Poštnina plačana v gotovini. Cena 29.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-Si Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta It. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov*! račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 24 Trst - Gorica 15. junija 1956 Izhaja vsak petek DESETO LETO Letos aprila je naš list stopil v deseto leto svojega življenja. Lep in časten jubilej, če se upos Hieva okoliščine, v katerih mo* ramo delovati, in težave, s kate* rimi se moramo boriti. Ob rojs stvu so »Demokraciji« prerokom vali, da je »odpadel list« in da ga bo prvi vetrič odnesel. Toda dos godki so pokazali, da to ni odi padel list, temveč močna in zdra* va korenina nepoivorjenega na* rodnega debla, ki poganja iz kras ških tal, trdno zasidrana in za* gozdena v razpoke sivih skal. Komaj je »Demokracija« do* bro pognala, že so ji odrezali vts šiček. Ugrabili so njenega prve* ga urednika Andreja Uršiča. Us pali so, da bo usahnila. Ni. V zdrs žala je ta prvi napad, tako kot je vzdržala vse druge, ko so zas man in brez uspeha pošiljali med vrste in nismo utrpeli bistvenih gibanja, katerih glasnik je bila, razne potvorjene demokrate in tajne rdeče agente. Zdravo jes dro je brez škode preneslo vse takšne kužne klice in jih je ob svojem času tudi izločilo. Naj' novejši dokaz neokrnjene moči ideje našega lista so prav letošs nje volitve na Tržaškem, na kas terih smo slovenski demokratje, vkljub besni ofenzivi vsega, kar ni izrazito naše, ohranili svoje vrste in nismo utrpeli bistvenih izgub, temveč smo ponekod celo napredovali. »Demokracija« je začela izba* jati leta 1947, ko je nad našim slovenskim življem na Tržaškem kakor mora ležal neprodušen kos munistični plašč v vsem podo* ben tistemu, kakršnega tkejo in nas skušajo z njim ponovno pre-grniti prav sedaj, ko je zapolnjes na razpoka, ki jo je leta 1948 na' pravil spor Tita s Kominformom. In kakor postaja zopet danes, tako je bilo ozračje tudi takrat težko in nezdravo, tako d uši ji' vo, da je peščica mož z navidez* no prav obupnim in življenjsko nevarnim poskusom sklenila res šiti pravico do lastnega mnenja in svobodnega dihanja. Kdo bi si upal pri reakciji, kakršno so prožili tedanji ogorčeni in totas litarno nastrojeni gospodarji trs žaških predmestij in okoliških vasi, sploh resno misliti, da se bodo vrste novega gibanja tako razširile, kakor se je to kasneje zgodilo? Novo gibanje vendar ni moglo nikomur nuditi nobene učinkos vite zaslombe, za njim niso stas le ne velike in bogate stranke, ne države. Gibanje slovenskih demokratov in »Demokracija« sta imela samo eno blago, ki za vse koristolovske in odvisne dus še nima prav nobene vrednosti. To je zvestoba izpovedanim naš čelom, zvestoba narodu in dos slednost v zasledovanju in ure' sničevanju koristi tržaških Sl os vencev. Ponosni smo, da smo te dragocene dobrine ohranili nepos kvarjene vse do danes in jih bos mo ohranili tudi v bodoče. Po* kazalo se je vendarle, da je pris vlačna moč teh denarno sicer nes ocenljivih in za mnoge nepos membnih dobrin večja kot pa zapeljivost raznih donosnih služb in položajev. Videlo se je, da je presenetljivo veliko ljudi, ki jih pred izpovedovanjem taks snih misli ne ustavljajo ne nas sprotnikove grožnje, še manj pa nasprotnikove žalitve. Tudi pred desetimi leti je mis slilo tako kot mi veliko ljudi, vendar se je upala javno izpoveš dati ta načela in z njimi nastos-piti samo peščica. In če je danes peščica narastla v tisoče, saj nam to pričajo dobljeni glasovi, ali naj to mar pomeni, da je še nes kajkrat več takšnih, ki so po srs cu z nami, a jim samo še manjs ka poguma ali možnosti, da bi to tudi odprto pokazali? Tega .e moramo zavedati zdaj, ko teče deseto leto našega delos vanja, pa bomo spoznali, da nas ša borba na dve fronti, tako za ohranitev tukajšnjega slovens stva, kakor za uveljavljanje svos bodoljubnih in človekoljubnih idej le ni tako brezupna, kot se komu dozdeva in kakor skušajo to dokazati naši nasprotniki. Ni majhna stvar ta borba, ki jo vodi »Demokracija« že od svojega rojstva. To je izrazita borba duha, svobodoljubnega in iskrenega duha proti strahoviti materialni premoči. Nasprotne sile na obeh frontah, na katerih bojujemo svoje bitke, so fizično neštetokrat močnejše od naših. Toda kakor smo vkljub temu us spevali doslej, zato ker smo se pošteno zavzemali za pošteno sivar, prav tako bomo uspevali tudi v bodoče. Brez prevzetnosti lahko rečemo, da so tržaški in goriški Slovenci prav s svojo des mokratično borbo pokazali taks šno stopnjo politične zrelosti in samozavesti, da bi v danih okoliš ščinah tega verjetno ne bili zmožs ne niti mnogo številnejše in nas prednejše narodne skupine. Naš list je samo ponosen, da je njis hov glasnik. j^Bemorandum po kapljicah? Se vedno se odlaša z objaoo oseh določil londonskega Sporazuma in Posebnega statuta St Uradnem listu - Praoticno žialjenie pa zahteoa nnino uredlteo * * Neštetokrat smo doslej že pi* šali in smo bili zaradi tega tudi neupravičeno napadani, da je londonski sporazum z vsemi svo^ jimi določili samo lep spis, vse dokler ni izveden in pred tem seveda proglašen, t. j. dokler ne postane formalno veljaven in za sodišča ter vse druge oblasti ob* vezen zakon. To se je pokazalo v primerih, ko so bili v naspro* tju z določili londonskega spo* razuma aretirani razni protifaši* stični borci, ko smo se do danes zaman trudili za uvedbo dvoje? žičnih napisov in še v številnih drugih slučajih. Da je zares tako in da je Ion* donski sporazum do danes ve* ljaven samo v kolikor je bil izveden (n. pr. nova razmejitev, re* šitev vprašanja obmejnega pro« meta itd.), medtem ko se nihče ne more uspešno sklicevati na druga določila Memoranduma in Posebnega statuta, ki pač tako za sodne kot za upravne vesti niso obvezna, ve prav dobro tu* di vlada in ve njen tukajšnji predstavnik, generalni komisar za Tržaško ozemlje. Če že ne da na druga mnenja in besede, mu je to meritorno povedalo sodi* šče, ko je šlo prav za že omenje* ne aretacije, ki so povzročile ve* liko nezadovoljstvo in upravi« čeno razburjenje. No, in tako se je generalni vladni komisar za 't ržaško ozemlje zdaj končno le odločil, da v Uradnem vestniku št. 17 z dne 11. junija 1.1. objavi odlok štev. 190, s katerim odreja, da stopi na Tržaškem ozemlju v veljavo to, kar je določeno v točki 6. Memoranduma o sporazumu, sklenjenem v Londonu 5. okt01= bra 1954. Tako je skoro dve leti po sklenitvi sporazuma in rešitvi tržaškega vprašanja kanila prva skromna kapljica. Odlok je stopil v veljavo z dnem ob j a* ve v Uradnem vestniku in od 11. junija dalje se torej ne sme na Tržaškem ozemlju začeti ali nadaljevati nobeno sodnijsko a= li upravno postopanje, s katerim bi bila podvržena postopku ali diskriminaciji oseba ali imovina kateregakoli prebivalca na Tr* žaškem ozemlju zaradi političnih dejanj, ki so v zvezi z rešitvijo vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja in ki so bila izvršena do vključno 5. oktobra 1954. V istem Uradnem vestniku je generalni vladni komisar razteg« nil na Tržaško ozemlje tudi ve« ljavo zakonodajnega odloka za* časnega poglavarja italijanske države z dne 28. novembra 1947, štev. 1430, s katerim je bilo uve* 1 javljeno izvajanje mirovne po* godbe z Italijo. Tudi ta mirovna BULGAMIIIOlfE POSLANICE Začetek nove taktike v sovjetski mirovni ofenzivi — Dvomljiva razorožitev Sovjetska vlada je pretekli te* den ponovno pozvala Združene države naj znižajo svoje oboro* žene sile, oborožitev in vojaške stroške. To je storila s posebno poslanico, ki jo je sovjetski mi* nistrski predsednik maršal Bul* ganin poslal ameriškemu pred* sedniku Eisenhowerju. V njej opozarja, da je sovjetska vlada že začela izvajati razorožitev s tem, da je znižala število svojih oboroženih sil za milijon 200 tisoč mož. Poleg tega omenja, da je Sovjetska zveza umaknila iz Vzhodne Nemčije 30.000 voj a* kov in poziva Združene države naj tudi one umaknejo svoje če* te z nemškega ozemlja. Da ima pa sovjetska vlada vkljub temu pod orožjem še neprimerno več ljudi kot Združene države, je se* veda Bulganin previdno zamol* čal. Podobni pismi je sovjetski mi* nistrski predsednik poslal tudi britanskemu ministrskemu pred* sedniku Edenu in zahodno*nem-škemu kanclerju Adenauerju, pariški in rimski vladi. V sploš* nem sodijo, da so ta pisma oči* ten znak, da sovjetska vlada ne pripisuje velikega pomena poga* jan jem v pododboru Združenih narodov in da ne vidi mnogo možnosti, da bi tam prišlo do u* speha. Zato skuša načeti to vprašanje z neposrednimi razgovori, posebno iz Združenimi država* mi. V osnovi pa je tudi to -zgolj propagandna poteza, s katero naj bi se izkoristilo nedavno zmanjšanje sovjetskih oborože* nih sil, ki pa niso bile zmanjšane morda iz nekih miroljubnih na« menov, pač pa zaradi tega, ker rabi Sovjetska zveza te ljudi v svojih tovarnah in, kakor pravi« jo poročila, posebno v oborože* valni industriji. Sovjetsko kme* tijstvo namreč že tako preveč šepa in je zato nemogoče iz nje* ga izdvajati toliko ljudi, kakor so jih črpali v preteklosti. Tako Sovjetom ni preostalo drugega kakor zmanjšati oborožene sile. Bulganinove poslanice je torej treba sprejeti kot novo potezo, oziroma začetek nove taktike v sovjetski mirovni ofenzivi, za katero pa še vedno ni dokazov, da bi bila iskrena, niti ne vsebu* je novih elementov, ki'bi od vseh željeno razorožitev tudi dejan* sko omogočali v kaj večji meri kakor vsi dosedanji sovjetski predlogi in obljube. Upor v Argentini 'Preteklo soboto je v Argentini, kjer je že dolgo podizemno vrelo, iahruhniila vojaška* usta'ja. Percmovci se pač ne morejo pomiriti s svojim porazom in so poskusili vreči vlado generala Aramburujss, s katero sodelujejo predvsem socialisti ;n napredlii liberalni elementi Peroniste so pri tem podpirali tudi komunisti.. Čeprav je to nekam čudna zadev©, je vendar ■razumljiva; kajti nemiri so tista kalno voda, v kateri; komunisti najraje to najuspešnejše rovarijo. Glavna poveljnika upora sta bila generala Tamca in Valla, oba zvesta Peronova pristaša, od katerih so slednjega ■tudi' ujedi, ga obsodili in 12. junija ustrelili. V torek naij bi ujeli tudi 'generala Tanča. S tem je bil upor zadolžen. Tita slavilo v Sasjetiji 'Sovjetski propagandni stroj deluje brezhibno, kar samo potrjuje dejstvo, da je sovjetska diktatura še vedno popolna: in dovršena. Se pred nedavnim časom so kremeljski propagandni topovi v navzkrižnem ogmjiu bruhali proti Titu za-sramovalne kamonade največjih kalibrov. Zmerjali isoi ga s fašističnim dninarjem, imperialističnim agentom ali kar na kratko 5 steklim psom ... V znamenju taktične spremembe, ki so jo zamislili 'Stalinovi dediči, po kateri »vodi mnogo 'poti v socializem« — in kljub temu vse poti, tudi jugoslovanske vodijo v Moskvo, so sei zasramovanja* kot po udaru :s čudežno palico spremenila v oboževanje. Zasramovalni kremeljski topničarji sedaj tekmujejo s kanona-dami Titovih čednosti. Stalinovi dediči so storili še eno uslugo svojemu izgubljenemu sinu. Molotov je moral kot grešni 'kozel med staro šaro. Zamenjal ga je Se-pilov, ki ostaja. poslušno orodje Hnušče-va. Ali spada tudi Tito med uporabna budala? To je težko verjeti. Premeteni pujski imajo vedno po dve1 'sesali na jeziku. EiSBnhower operiran Pretekli teden je vso svetovno, posebno .pa še ameriško javnost presenetila vest, da so z rentgenološkim pregledom ugotovili, da je pri predsedniku Eisen-howerju 'prišlo do zaprtja tankega črevesa in da je izato potrebna nujlna operacija. Ker je predsednik Eisenhower komaj dobro okreval od nedavnega napada delne možganske 'kapi, je 'to novo, čeprav prav nič težko obolenje izizvailo večjo zaskrbljenost kakior ibi jo sicer. Toda vse se je dobro izteklo. V noči od petka na soboto so predsednika Ei-senhowerja že operirali. Pri sklepanju o potrebi operacije je sodelovalo 13 zdravnikov, izvršili .pa' so jo štirje kirurgi. V nedeljo je nato 'bolnik že napravil nekaj korakov po sobi, v ponedeljek pa je sprejel svoje sodelavce, ki so se deloma kar preselili: v bolnico. Na posvetovanju so sprejeli vrsto odločitev, med' katerimi je 'bila najvažnejša' tiste, s katero je predsednik Eisenihower (zavrnil sovjetski predlog, da bi poslal na obisk v Sovjetsko zvezo načelnike vseh treh ameriških glavnih stanov. SOVJETSKE ZRAČNE PARADE Za 24. junij, na praiznik sovjetskega letalstva, so Stalinovi dediči povabili letos tudi zahodne goste. To zato, da ibi jim raizkaizali vojaško moč komunizma. Posebno velja to iza. amerške povabljence. Po krajšem premisleku so Američani povabilo tudi sprejeli1. Ameriško delegacijo vodi sam šef ameriškega letalstva: gen. Tvvining. Kakor je navada v mednarodnih običajih, gotovo ne bo dolgo, ko ibodo sovjetski vojaki vrnili obdsk A-meričanom. Tako si bodo 'Sovjeti im A-meričani segli' v 'besedo. Morda — tako kalkulirajo Sovjeti — ibo po .tej poti mo-gdče razmehčati raaihodmii zavezniški o-brambnii sistem. pogodba vsebuje namreč v svo* jem 16. členu določilo, da oblasti ne bodo preganjale državljanov zaradi njihovega delovanja v ko* rist zavezniških in pridruženih sil med vojno in po vojni, vse do stopanja v veljavo mirovne pogodbe z dne ?5. septembra 1947. Tudi ta člen namreč do se* daj na našem ozemlju ni bil uza* konj en, torej ni bil veljaven in se ga ni izvajalo. Tako smo končno dočakali, da so skoro devet let po sklenitvi za naše ozemlje veljavna dolo* čila mirovne pogodbe, le malo manj kot dve leti po sklenitvi pa je proglašena veljavnost enega izmed mnogih v Londonu tako svečano in s tolikimi obljubami z ene in tolažbo z druge strani podpisanih členov Memorandu* ma. O vseh tistih členih, v koli* kor ne govore o mejah, obmej« nem prometu, pravici preselje* vanja, temveč prav o narodnost* nih pravicah tukajšnjih Sloven* cev pa ni še ne duha ne sluha. Ali se ne zdi odgovornim činite« ljem, da je to le čudno, presneto čudno in da je tako počasno u* veljavi jan je tega, kar bi moralo postati dejstvo neposredno po* tem, ko je bilo med Jugoslavijo in Italijo sklenjeno, vse prej kot koristno ter za demokratično, svobodoljubno državo primer* no? Zato tudi ob tej priliki po* navijamo zahtevo, da se vsa do* ločila londonskega sporazuma in prav tako Posebnega statuta čim* prej uzakonijo, kajti vsako na* . daljnje zavlačevanje samo seje nemir, nezadovoljstvo, nezaupa* nje, od česar imajo prvenstveno korist kvečjemu tisti, ki jimi to napeljuje vodo na njihov mlin. Ali ni morda prav politična u* smerjenost večine tukajšnjih Slo* vencev, kakršno so pokazale zad* nje volitve, veliko večji izraz protesta proti dosedanjemu rav* nanju in postopanju, kakor pa izraz dejanskih simpatij za ko* munistične ideje in bi tudi ti re* zultati bili precej drugačni, pozi* tivnejši, ko bi bilo ravnanje in postopanje odgovornih činiteljev drugačno. Morda je prav ta nauk opozo* ril vrhove, da je treba v tej sme* t) nekaj storiti. Če je tako, po* tem smo prepričani, da ne bo sa* mo pri tem ostalo. Pametno in trezno politiko mora voditi raz* sodnost in ne čustvena zagrize« nost, ki slepi duha. V Trstu je slepote še vedno vse preveč. lanaitia homunističnega tisha »Ljudska, demokracija« zopet dokaauie v Titovi Jugoslaviji svojo polno vrednost. Ta »demokracija« se v ničemer ne razlikuje od »fašistične ali nacistične de mokraiaije«. Komunistični tisk in njegovi tvorci so javni IjudskO-demokratični tožilci, ki na človeka — krivega ali; nedolžnega — spuščajo najnesramnejše in najtežje obdolžitve, samemu obtožencu pa odrekajo obrambo, ker njegovega odgovora v isto us merjeni tisk v 'nobeni obliki ne objavlja in njegove obrambe ne prevzema nobeno vistousmerjeno založništvo. V takem vzdušju in v taki: popolni diktaturi 'triumf ira »možganski trust« ko-munistrdnih »urednikov«, kii tega imena ne zaslužijo. Milovana Djilatsa pcszaia jo komunisti in nekomunisti. Dokler je prepeval Titu »lavo, je bil narodni junak, najplodnejšii in .najplemenitejšii komunistični: idealist. Ko je pričel misliti « lastno glavo, je pasita! avtomatično »imperialistični agent, sovražnik države«. To so 100-odsitotni stai-1 inski recepti, ki jih je Hnuščev tako lepo obrazložil. V francoskem 'in ameriškem tisku je izšlo nekaj člankov o Titovi diktaturi, in ■o komunističnii gospodi., ki izžema delavca iln kmeta. Ali jih je napisal Djiilas alt 'kdo drugi, ni znano. Znano je samo, da so se pisiunsiki histeriki »Borbe« in »Po litike« z vsem 'tipično komumisitiičnim »junaštvom« vrgli na Djilasa in — pomislite — zmagali so. Stran 2. DEMOKRACIJA Leto X. - Stev. 24 VESTI z GORIŠKEGA Pranje v umazani vodi Pretekli teden je dr. Beseduj a« kov »Novi list« priobčil članek »Razkrojevalci sloge narodnih manjšin«, ki je, kot dolg in ši* rok, en sam niz protislovja, da človek, ki o njih nekaj ve, ne razume, ali se s tem člankom in njega vsebino novolistarji poli* tično bolj mažejo ali perejo! Omenjeni članek prikazuje slogo nemške narodne manjšine na Tirolskem in trdi, da so se politične stranke te manjšine med seboj sporazumele in sc spojile v eno samo. Tako bi se bilo moralo zgoditi tudi s slovenska manjšino v b taliji, namesto da je razcepljena v več strank in grupacij med sc* boj ostro ločenih. Pri tem trdi »Novi list«, da ni nihče pri nas ■zahteval, da bi naše stranke in grupacije sledile in ubogale kaki večji. Zdaj pa se je tudi na Tirol* skem pojavil razkolnik, pravi »Novi list«, in ta je dr. Dander iz Briksena, ki je postavil svojo volilno listo in na volitvah od* nesel tri mlesta v občinskem svc« tu. Ta dr. Dander je očital nemški ljudski stranki, da je preveč nacionalistična in protiitalijan* ska. Da je nadalje dr. Dander za tako svoje početje menda prejel denar iz Rima, kajti De* mocrazia Cristiana da rada pod« pira vse razkrojevalce sloge narodnih manjšin, saj se je pri zad? njih državnozborskih volitvah drznila celo predlagati skupen nastop vseh Italijanov proti nemški mlanjšini in predlagala za skupnega italijanskega kan cidata nekega komunista. »Po* mislite«, vzklika »Novi list«, »ka; toličani naj volijo komunista!« Nekaj bistvenih razlik K takemu pisanju bi povedali nekaj svojih misli. Najprvo mo* ramo povedati, da se razmere nemške manjšine na Tirolskem, ki živi strnjena na svojem ozem* lju in šteje nad dve sto tisoč duš. bistveno ločijo od razmer, v katerih živimo Slovenci v Italiji. Tu smo številčno mnogo manjši in razdeljeni v tri province, brez zaščitnega zakona kot ga imajo Nemci na Tirolskem. Tu smo pod stalnim pritiskom nekoč fa* šistov, zdaj demokrščanov in vseh drugih italijanskih strank, ki so si v pogledu našega razna* rodovanja vse skupaj, tudi ko* munistična, edine. Poleg tega pa niso Slovenci v Videmski pro* vinci nikoli imeli svojih šol in sploh kulturnih organizacij, da bi bili vsaj na tisti ravni narod* nega prebujenja in narodne za* vesti kot so Slovenci na Gori* škem in Tržaškem ter Nemci na Tirolskem! Nemcev na Tirolskem tudi ni doletela komunistična revoluci* ja z vsem; krvavim terorjem, ki ga naše ljudstvo ne more poza* biti, ko vidi, kako zelo slabo se godi jugoslovanskim narodom pod rdečo diktaturo. Pobegi Ju* goslovanov izpod Titovega ko* munističnega režima se vršijo kar trumoma, po kopnem in po morju, ne glede na ovire in veli* ke življenjske nevarnosti! Politična ideološka opredelje* nost Nemcev na Tirolskem pa zopet ni podobna naši, ker je v tistem predelu stare Avstrije več ali manj vedno prevladovala le ljudska stranka, ki se je pod I* talijo ohranila in taka ostala, kljub obstoju zastopnikov tudi drugih ideologij, ki pa se iz raz* nih ozirov ne upajo s svojo last* no organizacijo»na dan! Slovenci pa smo bili do prve svetovne vojne in po njej loče« ni bistveno in glavno v dva ta* bora: v klerikalce in liberalce, recimo bolje v krščanske social* ct in narodne naprednjake z »E« dinostjo«. Fašizem, ki ni trpel nobene druge stranke ali grupacije, je obračunal s prvimi in drugimi. Prav pod fašizmom smo se Slo* venci znašli med seboj edini ter v obrambi svoje narodnosti in svojih pravic najbolj trdno po* vezani. Komunisii in nekomunisti V drugi svetovni vojni so sto' pili na dan komunisti, ki, kot že fašisti, niso trpeli in ne trpijo nobene druge stranke ali grupa* cije ter nasilno zahtevajo ne sa* mo pokorščino, pač pa tudi od* krito in iskreno sodelovanje tu* cli pri preganjanju vseh, ki se po* koriti in vdati ne maraja ali ne morejo! In zopet smo se Slovenci v I* taliji znašli bistveno ločene v dva tabora, v komuniste s svojimi sopotniki in v nekomuniste. Tudi v Italiji bi komunisti radi spravili vse Slovence v svoje ne* demokratične vrste in jih vodi* li kot čredo ovac. Res, da bi nam komunisti sicer pustili tudi samostojno politično organizacijo, toda le pod njihovim vplivom in za njihove koristi! Tako namreč, kot sta grupaciji novolistarjev in tako imenovanih neodvisne* že v. Njim komunisti nobenega ne ugrabljajo! Nam pa, ki se jim nočemlo pokoriti, ker imamo pra* vico živeti svobodno ter uživati vse človečanske pravice, so u* grabili prvega urednika »Diemo* kracije«, Uršiča, in prvega pod* predsednika tržaške SDZ, Ka* lina!... S tem odgovorom smo jasno in za slehernega nesopotnika u* mevno -zavrnili trditev »Novega lista«, ki piše o potrebi in mož* nosti ter nujnosti sodelovanja vseh slovenskih strank v Italiji! Dr. Dander - dr. Besednjak Ko pa »Novi list« napada dr. Danderja kot razkolnika med Nemci na Tirolskem, ker je po* stavil svojo ločeno kandidatno listo baje s podporo demokr* ščanskega ali celo državnega de* nar j a, mu moramo zopet odgo* voriti, da se je podobno dogodi* lo tudi pri nas Slovencih, ko je dr. Besednjak razbil edinost med krščanskimi socialci in skušal razkrojiti slogo med nekomuni* sti in njihovimi organizacijami, in sicer samo v korist komuni* stov! Rušiti edinost med Nemci ali med Slovenci, na eni strani za I* Ker ;e Italija postala članica Organizacije združenjih narodov je predsednik sovjetske vlade, Bulganin, poslal mifii-strsikemu predsedniku Segnij.u pismo s priloženo spomenico glede razoirožiltve. Bulganin- vabi Italijo, naj se doma in v okvtiru Organizacije1 združenih narodov poteguje za uspešno razorožitev, da "e-spričo atomskega orožjai ohrani mir v svetu im prepreči smrtna nevarnost, ki zaradi tega preti človeštvu. Rimski ministrski s.vet se o sovjetskem pozivu ni še dokončno izrasli, ker ga m še temeljito preučil, vendar je minister zunanjih zadev, Martino, povedal-, -da ’e Italija že prosila vse države, člamice *a-hodne obrambne organizacije NATO, naj 'b: to važno sovjetsko listino preučile vse ,skupaj 'in se iarekle glede vsebine odgovora, ki naj ga nanjo Italija da. Zaradi tega ni še predvidena kaka širša debata v, poslanski zbornici in v senatu. RAZSTAVA IN TEKMA PSOV V soboto 9. in nedeljo 10. t. m. se je vršila v Gorici razstava in tekma koristnih psov. Razstava je bila zelo bogata, saj je privabila v Gorico prekrasne vrste psov. Zelo bogata je bila udeležba iz Avstrije. V soboto in nedeljo 'zvečer se je vr- tali jane, na drugi za komunistič* ne diktatorje, je vedno in vse* lej samo delo razkolnikov! Sicer pa vemo, da je dr. Dander — ho* češ nočeš —- spravil v občinsk’ svet tri Nemce, medtem ko je dr. Besednjak s svojim nasto* pom proti Slovenski listi demo* kratov in katoličanov privabil v nabrežinski občinski svet nič manj kot šest Italijanov, dva ko* munista in štiri druge!!!... Za* ključek gre končno le za dr. Danderja in proti dr. Besed* njaku! Tako se v svojem članku »No* vi list« zgraža in huduje, ko pi* še, da so italijanski demokršča* ni na Tirolskem predlagali naj vsi Italijani postavijo svojega kandidata, in sicer tudi komuni* sta, samo da škodujejo Nemcem in jim vzamejo mesto senatorja! Toda naše ljudstvo ni tako neumno, da bi pozabilo, da je za manjšinske volitve na Tržaškem prav »Novi list« pozival sloven* ske katoličane, naj volijo pre* težno komunistične kandidatne liste v štirih slovenskih občinah ter udarno velel: »Strmoglavili dr. Josipa Agneletta in dr. Teo* fila Simčiča«, to je voditelja slo* venskih demokratov in sloven* skih katoličanov! Na sejii goriškega občinskega sveta, ki se je vršila v ponedeljek 11. t. m., je šlo tudi za protestno resolucijo proti nameravani priključitvi tržiške sodnije pod pristojnost 'tržaškega tribunala, občine Gradež pa. pod pristojnost tržaške pre-ture. Naš svetovalec g. dr. Birsa, je -glasoval za resolucijo, obenem pa je poudaril pcitrebo, da se končno vendarle uveljavi posebna deželna avtonomija, ki jo tudi za naše kraje določa 116. člen ustave. Ta avtonomija,, k izglasovanju katere je Slovenska demokratska -zveza s svojim znanim nastopom v maju 1947 mnogo pripomogla, je za našo deželo mnogo bolj koristna kot prositii pas- (zona franca), zato se mora nujno dejansko ostvariiti! Slovencem niti vinarja Na isti seji i-e odbornik 'Digianantonio poročal o znatnih milijonskih izdatkih, ki jih je občina imela s podpiranjem raznih kulturnih in zabavnih prireditev. Viti ene postavke pa mi billo za Slovence, čeravno tudi Slovenci plačujejo občinske in -druge davke! Vodovod na Oslavje in v Šentmaver Na seji, ki se je vršila v sredo 13. t. ni., so med drugim razpravljali tudi o stroških za vaški vodovod- na Oslavje in v Sein.tmaver, ki so predvidem v znesku šila -tudi tekma policijskih ali, kot jih drugače imenujejo, koristnih psov, na kateri je jugoslovanska skupina g. Klemenčiča i‘z Ljubljane odnesla prvo nagrado. Dr-ugo in tretjo sta si priborili dve avstrijski skupini. Praznik češenj V nedeljo 10. t. m. se je vršil v Ste-verjanu naipovedani »Praiznik češenj« s te'kmo moških pevskih zborov .iz Stever-jtuna, Pevme, Rupe, Doberdoba iim. Šlandre ža ter goriškega okteta. Komisija petih članov je bila mnenja, da se je najboljše izkazal števe-rjanski zbor. ki je tako dobil pokal! Himen V Steverjanu sta se v soboto 9. t. (m. poročila domačina Ka-rliiič Škorjanc in -Klara Terpinova iz SSovence štev. 13. — Mlademu, paru, ki obeta veliko pridnost, želimo prav srečno im veselo bodočnost, da bo nevestin dom, ki ga- je dobra mama po očetovi smrti v partizainih anaia skrbno očuvati in povečati posest, ostal in« trdni podlagi dn cvetel! Zdaj bi se »Novi list«, in z njim seveda dr. Besednjak, rad zopet prilizoval slovenskim ka* toličanom in se jim prikazoval kot katoličana. Zdaj, ko je svo* je komunistom uslužno delo na Tržaškem opravil! Nekateri okoli »Novega lista« morajo imeti res posebno vrsto morale in politične zgrajenosti, da se lahko brez sramu spremi* njajo kot kameleoni... ,,Novi list“ in nabrežinske volitve Osramočen se »Novi list« od preteklega tedna kaj naivno iz* mika pred odgovornostjo zaradi pomoči, da je v nabrežinski ob* činski svet prišlo raje šest Italijanov nego zavednih slovenskih narodnjakov, demokratov in katoličanov, »Novi list« pravi se* daj, da tisti, ki so vedeli, da Ita* lijani ne morejo na volitvah do* seči večine, bi mu bili morali to povedati! Glej no naivneža, ali niso to naši govorniki na volilnih sho* dih pravili in trdili? Ali ni tako pisala tudi »Demokracija« štev. 20 od 18. maja?! Vse tako in podobno pisanje »Novega lista« pomeni pranje v umazani vodi! t. -j. tri četrtine, plačala država, štiri milijone pa občina.. Toda, da. se z delom .začne bolj hitro, bo dala občina na razpolago ves .znese,k In država jii bo nato plačala omenjenih 12 milijonov. Da ne bo kakega ponašanja od strani fnonitašev, moramo omeniti, da je v svoj-stvu svetovalca SDZ g. Rudi -Bratuž zahtevali že na seji od 16. junija 1952, 'a županstvo reši z značajem nujnosti vprašanje vodovoda na Osiavj-e. socialna gFHflšflHjfl I PouišBh bivših avstrijskih pokojnin Vlada je na predlog zakladnega ministrstva sklenila povišati -zai 40 odstotkov pokojnine, ki izvirajo še ,iz avstrijskih časov. Za ta povišek .so se prizadeti zaman borili -leta iin leta. Zdaj jim je končno uslišano, saj- so pokojnine, ki so jih do sedaj prejemali, tako zelo nizke, da res niso mogli z njimi živeti! Za odpravo kazni dosmrtne ječe? V Italiji- se jie vnelo gibalnje, ki izahte-va odpravo kazni, dosmrtne ječe. Pristaši gibanja se -sklicujejo na 27. člen ustave, ki določa, da kazen ne sme nasprotovati .čutom človečansitva, ampak da- more težiti k preobrazbi kaznjencev. Dosmrtna ječa, trdijo njeni nasprotniki, j«1 absolutno- proti čutom čilovečan-stva, kajti taka obsodba je še hujša d -smrtne kazni, ker predstavlja pravo mučenje kaznjenca,, ki je za, vse življenje vržen med štiri ozke stene kazmilniške celice. Res, da. se nekaterim posreči doseči pomiloščenje, .toda navadno se to zgodi, ko so že prestali po 40, 45 in tudi 50 let ka>zimi -ter st že postali onemogli starčki! V tem primeru kaznilnica vrne človeški družbi le osebe, ki so žei pri zadnjih .zdihljajih svojega življenja in- o njih ni moči reči-, da so se preobrazili, saj niso več za nobeno koristno družabne. aili samostojno življenje! Vprašanje je, pravimo mi, ali -bo odprava kazni dosmrtne ječe: vplivala na pobijanje zločina, ki1 se pojavlja v tako grozanski obliiki, da človeka najglobje pretrese. Poboj cele družne, do, smrtii mučenje nedolžnih otrok, obglavljenje d.e>-klet itd. itd. . . . Stojimo dn ostanemo na: stališču, da 'bodi kazen primerna zločinu v obrambo posameznikov in družbe, istočasno pa- bodi: ravnanje z kaznjenci človečansko, da-bo kazen, res predstavljala preobrazova-injie zločincev. Števerjanslia občino v vodovodnem konzorciju modne Furlanije Steverjanska občina, kot že sovodenj-ska in dc.be rdobska, je stopila' v vodovod- iv konzorcij vzhodne Furlanije, ki ima svoj sedež v Gradišču. Upamo, da. bo steverjanska občina na tu način dosegla potrebna sredstva za napeljavo vodovoda-, od daleč ali od bli-zu-, ki ji je .za vse -kraje in ljudstvo talko nujno potreben! Ero tožbo g. tajam umika V petek 8. t. m. bi se bila morala vršiti pred goriš-kim tribunalom obravnava v kazenski zadevi gospoda Marijana Ko-mj.anca proti uredniku »Katoliškega .glase« in njegovemu dopisniku, iz Trsta, in sicer zaradi obrekovanja. Toda že v pe tek je -tož-rtelj: pametno svojo, kazensko ovadbo umaknil in sodišče je -drugega, dne -razglasilo oprostitev obtožencev zaradi preklica ovadbe. Razmeroma nizki stroški te umaknjene ova-dibe padejo seveda na tožitelj-a samega! Cerkev sv. Antona narodni spomenik Cerkv-ica s hodnikom na trgu sv. Antona -v Gorici je z odlokom pristojne o-blastij .postala, narodni, spomenik, ker da je v neki celici nekdanjega tamkajšnjega samostana prebivat tudi sv. Frančišek Asiški. GOSPODARSTVO NA NJIVI: Bliža se čas žetve pšenice. Dozoriitev pšenice dokončuje, ko stebla porumenijo in se klasje -začne nagibati navzdol. Pšenica je dozorela tza žetev tedaj. ko je zrno postalo trdo. Pri pšenici golici pa maramo žetev opraviti nekaj dn poprej, ker se rada vsipa, ko je popolnoma- dozorela. Ce -pa je golica, dozorela, jo moramo požeti ob hladnih jutranjih in večernih urah. Kjer .bomo po pšenici sejali -zgodnjo koruzo, činkvantin ali drugo, moramo požežto pšenico takoj spraviti v njive in posejati toart©o. To je potrebno, ker vsak dan, ki -ga sedaj prdobimo, pomeni pridobiti teden dozo-r.itve v jeseni. 'Po pšenici lahko sejemo tudi azdo ali pa kako zeleno krmo, n. pr. zeleno .koruzo. C e smo med pšenico posejali. deteljo, bomo to detelj išče, potem ko spravimo pšenico, 'pognojili .z 10 kg apnenega nitrata ali. čilskega solitra na 1.000 kv. metrov. To je potrebno, ker med pšenico sejana detelja ostane šiibka. Koruza je v tem času .ugodna za ple-tev. Med pletj:em bomo prazna mesta spopolnili s presaditvijo stebel, kakor smo že zadnjič pisali. Ko doseže koruza 30-40 cm višine, jo osipljemo. Pred osi-pavanjem koruzi pognojimo z amonia-kovim nitratom (nitrato a-mmonico) v višini 25-30 'kg na 1.000 k v. metrov. Otipavanje naj- .ne bo pregloboko, ker bi v -takem slučaju- potrgali korenine koruze. Globoko oranje .naj se vrši pozimi, da bo koruza odporna proti suši ali preobilni moči.. Osipavanje, kakor sploh vsai-ko slčnkj delo, moramo opravljati samo, kc je -zemlja primemo suha. ZELJE IN OHROVT (vrzote). Opažamo, -da so listi preluknjani. To povzroča tako imenovana bolha. Te .bolhe uničujemo s te-m, da sadike poškropimo ail-i po-prašimo s sredstvi na podlagi DDT ali s prahom brezdušnega Tiogamma. NA VRTU zalivamo ob vlažnem vremenu zelenjad s stramiščnico ali z gnojnico-. Priporoča, se pri tem zalivanju ne močiti listov, ker jiih lahko ožge. KOLORADSKI HROSC se je letos posebno razpasel. Ta napada poleg krompir j.a 'tudi paradižnike, melancane in papriko. Naj' ne tao inobeno delo pretežko za uničevanje' tega .škodljivca! Škropimo ■z mešanico modre galice in apna (1 odst.) ali s Caf faram .brez a.pna (1 odst.) ali s prahom Aspor brez apna po 250 gr na 100 1 vode. S to mešanico uničujemo pe. nonosporo, dodamo ji pa po 1 odstotek navadnega. Gesaroia. ali 250 gr Gesarola 50. da istočesno uničimo 'tudd hrošča. NATEČAJ ZA VEČJI PRIDELEK PŠENICE Kaikor za pšenico, je v naši provinci razpisan tudi natečaj, za večji pridelek koruze. Vsega je nekaizanih. 500 tisoč Mr nagrad y denarju. Udeleženci natečaja se morejo prijaviti do 30. t. m. na posebnih ■tiskovinah. -Pogoji so med drugimi tudi sledeči: posejati -je treba najmanj 3 tisoč metrov nedeljivega zemljišča s koruzo križane vrste (mais iforldi), v poštev -pride tudi sejanje čiinkvantinai Prva nagrada je določena v znesku: 100 tisoč lir, o-sitaliih 400 tisoč razdelijo- pa na 22 nagrad, cd katerih bo najnižja- znašala 10.000 iir. ToSnejša pojasnila daje kmetijsko nadzorništvo, kjer je dobiti' t-ud-i prijavne tiskovine. DROG ERI J A ANTON DOBRO„ BLAGO NAJNIZJH CENE PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel, 3009 Soujeti uabiio Italijo k sodelovanju asa razorožitev Za deželno avtonomijo Dr. Birsa se je na seji občinskega sveta zavzemal za samoupravo l(i milijonov lir. Od teh to 12 milijonov, Leto X. - Štev. 24 DEIIOKBACIJA Str*p 3. Naš izlet v zlato Prago Kdor nima n žepu izkaznice komunistične partije in še kup priporočil, še vedno zelo težko prestopi meje »ljudskih demokracij«. Poslovnemu človeku in tudi časnikarju svetovnega tiska. pa se včasih le posreči, da po dolgih letih zopet obišče M-mrzliimi tekmovalci. Odstopil- je A-strua, odstopil '»roza, majica« For-nara. Na cilj. osemnajste etape je prišla le polovica udeležencev. Kdor je zvečer gledal televizijo, kdor je poslušal radio, je bil priča jokanju in tarnarj-u. Sele ko je son- Bog nam je podaril košček morja, ki je prav v teh dneh tako zapeljivo. Ne zadostujejo -nam objemi z očmi, paič pa nas hrepenenje vleče v osvežujoče valove, v kristalno vodo. Vsa obala je natrpana golih -teles že močmo ožganih. V vodi vlada divje veselje. In vendar je ie vedno vse polno naše mladine, posebno podeželske, ki morja in njegove vrednosti- ne čemi, ne izkorišča. Se vedno je vse polno mladih ljudi, ki jim je plavanje — španska vas. 'Plavanje pa ni težje od -hoje, morda je celo laže. Da otrok shodi, rabi nekaj časa. Plavanja pa- se naučimo že v nekaj1 dneh. Seveda moramo v vodo. Vodi pa se je treba privaditi. Zato pojdimo kar pogumno v vodo-, v nizko vodo za začetek, v vodo 'za neplavalce! Seveda 'bo tudi neplavalec poskušal z glavo v- vodo. Ze pri prvih poizkusih pa se bo prepričal, da ■pod vodo ni mogoče vdihavati. Ob ■takih podvodnih sprehodih 'z glavo navzdol je morda za izačetek pametno, da nosnici zamašimo s prsti. Kasneje se .bomo naučili, da pred potunkanjem krepko vdihnemo, pod vodo pa počasi arak zopet izdihnemo. Tako urjenje je zelo koristna predvaja za plavanje. Pa si oglejmo še posamezne gibe. Z oijiimi lahko pričnemo že doma. Uležemo se s trebuhom na stolico ali pa s hrbtom na tla. Pri tem štejemo: eden, dva, tri in eden, dva, tri in . . . itd. Kaj' moramo pri tem početi, je razvidno iz posameznih skic: 'TEMPO 1 Osi. 1) Roki iztegnemo na stran. Pri tem obrnemo naddlani nazven. Prste narahlo za-premo in vso reko nekoliko ukrivimo kot lopato. Pri raztegnitvi rok globoka vdihnemo, in pomaknemo glavo na. eatilnik. Nogi sta 'Zleknjeni vse do stopalnih konic. TEMPO 2 (sl. 2) Zadržimo di- hanje in položimo glavo globoko, v (niiiiniiuiuiiii!!iiiiiiiii:iijiiii!iuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii:utiiiiiuiuiinuiiinnMWMwmiitnmiiuni!iiiiiumiiiiiiiiiiuii]iiiii;ii]iuiiUHiiiiiMiuiiiMiuiiiiM!i»iii!iiHiiiiiHii]iiiiHii]iiuiiiiuiuHtaiiniiiiiuiiin!Hiii!niHiiim:HnuniiiHiiHKi]iiiiiiiniuiiHniuiiuiiiHiiunHuiuiiiui vodo. Roki skrčimo tako, da se pal- be nogi daleč narazen.. Obraz leži ca in kazalce obeh rok dotikata pred prsnim košem. Istočasno skrčimo nogi, vendar -tako, da sta si peti čim bližnji. TEMPO 3 (sl. 3) Roki iztegnemo naprej, pri čemer ležita obe dlani plosko v vodi tako, da se palca dotikata. Istočasno iztegnemo or POD ČRTO Tat in čas Vsakomur, ki. ga pot zanese v Firence, se lahko zgodi, da se mu. u-ra nenadoma ustavi. To pa, še ne ■pomeni, da se mora tudi razjeziti, pač pa je najbolje, da se napoti s svojo stavkujiočo uro k urarju, ki se imenuje Luigi Sasseti. Njegova neznatna. delavnica je čisto v bližini korza Leonardo da Vinci, v ■neki vzporedni ulici. Ime ul-ice sem namreč pozabil. Luiigi Sasseti je zelo spreten -urar, in če ni posebnih težav z uro, jo največkrat lahko kar takoj vzamete popravljeno s seboj. Seveda je -treba nekoliko počakati; vendar kdo ne bi rad' počakal, če mu mojster Luiigi postrežb z -zanimivo, in kakor zatrjuje gospod Luigi, 'tudi z resnično zgodbo. Ko iso mi povedali, da ima Luigi navado, da svoje kliente med delom zabava s pripovedovanjem zgodb, sem mui svojo pokvarjeno uro z veseljem izročil v popravilo. Ta ura mi je bila dragocen spomin, zato je bilo v meni nekaj razumljivega strahu, 'ko sem mojstru uro izročal. »Morda dvomite -nad mojo poštenostjo, signo-re?« me je vprašal Sasseti nekoliko razdraženo. Zagotovil sem ga, da nimam nobenega vzroka dvomiti nad njegovo -poštenostjo. Vendar mojstra ni bilo mogoče pomiriti. »Gospod, mož, ki bi malenkosten prestopek kmalu plačal z življenijem, bo do konca življenja «'i v> ■'i? * »vn< ^ v c tu 11 r' nf,/( Se predno pa sem ponovno prišel do besede, je Sasseti že pričel s svojo- zgodbo: »V resnici je bil to malenkostni prestopek, ki sem ga takrat zagrešil — mislim, da je od tega dobrih petnajst let! Bilo je poleti, še dobro se spominjam tistega dne. Prav tak dan je 'bil' kot je danes, 'ko je stopil v trgovino tujec. Imel je velike temne oči in 'tudi, -barva njegove polti ni bila svetlejša. .Urugvaj’, je -dejal, ,je moja domovina.’ Uia, ki. mi jo je izročil, je bila, zelo dragocena, ,ne samo za moje oko, pač pa bi jo vsakdo tako ocenil. Ozki rob okrog številčnice je nosil pet velikih rubinov. Tujca sem zaprosil, naj počaka v 'trgov-i-nl toliko časa, d-a bo neznatno popravilo -izvršeno. To bi trajalo na-jveč pol ure časa. Odklonil je moji predlog. Povedal mi je. da stanuje v neposredni bližini, in da se bo čez pol -ure vrnil. >Ni- preteklo niti četrt ure, ko sem -bil -z delom gotov. Nobenih slabih namenov nisem imel ob misli, da imam tudi sam na zalogi nekaj rubinov, fci so po barvi in velikosti približno enaki rubinom, vdelanim v tujčevi uri. Seveda je bila razlika samo ta. da so bili rubini- v uri pristni, moji pa izi navadnega stekla. Bogve, sem si mislil, ali bi. moji rubini prišitojali ■te.', dragoceni uri. Saj bi se lahko prepričal! In to sem tudii storil. Le enega samega sem izločil iz okvirja in ga nadomestil s potvorjenim. Potvorjeni rubin se je prilegal, kot da bi' bil že od nekdaj .nameščen. Ravno sem uro občudoval na iz- ........ do val zamenjavo, ko se je tujec zopet vrnil. Ta četrt ure je pretekel s čudovito naglico. Moja roka je narahlo trepetala. In tako sem tujcu z iztegnjeno -dlanjo vrnil- u-ro. ,Le oglejte si dobro uro, gospod’, sem dejal, ,je i-zredno lepa ura-.’ Po preteku kakih -treh ur se je tujec zopet vrnil. -Kakor mi je sam povedal, je po -mojih čudnih besedah stopiv-ši iz trgovine pričel sumničiti. Draguljar, katere-mu ie uro pokazal, je potrdil, da je eden izmed rubinov ponarejeni. In -tako je stal pred menoj, in zahteval svojo -lastnino nazaj. Govoril je brez razburjenja, prav to njegovo zadržanje je v tem trenutku' še bolj' potrdilo moj občutek, da sem tat. Vsako 'besedo njegovih opominov sem ohranil globoko v spominu do današnjega1 dne. Poskušal sem mu dopovedati, kar ko je .prišlo do tega -nepremiš 1 jene-gp koraka, da bi v njem vzbudil milejšo obsodbo. Mirno me je poslušal, potem pa odgovori: ,Da, da, priložnost proizvaja tatove. Ampak tako-, kakor tatove proizvaja, -tako jih .tudi. kaznuje, če so se kazni odtegnili. Priložnost, ki 'ustvarja tatove, -in priložnost, ki. jih kaznuje, imata 'Skupno mater: Cas;’ Ko je zapustil, trgovino mi je še dejal z majhno škodljivoželjnostjo: ,Vi ste urar, zato vam je čas še prav posebno -blizu. Čuvajte se torej pred časom.’ V -začetku sem se teh besed, ki so ,se mi stalno ponavljale v spominu. prestrašil, ker so ml bile nerazumljive in skrivnostne. Kasneje v vodi in izdiha-nje pričenja. Zrak izdihavamo torej v vodi. MEDCAS »IN« (sl. 4) je časovno nekoliko krajši od ostalih treh in nam daje največji pogon z udarcem obeh nog skupaj. V ostalem o-staja drža ista' kot pri tempu 3. Pogona ne bomo takoj prekinili, pač pa ostajamo nekaj trenutkov v tej drži. Nato šele pričnemo zopet s ■tempom 1. (Začetnik izelo rad hlastno plava. Pravilno pa je prav nasprotno za držanje. Poskušajmo najprej čim počasneje plavati. Kasneje -bomo povzeli tempo, ki je za nais najprimernejši. Najlaže se 'začetnik priuči gibov .rok. Upoštevati pa mo-rvmo, da- imamo v rokah mnogo manj sile in zato tudi manj vzdržljivosti 'kot pa v nogah. Storitev naših mišic v nogah je okrog desetkrat večja od storitve mišic rok. Prav zato je udarec nog mnogo vaižnejša od ročnih gibov. Pogon naprej nastane tako, da porinemo vodo, 'ki je v prostoru med razkoračenima nogama, nazaj. Zato je potrebno, da nogi čim dalje vsak sebi razkoračimo in 'da. ‘hitro in krepko udarimo z njima skupaj. Tudi -stopala sodelujejo s tem, da konice stopal krčimo in iztezamo. DR ZA GLAVE: Dober plavalec ne poganja glave krčevito navzgor. Ne glede na to, da nas s takim početjem že kmalu pričenja -boleti tilnik. je 'taka drža neudobna. Glava je namreč specifično najtežji del telesa. Ce jo torej dvignemo, postajamo težji in opravljamo po nepotrebnem več dela, da se vzdržimo na vodi. Glavo držimo med rokama., to je budi njena normalna drža. Le pri tempu 1, ko raztegnemo roki, dvignemo glavo in jo nate' takoj- .položimo z obrazom navzdol v vodo. DIHANJE: Vsa plavalna umetnost je pravilno dihanje. Vdihnemo zrak pri tempu 1, -izdih pa izvršimo pri tempu 3 pod vodo! ce drugo ju/tro raztajalo kosti in novinarjem prste, so dogodki zopet dobili pravo sorazmerje: tragedija se je spremenila v izredno naporno, morda najnapornejšo etapo, kar so jih kdaj vozili ca dirki. * * * V tem -dnevu se je -izkazal Ga-ui, 23-letni Luksemburžan. Običajna kliše bi zahteval, da bi o njem rekli naslednje: Mlad, lep dečko, skromen, skoraj neznan, je inteligentno čuval svoje sile za. pravi trenutek. Ko se je začutil, da je prišla njegova ura, j-e opravil s slavmejšimi nasprotniki. Pa v;se to m -res. Gaul je skromen. Gaul se letos ni zastruipljeval kot številni udeleženci, samo zato, iker mu ni bilo do uspeha na Giru. Hotel je prihraniti vse isvoje moči za Tour de France, kjer bolje plačajo. O-stalil favoriti pa so se žrli v ostri borbi, jemali dražiina sredstva *-n prišli pod gore utrujeni'. T.i vozači' bi odpadli iz .borbe že mnogo prej, a težkim etapam (ko so jemali strupe) so vedno sledili deževni dnevi, v katerih, so lahko brez tragedij Izločili strupe. Dež, sneg .in ostri vzponi pa so povzročili pri oslabelih tekmovalcih več kriz, kot so jih zabeležili v celi zgodovini francoskih vlad. In to ni' malo! Gau-lu- je zaloga moči dobro služila. Med vežn-jo -se je zavedel, da lahko nadoknadi lO-minutno zamudo in opravi s polmrtvimi nasprotniki. Tu se ni vež splačalo štediti moči. Zmagovalec Gira bo tudi, na Touru zahteval čisto drugačne pogoje! Luksemburžanu noge delajo kot mlin. Uporablja majhne prestave: to pomeni, da hoče za enako delo uporabiti manj sile kot nasprotniki, mora pa. zato hitreje vrteti noge. Na dolomitskih prelazih je -dal vožnjo, kakršno lahko pričakujemo od spočitega vrhunskega -kolesarja. Ker so skoraj vsi ostali odpovedali, je njegov podvig zado-biil mnogo veličastnejše naličje. * * * V isti etapi *j je dobil drugo mesto priletni Fiorenzo Magni. V eni začetnih etap ie nevarno padel in si — kot je naknadno pokazal zdravniški izvid — zlomil ključnico nb dveh mestih. Vsi so bili prepričani, da 'bo odstopil, saj bi vsak normalen človek za' tako poškodbo ležal mesec dni v mavcu. Magni se je naslednje jutro spet pojavil na startu. Vozil je z eno roko, uravnaval krmilo z zobmi, kričal od’ bolečine, ko je na vailovisti cesti kolo poskakovalo, vendar privozil na cilj-, in tako vse naslednje dni. Najtežji, čeprav ne najbolj uspešen, podvig Magtnijeve -kariere pa je bila nedvomno 18. gorska etapa. Pomislite: deset «r na kolesu, med dežjem in snegom v samih kratkih hlačkah in majici, z. dvakrat zlomljeno ključnico in vročino! Taki podvigi nas potolažijo, ker -iz njih izvemo, 'da- tudi v poklicnem športu ni vse samo denair. Magni ,je o-se-bno -bogat, poročen, iima hčerko. Vzroki za nadčloveško vztrajnost so torej popolnoma .športni in v nasprotju. z logiko filistra. * * * V letošnjem Giru so se borile tri generacije. Najvidnejši zastopniki: Stari: Coppi, Magni. Srednji: For-r.s-ra. Gaul, Olerici. Mladi: Maule, Maser, Ranucei. Po končanem tekmovanju lahko rečemo, da- so ■mladi delno odpovedali. Poka-zali s° svojo nepripravljenost pred velikimi zaprekami Etapnih dirk. Seveda pa bodo imeli obilo priložnosti za' popravni izpit. smiihal. Dognal sem, da so bile besede brezmiselne -in da jih je tujec izgovoril samo zato, da hi se norca bril, iz mene. Kajti, tako sem raz-mišljeval, kako je mogoče, da me kaznuje nekaj tako nevidnega kakor je čas? Kako naj bi čas zgrabil po meni kot nevidna iroka'? In ker sem urar, bi se moral še prav posebno čuvati te nevidne' roke? Cez dobro leto po -tem dogodku pp. se nisem več posmihal. Bito je zopet poleti. Cerkovnik katedrale sv Katarine je tisti popoldan stopil v delavnico. .Cerkvena ura’, je dejal, ,inie gre v redu.’ Zaprl sem delavnico in takdj odšel z njaJn. Je precej utrudljivo, predno človek premelje vse ozke stopnice v stolpu, da se splazi do ure. Polno uro sem popravljal, ker je tam gori precej temačno. Človeka pa u-ibi-ja tudi velite vročina, ki izžareva pod nizkimi oboki. Ko sem de- lo izvršil, sem bil tako utrujen, da sem komaj še stal na noga-h, in prvo, kar sem storil, je .bila nujna potreba, da vdiham nekoliko svežega. zraku. C e s ceste ogledujemo številčnico .cerkvene ,ure, -lahko opazimo poleg vdolbine, .skozi 'katero potekata cba kazalca, še eno odprtino. Ta je v resnici mnogo večja kakor se zdi, če jo gledamo od spodaj. Z lahkoto vtaknemo lahko glavo skozi In prav skozi to odprtino sem vtaknil glavo, da zajamem malo svežega, zraku. ,Ko sem si cesto nekoliko ogledoval, sem naenkrat občutil na vratu močan pritisk. Hotel sem hitro umakniti glavo, vendar ni šlo. Bilo je že prepoano. 'Vročina me je tako prevzela, da sem povsem pozabil, da sem uro ■navil in jo pognal. Med popravilom sem jo namreč ustavil. Mali kaza- lec se je pritisnil na, moj vrat in pritisk je naraščal od minute do minute. Pričel sem kričati na vso moč, vendar me ni mogel nihče slišati 3 ceste. Od sekunde do sekunde je ir.araščai strah. Zavedal sem se, da manjka le še nekaj minut, samo še nekaj centimetrov, pa me bo čas, v resnici čas zadušil. Izvršilec pa' bo mali urni kazalec. V tem trenutku sem ponovno zaslišal čudne besede tujca: .Čuvajte se pred časom!’ Spoznal sem v hipu, da, čas ne samo kaznuje, .pač pa, da tudi1 lahko ubija. Cerkovnik, ki ie slučajno dospel, da pogleda, kako delo napreduje, me je rešil v zadnji sekundi« 'Sasseti je vzel povečevalno steklo z očesa in zaprl pokrov ure. »Prosim, signore«, je dejal in mi izročil uro — »je popravljena.« H. B. Ime, ki pomeni ose za poznioalce blaga! IM k, KI POMENI: OBIŠČITb MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO ST OB F b ING LESI) Skladišče: TRST - Olica S. Nicolo 22 Telefon fttev. 31-138 kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ženskega blaga Obiščite nas in se prepričajte osebno 1 Sti*o 4. ' ~ : DEMOKRACIJA , Deto X. - Štev. 21 ■ -- - .-^-1............ ■■■---- — II I-....... ■■■'■■I ■ ■—.. - Sopotnikom p pouk in raimiilienanie DROBIŽ S PODEŽELJA Komunistični .tits-k na Zahodu z vsem poudarkom zagotavlja, in -brez dvoma počenja .to po. naročilih Moskve, da je pravzaprav z likvidacijo Stalina pokopana 'tudi svetovna revolucija. Hitler je v svoji knjigi. »Mein Kampi« — ki je izšla že 1. 1925 — natančno popisal, kaj bo is-toril, če pride enkrat na oblast. V teku dolgih let je izšlo okrog 9 milijonov primerkov te knjige, vendar je vsebino prebralo le zelo malo čitate-ijev. Imamo pa še druga dela revolucionarjev, ki vsebujejo gledanja, namere in .tolmačenja, ki j,ih celo zgrajeni komunisti niso prebrali: Zbrana dela Lenina. Morda 'bi tbilo zelo korisitnoi za naše komunistične sopotnike in njihove odkrite in .prikrite simpatizerje iz obrtniških in trgovskih krogov, če bi prečrtali vsaj XXV. .zvezek tega dela pod naslovom »Levi radikalizem - otroška, bolezen v komunizmu«. Po prečitamju tega poglavja bi deset tisoči volivcev, ki so glasovali za komuniste, verjetno drugače volili in bi se jim sedanja- Hruščeva taktika, detronizacije Stalina pokazala v čisto drugačni luči. Morda 'bi bilo tudii mnogo manj preskakoval cev. Stalina so v Moskvi pognali s prestola in istočasno so Lenina ponovno potrdili za vrhovnega, malika .svetovnega komunizma. Ce je Stalin, nasilnež in brez-kompromisnež, Lenina potvarjal, potem je — tako zatrjujejo — povsem naravno in pravilno, da »prerojeni komunizem« vodi duh Lenina. In dalje — »današnji Sovjeti so siti drznih, zato pa nevarnih načrtov svetovne revolucije in želijo mir«. Gotovo je, da si zaenkrat želijo- miiru. Da se pa svetovne- revolucije niso odrekli, -dokazuje prav današnje tako močno poudarjanje Lenina. Lenin namreč stalno zahteva v svoj.ih spisih, da je potrebno z -meščanskim zahodnim svetom sklepati kompromise, da se lahko doseže veliki cilj. Lenin je neprestano pridigal, da. ne .zadostuje .zgolj odkrit napad, pač pa, da. je umetnost umikov še pomembnejša. Lenin se .zgraža nad neumneži, ki »nočejo razumeti, da je potreben tudi umik, da se morajo komunisti nujno naučiti legalnega sodelovanja tudi v najbolj reakcionarnih parlamentih, najbolj, reakcionarnih sindikatih, zadrugah in podobnih organizacijah.« Kdo bi se pri tem ne spomnil zavezniške pogodbe med. .Stalinom in, Hitlerjem, obiska Hruščeva in Stalina n5 Winsorskem gradu, na snubitve arabskih držav, katerih vladavine so najbolj reakcionarne na .svetu? Kralj Saud, naj bi svoj dolarski blagoslov uporabil za- proti-zahodna .gibanja v arabskih državah. Hruščev je najbolj, absolutističnemu monarhu, ki ga ima današnji svet, izrekel svoje dopadenje. E, Hrušč-e-v je odličen .leninist! Lenin .se je stalno norčeval nad komunističnimi fanatiki, »doktrinarjii«. Lenin imenuje največjo budalost vojno pro-t: mednarodni -buržuoaziji, »vojno, ki- je stokrat težja, dolgotrajnejša in .bolj. zamotana, kot pa načrtno -izkoriščanje z raznimi sporazumi im kompromisu«. »Ce hočemo ina neraziskano sim težko dostopno .goro, .bomo radi spreminjali smer, hodili po ovinkih, včasih' se bomo celo vrinili na izhodišče in preizkušali malzne smeri.« -kričijo, močijo postelje e .in mažejo pleničke po istih muhavostih- svojih dojilj, kakor se .morajo .smehljati in mahati z ropotulco, če nočejo, da se jim ouceljček posuši. »T.itofaši,stična gr.ižica« j,ih je preganjala, polnih osem .let. »Demokracija« je v ».Zakrpanih hlačah« osvežila slovenski javnosti spominsko moralno ogledalce »možganskih proizvodov« spokornikov okrog »Dela«, da nazorno pokaže, kako se komunizem obeh izpove dan j .tudii na miših tleh .boni »z uma bridkim mečem«. Kremeljske in beograjske kamilice so grižiteo ozdravile, ampak z dojenčki so pač križi .in težave. Ozdraviš eno, pa se malega kričača loti drugo neugodje. Trenutno bruhajo kremeljske in, -beograjske kamilice proti tistim, ki jim je komunizem 'neužitemi.. . In zopet po »tari navadi pisarijo o »najogabnejšnih ilažeh, klevetah in napadih«. No, ko smo že pri lažeh, ibi nam morda -tovariši le razložili:, ali so takrat 24. dec. 1949, ko so v »Delu« napisali o svojih današnjih pobratimih titovcih med drugim tudi tole: »To so banditi najslabše vrste, to so gadi, ki niso vredni niti, da se jim »tre strupeno glavo, to so vlačuge angloameriškega .imperializma, to so degenerirani' policijski agenti, ki so se prodali za plačo, iza avtomobil, za .svobodno ženskar jen je’, to so zvodniki .najhujše vrste«, ali so -takrat, ponavljamo, lagali ali so .govorili resnico? Ce so lagali 'takrat In še mnogo, mnogo let ,za tem, in to v resnici »v majtouj,-šem žargonu, ki ga do sedaj ni bi! še nihče vajen slišati na Tržaškem«, potem tudi .sedanje bruhanje ni prav nič drugačno. Cesar »e je Janezek naučil, Janez zna! Ce pa. so takrat pisarili resnico, potem vemo v kakšni družhi so se ponovno znašli. Torej-, tovariši,, z besedo na' dan! A-li »te takrat -lagali ali ste pisarili resnico? V ostalem pa jim še vedno nudimo pri- da razbijete meščanski parlament iin. vse ostale reakcionarne ustanove, »te dolžni sodelovati v 'teh .ustanovah . . .« In zopet: »Predstavljajte si, da vaš av-to ustavi1 tolpa, -banditov. Izročili jim boste denar, potni list, revolver in tudi avto, To je brez dvoma kompromis. (Dam ■ti dsmar, orožje, vozilo, da mi v zameno podeliš prostost.) Bedasto bi. .bilo -zatrjevanje, da je taik kompromis ».načelno dopusten« ati pa, da- bi č-lo-veka, ki je tako postopal, .smatrali za .sodelavca, banditov (čeprav bodo ‘banditi, ko so si prisvojili avto in orožje, vse to .uporabljali Iza nadaljnje .roparske -napade). Naš kompromis z banditi, nemškega .imperializma je enak takemu kompromisu.« Toliko .zaenkrat našim sopotnikom v pouk .im. razmišljevainje, ko -bodo s komunisti sedeli v novih občinskih svetih. Komantzem s podzemlju V ameriški po-sla,nski .zborn-iei je komisija za protiamer.iško delovanje predložila zadnjo nedeljo obširno poročilo o zbirki dokumentov, ,ki odkriva-jo strategijo in -taktiko svetovnega -komunizma. Komisija je nadalje odkrila- tajne direktive, po katerih se v Združenih državah ustanavlja protizakonita, podzemska komunistična organizacija. Smoter te zamisli je oddaljiti legalno partijo od; vsakega protizakonitega -dejanje, -zato pa ra®-k rojeval no delo -zaupati prav tej- podzemski organizaciji. ■Predsednik komisije, Fr. E. Wailter, je obrazložil, da predstavljata obseg in dinamika te mednarodne zarotniške organizacije neprimerno večjo grožn-jO kot je ,ki -zadevajo -tudi čustva- stalnih iin domačih prebivalcev Tržaškega ozemlja, saj gre za usodo naših sonarodnjakov, ki so .kri naše krvi. Tako smo .zvedeli, da je pretekli torek na tržaški kvesturi -zasedala komisija, k: -proučuje vračanje jugoslovanskih beguncev Jugoslaviji, Upamo, da -gre pri -tem -samo aai nove, -ne pa- za stare -begunce. To je bilo prvo zasedanje te komisije v Trstu. Doslej- je namreč komisija, ki jo -sestavljajo predstavniki! -italijanske vlade- ta Visokega komisarja Združenih narodov za -begunce, imela svoje seje v Vidmu, kjer ie ,zbirno -taborišče novih jugoslovanskih -beguncev in kjer se odloča- -o njihov-i: uvrstitvi med politične begunce, -ki uživajo pravico azila, in ne-,politične begunce, ki -jih nato vrnejo J-ur igoslaviiji. -Zaradi neprestanega dotoka novih beguncev, 'ki jih -tudi odvratna vračanja svobode željnih ‘ljudi totalitarizmu niso -uspela, zavreti, pa je zbirno -taborišče v Vidmu že nekaj časa prepolno in so nove begunce .začasno nas-tamili pri iSv. Soboti v Trstu. .Iz poročila o zasedanju komisije ni raizvidno, ali gre -za .sestanek, na katerem bi. sklepali o novem načelnem sta lilšču glede reševanja vprašanja novih foe-.guncev a-l-i pa je to -samo redni sestanek, na katerem so -sejali, komu 'bodo priznali pravico na zatočišče to koga- 'bodo vir ložnost za- ja-vno razpravljanje -t-udi sedaj., .ko ni .izgovorov o volilnih shodih. -Samo se teh razpravljanj, pred javnostjo -boje, .kljub -bahavostim zmagoslavja-. Tudi. Mussolini, .to Hitler, prav tako kot Stalin so kriča-li o »volilnih .zmagah«, pa so se vsi trije zvrnili proti svoji volji v lastne volil-ne skrinjice . . . Mimogrede še nekaj,. Nujno jim priporočamo, da si omislijo kako poljudno knjižico o -logiki to njenih -zakonih, da ne bodo kvasili o »doktorjih«, ki tako hudo ščipajo nevoščljivosti, fali.ran.ih študentov, v isti: sapi ko .blebetajo o »antikomunizmu naj slabše vrste in najmanj inteligentne sorte«. Morda jim 'bo logika tudi pomagala, da ne -bodo zopet v isti sapi bevskali o slovenskem nacionalizmu v krogih SDZ, obenem pa klevetali, da so podpirali. SL italijanski nacionalisti in da pripada-jo oni sami, slovenski komunistični dninarji, panslavističnemu »taboru združenega slovanstva«. Pravijo, da je med komunističnimi »doktorji« tudi profesorica filozofije. Gotovo ne bi .bilo odveč, da študentom in študentkam okrog »Dela« — sedaj- ob počitnicah — nekoliko osveži osnove logike to psihologije. Drugič še kaj več. Volilne zanimivosti Zanimivo je, da- so v tistih volilnih o-krožj-ih, kjer so nekoč stanovali ameriški vojaki in so -bdila stanovanje! pridržane novodošlim funkcionarjem iz notranjosti, neverjetno narasli glasovi MSI. Morda -b‘. bilo vredno, da KD tudi o tem pojavu -premišljuje . . . Kaj je Tito? Moskovski dopisnik pariškega dnevnika »Le Monde« poroča, da kroži po sovjetski prestolnici naslednja definicija Tita: »Tito je .nogometna žoga. Najprej jo dobro napol n-ljo z zrakom, potem jo krepko .pohodi-jo z nogami- .to končno vso. drvijo za njo!« to -zmogel nacizem, ko je bil na višku svoje moči. Poudaril j.e tudi, da bi moral pregled teh dokumentov -tudi najbolj fanatičnega komunista prepričati o sleparski in -zločinski naravi sistema, ki ga sam zagovarja. Neva komunistična strategija -zasleduje — po teh odkritjih — naslednje glavne cilje: 1) Borba .za »zakoniti, obstoj« partije s premesti.t-vijo dejanskega vodstva v .»podzemlje«; 2) Ustanovitev podzemskega prezidiuma v okviru -zakonitega-partijskega apa.ra.ta; 3) Rekruta-cija takih oseb, ki. jih policija in preiskovalni organi ne smatrajo za komuniste in ki. jih je treba vključiti- v podzemsko organizacijo; 4) Ohranitev v uradih »javne« partije vseh tistih pripadnikov,. ki jih -po-licija, smatra, za, komuniste, za,to da, se s tem obrani fasada; 5) Uporaba metod, ki omogočajo članom ilegalne organizacije, .de se izognejo preganjanj-u i-n aretaciji'; 6) Ustanovjtev »popolnega podzemnega tiska za. publikacije komunistične literature to propagande«. Podobna odkritja so varnostni organi izvršili, tudi, še v nekaterih drugih državah na Zahodu. Tudi pri nas se večkrat šušlja o -takih ta .podobnih načrtih. Povišanje železniških tarif Na italijanskih železnicah -bo kmalu stopilo v velja-vo že del j časa napovedovano povišanje železniških tarif. Verjetno je, da- -bo -zaradi -tega vsaj v začetku nekoliko trpel tranzit skozi tržaško pristanišče. V obveščenih krogih pa pripominjajo, da. bodo v 'kratkem povišaie svoje tarife tudi jugoslovanske to nemške železnice in tako 'bi bilo ravnotežje nili. V tem primeru- bomo zopet prisostvovali enemu izmed žalostnih dogodkov, kakršnih se je že toliko, odigralo na Fernetičih to v Seslja,nu, dogodkov, ki so izzvali zgražamj-e ne samo slovenske, ■temveč -tudi italijanske javnosti. Upajmo -torej, -da so pretresali ‘in iskali, kako •bi do beguncev zavzeli -bolj, človeško to demokratičnemu -ter -svobodnemu svetu -bolj prime-rno stališče. To ljudje, ki tvegajo življenje za svobodo, tudi 'zaislužijo. Saj so komaj pretekli teden jugoslovanski stražniki na meji s -tržaškim področjem streljali proti skupini ljudi, ki je blizu, Škofij hotela ipriiti v Italijo. Nek 19-letni mladenič iz Pulja je bil pri tern ra-njem. Eden izmed strelov ga je zadel v -levo nogo, medtem ko je tekel proti italijanskemu bloku, -Prav tako pa skoro ne mine -dam, da ne bi večje to manjše skupine v orehovih lupinicah tvegale ne,sigurno gladino širokega Jadranskega! morja, da pobegnejo iz razmer, ki jih ne morejo več prenašati. Težave za sestavo obč. odborov V kakih sto slučajih je izid manjšinskih upravnih volitev tak, da ne morejo .sestaviti občinskih odborov niti same vladne sredinske stranke, niti sami -komunisti to 'Nennijevi socialisti, niti ne sami- desničarji! 'Najbolj težavno je to vprašanje seveda v velikih mestih, kot v Firencah, v -Riimu, v Milanu, v Trstu- in drugod1. Vršila so se pogajanja- za kompromis med .Saragatom to Nennijem. Ta. poslednji je .za! sestavo obč. odborov ponudil sodelovanje svoj-ih socialistov v vseh krajih, toda- zahteval je i-zklj-učitev -liberalcev. De-mokrščan-i pa, čena-vno se iz-, javljajo proti odprtju, .na levo in na desno, se v bistvu sodelovanja z Nemnije--v.imi .socialisti niso še izrekli popolnoma odkl-oni-lno. Njihovo žugenje s prefektur-n:mi, komisarji, -ki -naj bi upravljali občine, kjer ni moči izvoliti župana in od -bora, je sicer važno in. resno, toda še ne izključuje možnosti .kakega- -kompromisa prav z nennijevoi-. V tem oziru je Sa-ra-getovo -posredovanje in prizadevanje velike važnosti, ker utegne vendarle -privesti do nekega kompromisa, ki ga bodo prisiljeni sprejeti, -tudi sami demokršča-ni, če si hočejo ohraniti vladno in parlamentarno sodelovanje Saragatovih socialnih demokratov. .Seveda se demok-r-ščani: -bojijo vsakega z-bl listaj® .Sara-gato-vih iin Nennijevih socialistov, ker bi jih to .zbliža n je to ver jetrna, naknadna -združitev sil presenetila in ogrožala. S-aragat ima torej zelo važno in za na daljnji .razvoj socialističnega gibanja v 'Italiji danes tudi zelo pomembno, skoro fo! rekli zgodovinsko vlogo! FaSisti se niso spremenili! Čeprav so skrajni desničarji, posebno fašisti utrpeli pri- zadnjih upravnih volitvah — ne pri nas, pač pa v noitiranjosti države — precejšnje .»zgube, se njihova prepotemca ni prav nič -zmanjšala. Neverjetno je, vendar -resnično, de. si fašizem utira pot prav med državnimi in javnimi nameščenci. Ti .ljudje se niso to preteklosti ničesar naučili. Fašizem je -državo spravil n® rab prepada,, jo pognal v vojno in jo duhovno razkrojil. * • • Mi.sovs.ki, to je neofašistični poslanec De Marsanich je v rimskem parlamentu zahteval v torek 12. t. m., naj Italija, zdaj ko je članica- Organizacije združenih narodov, kratko to malo odpove vso mirovno pogodbo in De Gesped-Gruber.jev do -govor glede nemške manjšine na Tirol- Zgoniške obljube vodenijo Volilne obljube, s katerimi so med volilno kampanjo tako razsipali naši po u-ik,a.zu iz Moskve .i-n Beograda včeraj še na smrt -skregani', danes pa po istih .ukazih objemajoči se komunisti, so že močno po-vodenele. Morda je temu krivo tudi zadnje deževje. V-se-kakor že pridno besedičijo o težavah- i-n .zaprekah, ki -bodo ovirale komunistične modrijan® pri uprav-ljianju občine. Nam, ki- smo že večkrat prestopili državno mej-o-, so komunistične upravne .spretnosti prav dobro znane i-n že vnaprej vemo, 'kakšni raji i-n paradiži nas čakajo, v -bod-očih štirih letih. Medtem bodo verjetno spregledali- tudii še tisti, ki- so si sami podpisali zasluženo "-sedo. .Pot do spametovanja je največkrat .precej dolga. Da pride čimprej. do tega .spametovanja: pa je potrebno, da denv> krafični občani storimo vse, .kar je v na-š.h močeh. Moramo se organizirati. Tistim, ki jih slepijo kom, umi stični zaslužkarji, je treba odpreti oči. -Na živih primerih j.ih je -treba' poučiti, kaj: prinaša komunizem delavcu, kaj kmetu in- kaj o-ibrtniku. -Kdor i-ma- še kaj soli v glavi, bo spoznal, da so oblj-u.be i'z -lažnivih ust 'ničvredne. Kaj vse je komunistični tisk lagal o Stalinu, Sovje-tiji to podrepniških deželah. Kaj vse sta si izrekla- drug o drugem »Pr. dn.« iin, »-Delo«! Kdo je od obeh lagal? Kdo od obeh zasramoval, klevetal? Na 'ta vprašanja bi morali odgovoriti -komunistični -govorniki, ,pa so molčali. Molčijo tudi, ko jih demokrati pozivajo na. javne razprave. ■skern. ki ga po njegovem mne-nju Avstrijci ne spoštujejo, 'te,r naj si dejanski priključi Trst -tako, kot je Tito storil z ostalim delom STO. Ne togleda, da je vlada .istega mnenja! . . . v Šolske vesti Pričetek matur na -gimnazijah, trg. akademijah .in učiteljiščih so prenesli od 26. junija na 2. julij. Tako je sporočilo prosvetno ministrstvo. Šolske razstave in prireditve V Trstu, v industrijski- strokovni šoli v Rojanu -bo odprta .zanimiva razstava izdelkov te šole od 23. do 29. junija. V Nabrežini -bo razstavo odprta v nedeljo 17. t. m. to prava tako v Mavhinjah in Zgoniku. V Devinu bo .razstava, od- 15. do vključno 17. t. m. V Dolini v nedeljo 17. to ponedeljek 18. t. m. 'Zaključek šolske prireditve .bodo naše šele pravno,vale: V Mavhinjah v nedeljo 17. t. m. ob 16. uri. V Nabrežini v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri. V Devinu v soboto 16. t. m. ob 17. uri, V Zgoniku v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri. V Dolini v nedeljo 17. t. m. ob 19. uri v župnijski dvorani. DOKTOR STAVBENIH VED Akademija stavbenih evropskih ved je podelila znanemu tržaškemu stavbenemu podjetniku gospodu Josipu Zollia naslov častnega doktorja, stavbenih e-v-ropskih ved. Podjetnemu 'i-n 'zaslužnemu, možu, ki ga ves Trst pozne to spoštuje, tudi naše čestitke! Izlet v Sapado Majniški izleti SDD so vsako leto izreden doživljaj. Letošnji, izlet se je zaradi vremena .in volitev premakiniil na- prvo, nedeljo v juniju, cilj pa je foi.1 Sapada. Avtobus je bil napolnjen do -zadnjega priklopnega sedeža. Letos je bila zlasti zastopana mladina. (Da je izlet -uspel to da na dolgi vožnji' ni bito niti .za 'trenutek dolgočasja,, se -moramo zahvaliti o-rgemi-izatorjem, ki so zbrali tako pestro in veselo družbo. Gotovo je, da bi se tudi največ;! pus-tač, če bi slučajno padel med nas, ne mogel, otresti obilice dobre volje in popolne sproščenosti. V Sapadi se je družb® razdelila, Mladina, se je odpravila na bližnje vršace, nižinski 'hribolazci .pa so obiskali letoviško naselje ,in okolico — to seveda tudi po kako (gostilno. Mladi smo se vzpenjali po precej težavni poti do snega. Dalje pa je odšla samo šestorica najpogumnejših. Skoda, da nas je pod vrhom zalotil dež to smo ise morali, vrniti. Ob 18. uri -sta se obe skupini zopet združili to s slovensko pesmijo smo se vračali proti Trstu. Med potjo smo se še ustavili v -bližini V-idma na lepem to prostranem vrtu. Mladi se moramo prav lepo zahvaliti vsem, ki so nam pripomogli s potni--no, hromo -to pijačo k taiko lepemu doži vetju! Želimo samo, da .bi SDD zopet priredilo kak podoben izlet. Morda bi bilo umestno, da bi svoje male prihranke prinašali kar -SDD, tako bi si olajšali pot-ntoo. Mladi izletniki dje, ki se trkajo na prsi, da so krščanski socialisti, pa niso niti e,nio niti drugo. V naši vasi ie Besednjaku odklenkalo Demokrati so ga zavrgli, komunisti .ga ne rabijo. Te dni pri: na-s dozorevajo češnje. Njihova prikupna rdečilo® vabi izza- v.sakaga lista. Vendar pa- moramo .letos žal ugotoviti, da letina hi .tako dobra kot je -bila l-an-i. Vz-rokov je več, prvi -pa je nedvomno v muhavosti letošnje pomladi. Zaradi te je sploh ve-s pridelek nekako v časovnem zas-tainku. Upamo pa, da- .bosta vsaj poletje to jesen dovolj ugodna za pravilno dozoritev. V Saležu se krha Dopisnik »Prim. dn.« je v nedeljo — verjetno nehote — izustil resnico. Q naši vasi je povedal o volitvah tu-di -tale: »Duhovi so se že umirili in se bodo, upamo, še bolj. Ce je vsakdo ravnal po svojem-prepričanj-u, svobodno mu! Prava demokracija veleva spoštovanje političnega .prepričanja poštenega nasprotnik®.« Hvala Bogu, d® so komunisti vsaj za našo vas prizmah, da je »Titova demokracija« prav -tako čistokrvna diktatura kot je bil® Mussolinijeva. Mi to trdimo že od 'začetka, ko se je Titova, diktatura usedla narodu na tilnik. Ce mi, to t-rdimo, potem je to »-kaj malo častno blatenje«. Morda pa velja ,za -titovskega -revolucionarnega zaslužkarja »prava demokracija« samo -za Sadež . . . Naša vas je bila od padca fašizma datlje resnična komunistična trdnjava. N,e morda -zato, ker so naši vaščani prebirali Manca, Lemi-na. ali Stalina, pač pa zato, ker je -nekaj, razgrajačev našlo dopade-nj-e nad preteklim fašističnim rogoviljenjem. Nekatere pa je komunizem priklenil z dejanji, ki jtih poštena družba odklanja, tretje je obšel strah, -saj -udarniške tolpe .niso v preteklosti ostajale zgolj, .pri grožnjah. Gabrovec je živa priča, kar ko se komunizem vtepa -ljudem v meso-in kri ... Štivanske krokodilske solze Tu-di preteklo nedeljo je furlanska po-tovka prelila nekaj krokodilskih sofed. C e bi j-e ne poznali, bi celo mislili, da joče ,iiz -resnične žalosti nad resničnimi 'krivci. Takole obupuje: »O ti ubogo delovno ljudstvo, kako ,s:i nesrečno! In to po krivdi svojih vodnikov, ki -bolestno sovražijo nas in prav toliko tudi tega človeka'.« Re,s je, prav zaradi tistih vodnikov, ki so v letih 1945-46 z grožnjami strahovali našega človeka., na-j, ne sprejema zavezniškega kruha, ie nas-talo »vbrizgamo izse-litveno navdušenje«. Ce bi »tisti vodniki« samo droban delček zapravljenega, denarja, ki so ga tako razsipno razmetavali v jalove propagandne namene komunizma, pora.b|ili. ,za. nakupe obalnega pasu, -hi .gotovo ne imeli skrbi z novimi sovaščani. Ce hi »tega človeka« ne bilo, bi tudi ne bilo -zaposlitvenih skrbi-, STO .bi nudilo -dovolj kruha, za vse. To pa »temu človeku« ni -bilo všeč, .zato ga je tudi razbil in prodal. Nad takim premišljevanjem bi se morala razjokati potovka, če bi taka -raiz-mišljevanj® lahko potrka-la- na- njeno svobodno zavest. Tako pa. preliva krokodilske solze, ker je več vredna partijska, mineštra kot pa svobodna misel. Komunistični „uglajenciw iz Boršta Komunistična kulturna vzgoja je posebno 'bogato cvela prav v času volilne kampanje. Komunistična »propagandna središča« so .po-stregla z vsemi .bogatimi ■zalogami staltajains-ke-ga a-ziats-tval tudi dolinske .sloven-ske demokratične volivce. Tako je komunistični »uglajenec« postregel slovenskemu demokratu s svojim možganskim produktom, ki je -tudi pri tem »progresis-tiu« nameščeno na sedalu. Z lastnimi rokami, ki najbrž 'nimajo drugega. opravka kot gnetenje takih proizvodov, je svoj ‘kupček položil na okno tavanj vsadil l-ipovo vejico. Vsak d-ai pač, kar ima! Dušan je ire,s -lahko -ponosen n« .svoj zarod:. Smrtna kosa Dne 4. ,t. m. je umrla Kristina Z-užek por. Le.gi-ša: iz Mavhinj v 70. 'letu starosti. Zapušča hčerko Pavlo -to sina č. 'Ivana, misijonarja v Rimu, 'Sorodnikom naše iskreno sožalje. f Sosič Sonja Minuli petek smo na Opčinah pokopa! i učenko osnovne šole, Sosič Sonjo. Kruta usodiai je nenadoma iztrgala pridno in nadarjeno deklico iz mše srede. Mirno počivaj, draga Sonja! Staršem in sorodnikom naše iskreno sožalje. Nova knjiga Opozarjamo naše čitatelje, predvsem rojake Hrvate to Srbe, živeče na Tržaškem, na- zanimivo knjigo »Redese-t go-din® Iz perspektive emigranta« od dr. Prvislava Grisogono. To delo mam pr.ika-.zuje v .pozitivni 'luči delo to skrb za sporazum ta dobro sosedstvo med -brati Hrvati in Srbi. Zato je danes tembolj potrebna -in aktualna. Knjigo lahko naročite na sedežu SDZ v ulici Machiavelli 22-11., Trst. — Cena-:, dol. 2,50 ®li protivrednost v lirah. Odgovorni -urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOV.IC Tiskarna, Adria, d, d., v Trstu In dalje: »Dokler niste dovolj močna, TRŽAŠKI PREPIHI Ali so lagali - ali pisali pesnico? Titovi spokorniški dojenčki brcajo to zopet vzpostavljeno. Resnica pa bo le prodrla tudi do slepcev -in glu-šcev, pa četudi jo prikrivajo Iju- Begunce so režetali v Trstu Ta teden so bile sporočene dve vesti,