Poštarina plačana. Štev* 24. V Ljubljani, dne 12. funiia 1925. f»ess»9Z(ta štev. Din V-Leto ¥138. * 5 ; ji 1 :'ltti'K t v-v K AteiVi H S j t . ' m fl -.'"H H k' 4) pravni« tvo „Oon9viae" v Ljubljani, Prešernova nlloa 54 Uredništva ^»leviat«, Miklošičeva oesti 16, Telet«. 72 Dr. Korošec priznava zavožesiost klerikalne politike Bodočnost opozicijskega bloka negotova — Dr. Korošec proti ra-dičevskim zaveznikom — Pašič gospodar političnega položaja e opozicijskega bloka, ne pa do razkola v Narodnem bloku, ki ima vse niti političnega V nedeljo je imelo v Ljubljani vodstvo klerikalne stranke sejo, na kateri je poročal njen načelnik dr. Korošec o političnem po« ložaju. Njegov govor, ki so ga objavili listi, dokazuje vso pogrešenost klerikalne poli« tike, ki je doživela v zavezništvu z Radičevo Stranko popoln poraz. Dr. Korošec predvsem ni zadovoljen s potekom razgovorov, ki se vodijo med radi« kali in radičevci v svrho sporazuma. Pravi, da je vsebina sporazuma, o katerem se sedaj govori, popolnoma različna od vsebine spo* razuma, ki ga je zapisala opozicija v svoj program. Tako je dr. Korošec priznal, da se ne sklepa tak sporazum, kakršnega želi opo* zicijsld blok in kakršnega bi hoteli naši kle* rikaici, ampak tak sporazum, kakršnega hoče imeti Narodni blok, ki je prisilil Radi* čevo stranko, da se je odpovedala republi* kanstvu in federalizmu ln da je morala pri* znati monarhijo, državno in narodno edin* stvo. Vse, kar so si zamislili voditelji opozi* eije, je spričo zmago Narodnega bloka pri zadnjih volitvah propadlo in danes se nahaja opozicijski blok, od katerega so si kle* rikaici toliko obetali, v popolnem razsulu. Dr. Korošec je sam odkrito priznal, da bo« dočnost opozicijskega bloka, ki je v veliki meri njegovo deio, ni več trdno za3igurana. Tako je priznal, da se je v svojih računih temeljito zmotil in da je bil zaman ves njegov trud, da bi s pomočjo tega bloka splezal na ministrski sedež. Dr. Korošec je z radičevci skrajno ne* zadovoljen. Predvsem jim očita, da pri svojih pogajanjih z radikali ne streme po končni ureditvi razmerja med Hrvati in Srbi, ampak predvsem po overovljenju nji* hovih še ne potrjenih poslanskih mandatov, po osvoboditvi St. Radiča in tovarišev iz rapora ter po ukinjenju uporabe zakona o zaščiti države proti Radičevi stranki. To se pravi, da skušajo radičevci sklepati kravjo kup&jo ne glede na ostale svoje zaveznike, najmanj pa na slovenske klerikalce, ki so postali radičevcern samo neprijetna ovira. Dr. Korošec pravi, da se vrše pogajanja med radičevci in radikali o navedenih to& kah, če pa se vodijo z namenom, da se sestavi skupna vlada, je drugo vprašanje. S to izjavo je načelnik klerikalne stranke sam pobil trditve klerikalnih listov v zadnjem času, zlasti »Slovenca« in «Domoljuba*>, da Be bo osnovala radikalno*radičevska vlada in da bodo morali samostojni demokrati Izstopiti iz sedanje vlade. Načelnik kleri* kalne stranke dr. Korošec je sam postavil klerikalno časopisje na laž, potrdil pa je naše trditve, da bodo pogajanja med radi* kali in radičevci pač privedla do razbiti« položaja v svojih rokah. Dr. Korošec je v svojem govoru odkrito izrazil dvom nad nesebičnostjo in požrtvo« valnostjo Radičeve stranke in dal tako prav našim nekdanjim trditvam, da je Radiču predvsem pred očmi lastni blagor in da vodi hrvatske in slovenske kmete za nos. Vprašati pa moramo, kako more biti vodi« telj velike slovenske stranke, ki ni odgo* voren za svoje delo samo sebi, ampak vse* mu slovenskemu narodu, tako kratkoviden, da ni videl že lani, kako se bo končala Radičeva slava, in zakaj se mu že lani ni zbudil dvom nad Radičevo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Dr. Korošec je tako sijajno dokazal svojo nesposobnost kot voditelj politična stranke, da mora končno priznavati sam, da je sklenil zavezništvo s stranko, o kateri dvomi, da bi bila sposobna pokazati zaveznikom svojo nesebičnost in požrtvovalnost! In če pomislimo, koliko škode je dozi litike dr. Korošca, se moramo samo čuditi, kako more spričo žalostnega položaja, v, katerega je zašla klerikalna stranka po nje« govi zaslugi, dr. Korošec še trditi in far bati javnost, da trdno upa v zmago SLS. ; fdedtem, ko dr. Korošec sam priznava, da je opozicijonalni blok v razpadu, da so ta blok oddaljuje od svojega prvotnega pro« grama, da se radičevci niti ne zmenijo~ za svoj nekdanji republikanski federalistični program in da je SLS vsled tega s svojimi zahtevami vedno bolj osamljena, postavlja kot vzor stremljenjem klerikalne stranke še vedno boljševiško sovjetsko Rusijo in na* povedujc zmago svoje stranke! Kdo mu bo verjel?! In še to je vredno omeniti spričo vsega navedenega, da dr. Korošec tudi priznava, da sta Pašič in Pribičevič sporazumna in da je gospodar političnega položaja Pašič. Kaj naj torej pričakuje klerikalna stranka v teh razmerah? Nič in zopet nič! Govor dr. Korošca je labudja pesem kle« rikalne politične polomije, na drugi stran! pa nam je dokaz, da je bila edino pravilna politika samostojne demokratske stranke, ki ni nikdar kolebala in je šla vedno do# sledno po svoji začrtani poti za dosego močne edinstvene Jugoslavije. Zato zmas t! guje in bo zmagala, medtem ko postajajo i* kleri! ..... velo slovensko ljudstvo radi brezplodne po» bolj osami jeni! lerikalci v svojem razdiralnem delu vedno Politični pregled Radičevci so zadnje Čase napenjali vse I voru podrobneje sile. da bi zlezli v skupno vlado z radikali, članku. Ponižali so se že prav na kolena, da bi za božjo voljo rešili iz zapora svojega vele« izdajalskega prismuka Štefana Radiča. To* da radikali nočejo o sprejemu radičevcev v vlado ničesar slišati, preden sc ne dovrši razprava proti Radiču. V vrlo mučen položaj pa so radičevci spravili svoje opozicijsko zaveznike, predvsem naše klerikalce. Dočim so se namreč radičevci odrekli že vseh separatističnih prismodarij in priznali vidovdansko usta* govorimo v uvodnem Za treznega in razsodnega človeka je politični položaj dandanes povsem jasen. Vlada Narodnega bloka je tako čvrsta, kakor še nikoli ni bila, in to prav posebno še zato, ker opozicija že dolgo ni bila tako zmedena in razklana med seboj kakor je danes. Vsak vleče na svojo stran: radičevci se zastonj ponujajo v vlado, davidovičevcl stojijo mirno v ozadju, klerikalci in bosan* ski Turki pa si grizejo ustnice. A Narodni rovaja svoje delo v Na« prismoaanj in priznan viaovaansKo usra* blok je složen in provaj; vo, so naši klerikalci (poleg bosanskih Tur« | rodni skupščini Da bi v tem političnem razmerju omenjali še Puclja in Prepeluha, je menda odveč. Onadva sta brezpomeiru ben privesek radičevstvo«.- V Narodni skupščini jo v torek (po pravoslavnih binkoštnih praznikih) zavladalo zopet živahno vrvenje. Na dnevnem redu pa je bila vrlo resna državna zadeva: vprašanje naših zunanjepolitičnih ode nošajev napram Bolgariji, Ta naša vzhodna soseda je nam najopas* nejša in ji moramo posvečati največ pozor* nosti, ker neprestano špekulira, kako bi nam ob primerni priložnosti zopet skočila za vrat in si osvojila Macedonijo. Zunanji minister dr. Ninčič je na torkovi seji Na* rodne skupščine podal vrlo izčrpen pre* gled naše politike napram Bolgarski in po< kov) s svojo avtonomijo docela potisnjeni v kol med brezpomembno politično šaro. S spo* koritvijo radičevcev je kratkomalo za. vedno pokopana vsaka nada na separati* stično razkosanje naše države. Najsijajnejše spričevalo popolne zavo* ženosti klerikalne politike je pač minulo nedeljo podal sam vrhovni general dr. Ko* rošec, ki je na seji vodstva SLS v Ljubljani itd el . 1 tJrJ obupen govor, '■ * ): v katerem "je napadal radičevce, obenem pa priznal, da mora opozicijski blok razpasti čimprej, in da bodo klerikalci k še kakor verne duše v vicah ždeli na svoji avtono* mi ji. V ostalem pa o dr. Koroščevem so* udaril: v bolgarske notranje razmere, ki so prav strahotne, se mi nc moremo in no* čemo mešati. Pae pa dobro pazimo, da so naše meje in naši interesi zavarovani. Za dr. Ninčičem je imel vrlo lep patrijotičen govor davidovičevec dr. Voja Marinkovič, ki je poudaril: Mi Jugosloveni se o svojih notranjih zadevah lahko prepiramo v svoji hiši kakor hočemo, toda napram zunanjim državam, predvsem pa napram Bolgariji, moramo biti vsi složni. To so vrlo trezne beseie in bi bilo dobro, da si jih klerikalci vtaknejo za klobuk, kajti ravno eni so do* slej izrabili vsako našo zunanjepolitično ne« priliko, da so skočili državi za vrat. V evropski politiki vzbuja zadnje dni največ pozornosti tako zvani sporazum v garancijskem vprašanju. ki sta ga v ponedeljek sklenila francoski in angleški ministrski predsednik, Briand in Chamberlain. Ta sporazum določuje por polno soglasje Anglije in Francije glede zavarovanja proti Nemčiji in ohranitve evropskega stanja, ustvarjenega po mirov« nih pogodbah. Garancijski sporazum je novo jamstvo evropskega miru, zato ga moramo tudi mi pozdravljati. BOROVNICA. (Borovniški Pekel.) Marsikatera mnogo bolj oddaljena in manj vredna prirodna zanimivost si je pridobila med ljubljanskim občinstvom že dokaj boljši sloves iu izkazuje številnejši poset kakor n. pr. znameniti Borovniški Pekel, ki nam je tako rekoč pred nosom. Kje tiči krivda? Premalo reklame? Najbrž ni bilo to glavna krivda. Bolj verjetno se nam zdi, da je manjkalo doslej pravega, za vse vrste obiskovalcev primernega, neopasnega pota. Splošne se je tožilo, da je dosedanja „stara pot" čez Hudičev zob za premnoge izletnike prestrma in pa ima o glavno napako, da vodi samo mimo spodnjih dveh Somov, zgornjim trem, dokaj lepšim slapovom pa sc — izogne! Marsikdo se je zato vrnil razočaran ali pa si od drugega šuma navzgor sploh ni upal čez Hudičev zob in kajpada potem upravičeno zabavljal: ja, ali hodimo v Pekel, da plezamo ali da si ogledamo to znamenito prirodno posebnost v celoti in ne samo na pol 1 — Vam tem in takim pritožbam bo upamo sedaj kmalu konec. Prijateljem prirode, osobito izletnikom iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Cerknice sporočamo, da gradi sedaj Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva novo, za izletnike, torej tudi za deco v spremstvu, primerno pot, skozi vse romantično dobro, mimo vseh šumov, neštetih skokov in brzic 300 m navzgor do prvega mlina, odkoder se vrneš potem čez Pokojišče nazaj v Borovnico ali na Vrhniko, na BOROVNICA. Na dopis «Farana», priob-čen v št. 22. z dne 29. maja izjavljam, da sem član tukajšnjega gasilnega društva že čez 30 let in načelujem društvu tudi že 24 let. V vsem tem času se ni gojila v društvu nikaka politika in se tudi danes ne goji. Da vladata v društvu sloga iu red, je že lep dokaz to, da člani, pristaši vseh strank, vztrajajo v društvu In je bilo pred kratkim odlikovanih 1? članov. Med temi 5 z zlatimi in 7 s srebrnimi kolajnami. Da bi bile pri predzadnjem občnem zboru kake spletke zoper izvolitev moje osebe za načelnika, mi ni znano. Poudarjam pa, da sem bil pri vsaki volitvi novega odbora skoraj soglasno izvoljen za načelnika. To bodi odgovor «Faranu» s pozivom, da sc poboljša. -- Anton D r a š 1 e r, načelnik gas. društva v Borovnici in podnačelnik vrhniške gas. župe. bilo lani še nemogoče, se bo dopolnilo letos. Vse, kar je v resnici sokolskega, naprednega v občini, vse giblje, vse dela, vse se žrtvuje. Stavbni materijal se pripravlja, dovaža, razlaga. Zidarska in tesarska dela so oddana. V nekaj tednih bo svedočila ponosna sirova stavba, kaj zmore tudi mala občina z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Začeli smo častno stavljeno si nalogo, na nas je in na naših prijateljih, da jo tudi s častjo završimo. Podajmo si roke, Sokoli! Ko zjutraj vstaneš, Ti bodi prva misel, kaj boš danes storil za Sokolski dom, in ko se po truda« polnem dnevu vlegaš k počitku, si vprašaj vest, če si čez dan storil svojo narodno dolžnost! Zdravo! JEZICA. Tiste manire, $ katerimi je g. bivši »občinski« tajnik Bizjak mislil komandirati celo faro, prinašajo „ts vern; in ta potežni" klerikalni politiki bankerot za bankerotom. Srca- jim ni ratalo, pogoltniti kmetijske podružnice, a kot vrhunec uradne poslovne nedostojnosti bo ostal zapomnjea žalostni primer, da sta Bizjak in župan Kos ovirala zborovanje te organizacije z izgovorom, češ, da bo to med klerikalnimi nristaši g VerbiČa izzvalo hudo kri! Te manire sr prinesle g. Kosti neslaven pokop županske časti, pri čemer njegova estavitev ni bila nobeno politično maščevanje, ampak z najvišjega mesta za grd prestopek izdana kazen. Te manire so peljale g. predsednika Katoliškega izobraževalnega >z ss^lMsa rSSSflK na.Rakek, Cerknico, ali pa tudi čez Kožljek in Ra-kitino v Preserje. Novo pot, Id je bila pretekli teden strasirana, sedaj uakopavajo, popravile so se markacije (g. ICuafeljc), postavita se dve novi brvi, tudi kažipotne table so v delu. Upati je, da bo vse glavno delo do nedeljt, t j. 14. t. hl, izgotovljeno in s tem odprta prilika, osobito ljubljanskim izletnikovi, za nov lep prirodai užitek. Izlet skozi Borovniški Pekel priporočamo izletnikom posebno spomladi in jeseni ter sploh po večjih nalivih. Bovovničani bi storili dobro, ako bi večkrat skozi leto kratko opozorili v jčasopisit kdaj so prizori slapov v Peklu najlepši l in pa dt. pazijo na markacije^ kažipotne table ter eventualne potrebne poprave — saj je njih Pekel ob svojem času res občudovanja vredna prirodna posebnost, prav svoje vrste^ na fcatef*. so lahko ponosni dobil mnogo simpatij" pri dekletih-gojenkah in pri objektivni javnosti. Primer najgrše maščevalnosti ia onemogle jeze je tudi to, da so te manire odjedle gojenkam gospodinjskega tečaja podporo občine, in je la neumesten sklep občinskega odbora med drugim pmesel visokemu gospodu Bizjaku zopet to „srečo", da je bil sramotno izbacnjen iz Kmetijske družbe! če še to omenimo, da se je pisava v „Domoljubu" izvajala popolnoma v duhu teh grdih raanin in da je prinesla mnogo škode klerikalnim glavam, zlasti g. župniku, ter da ni prinesla kredita in poboljšat je katoliškim organizacijam, je jasno, da so bile do sedaj še vse Bizjakove manire za klerikalce zelo, ztio prazne. Zato smo novega župana Severja takoj opozorili na te manire in na g. Bizjaka. Radj ugotovimo, da nas je g. župan Sever prav zela ubogal in da smo z njim docela zadovoljni O. Biz-GORNJI LOGATEC. Kalfc sjsJje »3 jaka pa še dalje stran od županske pisarne! Vsi ■ bližajo svojemi. uit»«4mja. Vs i aafc irsd* »k C4$ iffroaj meda še niso popisni; Bog ne plačuje vsaka trud in vsi naš; uai^orl 6* js.Mttefc«'. Jt.net *\*A sns l3obctc< Eno staro stvar, ki je celo tako starodavna, in najnujnejši nalogi: gradnji lastnega ifeegs .-.tb je « njej sam g. Ahlin z vsemi klerikalci vred ognjišča. Letos bo stal naš Sokolski dota. Kar i&k&srfoo ugotovil, da je zastarela, to častitljivo sve- EttfliMHiata Ci 'Anton Stražar: IV. Pri Narafu bi blia razJjntena Trdinka kmalu ubila Hrenovo Marlanlco... Ljudje, ki so vse U videli, so govorili: «Ta »hod na praznični ponedeljek na Krti-' rt si bomo pa dobro ztporanillb Iz iZelodnlka, ki je mala vas ob Dunajski Cesti in spada k dobski fari, vodi na desno občinska cesta na Krtino. Ta vas enako spada še k dobski fari in slove daleč okrog s svojo starodavno, domala štiristoletno sotsko cerkvico, ki je posvečena sv. Roku. Ta Krtinska cerkvica stoji na prijaznem holmu, Imela je za časa divjih turških napadov na naše slovenske kraje tudi taborsko obzidje In posamezni stari krtinski očanci so včasi radi povedali nastopno pripovedko: Ko so v davnih časih razsajali, ropali in morili divji Turki po deželi, so prihrumeli tudi na Krtino. Vsi prebivalci so bili za trd- nim taborskim obzidjem. Žene. stevčki irr otroci so goreče molili in zdihovaii v ierkv.,--' prosili Boga, Marijo in sv. Roka pomoči.i Krepki možje in fantje pa so stali na obrambi, da odbijejo ljutega nejevernika. Poveljnik Turkov je začel s handžarjern sekati v trdna taborska vrata; kar naenkrat pa mu odleti trska od vrat v oko, da je takoj oslepel. Ves j v strahu zavpije proti svoji tolpi: «Odidimo takoj — tu je svetnik!« Turki so oddrveli naprej, kristjani pa so se oddahnili ter nato vso noč molili in prepevali. Sleherno leto je med drugimi cerkvenimi shodi na Krtini shod tudi m praznični ponedeljek pe veliki noči. Prejšnje čase je bilo vse bolj živahno na ta dan kakor dandanašnji. Fantje pa tudi možje so s krajcarji sekali poleg cerkve jabolka, pomaranče in plrulie, drugi pa so «na stavo» pri kamniških svečarjih in kramarjih s sekiro sekali medene plošče* kakor so bile včasi zabavne šege. Tako živahno vrvenje na praznični ponedeljek pri krtinski cerkvi je bilo tudi tisto leto, ko je Samčeva Katrica v drugič odšla z doma in ko je poteklo jedva par tednov po onem grozovitem strahu in nesreči, ki je le doletela Primatovo mater ob hrastu v Skrjancu. Med mnogimi, ki so prihajali na Krtino, so bili tudi naši znanci Iz povesti: Godec Uriha. mladi FlaJšman iz Prapreč. mlada dva Trdine. pa seveda tudi vsi tisti, lil sc kopali zaklad $krjanc*. Godec Uriha je s svojimi harmo-> vikami šel v znano Naratovo gostilno, ki je na i-apadni strani ravno pod holmom komaj dober streljaj od cerkve. Obenem pa je vabil vse svoje znance, naj pridejo po cerkvenem opravilu za njim na ples in zabava Praznik je bil solnčen in okror cerkve je rojile kakor v čebelnjaku. Med kramarji seveda ni manjka znani Nace iz Krašnje. Imel je vedno največ mten dega sveta okrog svojega šotora. KramaH Nace je tresel v mali vrečici devetdesetera. zvitih številk in te so vlekli fanije «na stavo*. Kdor je bil tako prav srečen, je dobil cel venec tržaških fig. Seveda, največ dobička pa je vlekel pri tem le kramar, ki je zxa% vrečico dobro pretresati. Po slovesnem cerkvenem opravila, ki ia trpelo precej časa, je mladi svet, pa tudi precej možakov z ženicami, krenil po stari navadi pirhe zalivat. Nekaj jih je odšlo U Kovaču, drugi, ki so ljubili ples, pa k Narato* Tudi vsi naši opisani znanci so odšli H Naratu. Prav zanimivo je bilo poslušati, ko jei Linkčev oče ošteval svoje znance-kopačea «Z vami jaz ne grem več zakladov kopat Jaz sem se trudil a vi ste mi pa vse odnesli, E, veste, fantje, to pa ni lepo!* Očanec je bil zatrdno prepričan, da 9d trm fantie odnesli zaklad. Pa premeteni FlajS-, injo vesele medvojne zgodovine pa smo mi 2er-javovri in »brezverci" ter »sovražniki ljudstva" zopet odkopali, da to ogromno ljudsko last vrnemo ljudstvu. Ceni se namreč vrednost te svetinje na 16.000 K veljave iz leta 1918., kar znese danes blizu 45.000 Din. Ko že načenjamo ta proces, ki bo sigurno izpadel tako, kakor mi pričakujemo, dobrohotno opomnimo klerikalne »mladine" iz občinskega odbora, naj niti šuma ne pokažejo, da jim ni za pošteno razvozlanje Ahlinovih procentov. Dajte kralju, kar je kraljevega, dajte ljudstva, kar je njegovegaJ J• K. ŽELEZNIKI. Slovensko bralno društvo praznuje dne 12. julija proslavo svoje ^letnice. Sosednja društva se prosijo, da na ta dan ne priredijo nobene prireditve, obenem pa se vabijo, da se polnoštevilno udeleže te za naš napredni trg in vso okolico pomembne glavnosti. Na svidenje! MOTNIK. Dne 24. maja srno imeli pri nas javen razgovor o podeljevanju kmetijskih kreditov in o davkih. Vseh poslušalcev nas je bilo nad 20, samih volilcev. Za razmere, kakršne vladajo pri nas, smo z uspehom lahko zadovoljni. Predava! je g. dr. Rape. Točno In duhovito nam je predočil celotni osnutek tega velevažnega zakona. Iskreno se zahvaljujemo g. predavatelju in složno žeiimo, da naj naši svobodno od ljudstva izvoljeni zastopniki izglasujejo zakon o podeljevanju kmetijskih kreditov. — Glede dopisa v »Domovini* štev. 21. konstatiramo, da uismo v izvezi z osebnimi napadi ua g. Koreja, pač px trdimo, da je res, da je g. Kogej kot predsednik kraj. šol. sveta kupit drva v Zajasvo-niku tako, da so stala postavljena v Motnik 450 Din en seženj, dočiin so se v Motniku v jeseni dobila po 250 Din. Res je nadalje, da se je stara obč. hiša prodala za prenizko ceno, in res je tudi, da je g. Kogej hotel staviti novokupljeno obč, hišo pod popolno varoštvo Hranilnice, kar pa se samo radi odpora naprednih občinskih odbornikov ni zgodilo. STUDENEC. Da izve javnost, kako se godi nam bolniškim strežnikom v blaznici na Studencu, hočemo vsem čitateljem »Domovine" sporočati nastopno: Nekega dne je šel strežnik v oolaiško kuhinjo po svojih opravkih. Častita sestra Etiu pa ga iznenadi s psovko, da nima v kuhinji ničesar iskati in da naj se takoj pobere vun. Ker pa ni bila njena zapoved v trenutku izpolnjena, se je sestra Ema vsa razkačena vrgla nad strežnika ter ga začela prav nedostojno suvati Uslužbenstvo, ki je bilo prisotno, se je zgražalo nad tem sirovim in nedostojnim postopanjem. To pa častiti sestri še ni zadostovalo, šla je hitro se »opravičevat" na vse strani, češ: strežnik razgraja po kuhinji in tako moti hišni red! Seveda, njej se je verjelo, ker častita sestra Ema, ki je voditeljica kuhinje, ne more lagati, že zato ne, ker je »častita". Kljub temu, da ni strež-. nik ničesar zakrivil, je bil nato obveščen, da v po-1 novnem takem primeru — mora zapustiti službo.' Ali je to kakšna pravica?! Z bolniškimi strežniki, mislimo, bi se moralo pač nekoliko lepše ravnati. Saj moramo ves dan, od jutra do večera, biti v službi, crez kakšnega odmora, dočitn si naše »častite" lahko privoščijo primerne odmore. V prihodnje si bomo že poiskali pravice, ki se nam tukaj ne prizna. Časlito sestro I:mo pa opominjamo, naj bo v bodoče vljudnejša, ker naše potrpežljivosti je konec. ZALOG PRI LJUBLJANE ti »Novem Lažiljubu* od 4. t. m. me znani dopisnik po dveletnem odmoru zopet napada. Toda, ker ne najde nič stvarnega, si pomaga z lažjo, samo da blati. Pravi, da je povsod navada, da se dobava drv za šolo odda potom dražbe, le v Zalogu se to ne zgodi. Naši pobožni «Krekovci» gotovo slabo obiskujejc cerkev in ne poslušajo občinskih razglasov, sicer bi bili slišali, da je bila dobava drv oklicana v nedeljo 31. maja. Isto se je zgodilo tudi lani. Zakaj niste vprašali prej svojega zaščitnika, , ki vam je obljubil postaviti že letos dom, (preden ste v '» hitro odgovori godec in še dostavi: «Mar pa ti živiš od ptičjega mleka?* «Ti, Uriha, povej nam zdaj kako zabavno, ker potem, ko boš mehove vlekel, ne boš utegnil,« ga podreza Presekarjev Jože. ^Čakajte, čakajte, takoj vam povem eno, preljubi kristjani!... Veste, v Cerkljah na Gorenjskem so imeli svoje dni gospoda taj-moštra, ki ga je zelo rad culcal. Neko soboto je užival božjo kapljico pozno v noč. Ko ga v jutro kuharica zbudi, se je siromak kar ustrašil, kajti znal ni nič pridige. Kaj bo pa zdaj--? Kdor ima hudega mačka — je tisti dan njegova pamet zelo kratka! Pa k vsej sreči so Imeli tistikrat v Cerkljah zelo brihtnega mežnarja. Temu je tisto jutro faj-mošter potožil svoje težave. Brihtni Matevž se pa nasmeje in reče: »Veste, častiti, kozarček grenkega mi dajte vnaprej, pa vas vsega hudega rešim. Vi začnite danes pri'1'"o o vsakdanjem kruhu, pa vmes tole vprašajte: «Preljubi kristjani, kaj je boljše kakor vsakdanji kruh?» Jaz se pa bom oglasil iz zakristije in rekel: »Vejo, gospod fajmošter, potica je boljša od vsakdanjega kruha!* VI pa recite: «Če ti več veš, pa ti govori!* Hitro sta se pobotala žunnik in «3ft£nar in končno tako izpeljala pridigo. Samo, da mežnar ni dolgo govoril, ker so mu vrli Cerk-ljani zabranili nadaljnjo pridigo o »vsakdanji potici». toda župnik je med tem le bil rešen zadrege in je naglo odkorakal s prižnice. Ia ko je bilo opravilo končano, sta jo mežnar In fajmošter mahnila naravnost v klet, kjer sta ga zvračala takole, poglejte — —> —•* Pri zadnjih besedah je Uriha nastavil svoj kozarec na usta, ga zasukal In izpil. kakor bi trenil. To Je bilo smeha med pivci! Mladi Trdin je s svojo ženo sedel ravno v kotu pod božjim razpelom iu je zdaj pa zdaj plašno pogledal proti vratom, kakor bi česa boječe priča* koval. Ženi se je to obnašanje moževo zdelo zelo čudno. Kajti vedela je, da Jaka ne so« vraži vinske kapljice; a danes pa pije kakotf bi bil orok. Odkod je Izvirala ta Jakova ran-tresenost? Ko je bil Jaka pri slovesnem cerkvenem opravilu, je tam videl tudi znano klepetuljo, Ordinovo Jero; videl je tudi. kako je ta zlo-. česta ženska iskala prilike, da bi govorila z njegovo ženo — Jaku se je kar dozdevalo, kaj namerja — gotovo je kje doznala o njegovem skritem znanju s Hrenovo Marjanico. Kjer je ena nezgoda, tam se ji še druga rada pridruži. Jaka je ugledal pred cerkvijo tudi svojo znanko grešnega znanja, Hrenovo Mar-, janico. ki končno — o smola! —• sta obe se kakor nalašč se znašli poleg drugih gostov v Naratovi gostilni... V tem mučnem stanju Jaku nI bilo več obstanka v gostilni. Z Izgovorom, da mora malo. ner A., Tišler F., Majhenšek F„ Jeriha Avgust in Jelnikar Tone. Novi odbor nam daje popolno garancijo k novemu razmahu naše misli. Dne 29. t. m. pa se vrši sestanek krajevnih organizacij Litija, Gradec, Šmartno in «Edinosti», Litija, na vrtu g. Jelnikarja. Sestanka se udeleži tudi g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane. Po sestanku se vrši prosta zabava. Na ta sestanek že danes opozarjamo vse prijatelje naše misli. Natančnejši spored še objavimo. 29. junij naj bo praznik naše misli. ČATEŽ. Večkrat se v »Domovini" čita o razmerah v raznih občinah. Zato sporočamo čitateljem tudi naslednji dogodek iz naše občine: Naš gospod župnik je bil zelo razburjen, ker dne 22. marca ni bilo v občinski pisarni podpisano zadolžno pismo za posojilo. Ker pa zna stvar po svoje zasukati, je sam vzel zadolžnico in žel okrog ter dobil podpise, ker se je vsak bal zamere. Zanimivo pa je, da sta jo kot prva dva podpisala najhujša klerikalna nasprotnika in samostojneža, druga dva strica pa sta pristaša narodnosocialne stranke. Toda naj le podpišejr ti možje, mi bi ne marali in ne mogli, kajti vsi vemo in župnik tudi, da se zdaj denar težko dobi, ker vse le s težavo in po nizki ceni prodajamo. Navzlic temu pa je župnik naprosil tako ogromno posojilo in ni pomislil na tiste davkoplačevalce, ki so tako revni, da si niti soli ne morejo kupiti,, a bodo vseeno morali zbrati še zadnje ficke za župnišče. Župnik je dal v načrt župnišča dostaviti še dve sobi za kaplana, dasi ie 30 let nismo imeli nobenega kaplana. Njegovo stanovanje pa le mora biti. Kaj pa mar župniku za larane, samo da bo narejeno lepo župnišče! ORTNEK POD VELIKIMI POLJANAMI. Mirni in tihi smo mi «Do!inci», kakor nas imenujejo bližnji Sosedje, zato smo Vam, g. urednik gotovo bolj malo znani. Imamo sicer svoje napake, kakor vsi ljudje, a ponosni smo sami nase in se zavedamo, da živimo v lepi nacijonalni državi. Ali naj še torej dolgo gledamo napis: «Restauration Ortenegg«? Fej! — za enkrat. TOPLICE PRI NOVEM MESTU. \ nedeljo 24. maja je priredilo tukajšnje sokolsko društvo v proslavo 75 letnice Masaryka, predsednika CSR, «Masarykov večers z govorom, petjem in telovadnimi točkami. S to prireditvijo je »Sokoli zopet pokazal, da prav pojmuje sokolski misa ter d? deluje vsestransko za procvi. rrbdega in z mnogimi težkočaml se borečega društva. Vse točke sporeda so bile dobro izvršene; telovadci(ke) pa so pokazali, da znajo lepo in disciplini-nirano nastopati. Zelo lep napredek je poznati ravno pri orodni telovadbi Po izčrpnem sporedu se jc razvila lepa in neprisiljena prosta zabava. Agilnemu društvu je na lepem uspehu častitati. Skoda pa je, da za to lepo prireditev ni bilo večjega zanimanja od strani naprednega občinstva, in da je bila udeležba od strani domačinov tako mala. Z odsotnostjo in 7. omalovaževanjem za sokolske prireditve se jemlje agilnim sokolskim delavcem le veselje do dela. Napredek Sokola je napredek domačega kraja, zato za sokolske prireditve več zanimanja! Zdravo! HRASTNIK. Hrastniška krajevna organizacija demokratske stranke sklicuje za soboto dne 13. junija v gostilno g. Dolinška «Pod Skalo® javen shod, na katerem poroča gosp. dr. Bohinjec iz Ljubljane o spremembah v novem pravilniku za bratovske skladnice. Predavanje bo za rudarje vrlo zanimivo, zato opozarjamo naše somišljenike, da povabijo čim največ mogoče poslušalcev. Ker se gosp. predavatelj odpelje z vlakom že ob 8. uri, je pričetek zborovanje točno ob pol sedmih. T a j n i k. SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Da peša vera, tega so krivi večinoma sami dušni pastirji. To ve že marsikdo in tudi jaz sem se nedavno prepričal, kako znajo ti posamezni dušni pastirji ljudi vleči za nos z najbolj plitkimi ne-umnostaii in nezinisli. Poslušal sem pri svetem mi-sijonu pridigarja, ki je govoril o škodljivosti alkohola in je posedal tudi nastopno dogodbico, ki je zrasila v njegovi brihtni glavi: „Bila sta nekoč dva človeka npijanjena m ko sta šla spat, je izbruhnil požar, ki je upepel'1 vse. Ko so ljudje naslednje jutro šli gledat na kraj nesreče, so našli na postelji samo pest kosti!" .. Kakšna duhovitost! Požar je upepelil vse, vendar pa so ljudje našli pest kosti — na postelji! Verniki, ki smo poslušali to pridigo, srno zmajevali z glavo in dejali: „Nak, taki pridigar j' nas ne morejo utrjevati v veri in verskih naukih!" i.nSKO. Malo! Kolovodje SLS! V okraju Liško iščejo pridnegf dopisnika za »Slovenskega Gospodarja" in »Slovenca" Prvenstvo imajo oni, ki znajo klerikalno lagati in so izurjeni v kimanju. Nesrečni Deželak in šribar Marijegraške občine iinata že vse svoje dopisniške brihtnosti izčrpane, a ubogi Potokar in Jurjevčev Rude pa imata gr diva cele vagone. Ker pa je nevarnost, da to vse nekam zastane in se skvari, zato se v imenu krščanskem prosi dopisniške pomoči. Kdor se oglasi, bo imel za več sto dni odpustkov. LAŠKO. V zadnji številki hlapca habsburške Avstrije, v »Slovenskem Gospodarju", je neko klerikalno dopisunfe iztreslo vso svojo zalogo brihtnosti na prosto, se je kratko odpravil od žene, rekoč, da se takoj vrne — a je odšel venkaj z naglim korakom in sličnimi občutki kakor kak obsojenec. To priliko, ko je Jaka odšel na prosto, takoj porabi Ordinova Jera ter v največjem vrvežu plesalcev pove Trdinki nekaj na uho. Da je morala biti ta novica zelo važna, se je kmalu razvidelo. Komaj so plesalci zopet posedli okrog miz, — plesala je tudi Hrenova Marjanica — kar se kot blisk pojavi Trdinka pred njo. V obraz je bila vsa divja, oči so ji bliskale križem... Trdinka brez vseh besedi pograbi Marja-Jilco za lase in jo začne butati v zid . . . Seveda je bilo takoj polno pivcev okrog raz-Jjutcne ženske in so jo zgrabili; Trdinka pa začne vpiti: »Zakaj me ne pustite v miru? Jaz ji pokažem, tej zapeljivi vlačugi! Vi še ne veste, kakšno sramoto mi kuha!» Z veliko težavo se je komaj ljudem posrečilo, da so ukrotili strahovito razljučeno Trdinko. Kar vedno In vedno je silila nazaj proti Marjanici, ki je jokala kakor otrok. Uvldevši pa Trdinka, da se ne zmore več znašati nad dekletom, odide iz gostilne brez slovesa kakor furija — za Jakom... Ordinova Jera, enaka Judežu lškarjotu v ženski podobi, se je zdaj začela smukati okrog Marjanice, govoreč ji priliznjeno : «Oh,tl revica, tega pa ji ne smeš odpustiti, tej grdi! Pojdi najprvo k dohtarju, da ti napiše testat, nato pa kar k advokatu! Naj vidi ta grda baba, kaj se pravi take ženske kakor si ti v nosečem stanju, suvati in tepsti!... Vsi pivci, zgodnji in pozni, ki so odhajali ponoči domov, so se menili spotoma: «Ta shod na Krtini si bomo pač dobro zapomnili. Kaj takega pa še ne, kar smo videli danes!» Razumljivo je seveda ladl, da sta tisto noč Jaka Trdin in njegova žena presneto slabo spala. Ko je Jaka uvidel, da nima miru pred razsrjeno svojo ženo, je z jezo odšel venkaj, spat na svlsli... A še dolgo ni mogel zaspati na svislih. Živo so mu stopali pred oči vsi ljubezenski dogodki s Katrico in z Marjanico. Slišal je fante, svoje nekdanje vrstnike, ki so peli zunaj na občinski cesti v jasno, toplo noč: «... najlepša je mladost, mladost, ne bo je več nazaj...» •>•■ Milo se je storilo Jaku pri srcu in krčevito je zaihtel, tiščeč svoj obraz v dlani. CDalie.) aad tukajšnjimi samostojnimi demokrati. Očividno mu ni všeč, da so naši dopisniki sami duhoviti in ngledni možje, in jim nima kaj slabega očitati Dopisnik tega umazanega lista je tudi tako predrzen, da imenuje »Slovenskega Gospodarja" za najbolj pošten list, mesto, da bi obžaloval njegovo ostudno zgodovino. Mogoče smatrajo klerikalci ta list zato za pošten, ker se je svoj čas boril, v škodo vseh Slovanov, za interese Nemcev. Tudi so naši klerikald tako naivni, da žele, da bi jih mi hvalili zato, ker so privedli občino Sv. Krištof skoro na psa. Končno eo omenili svojega kočijaža Hrastnika, ki jo jc kot član okrajnega zastopa popolnoma zafural. V ostalem pa dopisun svoje brezpomembne čenčarije za* ključuje z neizbežnim priznanjem, da demokrati * laškem okraju lepo napredujejo. In to je glavno 1 SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Naš klerikalni vedja V. S. je ves v zadregah kakor takrat, ko ga je g. župnik opozoril zaradi čudnega življenja. Zaman se v potu svojega obraza trudi za obstoj SLS in nič mu ne pomaga njegova brihtnost Toda možakar naj ne misli, če je v nekaterih ozirili neprekosljhr »kras" SLS, da je tudi pri agitaciji tak veleum. TRNOV HRIB NAD LAŠKIM. Gospod Josip Ulaga, »baron von Hudajama", še zmiraj rad po svoji stari navadi pohvali SLS. Nič kaj všeč mu ni to, da smo tukaj sami demokrati. Tudi »Domovina4* ga v oči bode, zato hujska proti njej, da je brez> verska itd. Zagovarja pa „?lo"enskepa Gospodarja", ker zna tako neprekosljivo lagati. Klerikalni okusi so pač različni... SEVCE PRI SV. MARJETI. Eksžupan občine Sv. Krištoi igra vlogo malega Stipice Radiča. Radi sramote si ne upa nikamor in tiči za pečjo ter kuje načrte, kako bi podrl nepremagljive stebre JDS v naši občini jezi ga, ker ga gotovo ne bo njegov generuiieimus lepi Tonče zapisal v knjigo svojih junaških gardistov. KAPELE PRI BREŽICAH. V nedeljo, dne 7. t. m., so se vršile pri nas občinske volitve, ki so končale s popolnim porazom klerikacev, Dočim so klerikalci dobili pri skupščinskih volitvah še 170 glasov, so rešili sedaj komaj 54 glasov. Naprednih glasov je bilo 220. Klerikalci so radi tega poraza zelo poparjeni. MARENBERG. Naš Mirko Lešnik jc prišel nazaj — v prelepi marenberški raj. Nekaj je zmislil, nsprc-vil tako — prijel je za »plaj-bez», napisal tako. «-Vi demokrati, počakajte malo — pri občini vas je mnogo premalo. Jaz prišel sem zdaj, da bo odbornikov več —• zgago bom delal, napravil pa neč...» Prisrčno se Lešnik sedaj smehljd — ker Mikule-tič po njegovi viži skakljd. To sta dva pristaša vroče krvi — kramljata po svoje, kar sc jima zdi. Oj sveti duh, zoper tebe je marsikdo grešnik — le-tega ne vesta Miku-lctiČ in Lešnik HUM PRI ORtoOiU. V tukajšnji prenovljeni krajni šolski svet so Izvoljeni- načelnik g. Puklavec Ludovik kmetovalec v Fran-kovcili, načelnikov namestnik g. Šiaropar Franc, kmetovalec v Frankovcih. *er blagajnik g. Keček Ludovik, posestnik na llamu. Vsi izvoljeni so zavzeti za proč vit unmače šole. — Zadnje poročilo, da so tatovi v prejšnjem tednu vdrli na Humu pri Ormožu v vilo g. Piriha iz Ptuja ter odnesli raznega blaga za 15.000 Din, je neosnovano. G. Pirili tam sploh nima vile in niso tatovi na Humu nikjer pokradli, marveč imamo pred takimi zlikovci že precej časa mir. Kmetijski pouk ZGODNEJE KOSITI, POZNEJE TRGATI! Ta klic naj se razlega po vseh našiti krajih! Naj ga čujejo in se po njem ravnajo vsi naši živinorejski kraji in naj ga uvažujejo tudi vsi vinski kraji. Pri nas Imamo dva glavna pridelka, to sta k r m a in v 1 a o. Pri obeh delamo Se velike napake. Po živinorejskih krajih spravljamo seno z naših travnikov navadno prekasno, po vinskih krajih pa trgamo prezgodaj. Olede košnje si moramo predočiti, da je kasneje poko-šeno seno manj okusno in manj tečno in da jc škoda, ki jo na ta način trpimo, velika. Praviloma bi morali kositi, ko začne trava kazati svoje latje in klasje, ne pa V polnem cvetju ali pa še pozneje. V tem času »gubi seno 2e na svoji tečnosti. In sicer vsled prešanja in oploditve trav. Kakor je treba zeleno rž dosti zgodaj kositi ali pa zeleno tur-ščico, ravno tako je delati tudi pri travi. Pri nas je živinoreja glavna panoga kmetijstva, ki jo moremo ln moramo dvigniti s p o m o č-j o b o 1 j š e g a k r m 1 j e n j a, ki obstoja tudi v tem, da pokladamo živini bolj tečno seno kakor ga danes spravljamo. Tega pa dobimo s košnjo, ki je dosti zgodnja, ali bolje rečeno, ki je v pravem času izvršena. Zgodnje košnje (koncem maja in pričetkom junija) poznamo sicer tudi pri nas, toda le redko se pri nas izvajajo. Vsak čaka daljšega ugodnega vremena, ki nastopi običajno šele sredi junija, ko je glavni čas cvetja navadno že pri kraju. Po vinskih krajih kvarimo pa naš glavni pridelek, ki ga imamo v vinu, s tem, da p r e-zgodaj trgamo in da dobivamo na ta način slabši pridelek. Vsako leto se opozarjajo vinogradniki na to, da je treba s trgatvijo počakati, da nam grozdje bolj dozori. Navadno najdejo to besede le gluha ušesa. Komaj je grozdje za silo zrelo, pa že hiti vse v trgatev. Na razliko, ki se pokaže pozneje v dobroti vina, se nihče ne zmeni. Nepobitno dejstvo je, da nam taka vina iz premalo zrelega grozdja kvarijo vso poznejšo vinsko kupčijo. Ce se ima vino doma popiti, dobro. Potem se lahko porabi vsak cviček. Če nam je pa na tem, da se vino gladko in dobro proda, sc moramo pa potruditi, da pridelamo kaj boljšega in da kupcc z dobrim vinom pritegnemo. Seveda ima pri košnji in pri trgatvi svojo besedo tudi vsakokratno vreme. Toda večkrat se zainudi ugodna prilika, pa zgolj zaradi tega, ker se vse preveč krčevito držimo naših starih navad. Bodimo tudi na to stran bolj pozorni in preudarni. S košnjo ni odlašati, s trgatvijo se pa ne prenagliti I PO IŠČIMO PREDENIČNA GNEZDA! Sedaj, io te je začela razvijati druga košnja detelje, je čas, da se ubranimo velike škode, ki jo dela sleherno leto predenica (predlenc, živa nit) po naših deteljiščih. Ta zajedalka nam dela silno Ikodo ne le s tem, da nam uničuje košnjo tistega leta, ampak tndi še pozneje, kajti kjer se naseli ta Škodljivka, tam je tudi detelje konec. Pri nas se zmenimo za predenico in njeno Škodo navadno šele takrat, ko je že prepozno, ko se je predenica že razpasla in je glavna škoda že storjena. Vidimo jo šele takrat, kadar se nam že od daleč prav očitno pokaže v podobi tistih rumenih lis, tistih okuženih in pekončanih mest po deteljišču. Takrat! je pa glavna škoda ie gotova in vsa naša pomoč za tisto leto že preveč zamujena. , Ce hočemo priti predenici o pravem času do živega, ne smemo čakati, da se nam po svojih rumenih lisah že od daleč pokaže, ampak jo moramo zatreti, kakor hitro jo izsledimo med deteljo. Takoj o prvem lasa njenega nastopal Potem lahko rešimo deteljo pred njenim uničevanjem. V tem času imamo tudi najmanj dela z njo, ne glede na to, da nam v prvem Času tndi ne napravi še svojega cvetja in semena in se aam ne more na ta način naprej ploditi in širiti, bodisi po použiti krmi in po gnoju ali pa sploh ob času košnje in sušenja. Vsaka prepozna pomoč ima lahko za posledico, da se nam predenica na en ali na drag način razširi in naprej zaseje. Zaradi tega je naša dolžnost, da predenico o pravem času zasledimo, namreč takoj, kakor hitro se pokaže. Treba tedaj, da deteljišča sedaj pred «hr«£o ležalo nitrat pregledujemo. Predenica se pokaže navadno proti sredi junija, ko nastopi gor-kejše poletno vreme Tedaj v drugi košnji detelje, bodisi Jucerne ali pa domače detelje Pri lucerni moramo biti še previdnejši, ker nam predenica uniči napadeno deteljo za dolgo vrsto let Če smo predenico zasledili, naj se napadena mesta zaznamujejo s količki ali pa vejicami, da jih laže najdemo, ko se lotimo pokončevanja. Kako je predenico uničevati, o tem se je pisalo tudi že v tem listu. Z močnim štupanjem z apnenim dušikom ali kajnitom jo pokončamo, detelje pa ne. Prej pa je napadena mesta pokositi in dobljeno deteljo tako ven znositi, da se nobena nitka ne raztrosi, kajti vsaka nit daje nove rastline in nova gnezda Ker se predenica hitro razleze naokrog, je previdno, če pokosimo deteljo okrog napadenih gnezd še pol metra naprej in 5e ves ta prostor postopamo. S tem zajezimo popolnoma njeno nadaljne prodiranje. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na novosadski blagovni bor?1' se je dne 9. junija trgovala p š e n i c a po 460 Din, t u r š č i c a baška po 197 Din 50 para do 210 Din. Z drugim žitom skoro ni nič kupčevanja. Moka «0» pa se trži po 700 Din za 100 kg. ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Mariboru so dne 9. junija bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 Din 25 para do 9 Din; poldebeli voli 7 Din 50 para do 8 Din; biki za klanje 5 Din 50 para do 7 Din 50 para; debele krave 6 Din 50 para do 7 Din 50 para; krave klobasarice 3 Din 50 para do 4 Din 50 para; molzne in breje krave 5 do 7 Din; mlada živina 6 Din 50 para do 8 Din; teleta 10 Din do 11 Din 75 para. Cene mesu: govedina 12 do 20 Din; teletina 15 do 22-50 Din; svinjina 15 do 30 Din. Za konle in krmo ni bilo cen. Kratke vesti Vrednost denarja- Dne 9. junija se je dobilo na zagrebški borzi v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 834 do 846 Din; 100 italijanskih lir za 285-89 Din; 1 dolar za 59-20 do 60 Din; 100 švicarskih frankov za 1153 do 1163 Din; 100 francoskih frankov 290 do 296 Din; 100 češkoslovaških kron za 175-80 do 178 20 Din. stranka, ki šteje 60 poslancev, je morala kapitulirati s svojimi separatističnimi zahtevami pred državno in narodno politiko Narodnega bloka, klerikalci pa menda tudi ne mislijo, da bodo s svojimi rošec, ki še vedno pridiguje klerikalno avtonomijo, o 20 poslanci prodrli z glavo skozi zid enotne fronte Narodnega bloka. Zato je tembolj smešen dr. Ko-kateri čivkajo že vrabci, da je za vedno pokopana. Mnenja pa smo, da bi bili tudi klerikalci za vsak sporazum z radikali ali pa tudi s celotnim Narodnim blokom, če bi jim ga kdo ponujal. Na to pa seveda nihče ne misli 1 -h Pucljeva mfatilnica. V ^Kmetijskem listu» je pričel g. Pucelj priporočati kmetom •Narodni dnevnik», ki mlati samo prazno slamo. To je namreč glasilo par ljubljanskih gospodov, predvsem veletrgovca Jelačina, ki bi na vsak način radi igrali v javnosti kako vlogo, pa ne vedo, kako bi to načeli. Pucelj, o katerem pravijo, da je šegav in da rad po ribniško potegne koga za nos, misli menda s priporočanjem tega lista, ki mlati in prodaja v svojih predalih samo prazno slamo, potegniti tudi naše kmete. Pa se bo bržkone zmotil, ker imajo kmetje že v Pucljevem glasilu «Kmetijskem listu® dovolj prazne slamel + Kaj so naredili klerikalci za kmeta, tega dr. Korošec na nedeljski seji vodstva SLS niti omenil ni. Tega seveda zato nI storil, ker ni mogel, kajti klerikalci ne morejo ničesar pokazati, ker niso po volitvah še ničesar dosegli v Narodni skupščini za našega kmeta. Oni so se pač prepirali o cirilici in takih stvareh, ki so za gospodarsko življenje našega kmeta brez pomena, niso pa ničesar storili za zadovoljitev kmetskim potrebam. Zato je tudi dr. Korošec slovesno molčal o delu klerikalne stranke za kmetsko ljudstvo in je samo pel jeremijade o zavoženi politiki opozicijskega bloka. Vsak ptič po svoje — pravi pregovor. 4- Sporazum In klerikalci. Dr. Korošec je v nedeljo na seji vodstva klerikalne stranke izjavil, da sporazum, ki bi ga radi radičevci sklenili z radikali, ne predstavlja tega, kar si je zamišljal opozicijski blok pod sporazumom. Najlepše pri vsej stvari pa je, da dr. Korošec v trenutku, ko se odločuje usoda obstoja opozicijskega bloka, ni ničesar povedal, kako si predstavlja klerikalna stranka sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci Govoril je pač o federativni ureditvi države in omenjal avtonomijo; kako pa se naj vse to zvede, kar hoče imeti, dr. Korošec ni znal niti namigniti. To je znak, da se klerikalna stranka bori samo s praznimi besedami, da pa sama ne ve, kaj prav za prav hoče in kako naj zvede, kar proglaša za svoja načela. Radičeva * Prihod kraljevske dvojice na Bled. Beograjsko časopisje poroča, da pride v drugi polovici tega meseca kraljevska dvojica na Bled, kjer ostane vse poletje. * Medvedova slavnost v Kamniku. V nedeljo so odkrili v Kamniku spominsko ploščo na rojstni hiši pesnika Antona Medveda. Slovesnost jc bila veličastna in ji je prisostvovala velika množica ljudi. * Na progi Ljubljana-Beograd bodo letos stare in večinoma že trhljene tračnice zamenjane z novimi. Od Beograda do Broda je delo že Izvršeno, na ostalih delih pa bo dovršeno do jeseni. Po novih tračnicah bodo vlaki baje mnogo hitreje vozili. * Sreča Vas išče! Ne zamudite! Nakupite ali naročite si takoj srečke velike efektne loterije: 300 dobitkov vrednost 15.550 Din. Srečka stane samo 5 Din. Naročite tudi za svoje znance in priložite naročilu znamko —• na naslov: «Narodno kulturno društvo Mala Nedelja.« Ako naročite 10 srečk, dobite eno zastonj. * Težka obsodba dr. Koroščeveea glasila. Mariborska „Naša Straža", ki je osebno glasilo dr. Korošca in štajerske politikujoče duhovščine, je eden najbolj strupenih listov v vsej Jugoslaviji Dokler sc je skrivala za imuniteto klerikalnih tigrov, ji sicer ni bilo priti do živega, čim pa je prejenjalo tigrovsko odgovorno uredništvo, je bilo proti „Naši Straži4' v en mah vloženih okrog 30 tožb. Posebno zanimiva razprava proti „NaŠi Straži" sc je vršila v torek, in sicer radi predrznih ob- nj, ki jih je „Naša Straža" tekom volilnega t -javila proti g. Robniku, nadučitelju pri Sv. Jurju ob Pesnici, ia že proti nekaterim uglednim naprednjakom. Obenem je bil radi istih tiskovnih zločinov obtožen tudi stari grešnik »Slovenski Gospodar". Obravnava je izpadla tako, da sta „Naža Straža" ia »Slovenski Gospodar" obsojena na 900 Din globe in na plačilo vseh stroškov, obenem pa še morata objaviti preklice svojih grdih obrekljivosti. Seveda bo temu žigosanju obeh mariborskih klerikalnih organov sledilo že marsikaj novih. * Nesreča klerikalnega poslanca g. Fran« Školja. Župnik in poslanec France Skulj se jo preteklo nedeljo z motorjem odpeljal iz Ribnice proti Ljubljani. V bližini Turjaka je motorni voz trčil v neki avtomobil in se razbil. Poslanec je dobil znatne poškodbe. Prepeljali so ga na grad Turjak, kjer so mu nudili prvo pomoč. Upati pa je, da kmalu okreva. ., * Nesreča s kolesom. Kaplan Govekar, ki službuie v Krškem, se ie v nedeljo popoldne ponesrečil s kolesom na cesti pod Smlednikom. Ko se je vozil na tamošnjem klancu, je vanj pridrdral neki drugi kolesar na motorju. Kaplan Govekar je bil tako močno vržen ob tla, da si je zlomil nogo ter se onesvestiL Se Istega dne so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, dočim neprevidni motorni kolesar še ni dognati. * Nesreče pri streljanju s topiči. Na bin-koštni ponedeljek je bil nevarno ranjen sin posestnika Pencata iz Malih Vodenic od to-piča, s katerim so streljali pri žegnanju. Neprevidnost pri streljanju z možnarji je rodila že dosti nesreč in tudi mladi Penca bo najbrže zgubil vid na obeh očeh. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico. Isti dan se je ponesrečil tudi neki mlad dečko v Novem Lurdu. Tudi $a je dobil precej težke poškodbe. * Nesreče v Trbovljah so spričo težavne službe, ki jo opravljajo rudarji in delavci v tamošnjem revirju, prav pogoste. V torek sta sc zgodili kar dve nesreči. Mlademu Francetu Erženu je voziček z opeko zdrobil glavo, da je nesrečni fant bil takoj mrtev. Na vzhodnem okrožju revirja pa je zasulo pri kopanju premoga dva radarja, Franca Stoklasa in Franca Zeliča. K sreči so prihiteli tovariši na pomoč in so oba zasuta rudarja rešili po dve-urnem odkopavanju. " Samomori se zadnje čase v Ljubljani in okolici neverjetno množijo. Oni dan so potegnili iz struge pri Vevčah truplo Viktorja Nagyja, upravitelja ljubljanske Vnovčeval-nice, ki si je pred 14 dnevi zaradi živčne raz-ruvanosti poiskal smrt v mokrem grobu. V torek pa se je v Ljubljani zaradi čudne duševne pobitosti obesil 261etni Viktor Krobath, Pri Lazah pa so potegnili iz Save ženo ljubljanskega železniškega uslužbenca. Josipino Cerar, ki je dne 5. junija odšla z doma in se podala v vodo. Množeči se primeri samomorov naravno precej razburjajo ljubljansko javnost. * Zopet dve smrtni obsodbi. Pred porotnim sodiščem v Celju je bil te dni obsojen na smrt Jožef Hotko, ki je pred meseci umoril trgovca Kraljiča. — V Novem mestu pa je porotno sodišče prisodilo vrv Milanu Esapo-viču. ki je lani v oktobru v Vrtinski vasi s sekiro usmrtil zakonca Vcrdelja ter ju oropal. * Tragična smrt. V nedeljo se je v Mariboru zastrupila z lizolom 28 letna Pavla Sre-bre, hči trgovca. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. * Štorklja na cesti. V nedeljo zvečer je posestnico Marijo Hafvik iz Podbrežja pre hitela materinska sreča in je na cesti povila krepko dete. Mati in otrok se dobro počutita y oskrbi mariborske bolnice. * Smrt v Dravi. Šestnajstletna železničar-ska hčerka Marija Trobentar iz Pobrežja pri Mariboru je pasla koze ob DravL Ker pa je sirotica bolehala na padavici, je bržčas dobila napad in je zdrknila v dravske valove. Njenega trupla doslej še niso naših * Kobilice v Hercegovini V posameznih krajih v Hercegovini so zadnje dni kobilice začele uničevati polja. 2e lani so storile mnogo škode, toda letos jih je vse večje število. Kmetje se te nesreče ne morejo dovolmo ubraniti. Milijonske globe vojvodinskih trgovcev. Nekateri novosadski trgovci so se upirali plačati predpisane davke, dočim so že prej prijavili povsem netočne podatke o svojem poslovanju. Posebna komisija finančne delegacije je ugotovila, da so navajali do šestkrat manjše vsote svojega prometa, kakor odgovarja dejstvom. Vsi zadevni trgovci so bili radi tega obsojeni na občutne globe, ki dosegajo milijone, v enem primeru pa celo 5 milijonov dinarjev. * Nečloveški oče. V Bosanskem Brodu so te dni aretirali delavca Milana Vuksana, ker je svoje otroke mučil z gladom. Zacira! jih ie v sobo in jim ni dal nobene hrane, sam pa je med tem izvrševal razne nečednosti z nepoštenimi ženskami. Hčerka Ljubica je umrla radi lakote, starejšega sina pa so našli nezavestnega. Oba otroka sta lila osem dni brez hrane. Iz raznih krajev * V Škofji Loki je bilo v noči od sobote na nedeljo vlomljeno v fotografični atelje g. A. Blaznika. Tat je odnesel fotografični aparat in nekaj drugih predmetov. * V Vurbergn se je obesil posestnik Jože Cerne iz Krčevine. Otroci so ga našli obešenega v gozdu. Domneva se, da se mu je omračil um. * Pri Sv. Jederti nad Laškim je umrl upokojeni rudar Anton Hribar. Pokojni je bil vnet pristaš JDS. Blag mu spomin! Pismo koroškega kmeta Prejeli smo in objavljamo nastopno zanimivo pismo zavednega kmeta v zasužnjenem Korotanu: Enkrat se moramo tudi rai koroški kmetje oglasiti. Mislil sem, da pri nas na Koroškem »Domovina" nima veliko naročnikov. Prišel sem pa zadnji četrtek v Celovcu z nekim izobraženim kmetom skupaj ter sva govorila o „Domovini". Zelo sem bil radoveden, kaj mi bo on povedal. Sodil je o tem listu takole: Domovina je list, katerega vsak človek lahko bere in tudi razume. Ona ti pove resnično kar drugo klerikalno časopisje zamolči Ta inož je bil včasi naročnik „Domoljuba". Pripovedoval mi je, da pise »Domoljub" Čisto preveč napeto klerikalno. Novice, ki zadenejo kakšnega klerikalnega pristaša, pa vse zamolči. Radi tega je pa »Domovina" boljša, ker piše vse odkritosrčno. Sklenila sva na to, da bova »Domovino" razžirje-vala. Mi Korošci se ne moremo vmešavati veliko v vaše strankarske zadeve. Pri nas imamo samo eno in sicer Koroško slovensko stranko. Pač čutimo, da smo v Avstriji Ako bi pa mi bili pod Jugoslavijo, bi se tudi pri nas ta naša stranka razcepila in SDS. bi dobila pri na3 precejšnjo moč. Tudi mi nočemo trobiti vsi v en klerikalni rog in ne bomo pozabili nikoli tistih, ki so nas že enkrat rešili, a žalibog samo za kratko dobo. Tedaj pred nesrečnim plebiscitom smo sc počutili svobodni in močni Na svoji zemlji prebivamo se danes, a se ne počutimo doma. Precej živahno je bilo tudi pri nas gibanje glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Seveda je zdaj skoro ves svet proti veliki in mogočni Nemčiji. Pozabili pa ne bomo, kaj je »Domovina" pisala, da namreč vlada kraljevine SHS. ne bo trenutka prezrla v kakšnem takšnem ali pa v enakem primeru, da se Koroška in štajerska prideli tja, kamor po svoji narodnosti spada, namreč k Jugoslaviji. Kako nam gre v narodnem in gospodarskem oziru* vam napišem ob drugi priložnosti. Iskreno pozdravljam slovenske tovariše v svobodni domovini in v3e čita-telje »Domovine". — Koroški kmet deca »Sokola» Št. Vid, s katerim je Ježica v, delovni zvezi, igra pa izvrsten salonski or* kester in tamburaški zbor iz Št. Vida. Vstop* mna: sedeži po 8 Din, stojišča po 5 Ditu otroci do 10. leta v spremstvu staršev prosti. Dne 14. junija vsi na Ježico k petletnici «Sokola». Na svidenje 1 Zdravo! s Velik sokolski zlet ▼ Prekmurju. V ne* deljo, 14. junija, priredi mariborska sokolska župa svoj VII. župni zlet v Mursko Soboto. Ta dan slavi namreč sokolsko društvo t Murski Soboti petletnico svojega obstoja In obenem razvije svoj prapor. Pričakuje se, da bo ta zlet ena najsijajnejših manifestacij vi pokrajini, ki je dolga stoletja bila pod tujčevim jarmom, a ji je ob prevratu z nami vred zasijalo solncc svobode in uedinjenja. s IV. okrožje sokolske župe Ljubljana priredi v nedeljo, 14. junija, okrožni pešizlet v Komendo. Ob pol 3. uri popoldne zbiranje društev v Mostah, nato pohod v Komendo in do telovadišča v Kaplji vasi. Ob 4. nato javna telovadba, po nastopu pa ljudska veselica. Sodeluje kamniška mestna godba. s Sokol ua Ježid praznuje -v nedeljo, 14. junija petletnico svojega marljivega delovanja, in sicer s krasno javno telovadbo, ki bo ob 4. uri popoldne na vrtu I. Ramovževe gostilne, p. d. «pri Jančetu». Gostilna ''e ob Dunajski cesti v Stožicah, v smeri Ljubljana-Ježica prva gostilna na 1 e v i strani, od Ljubljane oddaljena pičle pol ure. Pri slavnostl sodeluie vso telovadeČe članstvo, naraščaj S^imjska kiaga Svinjska kuga v ljubljanski oblasti po krivdi državnega zavoda v Križevcih. — Ogromna škoda radi uporabe napačnega cepiva. —. Prešiči okuženi. 4 Proti svinjski rdečici, ki je kužna bo« lezen, se je zadnjih 20 let zelo uspešno upo* rahljalo cepljenje v ta namen pripravi je* nega seruma. Ljudstvo je tekom let spoznalo uspešnost takega cepljenja in se je v; veliki meri posluževalo te varnostne oda redbe zlasti spomladi pred nastopom vro* čine, ko se začne pojavljati ta kužna bo* lezen pri prašičih. Tudi letos so okrajni živinozdravnikl organizirali cepljenje proti rdečici, ki pa je pokazalo nepričakovane posledice. Cep* Ijeni prašiči so začeli poginjati ne na rde« čici, ampak še na hujši bolezni, ki je znana pod imenom svinjska kuga. V novo« meškem, litijskem, brežiškem in Ijubljan« skem okraju je na tej kugi poginilo ved sto cepljenih prašičev, radi česar jc škoda naravnost ogromna. Preiskava je dognala, da je temu vzro^f dejstvo, ker je državni zavod za i zdelo« vanje cepiva v Križevcih na Hrvatskem* poslal našim živinozdravnikom aamesto ce» piva proti rdečici vsled malomarnosti na* pačno cepivo. In sicer bacile svinjske kuge. Tako se je zgodilo, da prašiči niso bili cep« ljeni proti rdečici, pač pa so bili okuženi a svinjsko kugo! Proti rdečici se cepijo prašiči na ta na* čin, da se ubrizga pod kožo kultura bacilov rdečice in serum kot protistrup za te bacile. Zavod v Križevcih pa je poslal namesto kulture bacilov rdečice kulturo bacilov svinjske kuge in serum proti rdečici. Ker pa serum proti rdečici ne uničuje bacilov svinjske kuge, se je ta bolezen hitro raz« pasla, kajti proti kulturi bacilov svinjske kuge, se mora vcepiti serum, ki proti njej deluje kot protistrup. Mogoče bi nesrečo še omejili, ako bi prašiče cepili še s serumom, ki je določen za uporabo pri svinjski kugi. Ni dvoma, da nosi zavod v KriževciK vso odgovornost za nastalo škodo in m o« ramo zahtevati, da se krivci kaznujejo po zaslugi. Skoda, ki jo taka brezvestnost more povzročiti našemu gospodarstvu, je lahko še večja, ker vzbuja med ljudstvom nezaupanje proti pravilnemu cepljenju pr«* šičev. Vsem prizadetim svetujemo, naj pri uradni ugotovitvi svinjske kuge poginulih prašičev zahtevajo, da se zabeleži tudi nastala škoda v svrho odškodninskih zahtev. Po vsej Sloveniji gre glas: Le ,,Domovina" ie za nas I Zanimivosti iz Preknrarja K Narodnostne In gospodarske razmero. ' Pet let je že, kar so tudi naši bratje, prekmurski Slovenci, združeni z nami v skupni državi. Kljub temu nam je Prekmurje in njegovo prebivalstvo malo znano. Naš kmet ob Savi po večini ne v6. da prebiva tam za Dravo in preko Mure, v bivših madžarskih ravninah njegov stanovski tovariš, ki govori z malenkostnimi izjemami isti jezik kakor on sam. To ni čudno, če pomislimo, da nas je do prevrata leta 1918. ločila avstrijsko-ogrska meja, ki ni dopustila, da bi se bili že prej bliže spoznali z njimi. Tudi prekmurski Slovenci so pod pritiskom Madžarov trpeli kakor mi pod avstrij-sko-nemšklm režimom. Le narodni žilavosti in požrtvovalnosti nekaterih zavednih Slovencev domačinov se je zahvaliti, da ni nakana iK»mdžar}enja močneje uspevala. Šote so bile madžarske, verski pouk z malimi izjemami madžarski, a štiva razen *Novin» in ^Marijinega lista*, ki ju je izdajal i«plebanus» Klekl v Crenšovcih, ni bilo v slovenskem jeziku. Z ene strani so pritiskali Madžari, z druge pa Nemci in ni čudno, da je mnogo vasi ob madžarski in avstrijski meji ker je Prekmurec, kakor sem že rekel, jako navezan na rodno grudo. Vzemimo primer, da ima posestnik 10 oralov zemlje, a ima pet otrok, sedaj si teh petero otrok porazdeli deset oralov očetove zemlje. Ostaneta torej vsakemu dva orala; sedaj naj ima od teh zopet vsak par otrok, ki si zopet delijo zemljo in tako naprej. Ni pri njih običajno kakor na primer pri kranjskem ali štajerskem kmetu, kjer največkrat prevzame najstarejši sin kmetijo, a drugi dobijo gotovo vsoto v denarju kot odškodnino, potem pa se priženijo na drugo kmetijo aU pa odidejo v druge službe. Štajerski ali kranjski kmet, razen majhnih kočarjev, ima tudi odkod vzeti denar, da izplača sinove in hčere, oziroma brate in sestre. On ima kolikor toliko šume, travnikov in njiv, a vsega tega Prekmurec nima. Malo zemlje, da si pridela najpotrebnejši živež, senožeti za dve kravi, to je, posebno v dolnjem Prekmurju, navadno posestvo Prekmurca. Največ zemlje je pa v veleposestniških rokah.Najobsežnejše veleposestvo v Prekmurju je bivša last madžarskega grofa Esterhazyja, ki obsega menda četrtino Prekmurja, katerega je pred kratkim kupila zagrebška lesna družba Janekovič. Od tega veleposestva je Prekmurec v lendavskem okrožju popolnoma odvisen, posebno glede podleglo pritisku ter se potujčilo. Mnogo je; drv za kurjavo. Sani gozdov nima, zato je vasi od madžarski meji, o katerih vemo, da | primoran kupovati drva edino iz tega vele-us,- „-.1 -----*------ posestva. Do sedaj so dobivali kmetje to so bile še pred stoletjem slovenske, čeprav so zdaj popolnoma madžarske. Krajevna imena, kakor n. pr. Velemir, ki se nahaja že na Madžarskem, in naše obmejne vasi: Mrt-varjevci, Žitkovci, Prosenjakovci itd. kažejo, da so morale biti nekdaj slovenske. Tudi krajevno ime Dobrovnik je čisto slovansko; Madžari so napravili iz njega spako Dobro-nak. Zanimivo je, da imamo ob Jadranu mesto istega imena. Obstojajo vasi, ki so od vseh strani obdane z madžarskim življem, a so kljub temu ohranile svoj slovenski jezik in svoje posebne šege in navade, kakor n.pr. Kobilje od madžarski meji. Le žal da so se morali potomci Slovanov za časa slovanskih knezov Pribine in Koclja vseeno predaleč umakniti od svojega nekdanjega središča ob Blatnem jezeru na jug. zemljo v najem precej poceni, kar pa odslej ni upati, ker bo družba Janekovič gotovo gledala na svoj dobiček, in ako d& zemljo v najem, bo gotovo zahtevala večjo najemnino AJco pa bo zemljo razprodala, kar je tudi mogoče, zopet ne bo prekmurski kmet tisti, ki bi jo mogel kupiti. Poleg tega je še dosti drugih veleposestev. Tako rekoč polovica Prekmurja je veleposestniškega. Tudi župni-šča posedujejo precej zemlje, katero jim morajo kmetje največkrat še zastonj obdelovati. Industrije v Prekmurju nI. Razen nekaj opekaren in parnih mlinov ni nobenega večjega podjetja. Prekmurske vasi se nahajajo navadno ob i cestah; hiše so na obeh straneh ceste druga Prekmurje šteje okoli 100.000 prebival- poleg druge. Na hišnih oknih se povsod vidijo cev, katerih tri četrtine so rimski katoliki, a ena četrtina pripadniki evangelijske vere, luterani in kalvinci. Pripadniki evangelijske vere so večinoma Madžari in le samo nekaj tisoč jih Je tudi Slovencev, v gornjem Prekmurju. Prekmurje se v glavnem deli na gornje ln dolnje Prekmurje. Središče gornjega Prekmurja je Murska Sobota, ki je sedaj z novozgrajeno železnico zvezana s štajersko tako zvano »Prlekijo*. S to železnico, ki je velike gospodarske važnosti, je Prekmurje mnogo pridobilo. Sedaj je neposredna zveza Ormož-Hodoš iu potem dalje na Madžarsko. Iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, ki je središče dolnjega Prekmurja, pa vozi vsakodnevno poštni avtomobil preko Martjanc in Dobrov-nika. V Murski Soboti je šestrazredna gimnazija, ki je edina srednja šola v Prelcmurju. JCakor pa se čuje, se nameravata ukiniti peti ln šesti razred, čemur pa se protivljo idomačini. Prekmurec je z malimi izjemami kmetovalec. Jako je navezan na svojo rodno grudo. UTo je pa tudi vzrok, da je Prekmurje ena Izmed najbolj obljudenih pokrajin v naši dr-!žavi. Kako bi tudi ne bilo, saj Prekmurec. ako ifcudi odide v svet (pred vojno so se največ izseljevali v Ameriko), vendar vedno stremi šea tem, da si v tujini prisluži toliko denarja, ida se vrne in si doma postavi lastno ognjišče. Is tega pa tudi sledi, da noben posestnik ne poseduje mnogo zemljišča (izvzemši magna-te). V prvi vrsti zato, ker Je zemlja večinoma M TOkah^Teleposestnikov, jn »a zaradi teca. raznovrstne cvetlice, katere dekieta jako goje. Hiše so čiste in lahko bi služile za vzor marsikateri kranjski ali štajerski materi. (Konec prihodnjič.) Naša slika predstavlja indijskega fakirja, ki se je, postavljen na glavo, dal z glavo do ramen popolnoma zakopati v prst V tem položaju Je vzdržal približno eno uro, nato so ga izkopali in, je možak prišel zopet k sebi. Indfjski fakirji O čudovitem početja indijskih lakirjev, ii bo nekaki indijski menihi, se mnogo piše, tako na primer, da je neki lakir pred očmi številnih gledalcev vrgel v zrak vrv, ki je ostala v zraku pokonci. Potem je falrir pustil po vrvi splezati dečka, ld je zginil v oblakih. Ker se deček ni vrnil, je splezal za njim z nožem oborožen lakir, dokler tudi ta ni izginil Nenadoma pa so padli iz zraka glava in razkosani udi dečka. Obenem bo je prikazal tudi lakir in splezal po vrvi na-vzdoL Razsrjeni gledalci so ga prijeli in ga hoteli ubiti, a fakir jo zbral dečkove ude, jih zložil in deček je bil zopet živ< Pisalo se > svojefeumo, da je ta prizor gledalo mnogo Evropejcev. Nekateri so skušali ta prizor razlagati tudi z bujno domišljijo, ki da Je bila vsa pod vplivom fakirja, da »o videli ljudje, česar ni bilo. Dejstvo pa Je, da fakirji počenjajo stvari, lri so občudovanje vredne. Tako se dajo mnogi fakirji zakopati v zemljo, kjer lahko nekaj časa žive brez dihanja. Nekateri se dado obesiti za noge in strpijo v tem položaju neverjetno dolgo časa. X Velikanski pogreb čikaškega bandita. Na binkoštni ponedejek se je v Čikagu vršil pogreb tamošnjega zloglasnega lopova An-» gela Gena, znanega pod imenom »čikaški ka-nonirz.. Bil je tajni poglavar vseh čikaških falotov in potepuhov, ki pa so mu priredili sijajen pogreb. Voz z njegovo krsto je bil pre-< obložen z venci, sledilo pa je še 30 avto« mobilov s samim cvetjem hi trakovi. V spre* vodu pa je korakalo okrog 20.000 njegovih tovarišev — samih sumljivih tipov iz čikaškega predmestja. Oblasti so morale mobilizirati vso policijo, da so preprečile morebitne neprijetne pripetljaje ali celo spopade z me« ščanstvom, ki je nejevoljno gledalo tako raz« košni pogreb pokojnega bandita. X Razvoj avtomobilizma v Ameriki P drugo kovaško orotije nap oilaj pri Josipu Jaroritku v 2*1 ni, poŠta Višnja gora. £3 Kupujem vsako količino prvovrslnega okroglega orehovega lesa od 3 cm debeline In 3 m dolžine naprej, lepo čisto blaga Cenjeno ponudbo je poslati na naslov: F. Pod-Hpnik, eksport lesa, Maribor, Teaio 37, pošUli predal Stev. 8. čreslo zdrobljeno la celo skorjo, kupim vsako množino. — Ponudbe h navedbo ceno on upravo (Domovino*. lepe trde hlode osobito oreh, jesen, hrast. Ponudile obvezno s specifikacijo dolgosti in debelosti tvrdki: K upnik, Podplat Pohištvo: vsakovrstne moderne spalnice iz trdega lesa od 6500 dinarjev dalje, jedilnice in kuhinjske oprave, proda po najnižjih cenah Matija Andlovic, mizarstvo in zaloga pohištva, Ljubljana, Komenskega ulica št 28. Kupujem redno ia plačam takoj vse vrsto Lepo posestvo obstoječe iz liiše, 12 mernikov posetve, 2 travnikov in 3 gozdov, imam naprodaj. Cena po dogovoru. — Andrej Gaber, vas Trnje 18, p. fikofja I.oka. Mlin na valjak in kanton, vodna moč, ter posestvo t gospodarskim poslopjem se proda za 150.000 Din. Naslov povo uprava (Domovine*. Drva bukova in hrastova, suha, kupim. Ponudbe frnalco vagon postaja na naslov: Josip MazeJ, Šoštanj. Vajenca močnega in zdravega za mesarski obrt sprejme Franc Dobišek, Mozirje. Natakarica za gostilno se iSče, eventuabio za prevzem iste na račun pa dogovoru. Jakob Pičljar, gostilničar v Dolnjem Logatcu. Harmoniko proda po ugodni ceai Martin Dolenc, Ljubljana, Cerkvena ulica št 21. Letošnjo košnjo poleg opekarno Vič, Ce3ta dveh cesarjev, odda stavbna družba. Dražba v četrtek 11. t m. ob 2. uri popoldne t\n licu mesta. Mesarski vajenec zdrav in krepak, poštenih staršev, so sprejme na deželo. Naslov pove uprava ^Domovine*. Jezice suhe, se kupijo v vsaki množini. Ponudbe t navedbo cono pod «Ježiee* na upravo (Domovine*. Košnja travnika se vzame v najem. Ponudbo na upravo cDomcviae* pod cKošnja travnika*. Košnja treh velikih travnikov na Karlovakem predmestju v Ljubljani, se odda. Naslov pove uprava (Domovine*. Kmetovalci, pozor! Naprodaj je posestvo na zelo lepem in ugodnem kraju, 15 minut od premogokopa. Hiša nova ia moderno urejena. Vsa gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Obdelane zemlje je 8 johov, 0 johov travnika In 11 johov najboljSega gozda. Naslov v upravi (Domovino*. Gostilno eventualno tudi večjo restavracijo, vzamem v najem ali na račun. — Ponudbe pod cTakoj 6310* na upravo (Domovine*. Enonadstropna hiša velika, z vrtom iu njivo, pripravna za vsaki obrt, v prijaznem mestu 81oven,igradec, se proda. Stanovanje takoj na razpolago. Cena 120.000 Din. Pojasnila daje Janko PruS, Sloven,jgrndee. O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Foller-jeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri uporabi so jako Stedljiva, radi tega pocenL Dobo se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinov o, boraksovo, katranov© in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju pa 62 Din prt le* karni Eugen V. Feller v Stubiel Donji, Elsatrg 060, Hrvatska, Ko bi mogli osebno z vami govoriti bi vam lahko razjasnili, kako slabo itortte, aktt pri izbiranja mila niste oprezni ia kako Škodljiva so dostikrat slaba mila! Ce želite strokov« njaško iskuSeno MILO LEPOTO I!« ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od petih vrat FELLER« JEVEGA ELSA-MILA V OBLIKI STEKLEN IG. Elsn-lllijino irileJno milo, EIsa-RlicerLasko. Elsa-borakeovo, Elsa-katranovo io Clsa-milo r,» britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom ziičltono znamko prijetno tiii, je celo Stedljiva. as izvrstno peni, osvežuje in ohranjuje kožo zdravo ter lejio. Ta mila so najboljšo ta najfinejie, kar te v milu sploh more dati ZA PO IZKUŠNJO S kosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojnino in poštnino 52 Din, toda ta tedaj, če se denar pošlje v naproj, ker Je poštnina po povzetju ra 10 Din višja. Naročila nasloviti on: EUGEN V. FELLER, lekamar v Stubici Donji, Elsatrg 390, Hrvatska. j. Stjepnšin SISAK 9 priporoča boljše tambnricr, stran«, partitare in ostale potrebščino za vsa glasbila. (i Hočete li biti zdravi?! Hočete li biti prikupni? Hočete li dati svojim dragim lepo darilo t Naročite še danes: 1 lončič pomade za rast in nego las, 1 zobno pasto, tri steklenice finega francoskega parfuma, 30 Vse sknpa| 30 Din, is se počife denar naprej. Na povzetje 10 Din več. Ne podpirajte dragih R. COTIČ, Vrhnika. židovskih tvrdk. jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št 8 sprejema hranilne vloge In vloge na teko6l račun ter Jih obrestuje najug o d n e je, Vezane vloge obrestuje po dogovoru. Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne« trgovske ln obrtne, posebno kratkoročne kredite. Odgovorni urednik Andrej Ražem. UdaJa konzorcij ""Domovine*. Tiska DelniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani,