Kerna in Razborška.
S.F.
Pivovarna le prva v ligi
Pivovarna Laško Omnikom Rudar 28:22 (15:11 )
Dvorana Golovec v Celju, gledalcev 800, sodnika Troha in An-doljšek iz Sodražice.
Pivovarna: Strašek. Šafarič 5, Šerbec 4, Ocvirk. Franc 1, Jeršič 4, Čater 3, Pungartnik 3, Tomšič 4, Leve 4, Bogovič, Lapajne.
Oinnikom: Lipovšek. Medved 3. Sečki, Privšek 2. Vrbnjak 5, Raušl, Senčar, Mašič 5, Stojakovič 4. Voglar 3. Krauthaker. Senica.
Ekipi sta bolj mislili na nasprotnikov, kot pa na svoj gol, tako daje bila tekma bolj revijalna, kot pa prvenstvena. Uspešnejši so bili državni prvaki z nekaj lepimi in atraktivnimi akcijami pa so se izkazali tudi Trboveljčani, pri katerih je bil znova najboljši Stojakovič.
S.F.
Še en poraz doma
Omnikom Rudar - Andor Jadran 21:23 (10:11)
Dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Gramc in Štoegerfoba MU).
Omnikom:	Lipovšek, Jug,
Medved 3, Privšek 2, Vrbnjak 7.
Kosec 4, Raušl, Senčar, Mašič, Stojakovič 5, Voglar, Senica.
Andor: Valenčič, Blanuša 7, Mičovič. Miklavec. Ražem 4, Stojnič 9,Sardoč, Makuc. Jovičič, Šiškovič 1, Likavec 2, Nedoh.
Omnikomovci so na začetku še nekako bili enakovreden boj z Jadranaši, vendar jim je proti koncu prvega polčasa zaradi nekaj zaporednih napak domačih uspelo razliko povečati kar na štiri točke. Po zaslugi odličnega Stojakoviča so domači uspeli priti na en sam zadetek razlike. V nadljevanju so Omnikomovci držali korak z gostitelji le do rezultata 16:16. nato pa so se vdali. Kozinci so zasluženo zmagali. Pri domačih gre posebej pohvaliti vratarja Uroša Senico in krožnega napadalca Nenada Stojakoviča.
B.K.
Li tj ani izgubili
Presad Litija - Pivovarna Laško 17:20 (7:10)
Sportnadvorana Litija,gledalcev 500, sodnika Kalin in Korič (oba L].).
Presad: Ulčar, Špelič 4. Verbajs, Maček 2, Plešnik 2, Čotar 1, Počervina 5, Kolar 3, Gorišek, Mandelj, Gradišek, Doblekar.
Pivovarna Laško: Strašek, Šafarič2. Begovič, Šerbec 5. Ocvirk. Franc 3, Jeršič 1. Čater 2, Pungartnik 1, Tomšič 1, Leve 5. Lapajne.
Po začetnem vodstvu domačih s 3:6 so Celjani z nizom 7:1 uspeli preiti v vodstvo s tremi zadetki, kar so do konca tudi obdržali. Bivši in bodoči državni prvaki so tako zasluženo zabeležili dve novi točki.
D.R.
Pobrali točki v Dekanih
Jadran Istragas - Oria Rudar 2:3 (1:2)
Igrišče Ivan Gregorič, gledalcev 500, sodnik Korošak (Mb). Strelci: 0:1 Žlak, 1:1 Prosen, 1:2 Jesih, 2:2 Koradin, 2:3 Jesih.
Jadran: Volk. Prosen. Maršič. Košpenda, Bačič, Marš (Arnaut), Koradin. Knafelc (Šeulac). Finkšt, Badžim. Breznikar.
Oria: Piljič. Florjane, Haralovič, Barič. Štok, Zaimovič, Sotenšek, Rižner (Guna). Žlak, Breznikar (Brdik), Jesih.
Trboveljčani so dosegli izjemno pomembno zmago, s katero so se priključili vodilnim ekipam. Trener Ocvirk je napravil dobro potezo, ko je namesto kaznovanega Holeška v
napad postavil Dejana Jesiha, ki je bil junak tekme. Le-ta je bila zelo živčna in tudi dramatična, saj so domačini tri minute pred koncem rezultat že drugič izenačili. Jesih pa je po podaji Sotenška zmagoviti gol dosegel že v naslednjem napadu in Orii Rudarju zagotovil nadvse pomembni točki.
S.F.
Nova zmaga Dolanov
Celje - TKI Hrastnik 19:22
(6:13)
Športna dvorana Golovec, gledalcev 50, sodnika Stržinar in Pavlin (oba Kranj).
Celje: Sikovšek. Potočnik 1. Cvetko 5. Srabotnik, Murko. Lupše
2.	Čajavec 3. Burdijan 2. Lubej 3. Dujič, Bilbija 3, Podpečan.
TKI: Premec, Žagar. Bekavac 5, Dečman 3, Šutar 3. Kranjc, Plevnik. Moljk 3, Oblak. Šeško 7, Vidmar 1, Škalički.
Dolani so precej lažje kot kaže rezultat prišli do nove zmage, kijih je še bolj utrdila na 3. mestu. Varovanci trenerja Dušana Žagarja so začeli več kot odlično in z izredno igro v obrambi v 20 minuti vodili že z 12:2. Ob koncu polčasa so nekoliko popustili, kar so Celjani izkoristili. Razliko 6-8 golov so Dolani potem držali do zadnjih minut, nakar so popustili in Celjani so dali kar 5 golov zapored, kar pa še vedno ni moglo v celoti zbrisati solidnega vtisa, ki so ga vceljskem rokometnem hramu pustili Dolani.
J.P.
Zagorjani ob točko
Zaščita Zagorje - 'Kroj; 20:20 ( 11:12)
Dvorana OŠ v Trbovljah, gledalcev 150, sodnika Cvelbar (Semič) in Medek (Metlika).
Zaščita: Šuštar, Ribarič. K.Ule 3. Žibrel 7, A.Ule 4. Lipovšek 1 .Fabjan. Kirn 4. Tauš I, Šikovec. Marinčič.
Krog: Roškar, D.Kolmanko 2, A.Kolmanko 1, Lukač 1. A.Titan. Meolic 9, Kovačič 3, Babič, Šernek 4, D.Titan. Peterka.
Tekma, ki je odločala o 4. mestu, je bila zelo nervozna in v drugem polčasu tudi precej groba. Kar trije zagorski igralci so zaradi poškodb morali predčasno z igrišča, po grobem prekršku nad R.Uletom osem sekund pred koncem pa je prišlo tudi do splošnega pretepa. Končni rezultat je glede na prikazano igro povsem realen, Zagorjani pa tako za končno 4. mesto potrebujejo le točko na
7Ì&*C
zadnjem gostovanju v Radgoni.
S.F.
Sodniki na marajo Zagorjanov
Smelt Olimpija ml. -Zagorje 84:77 (39:37)
Hala Tivoli, gledalcev50, sodnika Poljanšek (Žiri) in Hafner (Medvode).
Smelt: Kandžič 4, Belina 14, Sok 4, Šetina 16. Tomažin 8, Zaletel 16, Peljhan, Ivanovič 9, Plevnik 5, Jovanovič 1, Jordan 2.
Zagorje: T.Mlakar, Poznič, Koren 4, Mandič, Omahne 33. Krofi 10, Kofol 8. M.Mlakar. Kranjc 10. Košnik 12.
V prvi tekmi končnice je začetek srečanja pripadel gostom, vendar pa si niso uspeli priigrati večje prednosti, saj so jim domači ves čas sledili. Po nekaj hitrih protinapadih in odličnih skokih so domačini na odmor odšli z minimalno prednostjo. V nadaljevanju so gostje z izvrstno obrambo povsem onemogočili domače in že je kazalo, da se bodo Zagorjani veselili zmage, a sta za za izid kriva predvsem sodnika. Pri Zagorjanih gre pohvaliti Braneta Omahneta, ki je mladim igralcem Smelta demonstriral pravo šolo košarke.
R.M.
Hrastničani
premagali
Avstrijce
Hrastnik Center Jošt - S. V. Arnoldstein 2:0 (0:0)
Igrišče v športnem parku na Togu, gledalcev 150, sodnik Kolobaril (Hrastnik). Strelca 1:0 Kunič in 2:0 I. Glinšek.
Center Jošt: Centrih, Sušnik, Drnovšek. Alič. I.Glinšek. Bnindič, Ristanovič, Isič, Novakovič, Fejzič, Krupič, Čizmič, Ranzinger, Odžič, Mihajnik, Z.Glinšek in Kunič.
S.V.Arnoldstein: Ahlin, Wedam, Serenig, Smucker, Hasenbichler. Čosič, Gerjol. K.Novak, Obmann. Fruenstueck. b.Novak, Aichholzer, Sturm, Ottowitz in Jonach.
Gostje, na čelu z bivšim vratarjem trboveljskega Rudarja Andrejem Ahlinom, so kljubovali terenski premoči domačinov vse do 57. minute, ko je po kotu z desne strani, ki ga je natančno izvedel Mihajlik, Kunič lepo zadel z glavo. Tudi drugi zadetek so domačini dosegli iz prekinitve. Po prekršku je z 20-ih metrov lepo zadel Iztok Glinšek.
J.P.
Zagorjani boljši od Sevnice
Zaščita Zagorje - Sevnica
22: 16 (9:8)
Dvorana v Litiji, gledalcev 50, sodnika Žibret in Okanovič iz Trbovelj.
Zaščita Zagorje: Šuštar. Fabjan 3, Lipovšek 4, A. Ule 1. R. Ule 1, Šikovec 2, Žibret 3, Ribarič, Kirn 4. Tauš 4, Kranjc, Marinčič.
Sevnica: Kos, Vešligaj 2, Bizjak 2, Gabrič 3, Kneževič, Šunta 4, Medved, Slogar 2, Plazar 1, Lužar, Mijovič 2.
Po porazih s TKI Hrastnik in
ekipo iz Krškega, so Zagorjani v prijateljski tekmi dokazali, da znajo igrati rokomet, saj so z zelo dobro igro tako v obrambi kot v napadu visoko ugnali Sevničane, ki so pred tem premagali karnekaj renoininiranih nasprotnikov.
S.F.
NOGOMET
Prijateljska tekma: Svoboda Kisovec - SV Arnoldstein 4:0 (Kranjc 3, Karamarkovič).
PLAVANJE
22.Hribar. Pokal Gorenjka Areh - veleslalom (dva VSL): st.dečki: 59. in 63. Ilerčon, 69. in 67. Dokmanovič; st.deklice: 3. in 5. Jerman (vsi Trbovlje).
SEMI CONTACT
Sprintersko prvenstvo Slovenijeza člane in mladince - člani:
50 prsno: l.Vračun (IL), 3. Štirnee (DRT); 50 delfin:
1.	Masten (IL), 5. Koncilja (DRT); 50 hrbtno: 1.Torkar (LL), 3.Jazbec (DRT); 50 prosto: 1.Jurak Gr. (IL), 4.Koncilja, 5.Vozelj in 6.Jazbec (vsi DRT); 4x50 prosto: 1. Ilirija. 2. Dadas Rudar; 4x50 mešano: 1 Ilirija,
2.	Dadas Rudar. Članice: 4x50 mešano: l.Branik Maribor, 3. Dadas Rudar; 4x50 prosto: 1.Ljubljana. 3.1)adas Rudar; 50 delfin: 1 .Pahernik (BM), 2. Jeršc (DRT); 50 prosto: l.Drezgič (BM), 6.Jerše (DRT); 50 hrbtno: 1. Godina (BM). 4.Jerše, 6. Kajtna (oba DRT). Mladinke: 50 prsno: 1.A.Kejžar (RR), 2.Kajič (DRT); 50 delfin: 1.A.Kejžar (RR), 5. Kajič.
Mednarodno	ekipno
tekmovanje: 1 Hwarang Maribor,
2.	Budokai Labin, 3. Pon-do-kwan Zagorje.
Klubski turnir: ml.pionirke:
1.	Resnik. 2.Kržišnik, pionirke: 1. Taškar, 2.Klopčič. 3.Zver; pionirji: 1 Bertoncelj, 2.Rozman,
3.	Buzina: mladinci: 1. Hudarin,
2.	Šipolar. 3.Zahirovič: člani: 1.Potočnik, 2.Pavlič, 3.Urbanija (vsi Pon-do-kwan Zagorje).
KEGLJANJE
Končnica za 1.-4. mesto: Dadas Rudar - Konstruktor 1:7
(5182:5360): Mažgon - Truntič 879:870. Burja - Hribar 836:902, Novak - Strežaj 866:923, Goljuf-Nareks 880:861, Stoklas - Kirbiš 856:861. Gantar - Pihlar 865:912.
Območna liga vzhod: Rudnik Hrastnik - MTT Maribor 5:3 (4911:4799): Radenska Radenci Bratstvo Hrastnik 5:3 (5035:4992).
ŠPORTNO
PLEZANJE
Slovenski pokal - Domžale: - ž: 1.Lukančič (Trbovlje); -m: 1.Zaplotnik (Kranj), 4. Guček, 9. Golob, 23. Kauzcr (vsi Trbovlje).
SMUČANJE
Pokal Radenske - Črni vrh - cicibani: 30. Vratanar, 46. Jere, 51. Mitič; ml.dečki: 6.Zupan;	ml.deklice:
Občinska liga Hrastnik: Sija j -Kemična 6:2 ( 2729:2656), Podporni člani - Mesečina 8:0
(2737:2635), TIM Laško : Rudnik (2432:2793).
STRELJANJE
Občinsko prvenstvo Trbovelj -serijska zračna puška: člani - m: l.Trebšak, 2,Biruš, 3.Sotlar; - ž: 1 .Rems, 2. Možgon, 3.Vučilovski (vsi STT). Ml.mladinci - m: 1 .Hauptman, 2.Zorko, 3.Holešek (vsi A.H.); -ž: 1 Jurič,2.Šcverdija, 3.Tomšc (vse STT).
10.kolo zasavske lige -serijska zračna puška: nd. mladinci posamezno 20 strelov: 1 .Žlak (E.D. Dol), 2.Matjan (Kisovec), 3.Jeran (E.D.), 4.Hauptman (A.H.) in Medvešek (E.D. Dol). 6.Zorko (A H.) in Lisec (Rudnik). 8. Gole( Rudnik). 9. Jamšek (Steklar). lO.Zibelnik (Kisovec);ekipno: l.E.Drakslr Dol, 2.Rudnik, 3.A. Hohkraut; posmezno 40 strelov: 1. Česar, 2.Kocman. 3.Mohorko (vsi Steklar), 4.Pliberšek (Kisovec), 5.Tauses(Steklar). Člani: l.M. Strakušek, 2.O. Strakušek (oba A.H.), 3.Pograjc (Kisovec), 4.Biruš, 5. Rems (oba STT). 6. Drnovšek (Kisovec), 7. Mohorko (Steklar), 8. Kovač (Kisovec) in Verač (Steklar) 10. Možgon (STT).
Hitropotezno prvenstvo Slovenije - skupina A: l.Sermek, 10.Zalokar, 23.Jaz.bec (oba Trbovlje); -skupina B: l.Šitnik, 7.Kotnik, 23.Bajda (oba Trbovlje).
Hitropotezni turnir v Trbovljah - skupina A: 1 .Bajda, 2. Kranjc, 3.Zalokar vsi po 9 točk.
Zasavsko prvenstvo -Dečki: 1.Zaletel (I.Skvarča), 2.Anžur, 3.Rogljič (oba T.Okrogar), 4. Dušak (Revrski borci), 5.Brečko (I.Cankar),
6.	Nikolič (A.Hohkraut),
7.	Trebežnik, 8.Zagorc (oba
1.	Cankar), 9. Stankovič (A.Hohkraut), Čauševič (T.Čeč). Deklice: 1.Klemen.
2.	Anžur (obe T.Okrogar). St. pion.: 1 .Borčilo, 2.Fuss (oba Trbovlje), 3.Goršek, 4.Klemen (obaZagorje). 5.Zdole,6 Očko, 7.Logar (vsi Trbovlje).

Promet
8. marca ob 12.30 uri je
voznica E.P. na Ribniku v Trbovljah vozila vzvratno in izsilila prednost vozilu M.S. Materialna škoda90.000 SIT.
8.	marca ob 16.30 urijo
R.	J. vozil svoj neregistrirani osebni avto po Peterlinkarjevi v Kisovcu. Ko je nameraval zaviti na Tonkovo, je zaradi tehnične pomankljivosti vozilo pričelo zanašati, tako da je izgubil oblast nad njim, ter se prevrnil.
9.	marca ob 7.45 uri je
voznik tovornega vozila J.C. pri zožitvi nasproti TET povzročil prometno nezgodo zaradi neupoštevanja prometnega znaka in na vozilu M.L. povzročil za 60.000.00 SIT škode.
12. marca ob 18.55 uri je
S.	U. vozil kolo z motorjem po C. 9. avgusta. Ko je pripeljal v bližino prodajalne "Kera trade”, je dohitel kombi, ki ga je vozil U.Z.. Zaradi premajhne varnostne razdalje S.U. ni mogel ustaviti svojega vozila za vozilom, ki je zavijalo desno, zato je s prednjim delom kolesa z motorjem trčil v zadnji del kombija. Škoda: 20.000 SIT.
12. marca ob 19.15 uri je
R.V. iz Hrastnika vozil Renault 21 po cesti od Hrastnika proti Čečam. V Bobnu se je srečeval z voznikom Renaulta 18 F. B. Zaradi vožnje obeh voznikov po sredini vozišča je prišlo do oplaženja zunanjih vzratnih ogledal. E. B . je vozilo obrnil. zapeljal
za R.V. in ga pred gostiščem Milan v Čečah dohitel. Iz vozila je izstopil sopotnik G.E. in fizično napadel E.B. Policisti so preprečili nadaljnji obračun.
Zabodel ga je
Ponoči. 11. marca (ob 2.15 uri) je na Trgu svobode vTrbovljah obležal zaboden O.M. Takoj so ga odpeljali v zdravstveni dom. Ob štirih so policisti že prijeli storilca tega dejanja O. N. Taje po prepim počakal O.M. pred stanovanjem z namenom, da ga ubije. Zabodel gaje, vendar se je O.M. rešil.
Pretepi
Vse več pretepov beležijo v stanovanjih med družinskimi člani. Tako je 8. marca L.O. v Hrastniku pretepal bivšo ženo S.O. in jo poškodoval. L.O. je znan nasilnež, zato bodo podali kazensko ovadbo javnemu tožilcu za nasilniško obnašanje.
Dan prej pa je ob 21.10 uri H.D. v stanovanju v Zagorju pretepel posvojitelja K M. Policisti so ga opozorili in ga predali sodniku za prekrške.
Gorel delovni stroj
Sedmega marca je prišlo po 14. uri do požara na delovnem stroju, ki je last JKPTrbovlje. Materialna škoda znaša okrog pol milijona tolarjev. Do požara je prišlo zaradi slabe napeljave.
Nevidne talne oznake
Varnost pešcev na naših cestah je najprej odvisna od vsakega posameznika posebej in nato od prometnih znakov in talnih oznak. Zimski čas je marsikatere oznake (zebre) zbrisal. Žal na najbolj prometnih krajih, kar povzroča ljudem precejšne preglavice. Če nič drugega, s to pomanjkljivostjo odvračamo pešce od upoštevanja predpisov. Sneg nam je letos prizanesel. To bi morali upoštevali ustrezni organi naših občin in se že dosti prej lotili obnavljanja cestnih oznak, najprej lam, kjer je promet najgostejši. Veljalo bi premisliti o tem, da bi vrsto oznak prepleskali vsaj trikrat na leto, ne le dvakrat, pred začetkom šolskega leta in nato še enkrat pomladi.
Prometni izvedenci pravijo, da je od daleč vidnih cestnih oznak c precejšnji meri odvisna varnost pešcev, hkrati pa tudi njihovo obnašanje v prometu. Išolj botto vidne oznake, manj bo prehodov čez ceste na nedovoljenih ali izpostavljenih krajih. Ker po cestah vozi vse več vozil, bomo morali upoštevati potrebo po večji varnosti v javnem prometu s tem, tla bodo talne oznake in prometni znaki ogledalo prometne kulture, /daj to niso. Veliko prometnih znakov je poškodo vanih ali pa sojih zlikovci odstranili; najbolj pa bode v oči, tla so napačno obrnjeni celoznaki, ki opozarjajo voznike, da se približujejo prehodom šolarjev.
M.V.
Statistika
V letu 1992 so na policijske postaje privedli 64 oseb, kar je procentualnokar376 % (17 v letu 91) več kot leta 1991. Za takšen porast so največji "krivci" tujci. Po zakonu o notranjih zadevah so privedli 63 pijanih oseb kar je 53 % več kot v letu 91. Sodniku za prekrške je bilo predano 32 predlogov zaradi nezakonitega nošenja in uporabe orožja. Policisti so pri tem zasegli 4 pištole, 2 plinski pištoli, 1 zračno puško, 2 malokalibrski puški, 3 ročne bombe, 21 kosov hladnega orožja, ter večje število nabojev. Vendar pa je znano, daje pokončani vojni v Sloveniji med ljudmi še precej neregistriranega orožja.
Pri delovnih nezgodah opažajo, da so vzroki predvsem nespoštovanje varnostnih predpisov. Tako je bilo lani 15 delovnih nezgod, posledice pa sta bili dve smrtni žrtvi, 15 hudo poškodovanih. Največ nezgod sc je zgodilo v rudniku. Samomori so tudi visoko na lestvici v Sloveniji, saj je bilo kar 18 samomorov in 12 poizkusov.
Kar se prekrškov tiče, še to: vse večja je drznost storilcev dejanj, vse več kršitev opravljajo storilci v skupinah po dva ali več. Razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi kršitelji je približno pol pol, vendar se povečuje število brezposelnih kršiteljvc. Med njimi je vse več tudi dijakov in študentov.
Kradejo kot srake
Drobne tatvine se vrstijo iz dneva v dan. Preko noči na 10. marec je neznanec vlomil v vikend na Neži, last D.J. Pregledal je predale, vendar ni našel nič uporabnega. Isti dan so neznanci vlomnili v dva osebna avta v Trbovljah, odnesli so le dokumente. Naslednji dan so prijeli mladoletna storilca, ki sta vlomila v vikend in avtomobila.
Desetega marca ob 23.45 uri je H.G. v Hrastniku skušal vlomiti v
trgovino STP na Logu. S kamnom je razbil šipo. Še preden je vstopil v trgovino (s seboj je imel vrečke za plen) gaje prijel policist PP Hrastnik.
V noči na 9. marec je neznanec iz osebnega avta M.M. v Zagorju odmontiral vse štiri okrasne pokrove koles. V isti noči je neznanec skušal vlomiti v kiosk J.T. na Cankarjevem trgu, vendar mu ni uspelo. V noči na 15. marec pa so vlomili v več prodajaln na tržnici v Zagorju. Neznanci so odnesli več prehrambenih artiklov in denarja.
Aufbiks
:lz V Bistro 75 v Trbovljah je 6.3. ob 19. uri prišel s paro okrepljeni Š.V. in zahteval novo dozo. Natakarica, vešča svojega poklica, gostu pod paro ni postregla. Zato jo je možakar gobe/.davo napadel, jo obtožil kraje deviz in obkladal s pridevniki, ki so mu prišli na misel v tistih trenutkih.
:\Z Kaj vse se lahko pripeti avtobusu. Po cesti 3. julija v Hrast-dL nikii je 10. marca ob 22.20 uri mirno peljal avtobus Integrala Kum. Da njegova vožnja ne bi bila premima, je poskrbel H.G. V avtobus je meni nič tebi nič zabrisal steklenico, nato pa pobegnil. Avtobus ga ni lovil, zato pa so ga dobili pravi možje in lant bo dejanje pojasnjeval na pravem mestu.
:\Z Policaje imajo nekateri v želodcu. Očitno jih ne ljubi tudi R.K., ki je 9. marca malo po osmi zvečer pripeljal pred policij-sko postajo v Zagorju in začel navijati plin. Seveda je vznemiril tako okoliške stanovalce kot može postave. Ker ni kazal nikakršnih znakov, da bo s tovrstnim početjem prenehal, bil pa je tudi brez vozniške, so ga popisali in predali ustreznim službam.
Štirje bolj v pesteh močni fantje so si prekrižali pot 13. marca /A ob 21.20 uri pred Malibujem v Zagorju. Zgodovina o kakšnih večjih poškodbah ne poroča.

Aemji iman» uko pc«
Ire* popkoma »varu*"»-
r—**'-'*
Jl-oMiK »varovalne «ste £+£+**•*«—* £to»> »'arovamesP^^^
««p«**» rr^Sr
, brezmejno S*«*0 kombinaen
. KS-»«—
HHa*
KO o*M*W>»J“ **0. kako bomo Kako bomo pnSU *u eda_ luko pelpJi o«*' V jtodo iato «e b««1 ^J^S^noma zavarovani-
SSKSSi-—
=sss»-ss*-
ssssss-
■Sikìtno
(,T(«oiili<t
z*v**<|VA,,t
iSt.«*»t»T"'-
5huo»<*i'
SEM
ZAVAROVAN
PRi
TRIGLAVU
zavarovalnica tnglav d.d.
:
m
VAKA d.o.o.
v/
\«s
%

vam nudi Pizze raznih vrst, hamburger, sirov in mesni zavitek
Odprto vsak dan: 9. ure - 22. ure nedelja od 15. ure - 21. ure
DOSTAVA NA DOM: HITRO, KVALITETNO IN POCENI
		
		lij;:
Pridite in poskusite
42 043, 41 815
'■V-V-VTlTTV-V-V-V-V
Kidričevo 17
KONČNO TUDI V ZAGORJU !
SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MET E RS KI M BLAGOM
IN MODNIMI DODATKI
IO ljubljanska I
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
Banka Zasavje d.d., Trbovl,
5000006276,7
COBI SS o
/v	Hzniva
c	kznhz
BI RADI KUPILI NOV AVTO?
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje nudi za nakup avtomobila in za plačilo carine in davkov za avto,
C tfu!*jpùi;fvà billl
U k. k l ; g 11 h i k z \ 'i 1 >. g
Ul: i'f-mi	V #V|	M|
ugodna potrošniška posojila;
, št, odplačilna doba do 24 mesecev c SiuUte,,£Us bKn-,
-	obrestna mera od 15 - 18% letno + vsakomesečna revalorizacijska stopnja
-	potrošniško posojilo lahko dobite
tudi brez lastne udeležbe.
e	LuùiU«

Informacije v enotah banke v HRASTNIKU, ZAGORJU IN TRBOVLJAH.
						
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek: mesto..........
.................... postna. St..
ulica........................... telefon. . .
datum.................... lastnoročni podpis. . . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
•proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO
T^e frae- 4
Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.