Oašto a VIL 1932
PoStnlna plačana v gotovini.	IZHAJA,	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	150.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Karočnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani DrednlStvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69
l^eto XV.	V	Ljubljani, v četrtek, 7. julija 1932.	štev.	76
Davčna kontrola
Ministrstvo za finance je pred kratkim odredilo, da morajo organi finančne uprave v kratkem izvesti kontrolo, ali se skupni davek v redu odpremlja. V ta namen morajo pregledati trgovske knjige, knjige opravljenega prometa, račune, korespondenco in razne druge zapiske. Pregled se naj izvrši pri vseh podjetjih, ki so dolžna odpremljati skupni davek. V poštev prihajajo tako podjetja, ki plačujejo družbeni davek, kakor tudi ona, ki plačujejo pri-dobnino. Pregled izvrši pri družbah finančna direkcija, pri ostalih podjetjih pa davčne uprave. Pregledovanje knjig, v kolikor se nanaša na ugotovitev, ali se skupni davek v redu odpremlja, je za čas od dne 1. aprila 1931 dalje upravičeno v zakonu, ki daje finančni upravi to pravico.
Ministrstvo pa je istočasno odredilo pregled poslovnih knjig tudi za ugotovitev, ali so za odmero družbenega davka in pri-dobnine predložene prijave točne. Pri družbah bo izvedla vpogled finančna direkcija, pri ostalih podjetjih pa davčna uprava.
Glede družbenega davka je odredba v zakonu utemeljena, ker mora po čl. 85. zakona o neposrednih davkih vsaka družba na pismeno zahtevo davčnega oblastva dovoliti vpogled v svoje knjige in račune, dasi je ta utemeljitev podana samo po črki zakona, dočim je bila intencija zakonodajalca brez dvoma ta, da se ti vpogledi izvrše samo tam, kjer si davčna uprava ne more drugim polom pribaviti podatkov za presojo pravilnosti predložene prijave, ne pa da se odrejajo vpogledi v poslovne knjige generelno.
Do cela pa je neutemeljeno, da se zahteva pregled knjig za pridobnino. V ta namen sme davčno oblastvo pač pozvati davčnega zavezanca, da predloži začetni in končni inventar, odnosno bilanco in račun izgube in dobička, vendar pa o pozivu davkoplačevalca, naj predloži na vpogled poslovne knjige, sklepa šele davčni odbor in se sme vpogled izvršiti šele, če davčni zavezanec na to pristane. Radi tega bodo smele davčne uprave izvesti za kontrolo prijav za pridobnino vpogled v poslovne knjige samo, če bodo davčni zavezanci v to privolili.
Očigled tem odredbam je pričakovati, da bodo davčne uprave v dogledni bodočnosti izkušale zadostiti navedeni odredbi ministrstva, na kar opozarjamo vse prizadete, da se bodo znali ravnati.
—o—
Odrejene mere so izredne, ker živimo pač v izrednih časih. Gospodarstvo se nahaja že brez davčnega vijaka v položaju, ki je še komaj znosljiv. Pričakovati bi vsled tega smeli, da se zmanjšana možnost zaslužka upošteva tudi pri odmeri davka, ki bi moral biti v skladu z zmanjšano plačilno zmožnostjo. Pogrešno pa je, da se izkuša doseči iz neposrednih davkov donose, ki bi pomenjali tudi, če se ne Povišajo, povprečno 100% poostritev, če Se ne bi upoštevalo, da je plačilna zmožnost gospodarstva že v 1. 1931, še bolj pa letos, naravnost katastrofalno padla. Kakor dobivamo poročila od posameznikov, se zmanjšanje donosnosti posameznih podjetij in opravil ne upošteva v pravem razmerju in se uveljavlja davčni vijak na način, ki nikakor ne more biti v skladu z višjimi interesi finančne uprave, ki mora misliti na to, da ne more zajeti vsega davka na enkrat, ampak imeti pred očmi, da bo treba davke pobirati tudi še v bodočnosti, vsled česar je interesirana na tem, da si ohrani dohodninske vire, iz katerih jih črpa, ne pa, da si jih s predpisi, ki gredo preko plačilne zmožnosti gospodarstva, izčrpa in se jim s tem onemogoči nadaljnje poslovanje tako, da kot davčni objekti ne bi za bodočnost prišli v poštev.
Povsod je potrebna zlata sreda. Gotovo le res, da je vsakdo dolžan, da po svojih močeh prispeva za obče potrebe, res pa je
tudi, da se ga ne bi smelo siliti k tem prispevkom preko njegove materialhe moči. To sla dve načeli, ki si na videz nasprotujeta, toda naloga administracije je, da
Te dni je v prijaznem kraju Champi-gneulles blizu Nancy-ja obhajal prav svojevrstno in velepomembno slavnost naš rojak g. Anton Trampič, doma iz Koroškega in sicer iz Podrožce. Kot sin preprostih staršev je prišel pred 55 leti v Francijo, ko je bil star komaj 16 let. Po dolgih trudiih in naporih se mu je slednjič posrečilo, da je v pivovarski stroki, pri kateri je bil zaposlen, tako napredoval, da je leta 1897, torej pred 35 leti, položil prvi kamen pivovarne de Chainpi-gneulles, ki je z njegovim trudom, energijo in inteligenco postala ne samo največja pivovarna v Franciji, ampak ena največjih na celem svetu, tako da ji sedaj popolnoma pristoja naslov: Les Grandes Brasseries (velepivovarna) de Champigneulles. Kvaliteta piva te pivovarne je izborna ter nadkriljuje daleko druge vrste piva, zato se ni čuditi, da je Trampi-čevo pivo cenjeno povsod tako od Francozov, kakor od inozemcev, saj se po okusu lahko primerja s plzenjskim pivom.
Naravno je, da je na podlagi teh svojih uspehov g. Trampič zadobil v Franciji velik sloves in splošno spoštovanje, ker mu cela Francija priznava veliko zaslugo, da je bil on tisti, ki je s svojim izbornim pivom izrinil s francoskega trga tuje, zlasti nemško, pivo in to na podlagi svobodne konkurence. Kako visoko ga cenijo Francozi, nam dokazuje njemu na čast prirejena proslava 35-letnice ustanovitve pivovarne de Champigneulles, katere večinski lastnik in glavni direktor je on. Na podlagi časopisnih poročil o poteku te proslave prinašamo tukaj sledeče:
Proslave 35-letnice, ki se je vršila v Nancy.ju, so se poleg članov upravnega sveta udeležili med drugim tudi gg. Bruntz, rektor univerze v Nancy-ju, Brun, predsednik Društva industrijcev, Petit, ravnatelj in ustanovitelj pivovarniške šole, Juljen Walter, predsednik glavnega sindikata hotelirjev in restavratorjev, Bour, župan Champigneullesa in še polno drugih odličnih oseb. Za g. Trampičem, kot slavljencem, je bil na steni pribit prvi plakat, s katerim je bila naznanjena svetu ustanovitev pivovarne Champigneulles. G. Albert Hinzelin, predsednik upravnega sveta, je kot prvi govornik podal sliko Trampičevega dela in življenja ter poudarjal predvsem neprimerno žilavost in vztrajnost slavljenca, ki je leta 1897 začel zidati pivovarno in jo dovršil že v 9 mesecih. Leto dni pozneje se je Trampi-čevo pivo že pilo v Nancyju. »Cette rapi-
London 2 odstotka
Znižanje obrestne mere v Londonu od 2% na 2 odstotka je bilo izraz politike Angleške banke, ki je usmerjena na kolikor mogoče nizko obrestno mero. Zadnje znižanje se je izvršilo 12. maja t. 1. Sama na sebi dveodstotna obrestna mera v Angliji ni nič novega; v povojni dobi ta rekordna globina sicer ni bila dosežena, a v letih depresije v začetku tekočega stoletja se je mogla londonska obrestna mera držati celo nespremenjeno pri dveh odstotkih. Nastane vprašanje, če bo oficielna diskontna politika vplivala tudi na obrestno politiko zasebnih bank in če se bodo te vdale zahtevi po drastičnem znižanju debetne obrestne mere, ki koleba še zme-
jih spravi med seboj v sklad in upravičeno smemo soditi administracijo po tem, kako je znala to nalogo izvršiti, ker v tem tiči umetnost, ki dokazuje, kaj kdo zna.
Ing. Milan Lenarčič:
Dunajska lesna konferenca
Mednarodna lesna konferenca na Dunaju je bila nadaljevanje ženevske konference, kjer so strokovnjaki interesiranih evropskih dežel podali svoj nasvet glede sanacije razmer na lesnih tržiščih. Ta nasvet je bilo treba sprovesti v dejstvo.
Pri sprovedbi sanacijskih odredb je treba upoštevati predvsem trgovske prilike raznih tržišč in pa možnost, da se potrebni ukrepi sprovedejo v dejstvo.
Glede tržišč opažamo v okviru Evrope in njej sosednih pokrajin tržišče sredozemskega bazena, centralno-evropsko tržišče in s e ve r o - za padno-e v r c p sk o tržišče. Na posamezna ta tržišča dobavljajo blago po večini vedno one države, ki leže tari-farno ugodneje in ki s svojimi zvezami obvladajo dotično tržišče. Razna ta tržišča zahtevajo blago raznih kvalitet in prove-nijenc in je potek krize na teh raznih tržiščih neenak. Tako se na primer ceni, da je severno-zapadno evropsko tržišče jpadlo le za 20 do 30% na ca. 70 do 80% normalne potrebe, med tem ko je padla potreba tržišča na sredozemskem bazenu daleko izpod tega, vsekakor pa izpod 50% svoje normalne višine. 2e iz tega dejstva se vidi, da enotno presojanje svetske krize glede lesa' oziroma konjunkture v lesu ni mogoče, da enotna in enakomerna redukcija eksporta vseh dežel ne bo uspešna in da bo treba skrbnih in elastičnih ukrepov, da se doseže cilj.
Glede dobaviteljev na ta tržišča je omeniti, da so severno-zapadno evropsko tržišče zadovoljevale predvsem Švedska, Finska in Rusija, tržišče v sredozemskem bazenu predvsem Rumunija, Jugoslavija in Avstrija, med tem ko ostalih dežel ni mogoče tako točno opredeliti. Severni dobavitelji so konstatirali že pred sedaj aktualnimi konferencami potrebo, da se medsebojno razgovore in najdejo pota za skupno delo, med tem ko v ostalih državah takih tendenc do konferenc, ki so sedaj aktualne, ni bilo, če izvzamemo slabotne poskuse dogovorov v Union bois. Severne dežele so tedaj že absolvirale dokaj pota, ki ga bodo morale centralne države še prekorakati.
Stvar leži v tem, da je treba v ureditvi medsebojnih odnošajev predvsem vpošte-vati vprašanje kontingenta in vprašanje garancij. Severne dežele so v tem vprašanju že mnogo napredovale, vprašanje kontingenta je med njimi do malega razjasnjeno, glede medsebojnih garancij so pa tudi na dobrem potu, ker se je nadejati, da bode Švedska v kratkem času z državno pomočjo ustvarila oni aparat za kontrolo svojega izvoza, ki bo nudil primeren ekvivalent in garancijo drugim so-pogodbenikom.
Centralne države so šle po drugem potu in pričele stvar iz nasprotnega konca. One so se odločile do koraka, ki je jasno izražen v Dunajski deklaraciji po sledečem besedilu:
V potrdilo načelne izjave, podane na plenarni seji Mednarodne lesne konference na Dunaju, sklenejo delegacije podpisanih dežel:
1. Uvedbo skupne akcije za zboljšanje splošnih pogojev na mednarodnem lesnem trgu;
2. dogovor ukrepov v svrho omejitve izvoza lesa v onem obsegu, ki se bode izkazal potrebnim, da se vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
V izvršitvi teh dogovorov sklenejo delegacije:
A) Ustanovitev stalnega odbora, v svrho osiguranja kontinuitete dela. V komite delegira vsaka udeleženih dežel po dva zastopnika;
B) delegacija Češkoslovaške se pooblašča, da izdela:
a)	podrobni načrt dogovorov za omejitev eksportov v smislu predlogov raznih delegacij;
Velepomembno slavje našega rojaka v Franciji
Gosp. Anton Trampič doma iz Koroške je te dni obhajal 35-letnico ustanovitve Največje in najboljše francoske pivovarne: »Les Grandes Brasseries de Champigneulles«
Naročajte in sirite »Trgovski list”!
ditč d’execution est sans prevedeni;-, (ta hitrost izvrčihe je brez primere) je izjavil govornik. Začetna kapaciteta je bila
10.000	hi. Ustvarjajoči duh Trampičev pa ni ostal pri miru. Vsako leto je nanovo kaj dozidal in tudi izboljšal tehnično stran produkcije. Danes predstavljajo njegove pivovarne cel kompleks ogromnih poslopij, tako da tvorijo celo mesto za se. Lani je podjetje prodalo 414.101 hi piva, številka, ki sama dovolj pove. Pri podjetju je nastavljenih čez 1000 delavcev in 150 uradnikov. V velikanskih kleteh se nahajajo po več tisoč hektolitrov držeči železni sodi, ki tvorijo prava nadstropja. Cela tovarna se odlikuje po svoji izredni čistoti in urejenosti. Poslopja so tako lepa in pri-kupljiva, da so lahko za vzgled, kako se naj zidajo tovarne.
Upravičene so bile torej besede, ki jih je naslovil na g. Trampiča govornik: Vi sami ste storili vse to, kar danes tukaj vidimo in to je najlepše priznanje člove-veku.
M. de Bonnal, tehnični direktor, je izrekel g. Trampiču čestitke uslužbencev, ki ga vsi od prvega do zadnjega iskreno ljubijo. Njegovo očetovsko razmerje do delavstva, je splošno znano. V dokaz so mu poklonili krasno izdčlano kristalno čašo. G. Brun je po lepem govoru izročil vele-industrijalcu Trampiču zlato kolajno kot priznanje za njegovo delo. G. Petit je izrazil svoje občudovanje do g. Trampiča, rekoč: »Vaše ime g. Trampič je neločljivo od Vašega dela, to sta dve stvari, ki tvorita eno.« Govorilo je še mnogo drugih odličnih osebnosti, med katerimi naj omenimo še g. Walterja, ki je poudarjal Tram-pičevo zaslugo, da je uspešno premagal inozemska piva na francoskem trgu, in g. Boura, župana Champigneullesa, ki se je zahvalil Trampiču kot naj večjemu dobrotniku mesta, kajti radi njegovega dela je celo mesto zaslovelo, in poživelo. Končno so poklonili navzoči slavljencu krasen alegoričen kip iz bakra.
G. Trampič je že kot mlad deček prišel v Francijo in ker so. bile zveze pred svetovno vojno med nami in Francozi tako-rekoč minimalne, ni imel prej nikdar prilike govoriti slovensko, vendar pa gorko ljubi našo zemljo, kar je že ob nešteto prilikah tudi dokazal. Kot velikemu Francozu in velikemu prijatelju Jugoslovanov niu tudi mi k njegovemu izrednemu slav-lju iskreno čestitamo in želimo, da še dolgo let uspešno deluje med vodilnimi krogi francoskega gospodarstva.
raj med 4 in 5 odstotki. Angležem se že ta debetna obrestna mera zdi velika; sedaj pa poglej, kako je drugod!
Pred povišanjem carin v Avstriji
V zvezi z obveznostmi, ki jih je Avstrija sprejela v I^ausanni, pripravlja avstrijska vlada več dalekosežnih ukrepov, da bi spravila v ravnotežje proračun za železnice in pošto. Kolikor je znano, se bodo poštni tarifi povišali. Vlada namerava tudi zvišati nekatere carine. Prav tako bo povišala tudi prometni davek. V jeseni namerava razpisati veliko notranje posojilo. Pogoji bodo takšni, da bodo lahko sodelovali tudi manj premožni Avstrijci.
b) načrt statuta za stalni odbor;
c) da skliče prvo sejo tega odbora.
Tako pripravljeni predlogi se morajo
predložiti do 15. julija delegacijam udeleženih dežel v svrho odobritve od strani kompetentnih organizacij. Kljub spoznanju, da se more doseči popolno ozdravljenje tržišča le z ustvaritvijo sporazuma vseh najvažnejših eksportnih dežel glede omejitve izvoza lesa, si pridržujejo podpisane delegacije možnost, da sklenejo skupno posebne dogovore. Podpisane delegacije izražajo željo, da bodo uvozne države pri izvršitvi tega dogovora sodelovale s tem, da bodo uvozu lesa iz podpisanih dežel nudile posebne ugodnosti.
Predmetni dogovor stopi v veljavo, čim se statut odobri od strani stalnega odbora.
Nacionalne organizacije ostalih dežel morejo vsak čas pristopiti temu. dogovoru.
Ta dogovor so podpisale delegacije: Jugoslavija, Avstrija, Poljska, Rumunija in Češkoslovaška.
Kakor je razvidno iz tega besedila, vprašanje kontingenta, medsebojnih garancij, predvsem pa onega aparata, ki naj te garancije poda, še ni rešeno, niti ni načeto in bo treba tu napornega dela centralnih držav, da se pride tako daleč, kakor so danes severne države. Ko bo to stališče enkrat, upajmo v doglednem času, doseženo, bomo stali pred dejstvom, da bomo imeli en severni in en centralni blok, katera bloka bodeta morala medsebojno razmerje urediti.
Karkoli se naj naredi, vedno ostane prvo in bistveno vprašanje ustvaritev nacijo-, nalnih izvoznih organizacij v vsaki eks-portni deželi, kajti brez tega aparata je vsako delo brezuspešno. Ustvaritvi teh organizacij bodo morale vlade nujno posvetiti svojo posebno pozornost.
Glede na relativno oddaljenost posameznih tržišč in njih dobaviteljev in glede na iskreno pripravljenost Sodelovanja naših sosedov, Rumunije in Avstrije, ni neob-hodno potrebno čakati na sporazum vseh evropskih lesno eksportnih dežel in je dana možnost, da se v akordu" z našimi sosedi že sedaj ustvarijo predpogoji za dale-kosežno sanacijo onega tržišča, ki nas in-teresira. Treba je zp to nekoliko analizirati vzroke propadanja cen. Predvsem je tu interna konkurenca interesentov posameznih dežel, ki povzroča menda največ škode na tržiščih, dalje je treba upošte-‘ vati konkurenco sosednih dežel in končno konkurenco oddaljenih dežel. Prva dva faktorja menda lahko brez velike pogreške ocenimo z 60 do 80°/o krivde na današnjem stanju. In ta dva faktorja moramo v sporazumnem delu z našimi sosedi, potem ko smo se uredili v lastni deželi, eliminirati. V tem pravcu, ne glede na paralelno akcijo za obči sporazum, se mora gibati naše nadalnje delo, kajti brez dvoma je, da bi bilo s tem naši lesni trgovini, predvsem pa našim šumskim posestnikom, ki nosijo največji del bremena, že toliko pomagano, da bi ostalih 20 do 30°/o ne bilo odločilnega pomena.
V smislu gori citirane resolucije dunajske konference se ustvarja stalni odbor šestih držav, ki ima nalogo, da skrbi za kontinuiteto nadaljnjega dela. V ta odbor odpošlje vsaka dežela po dva delegata. Če pogledamo jugoslovanska lesno eksportna področja, vidimo, da stoji južno eksportno področje v ostri konkurenci z Rumuni, med tem ko se severno eksportno področje bori z Avstrijo. Naravno je, da morajo biti izbrani jugoslovanski delegati za stalni odbor tako, da bode eden teh delegatov temeljito poznal razmere v borbi z Rumuni in zastopal južno jugoslovansko področje, drugi delegat pa bo moral poznati razmere v borbi z Avstrijo in drugimi severnimi' dobavitelji ter zastopati severno jugoslovansko področje. Tein važnejša bode naloga tega delegata, ker bode imel zastopati nad polovico celokupnega jugoslovanskega eksporta mehkega leša, ki samo v železniški direkciji Ljubljane v normalnih časih znaša preko 1,000.000 m3 letno.
Konferenca je dala pobudo tudi za sodelovanje v specijelnih vprašanjih, kakršno je na primer vprašanje tesanega lesa za Slovenijo in južni del Avstrije. Trg za tesani les, katerega imata ta dva področja takorekoč v monopolu, trpi spe-cijelno in pred vsem na pojavu hude lokalne borbe, ki se mora s primerno organizacijo ublažiti.
Navidezno je dunajsko konferenco vznemirilo stališče' dveh dežel, to je Italije in Rusije.
Izjava Italije na konferenci na Dunaju res ni bila pomirljiva, vendar pa je treba upoštevati, da je baje Italija že dolo-
čila troje svojih. delegatov, ki naj bi na konferenci najavili uvozno potrebo italijanskega tržišča za prihodnjo dobo v višini
800.000	m3 lesa, od katere množine naj bi na Rusijo baje odpadlo 65.000 m3, vendar pa je bila ta delegacija brzojavno odpoklicana, ker je med tem Feltrinelli zaključil z Rusijo znano dobavo 100.000 m3 lesa, tako da prvotno namenjena izjava ni imela smisla in upravičenosti. S tem pa situacija na italijanskem tržišču ni poslabšana, kajti ni bilo nikdar nameravano, da se naj Rusija iz italijanskega tržišča iztisno in je bolje, če se rusko blago prodaja po znanem italijanskem importerju Feltrinel-liju organizirano in s tendenco čim večjega dobička, kakor pa po aparatu Sovjetov.
Ruski delegat je stal na stališču, kakor v Ženevi tako na Dunaju, da dogovorov čisto trgovskega značaja, ko je treba govoriti o številkah kontingenta, o medsebojnih garancijah in o drugih trgovskih zadevah, ni mogoče reševati na mednarodnih konferencah in je treba zato ozek okvir posameznih interesentov. Branil se je tudi proti pritisku, ki je izražen v deklaraciji šestih dežel, da naj importne države preferirajo uvoz blaga iz onih dežel, ki so se vezale na dunajski konferenci. Do tu je stališče Rusije z ozirom na njene razgovore z severnimi državami popolnoma razumljivo in ni niti malo vznemirljivo, v kolikor se ne bo v poznejših razgovorih pokazala kaka politična tendenca. Ruski delegat naglasa, da Rusija les izvaža le prisiljena, ker rabi za svoje im-porte produkcijskih sredstev denar, tako da je njena tendenca pri tem izvozu čisto kapitalistična, čeprav je državno-kapi-talistična. Dokler ne vidimo izrazitih političnih ali pa sabotažnih tendenc, ne moremo sumiti o dobri nameri, da bode Rusija po svojih močeh sodelovala pri sanaciji lesnega tržišča.
Ce upoštevamo vse tu navedene okolno-sti, moramo reči, da je bila dunajska konferenca uspešna zato, ker je bil na njej storjen močart in odločen korak naprej na trnjevem potu do končnega sporazuma v najbolj desorganizirani panogi narodnega gospdarstva. Dokazalo se je na tej konferenci tudi, da morejo svojedobno hudi politični in trgovski nasprotniki mirno in stvarno razpravljati o gospodarskih problemih in da je mednarodno sodelovanje mogoče.
klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko
Zavarovanje trgovcev
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča cenjenim gg. članom z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« in »Jutru« glede izvedbe socialnega zavarovanja, da se mora v zmislu določil obrtnega zakona zbrati najprej zadostno število pismenih izjav, da sa člani združenja načelno za zavarovanje. Ministrstvo trgovine in industrije pa bo izdalo za tako zavarovanje poseben pravilnik, na osnovi katerega se bo to zavarovanje izvedlo. Zato Združenje trgovcev nikakor ne more navesti zneskov, ki se bodo v ta namen plačevali. Na vsak način bo socialno zavarovanje osnovano na podlagi popolne avtonomije in ne bo v nobeni zvezi s socialnimi ustanovami drugih stanov. O vseh nadaljnjih ukrepih glede zavarovanja, kakor tudi zavarovalnih prispevkov bo odločal poseben odbor trgovcev, ki bo še pred uveljavljenjem pravilnika o prispevkih zaslišal za mnenje posamezne člane tako, da bo o tem odločalo le trgovstvo samo in ob zmerni režiji bodo prišli prispevki edino le v prid in korist članov. Zato prosimo cenjene gg. člane, da ne oklevajo pri nabiranju podpisov, temveč da to delo pospešijo, da pridemo čimpreje do uresničenja naših želj.
Uprava Združenja trgovcev prosi obenem cenjene gg. člane, da se v bodoče v vseh stanovskih zadevah ne obračajo za pojasnilo potom dnevnega časopisja, temveč da se poslužujejo uprave Združenja, ki je zato tu, da daje vse potrebne informacije zlasti pa v takih vprašanjih, ki za javnost nimajo nikakega pomena kakor je n. pr. socialno zavarovanje. Ker so gg. člani glede izvedbe socialnega zavarovanja dobili potom okrožnice dovolj točna pojasnila, ustvarja javno vprašanje nepotrebno nerazpoloženje, ki samo ovira administrativno poslovanje, za katero se od posameznih gg. članov uprave, ki zbirajo podpise in se trudijo z organizacijo socialnega zavarovanja, zahteva mnogo nesebičnega truda in požrtvovalnosti.
Predsedstvo uprave Združenja trgovcev.
PREDAVANJE O ARANŽERSTVU
Izložbene aranžerje vabi društvo aranžerjev za Dravsko banovino v Ljubljani na prvo predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 8. t. in. točno ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ul. 10. Predaval bo iz prijaznosti g. arh. inž. Ivo Medved tor pokazal razvoj aranžiranja ljubljanskih trgovin, zato se vabijo vsi ljubitelji lepih izložb	na	predavanje, ki	je
vstopnine prosto.
*	*	*
Gremij trgovcev v Kamniku vabi na redni občni zbor, ki	se	bo vršil v	nedeljo,
dno 17. julija 1932	ob	2. popoldne	(ob	ne-
sklepčnosti eno uro pozneje) v restavraciji g. Oseta v Domžalah z običajnim dnevnim redom.
Istega dne se bo vršil ob 1. uri popoldne v istih prostorih sestanek Članov sekcije lesnih trgovcev pri greiniju trgovcev za politični okraj Kamnik.
P. BRUGMAN, ROTTERDAM, FLGRI-STRAAT, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tovarnami parketov. Ponudniki naj pišejo tvrdki neposredno.
POZOR TRGOVCI! Kadar pridete v Ljubljano, ne pozabite obiskati
DAJ-DAM, avtom, bufet
Aleksandrova cesta — palača Viktorija.
Jesenska vinska razstava na ljubljanskem velesejmu
Glasom sklep velesejmskega kmetijskega odbora priredi le-ta tudi letošnjo jesen od 3. do 12. septembra obsežno kmetijsko razstavo, ki bo obsegala razne kmetijske panege, predvsem vinarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo in zelenjadarstvo.
Kar se tiče vinogradarstva, bo ta razstava organizirana na precej široki podlagi tako, da bodo mogle konkurirati med seboj ne samo vinarske zadruge, vinarska društva in trgovska podjetja, marveč tudi posamezni producenti z raznimi vinskimi pridelki iz Dravske banovine.
Cela vinska razstava bo skupno v enem paviljonu (ne pa raztreseno v kojah po raznih paviljonih). Posameznim razstavlja Icem, oziroma skupinam bo odmerjen gotov prostor po prav nizki odškodnini. Uredil si ga bo lahko sam po svoje, toda po od velesejmskega kmetijskega odbora določenem načrtu. Tudi točenje v tern prostoru bo lahko vsak razstavljalec sain opravljal, toda po odborovih navodilih. Od skupička bo pa moral odstopiti gotov odstotek v kritje razstavnih stroškov. Tozadevna vabila s pojasnilom se bodo sicer kmalu razposlala posameznim korporacijam, vendar morajo producenti, ki se hočejo udeležiti s svojimi vinskimi pridelki na tej razstavi, že sedaj javiti velesejm-skemu uradu v Ljubljani svojo udeležbo z navedbo vinskih sort, ki jih nameravajo razstaviti.
Razstava je sicer skupna, toda ker bo vsaka skupina, oziroma vsak razstavljalec za se, in bo eventualno sam svoje blago tudi točil, mu bo s tem dana ugodna prilika, da stopi osebno v stik z morebitnimi interesenti za njegov pridelek. Na ta način mora izostati večkrat neopravičen očitek in predsodek, češ, da točaji in aranžerji takih priredb dajejo prednost le gotovim razstavljalcem. Tako se bo marsikateri še septembra lahko pobahal s svojim lanskojesenskim izbornim pridelkom.
Enako postopanje bo v mlekarskem, si-rarskem in čebelarskem oddelku.
Ivan Perdan
nasledniki
Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vso drugo špecerijsko blago. — Postrežba točna in solidna
Brezposelnost v Poljski je štela na koncu junija 253.000 oseb; Poljska je med deželami najmanjše brezposelnosti.
Italijanska organizacija umetne svile »Italragon«, največja prodajna tovrstna organizacija sveta, se bo razšla; ostal bo le še rahel sporazum glede prodaje.
»Imlustrie-Compall« j© kot običajno na koncu polletja zopet izšel; vsebovana je tudi Jugoslavija.
Obtok bankovcev v Nemčiji je bil po zadnjem izkazu Državne banke v znesku 3984 milijonov mark krit s 24-1 odstotki proti 25-9 odstotkom teden prej.
Hranilnico Donavske banovine bodo ustanovili v Novem Sadu, in bosta zato opuščeni hranilnici v Somboru in Smederevu. Uprava Donavske banovine prispeva k ustanovitvi 10 mil. Din.
Promet na spodnji Donavi je padel od leta 1930 do leta 1931 za ca. 2 milijona ton n 1,530.000 ton.
Konferenco o grozdju priredi sredi septembra v Smederevu Srbska poljedelska družba; govorili bodo o kulturi grozdja in o trgovini z njim, o večji domači prodaji in o izvozu.
Proti begu kapitala je odločila Bolgarska Narodna banka, da v inozemstvo potujoče osebe ne smejo vzeti s seboj več kot 3CO levov.
Število brezposelnih v U. S. A. cenijo že na 11 milijonov; nam se to ne zdi verjetno; kajti 11 milijonov brezposelnih pomeni z družinami vred okoli 40 milijonov ljudi ali tretjino prebivalstva v U. S. A.
Nemško bombaževo predilništvo je 9 4. t. m. vpeljalo v svrho prilagoditve produkcije na zmanjšani konsum omejitev produkcije zaenkrat za štiri mesece. Dovoljena je maksimalna zaposlenost 70 odstotkov. Upajo, da bodo z novimi ukrepi znižali produkcijo v vsej Nemčiji za 10 do 15 odstotkov. Po enem mesecu bodo sklepali o nadaljnjih korakih.
Ogrska in Egipet se pogajata o zopetni izmenjavi egiptovskega bombaža za ogrske izdelke.
S sladkorno peso obdelani svet v Evropi ceni Liclit na ca. 3 milijone hektarov, od česar pride na Rusijo 1,600.000 ha (lani
1.388.000), na ostalo Evropo 1,100.00 (lani
1.530.000).
»Lloyd Sabaudo«, ki je bil po spojitvi italijanskih velikih plovbnih družb v »Ita-lio« postal zgolj finančno podjetje, znižuje delniško glavnico od 250 na 200 milijonov lir.
Za Cosach-o, čilensko solitrovo družbo, se pripravlja velika sanacijska akcija; zaloge naj se prodajo, s skupičkom se bodo plačevali državni dolgovi.
Viktor Meden
ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač.
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 20-71.	Telefon	20-71.
Med Anglijo in Irsko bo izbruhnila carinska vojna, kar za Irsko ne bo ravno ugodno; kajti nad 80 odstotkov irskega izvoza gre v Anglijo. Zato se misli, da se bo še v zadnjem trenutku dal spor preprečiti.	0
Ganz i. dr., velika družba strojev, vagonov itd. v Budimpešti je imela sicer leta 1930 nad 6 milijonov pengo zgube, lani pa 4,800.000, a je mogla kriti vse iz rezerv in je sedaj po vseh odpisih s 33 milijoni peng6 lastnega premoženja še zmeraj tako krepka l&t je bila leta 1929.
Vickers Ltd, velika angleška družba, izkazuje kljub mednarodni industrijski depresiji in finančnim težkočam v preteklem letu 944.000 funtov čistega dobička proti 1,173.000 funtom v letu 1930. Ugodni zaključek je napravil v londonskih gospodarskih krogih izredno ugoden vtis.
Položaj avstrijske industrije se je v juniju, ki prinese sicer zboljšanje, še nadalje poslabšal. Stavbna delavnost je letos bistveno manjša kot druga leta, in s tem trpijo tudi vse pomožne industrije. Kapaciteta v strojnih in kovinskih tovarnah je izrabljena večkrat samo z 20 odstotki. Najneugodnejši je trenutno položaj industrije kosa, ki more delati le s šestino normalne kapacitete. Tudi v tekstilni, kemični in papirni industriji nista prinesla potalad in poletje nobenega zboljšanja.
Občni zbor združenja trgovcev v Ptuju
V soboto, 2. t. m. zvečer se je vršil v restavraciji g. Brenčiča v Ptuju občni zbor združenja trgovcev za mesto Ptuj in občino Breg.
Po otvoritvenem nagovoru predsednika združenja g. F. L e n a r t a je bila odposlana pozdravna brzojavka ministru za trgovino in industrijo g. Ivanu Mohoriču in g. dr. Albertu Kramerju.
Pregledno poročilo predsednika g. F. Lenarta o delovanju gremija v preteklem letu vsebuje vse važnejše momente, ki so značilni za presojo trgovskega položaja. Gremij je sodeloval pri vseh akcijah, ki so jih podvzele osrednje organizacije in se zlasti živahno udejstvoval tudi v komunalni politiki.
Trgovina v Ptuju in okolici je bila prizadeta zlasti radi velikega nazadovanja kupne moči kmeta in radi vinske krize. Gremij je posredoval v davčnih zadevah, zavzel se je, naj se trgovina z vinom oprosti prometnega davka, deloval na izboljšanju telefonskih in prometnih prilik.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. O 's e n j a k , sledi, da je štel gremij konec preteklega leta 186 Članov. Pomočnikov je bilo zaposlenih 128, vajencev in vajenk pa 35.
Poročilo blagajnika g. Vrabla izkazuje za preteklo leto 25.305 Din dohodkov in 28.204-50 Din izdatkov. Celokupno premoženje gremija je znašalo 46.715 Din.
Občnemu zboru predloženi proračun, ki je bil soglasno odobren, predvideva za tekoče poslovno leto 10.500 Din dohodkov in 31.450 Din izdatkov; primanjkljaj krije doklada, porazdeljena v štiri razrede
Iz davčne prakse
I.
VODNI MLINI IN SKUPNI DAVEK NA MOKO
Na vprašanje finančnih direkcij, ali naj plačujejo vodni mlini, ki meljejo žito za merico, skupni davek na moko po drugem odstavku pripombe k tarifni postavki 114 tarife za skupni davek, to je z 2 parama za kg oddane moke iz žita in za 1 paro za moko iz koruze, a ostali kmetski mlini po tretjem odstavku (3 pare za kg oddane meljave za moko iz žita in 1 in pol pare za kg oddane meljave za koruzno moko), ali pa obe vTSti mlinov splošni prometni davek (1 odstotek) od vrednosti merice, je davčni oddelek ministrstva za finance poslal vsem finančnim direkcijam pojasnilo, v katerem navaja, da se je uredba o skupnem davku na poslovni promet izpremenila v toliko, da se skupni davek pobira znova tako, kakor je to določeno v pripombi k tar. post. 114 skupne tarife.
Vodni mlini, potočni mlini, mlini na konjski pogon, mlini na veter in ketuški mlini so oproščeni plačevanja skupnega davka na poslovni promet glede izdelovanja moke za lastne (hišne in gospodarske), a ne trgovinske potrebe lastnikov. Mletev v teh mlinih za druge osebe in druge potrebe pa je zavezana plačevanju skupnega davka na poslovni promet in to počenši od 1. aprila 1932: z 2 parama po kg izdane meljave (moke, otrobov itd.) za žitno moko in z 1 paro po kg meljave za koruzno moko. Davek se pobere na osnovi prometa lanskega leta po oceni davčnega odbora.
Mlinski proizvodi v mlinih nabavljalnih zadrug ali zveze so v prometu s svojimi zadrugami oproščeni skupnega davka. Predaja moke bodisi kot višek potrebe, bodisi protivno zadružnim pravilom tretjim osebam podlega skupnemu davku po doseženi prodajni ceni.
V skupnem davku na moko je vsebovan ves promet z moko do potrošnika.
II.
DAVČNA POTRDILA
Ministrstvo za finance je svoj čas odredilo, da smejo davčne uprave izdajati potrdila o plačanem davku samo, ako je davčni zavezanec v celoti zadostil svoji davčni dolžnosti. Na razne opozoritve in spomenice, je ministrstvo, ki željam gospodarstva noče odrekati vsaj delne utemeljenosti in upravičenosti, odredilo, da se navedena odredba izpremeni v toliko, da se v bodoče smejo izdajati potrdila toda izključno za porabo pri državnih dobavah tudi v primerih, v katerih odstopa davčni dolžnik davčni upravi svojo dokazano likvidno terjatev napram državni blagajni.
(I. razred 250 Din, II. razred 180 Din, 111. razred 120 Din in IV. razred 40 Din).
Tajnik Zveze g. I. Kaiser je poročal nato o najvažnejših določbah novega obrtnega zakona, o preosnovanju gremija v združenje trgovcev in o novih pravilih združenj.
Pravila so bila po podrobni razpravi o posameznih določbah, o katerih mora sklepati skupščina, odobrena.
G. M. Senčar je pozdravil nato zborovanje v imenu Zbornice za TOI in očrtal v izčrpnem govoru važne akcije, ki jih je zbornica podvzela.
Izvršila se je nato volitev nadzorstvenega odbora in so bili izvoljeni gg. T. Breznik, A. Brenčič, Sonnenschein in Tognio za člane nadzorstvenega odbora, gg. Vrabl, Ploh, C v i k e 1 in Celin-šek pa za namestnike.
Zvezni tajnik g. I. Kaiser je poročal nato o socialnem zavarovanju samostojnega trgovstva in podrobno očrtal tozadevne zakonske določbe in način izvedbe obligatornega socialnega zavarovanja. Občni zbor je sklenil, da je združenje v načelu za izvedbo obligatornega socialnega zavarovanja.
Razvila se je nato živahna debata, v kateri je sodeloval zlasti g. M. Senčar, ki se v Ptuju mnogo prizadeva za uspešno zaščito stanovskih interesov, zlasti pa tudi za izobrazbo naraščaja.
Končno moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da združenje vsestransko napreduje ter da postaja njegovo delovanje vedno obsežnejše in vplivnejše, kar bo gotovo le v prid celote.
Na podlagi takega odstopa prepove davčna uprava izplačilo, odnosno zahteva izplačilo v svoj prid ter izda potrdilo, če se terjatev v celoti vzame v račun za dolžni in že zapadli davek.
Istočasno je ministrstvo za olajšanje deviznega poslovanja, kolikor je vezano na potrdilo o plačanem davku, odredilo, da se smejo izdajati potrdila davčnim zavezancem, da so zadostili svoji davčni dolžnosti tudi, ako še niso plačali vseh davčnih zaostankov iz časa pred uveljavljenjem sedanjih davčnih zakonov, to je iz časa pred letom 1929. Te zaostanke smejo taki davkoplačevalci plačevati v petih 'etnih zaporednih obrokih. Če plačujejo tekoči davek sproti in zaostanke iz prejšnjih let, obstoječe koncem leta 1928, v določenih obrokih, se more brez nadaljnega smatrati, da so zadostili svoji davčni dolžnosti.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijastih štampiljk in žigov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave 40.800 kg pšenične moke. (Predmetni oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani). — Dne 12. julija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 10.800 kg svinjske masti in 1700 kg olja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
- Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, rasnega žganja in špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi:	GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe I
Smotreni trgovci in industrijci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potoni javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah/
UDENaJjUK
Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva;
promet Din 2,236.370 70.
Vkljub samo štirim borznim sestankom je zaključil minoli teden na Ljubljanski borzi z znatno večjim deviznim prometom kakor predzadnji teden, ki je dosegel komaj 1-591 milj. dinarjev. Iz naslednjih podatkov:
Dne 27. jun.	1932	Din	429.705-40	Wien
Dne 28. jun.	1932	Din	156.071-68	New ,York
Dne 30. jun.	1932	Din	265.133-56	Italija
Dne 1. jul.	1932	Din	1,385.460-06	Wien-Iialija
je razvidno, da izkazuje torkov borzni se-stank najmanjši, petkov pa največji dnevni devizni promet od preko 1 milijon 385 tisoč dinarjev, t. j. skoro dve tretjini celotedenskega deviznega prometa.
V pretečenem tednu je privatna ponudba zopet omogočila gros zaključkov v de-vizi Dunaj (1 milj. 271 tisoč dinarjev) in Trstu (375 tisoč dinarjev), znatno manjši pa so bili zaključki v Parizu (48 tisoč Din), Newyorku (29 tisoč Din), v Berlinu (17 tisoč Din), poleg malenkostnih zneskov v Bruslju, Curihu ter Londonu. Skupna vsota v privatnem blagu opravljenega deviznega prometa v zadnjem tednu znaša nad 1-758 milj. dinarjev, dočim je bilo vsled intervencije Narodne banke nabavljeno v zadnjem tednu znatno več deviz, in sicer za 478 tisoč dinarjev, to pa zbog tega, ker je od ponedeljka (27. m. m.) dalje Narodna banka dodeljevala dnevno zvišani kontingent deviznega blaga od približno 120 tisoč dinarjev. Narodna banka je posredovala največ v Londonu (107 tisoč Din), Curihu (103 tisoč Din), Newyorku (91 tisoč dinarjev) in Berlinu (77 tisoč Din), dokaj inanje pa v Parizu (52 tisoč Din), Trsiu (26 tisoč Din), Amsterdamu (14 tisoč dinarjev), ter najmanje v Pragi, katere je dala le za osem tisoč dinarjev na razpolago.
Mesec junij je zaključil s skupnim deviznim prometom . . Din 7,262.710-15 in valutnim prometom . Din 301.600-—
kar znaša totalno . . . Din 7,564.310-15 napram Din 80,076.150-89, t. j. skupnemu deviznemu prometu meseca junija lanskega leta.
Devizna tečajnica prejšnjega tedna kaže Očitnejše tečajne oscilacije pri skoro vseli na tukajšnji borzi notiranih devizah, iz-vzemši Curiha, ki je ostal dosledno neiz-premenjen in bil trgovan na dosedanji bazi 1097"35 za denar, 1102-85 za blago.
Tčajne razlike ostalih deviz so bile glasom sledeče tabele •
27. junija 1932	1.	julija	1932
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2277 02	2288-38	2273-72	2285-08
Berlin	1332 87	1343 67	1336-72	1347-52
Bruselj	7837 7	787-71	782 95	786-89
Curih	1097-35	1102-85	1097-35	1102-85
London	203-26	204-86	201-94	203‘54
Ncwyork	5611-50	5639-76	561288	5641-14
Pariz	221-52	222-64	221-33	222-45
Praga	166-78	167 64	166-56	167-42
Trst	286-36	288-76	286-47	288-87
od ponedeljka (7. m. m.) na petek (1. t. m.) kakor sledi: Amsterdam (3-3 točke navzdol), Berlin (3-85 točke navzgor), Bruselj (0-82 točke navzdol), London (1-32 točke navzdol), Newyork (1-38 točke navzgor), Pariz (0-19 točke navzdol), Praga (0-22 točke navzdol) in slednjič Trst (0-11 točke navzgor).
Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Notice industrijskih papirjev so ostale brez izprememb. Ponudba v 8% Blairu je beležila najvišje (43-—) v ponedeljek, dne 27. m. m., najnižje pa (41-—) v petek (1. t- m.), a vmesno po 42-—, dočim je bil nuden 1% Blair na vseh borznih sestankih tega tedna po 38-—, le v četrtek (dne 30. m. m.) po 37-—.
Tečaj 1. julija 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.	2271-80	2283 16
Berlin 100 M		1330-12	1340-92
Bruselj 100 belg . . , , ,	78240	786 34
Budimpešta 100 pengO , .	—•—	_•—
Curih 100 fr		 . .	1097-35	1102 85
London 1 funt		199-63	201-23
Newyork 100 dol., kabel	—-—	—•—
Newyork 100 dolarjev , .	5606’—	6634 26
Pariz 100 fr.		 .	221"—	222-12
Praga 100 kron 		166"45	16731
Stockholm 100 Šved. kr .				
Trst 100 Ur		 .	286-91	289 31
Pravilnik o oznamkovanju (signiranju) hmelja
Minister za trgovino in industrijo je podpisal pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz. Ker pa je to velevažnega pomena za naše hmeljske interesente, prinašamo v naslednjem celotno vsebino pravilnika:
Na podlagi člena 1 zakona o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih za izvoz in sporazumno z ministrom za poljedelstvo je minister trgovine in industrije predpisal ta pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz:
I. Hmeljska področja
Člen 1. Odredbe tega pravilnika veljajo samo za hmeljska področja, naznačena v 61. 2 tega pravilnika.
Člen 2. Kot hmeljska področja v smislu tega pravilnika se smatrajo: a) savinjsko področje Dravske banovine in sicer sodni okraji Celje, Gornji grad in Vransko v srezu Celje. To področje se bo označevalo kot »južnoštajersko — Savinjska dolina«.
b) Sledeči drugi srezi Dravske banovine: dravogradski, konjiški, krški, ptujski, slovenjegraški, mariborski levi breg, desni breg, šmarski in laški. To področje se bo označevalo kot: Dravska banovina.
c) Podunavsko področje, ki obsega sledeče sreze: Apatin, Batina, Bačka Topola, Bačka Palanka, Ilok, Irik, Očanci, Novi Sad, Stari Bečej, Stara Pazova, Ruma, Senta, Sombor, Subotica, Sid, Titel in 2a-balj. To področje se bo označevalo: kot >Bačka«.
Čl. 3. Minister trgovine in industrije more sporazumno z ministrom za poljedelstvo na predlog pristojnega bana razširiti hmeljska področja ali osnovati nova.
II. Sortiranje, pakovanjc in oznamkovanjc (signiranje)
Čl. 4. Na zahtevo lastnikov hmelja iz področij, označenih v čl. 2, bodo organi za kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja predvideni v tem pravilniku, pre-
gledali in izdavali potrdilo (uverenje) za hmelj, ki je namenjen za izvoz, po predpisih tega pravilnika.
Čl. 5- Minister trgovine in industrije more sporazumno z ministrom za poljedelstvo, ako se pojavi dejanska potreba, odrediti obvezno kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja, namenjenega za izvoz.
Čl. 6. Kontrola in oznamkovanje (signiranje) hmelja radi izdavanja potrdil, se bo vršila z ozirom na
a) izvor po občinah odnosno srezih radi določitve hmeljskega področja;
b) leto pridelka;
c) neoporečnost blaga v pogledu kvalitete;
d) bruto-težo posameznih bal in
e) plombiranje in oznamkovanje (signiranje) plomb in označb, predvidenih v tem pravilniku.
Čl. 7. Izvor, leto pridelka in približno bruto-težo posamezne bale (kolija) bo določil stalni poverjenik banovinske hmeljske komisije v dotični občini (po čl. 19) ii o tem izdal začasno potrdilo (overilnico) po priloženem obrazcu.
V tem oziru bo pravilno pregledane bale (kolije) hmelja poverjenik plombiral, označil z imenom občine in številko začasnega potrdila (uverenja).
Poverjenik bo obdržal original začasnega potrdila, podpisanega od lastnika hmelja. Duplikati se ne izdajajo.
Čl. 8. V svrlio izdavanja »potrdil o kontroli« od strani banovinske hmeljske komisije, predvidene po čl. 17. tega pravilnika, bo komisija po svojih kontrolnih organih (čl. 19) v hmeljskih področjih v odnosnih hmeljarnah ali, v kolikor teh ni, v trgovskih ali javnih skladiščih, katere komisija smatra za prikladne, izvedla na-daljno kontrolo in signiranje hmelja v smislu čl. 6.
Oznamkovanje (signiranje) hmelja za
področje po čl. 2 a) se bo vršilo izključno v »Hmeljarni«, reg. zadrugi z o. z. v Žalcu.
Čl. 9. Kontrolni organi bodo na podlagi začasnega potrdila (poverilnice) in potem, ko so ugotovili nepoškodovanost plombe poverjenika, določili hmeljsko področje, po katerem bo dobil hmelj svojo bližnjo oznako (v smislu čl. 2) v kolikor kvalitativno odgovarja predpisom čl. 11 in 12 ter bodo pregledani hmelj plombirali, oznamkovali in izdali potrdilo o kontroli ter istočasno odvzeli začasno potrdilo.
Čl. 10. Banovinska hmeljska komisija more na podlagi dejanske potrebe odrediti, da se oznamkovanje (signiranje), pre-pakovanje, žveplanje ali egaliziranje hmelja vrši pod nadzorstvom kontrolnih organov.
Čl. 11. Hmelj, ki je mešanica pridelka raznih let, raznih hmeljskih področij, ali mešanica žveplanega ali nežveplanega, kakor tudi škartirani hmelj, ne more dobiti zaščitene označbe področja po čl. 2, ampak samo oznako »hmelj«.
Škartirani hmelj je oni, ki je po mišljenju kontrolnih organov tako slab, da bi lahko škodil zaščitenim oznakam.
Čl. 12. Pakovanje hmelja se vrši po trgovskih uzancah.
Čl. 13. Posamezni zavoji bodo plombirani na način, ki bo onemogočil odpiranje navoja (bale) brez poškodbe plombe.
Žalostna kronika
Društvo indusirijccv in veletrgovcev v
Ljubljani objavlja naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za
čas od 21. junija do 30. junija 1932.
A.	OTVORJENI KONKURZI.*
Dravska banovina: .Jelovšek Joško, trgovec, Celje, Aleksandrova; Lesjak Franc, branjarija, Breg pri Celju; »Sana« dr. z o. z., tvornica čokolade, Hoče.
Savska banovina: Despot Stevo i Janko, obrtnik, Glina; Pavletič Ivan, fotograf, Zagreb; Pavletič I. K. D., fotopotrepštine, Zagreb; Strulovič i drug, trikotaže, Zagreb, Preradovičeva; Wagman Lavoslav, trgovec, Sibinj.
Primorska banovina: Bogič Katica žena Ferdinandova, trgovkinja, Split.
Drinska banovina: Bosanski kreditni zavod z. s. o. j., Sarajevo; Gjurgjevič A. Cvetin, trgovac, Šabac; Greif Samuel, Sarajevo; Jokšič M. Brača, trg. firma, čačak; Maestro I. Aron, trgovac, Sarajevo; Milosavljevič Radenko, abadžija, čačak; Milosavljevič Radoje,. trgovac, čačak; Radojičič Vojin, trgovac, čačak.
Zetska banovina: Boškovič Grujiča, trgovac, Danilovgrad.
Dunavska banovina: Dražič Slavko, trgovac, Krstur; Jovančevič Vukašin, trgovac, Mladenovac.
Moravska banovina: Konstantinovič Dimitrije, kafedžija, Kruševac; Nikolič M. Dragutin, trgovac, Petrovac Požarev.; Strainovič Mijajlo, trgovac, Paračin.
Vardarska banovina: Stefanovič J. Nikola, krojač, Štip; Zekirija Abdul, trgovac, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Koen Nah-man, bivši trgovec, Beograd; Pardo Ha-jim, trgovac, Beograd, Kr. Aleksandra br. 14.
Plombe so enakega tipa za celo državo. Velikost plomb bodo predpisale pristojne banovinske hmeljske komisije. Plombe, ki jih bodo uporabljali poverjeniki v posameznih občinah, bodo imele na eni strani napis »banovinska hmeljska komisija X banovine«, a na drugi strani »Kraljevina Jugoslavija«, ter pod tem označbo dotičnega hmeljskega področja, odnosno po čl. 11 »hmelj«.
Čl. 14. Na posameznih balah (kolijih) se bodo napisale na podlagi pregleda in pod nadzorstvom kontrolnih organov sledeče označbe;
a) Kraljevina Jugoslavija;
b) označbe in podoznačbe hmelja v smislu čl. 1 in 2 tega pravilnika;
c) leto pridelka;
d) eventualna pripomba izvršenega žveplan ja;
e) naslov dotične hmeljske komisije;
f) številka kontrolnega potrdila (na pr. reg. št.).
Obliko napisa predpisuje pristojna banovinska hmeljska komisija in to v državnem jeziku in v jeziku države, kamor je hmelj namenjen.
Trgovsko-privatne označbe (znamka firme, redna številka bale itd.) ne smejo biti na isti strani bale (zavoja), na kateri so navedene uradne označbe.
(Konec sledi.)
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNA-
VE IZVEN KONKURZA.
Dravska banovina: Klima Josip, trg. z meš. blagom, Maribor; Mihelič Konrad, krojaški mojster, Maribor.
Savska banovina: Blažič Andrija, krojač, Sv. Jelena; Borko Vid, konfekcija, Novska; Brodarič Milan, manufaktura, Zagreb; Krivošič Tomislav, trgovac, Kostajnica; Malovič Antun, trgovac, Sisak; Milojevič Branko, trg. niješ. robe, Daruvar; Trkulja Milana sinovi, trg. firma, Gospič; Zrinjski Pavao, Poljanica obč. Bistra.
Vrbaska banovina: Hercig Rudolf, trgovac, Nova Topola; Memič Mehmed, Hamo i Husein, trg. mješ. robe, Novi; Savič L. Nikola, trgovac, Bos. Gradiška.
Drinska banovina: Jerotie i Atanackovič, trgovac, Ub; Pošinger Jakov, industrijalac, Užice; Šahbegovič Selim, trgovac, čajniče; Vučkovič Milan, trgovac, Sarajevo.
Dunavska banovina: Budišin Miša, trgovac, Vel. Kikinda; Jakob Markuš, trgovac, Banat. Karlovae; Kindl & Klop, trg. firma, Sečanj.
Beograd, Zemun, Pančevo: »Vega« Gri-gorijev Vladimir, trg. čevljev, Beograd.
C. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNA-
VE V KONKURZU.
Vrbaska banovina: Antonič Gjorgjo, Bosanska Dubica.
Drinska banovina: Pavlovič Dušan, trgovac, Sarajevo.
D.	ODPRAVLJENI KONKURZI.**
Dravska banovina: Robič Walfried, trgovec, Pekre pri Mariboru.
Drinska banovina:	Miloševič	Marko,
abadžija, Rača.
Zetska banovina: »Travunia« trg. ind. otpremničko d. d., Trebinje.
Dunavska banovina: Markovič Pavle i
Radišič Živojin, trg., Požarevac; Milič M. Dragoljub, trgovac, Natalinci; Paupert Rudolf, trgovac, Novi Sad; Perič Gjorgje, zemljoradnik, Donja Rača; Rosenfeld Aleksander, Novi Sad.
Moravska banovina: Andrič Ljubomir, Kraljevo; Jovanovič S. Miodrag, trgovac, Kraljevo; Stamenkovič Todor i sin, trg. firma, Pirot; Vasič P. Dragoljub, trgovac, Sopot.
Beograd, Zemun, Pančevo: Narodna po-trošačka zadruga, Beograd.
E.	ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.
Dravska banovina: Fullekrus Apolonija, trgovka, Maribor, Gosposka; Holbl August in Roza, lesna trgovina, Št. Vid pri Vuzenici.
Savska banovina: Aiginzer Jelena, trgovkinja, Zagreb, Petrinjska 42; Drava d. d., Zagreb; »Engleski Magazin«, Zagreb; Gornik Mijo, trgovac, Pribič; Ivančan Gjuro, trgovac, Hraščine-Trgovište; Kell Benko i drug, industrija drva, Zagreb; Klinovsky Amalija, trgovkinja, Bjelovar; Kostelič Ivan, Oštarije kod Ogulina; Neralič Tomo, trg. mješ. robom, Slunj; Vesely Josip ing., Zagreb.
Vrbaska banovina: Diamant Moric, Tes-lič; Masle Šalih, Banja Luka; Stevanovič Branko Seksan, krojač, Doboj; Vidovič A. Gj., Nova Topola.
Primorska banovina: Schonauer Geza, trgovac, Split.
Drinska banovina: Beneš Mate, klobučar, Šid; Danon J. Moric, trgovac, Sarajevo; Kazič Mulo, trgovac, Visoko; Papo D. Moise, trgovac, Sarajevo; Poznič Robert, soboslikar, Sarajevo; Zivkovič Marko pok. Ilije, trg. mješ. robe, Donja Mahala-Orašje.
Dunavska banovina: Drajs Petar, ekonom in žena Barbara roj. Šumaher, Budi-sava; Momčilovič Jovan, abadžija, Smederevo; Nešič Života, obučar, Smederevo; Poljakovič i Zomborčevič, trg. firma, Subotica.
*
Moravska banovina: Jovanovič St. Radomir zv. »Bukara«, trgovac, Kraljevo.
Vardarska banovina: Katanič Aleksander, trgovec, Leskovac.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Glumač
Gjorgje, trgovac, Zemun.
* Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Dekor« družba z o. z. v Ljubljani.
Po izrednem občnem zboru družbenikov z dne 21. maja 1932 se. je družbena pogodba z dne 27. junija 1932., r. štev. 3366/1931 izpremenila v odstavkih: Dru-
gič, Tretjič. Sedmič, Devetič, Dvanajstič, Trinajstič, Stininajstič in Petnajstič.
Družbena tvrdka se sedaj glasi: Družba Dekor z o. z. v Zgornji šiški.
Družba ima od sedaj naprej sedež v Zgornji šiški. Osnovna glavnica se je zvišala od 30.000 Din na 60.000 Din, in je v gotovini popolnoma vplačana in je stavljena poslovodstvu na prosto razpolago.
Vpiše se novi poslovodja Bricelj Ivan, mestni stavbenik v Mostah pri Ljubljani, ulica na Kodeljevo št. 1.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1932.
Firm. 527 — Rg C IV 298/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:Ljudevit Mare, tovarna lakov delniška družba v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta Keller Gerard.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932.
Firm. 471 — Rg B II 181/12.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Pekol, veletrgovina z zobo-treber, družba z o. z.
Odredi se izbris poslovodje g. Kozina Petra zbog smrti in vpis poslovodje g. Leskovca Ernesta, zasebnega uradnika v Ljubljani, Breg št. 20 vsled njegove izvolitve na izrednem občnem zboru družabnikov te družbe dne 30. maja 1932. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1932.
Firm. 523 — Rg C I 190/13.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	»Slavija« Jugoslovanska za-
varovalna banka.
Izbriše se prokura Turšiča Alojzija pri podružnici v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IIT., dne 3. junija 1932.
Firm. 526 — Rg B II 76/7.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Standard« družba z o. z. prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d.
Izbrišejo se poslovodje Avsenek Ivan, Pollak Karl in dr. Miličič Ivo, vpišejo pa poslovodje: Šarc Alojzij, župnik v Šmartnem pri Kranju, Štrajhar Ivan, župnik v Borovnici in Florjančič Ludvik, odvetniški pripravnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1932.
Firm. 528 — Rg C IV 282/8.
*
Sedež: Rečica pri Bledu.
Besedilo: M. Pangerc in drug, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in lesom, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Lesar Franc, t Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1932.
Firm. 491 — Rg C IV 31/7.
Potrebujem večjo ioličino	DRV		« kurjavo
Ponudbe poslati na naslov Radivoie Miloševit			
Kosovska		Mitroviča	
Trstje za strope
naročajte le pri domači tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja naiceneje
Jes. R PUH, Ljubljana, Gradaška ul. št. 22, SSSS
Mestni tesarski mojster
Josip Kregar^ Lfubliana
Kodeljevo štev. 19. Telet. 36-96
se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila lesarskih del, kakor:	modernih	lesenih	hiS,	raznih	ostrelij, lesenih
stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih.
Posteljne žične vloge, zložljive železne in pločevinaste železne postelje Vam nudi najceneje
Prva ljubljanska izdelovalnica žičnih vlog in železnih postelj
PAVEL STRGULEC
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 13.
Trgovci, čitajte Trgovski list!
Tiskarna
MERKUR
LjOBLIANA
GregoirCičeva utica *<- 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune I
LASTNA KNJIGOVEZNICA
r.v,.	\
TEODOR KORN
LJUBLJANA POLJANSKA C. 8
(PREJ HENRIK KORN) Ustanovljeno	na
leta 1852	■
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave
Šjpedicijt*. Tuvh
Ljubljana, (Masavybcva cesta štev. 9
prevzema	(nasproti	carinarnici)	prevzema
Ocarinfenfe	Prevažanje
vseh uvoznih in Izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informa* cije brezplačno.
Telefon interurban štev. 2157.
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani In izven Ljub* IJane z vozovi na konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti.
Telefon interurban štev. 2157.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKURc kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.