NtjTeiji slavonski dnevnik w Združenih državah VeU* za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - 1 feji , > Za Inozemstvo celo leto $7.00 $7.< GLAS NARODA l list slovenskih delavcev T Ameriki The largest Slovenian Daily in the United State*. q Issued every day except Sunday* Sand legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Xntered a« seeood Glass Hatter, September 21, 1903, at the PoUOfflce at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 1,1979 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 301. — ŠTEV. 301. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 24, 1928. — PONDELJ2K, 24. DECEMBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXX VI 4!____ ■ Konec italijanskega senata. BENITO MUSSOLINI JE ZOPET POVELIČEVAL FAŠISTIČNI REŽIM Zanaprej bo imenoval vse senatorje fašistični svet. 37 jih je bilo se vedno, ki so bili od naroda "izvoljeni". — Predsednik senata Tittoni se bo u-maknil v privatno življenje. — Diktator je omeni) tudi kralja Viktorja Emanuela. — Slavospev fašizmu. PARAGVAJ IN BOLIVIJA ZAČELI POŠILJATI VOJAŠTVO V CHAC0 Tako Bolivija kot Paragvaj pošiljata neprestano čete v sporno ozemlje Gran Chaca, kar je povečalo strah. — Asuncion je cul o pretečem napadu na meji. — Prostovoljci La Paza bodo služili na meji. * RIM, Italija, 22. decembra. — Danes se je vršila zadnja seja italijanskega senata, kojega člani so bili od naroda izvoljeni. Zadnje čase se je namreč že uveljavljala nova odredba, da mora vsakega novega senatorja imenovati in potrditi svet fašistične stranke. V sedanjem senatu j e bilo še sedemintrideset poslancev, ki jso ibili zavzeli svoja važna mesta potom volitev. Vsi ti se bodo u-maknili v privatno življenje. Ob tej priliki je imel Benito slavnostni govor, v katerem je govoril o velikanskem napredku, ki ga je bila dežela deležna tekom še-tih let fašistične vlade. BUENOS Aires, Arg., 23 dec. — Včeraj se je sporočilo o gibanju čet proti bolivijsko-paragvajski meji, kot je izjavil Asuncion poročevalec lista La Prensa. Zastran postavnega praznita ka "Božičnega dne" ne izide jutri "Gla.s Naroda". — Pri-T-r?^ hodnja številka izide v sredo Z5F* dne 2fi. decembra. Uredništvo. TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE NAJ IMENUJEJO ZASTOPNIKA NOVE POLICIJSKE1 ODREDBE H00VERJEVA PROPAGANDA JE KONČANA Benito Mussolini Govoril je tudi o bodočnosti ter poudarjal, da se i-tahjanski narod zaveda svoje pozicije, ki jo zavzema na svetu. Prijazno se je poslovil od senatnega predsedni-Tomasa Tittonija, ki bo tudi stopil v pokoj. Kot v nagrado za njegove zasluge ga bo imenoval načelnikom nove italijanske Akademije. — Koliko se je izpremenilo v pretekli polovici stoletja! — je vzkliknil Mussolini. — In kako ogromen napredek v materijalnem in duhovnem oziru je napravil fašizem v zadnjih šestih letih. Italijan- boltfljsfeo-paragvajske meje. ski narod ima sedaj pot v bodočnost. Težavna je' U***«* bolivijskih že ta pot, toda ni zaprta. Korakal bo naprej, zavedajoč se svoje moči ter zgodovnske in moralne pozicije v svetu. Predno se pa ločimo, se moramo s hvaležnostjo spomniti tudi italijanskega kralja, ki je dosti pripomogel k temu napredku. Poročevalec je sporočil, da odhajajo paragvajski vojaki vsaki dan iz glavn^a mesta in da so vse sile namenjene proti Grauo Ghaco pokrajini, kjer 60 se zavr-šile prvotne bitke med obmejnimi vojaškimi patrulami obeh dežel. ASUNCION, Paragvaj, 23. dec. Možnosti ponovnih bojev na boli-vijslko-paragvajski meji so bile razvidne danes vsled poročil, objavljenih v listu La Patria. V njih se je glasilo, da koraka 3500 bolivijskih čet proti mestu Baliia Ne-gra, v sporni pokrajini Chaco ozemlja. Če bi bolivijske čete napadle Bahia Negra, bi bila ta akcija večje važnosti, ker bi iiatpravila za bretzkorktne napore Panameriške konference, da posreduje v zadnji križi med obema deželama. List El Liberal je rekel, da so zaloge areoplanov in gazolina na-gromadnii v argentinski provinci Formosa in da so potrtavili tri nove šupe za »pravljenje tega mate-rijala. LA PAZ, Bolivija, 23. dec. — | pri tem «e laliko reče, da ne Vanguardia regiment, rekrutiran bo ostalo premeteno ravnanje Propaganda novo izvoljenega predsednika, Herbert Hooverja, je sedaj končana. — Danes se bo pričelo potovanje nazaj proti domu. Novi newyorski policijski komisar Whalen nadaljuje s korenito reorganizacijo policije. — Združil je bombna in in-dustrijalska oddelka. Velesile so objavile dogovor glede kemiteja, ki se bo čimpreje sestal v Parizu. — Združene države bodo naprošene, naj imenujejo zastopnika. — Ameriški državni tajnik bo ugodil prošnji. PARIZ, Frhncija, 23. dec. — Tukaj v Londonu, Rimu, Tokiju, Bruselju in Berlinu je bilo včeraj o-poldne istočasno objavljeno oficijelno naznanilo v zvezi s komitejem izvedencev, ki se bo sestal takoj v pričetku januarja, da konečno določi svoto, katero naj plača Nemčija kot vojno odškodnino. RIO DE JANEIRO, Brazilija. 23. decembra. — Herbret Hoovt-r bo zaključil danes svoje 7>ropa-gandn-o potovanje skozi Centralno in Južno Ameriko. Včeraj pa .so pripravile honoracije brazilske republike velikanski sprejem zastopniku Združenih držav, pri katerem so nastopili nezaposleni ra-dovedneži kot ponavadi, da igrajo 'vlo-go statistov. NEW YORK, 23. decembra. — Policijski komisar Whalen je reorganiziral včeraj |K*t najbolj važnih oddelkov ]>oIicije v dva oddelka. ki bosta dirt-ktno odgovorna glavnemu inšpektorju O'Brienu. Broadway oddelek, oni za Pet o Ave. in oni za žepne tatove so bili združeni v en oddelek, pod vodstvom poslujočega kapitana Lvon-sa. Detektiv prvega razreda, Bra-nigan, načelnik Broadway oddelka, ki je pokaral svoje nepoznavanje Broadwaya tekom preiskave glede umora Rothsteina, je dobil neko nižje mesto. Bombni in industrijski oddelek sta bila spojena v enega, pod vodstvom poročnika William Raftisa. POL MILIJONA PENZIJ0NIST0V Pol milijona ljudi se nahaja na penzijskem programu vlade Združenih držav. — Ta seznam se izpreminja vsako leto. WAiSlILXGTOX. I). (\, :_>:{. d-v. Preiskava penzijskih sranamov de-partmentu za notranje zadeve ka-Ž4, da je skoro pol milijona l;udi deloma ali pa popolnoma vzdržanih o«l zvezne vlade. Ti so vojni veterani lit od njih odvisne o. katerim je plačal penzijski i rad v preteklem letu eelih J1 <) mihju-nov dolarjev. iz vseučiliških dijakov, je bil o-premljen z vojno opremo ter bo odšel takoj v Tarija, kot je bilo objavljeno včeraj. Polk bo zavzel postojanke v tej sekeiji, ki se nahaja v srcu Chaco divjine, poleg KRALJ JE PREBOLEL Zanaprej bo dosti manj buletinov glede kraljevega zdravja. — V palači izdelujejo načrte za veliko proslavo Božiča, ker se stanje kralja neprestano izboljšuje. buletin ne bo izdan pred nedeljo zvečer. Jutranji buletin je bil približno slične vsebine. V palači delajo velike priprave za svečano proslavo božičnih praznikov. železnic so poklonili več kot $10,000 za nakup modernega vojaškega aero-plana. ASUXOIOX, Paragvay, 23. decembra. — Vlada je ukazala včeraj armadi, >naj ne sprejme nika-kih prostovoljcev, ki so pričeli vreti k zastavam, ko je bila vojna z Bolivijo pred vrati. Vlada se namreč boji, da bodo dodatki k armadi umaknili bistveno moško silo tako s farm in iz industrij. Hooverja brez petičnega uspeha. Splošno se priznava, da si je znal novi predsednik pridobiti dosti prijateljev za ameriški imperijali-zein. Deloval je za trdnejše sodelovanje z južno-ameriškimi kapi-talifiu in to se mu je očividno posrečilo tako v Braziliji kot v Argentini in drugod. Hoover je imel že konferenco s predsednikom Brazilije, Washington Luisom in drugimi visokimi brazilukemi uradniki, s katerimi se bo posvetoval tudi še danes. Dve banki v Indiani oropani. Kongres ima počitnice. WASHINGTON, D. €., 23. dec Kongres se je včeraj od godil za ' božične počitmice ter se bo zopet sestal dne dne 3. januarja.. LONDON, Anglija. 23. dec. — Dočim je napredek kralja Jurija počasen, je vendar dosegel stanje, v katerem bodo kraljevi zdravniki lahko objavili, da je monarh izven nevarnosti, ko se je izvedelo včeraj. Včerajšnji večerni buletin so smatrali v Buckingham palači kot zadovoljiv, dasiravno je bil napredek preko včerajšnjega dne in zadnje noči zelo počasen, soglasno z zdravniško izjavo. Dokler pa bo kralj vzdržal stanje, katero si je ipridobfl v •zadnjem easy, bodo zdravniki zelo zadovoljni. Včerajšnji buletin ob poldeve-tih se je glasil: — Ni kake izpremembe ni m.~ Nofeen nadaljni DANVTLLE, Ind., 22. dec. — Trije -bandit i so napadli včeraj Danville State banko ter odnesli $40,000. OliINTON, Ind., 22. dec. — Pet band it o v je oropalo First National banko ter odneslo $25.000. Canada gradi dve bojni ladji. OTTAWA, Canada, 23. dec. — Dva ruši lea najnovejšega tipa sta bila oddana v zgrajen je od canad-ske vlade, Kontrakt za ladji je bil oddan Višja carina na čebulo. 1'eprav omahuje število penzi t _ ' ■ i - .....i t~Vi...... jonarj-v oil leta do leta. je ostale dosedanjega voditelja oddelka za , , . , žepne tatove. Detektiv prvega razreda. John Broderick, poveljnik indu-strij^kega oddelka, ki na-ko je neka dobrooblečena žensta l,a,lu influence ter ojverariji na v veži neke liiše postavila na tla I kot se ie izvedelo danes sveženj ter se nato odpeljala z av- njegovih prijateljev. WASHINGTON, D. C., 23. dec. Predsednik Coolidge je izdaj včeraj prOklamacijo, s katero se je zvišalo carino na čebulo od enega centa na poldugi cent za funt. Zvišanje, ki 4h> uveljavljeno v tridesetih dneh, je bilo izvedeno na priporočilo tarifne 'komisije. Špansko, Egipt, Mehiko, Cubo in Juž-iro Ameriko se označuje kot glavne konkurente na ameriškem trgu. tomobilom. V svežnju se je nahaja la deklica, stara nekako en mesec, katero je izročila policija bolnici v Greenpointu. Močan potres na Filipinih MANILA, Filipini, 21. dec. — Močan potres je pretresel v sredo zvečer otok Mindanao. Pri tem je neki tvrdki v Southamfptouu za bil en človek ubit in številni so ceno $3,500,000y Ladji bosta do- .bili rameni. Tudi dosti bi« se je bavljeai leta 1031. • •• :>„• 'podrlo. Razkritje šestih novih otokov. HATTON, X. D., 23. decembr i. Poročnik Cal Eielson je sporočil danes razkritje šestih novih obokov pri !poletu na razdalj-:- 1200 morskih milj. Ti otoki se nahajajo v bližini Južnega tečaja F: ?1-son je pilot Wilkinsove južni/ polarne ekspedicije. Ameriška ladja nasedla na skale. Nov višji sodnik. BELFAST, Irska, 21. dee. — Ameriški tovorni pamik "West Totant" je nasedel na skale pri Bally holm Bay. Pariiik je navidez nepoškodovan ter gta upajo sploviti pri visoki plimi. : V sporočilu se frla.>i, da sta ministrski i»red!sednrk Poincare in niski poslanik von IIo»-sl*1i nila ghtle različnih priucij»ov. na katerih bodo temeljile razprav.-. Prvič se smatra za zažidjivo, da >e za-stopuik Združenih držav ml,-lt-ži del komiteja izvedf ncev. Drn gii- naj !ji bil -t->tavljen kt»init.-j i z neodvisnih izvedencev, ki m> >i-»••■i- a \~t-orLz i ra n i od svojih i-j mur naj bi bila pridržana pravica. dav izbere komitej [K> svoji prevdamosti kak drugi kraj. Četrtič naj dobi komitej od šestih Vlad izdelane predlog.- za p<>. j>onio uravnavo repa raci jskeg-i problema. Izvedenci narodov-uipnikov. k", so se udeležili ženevskega skl.'",j, bodo imenovani od svojih vlad, drugi pa }w>tom reparaeijske k misije. Nemška vlada je imenovala svoje zastopnike. vendar v zadnjem d.-setJet.ju pre-eej enakomerno. Na mesto zamrlih veteranov iz Državljanske vojne so stopi!j oni iz vojne s Špansko. V penzij.skih seznamih se naha- j WASHINGTON, I). C.. 2:1. dce. jajo še imena štirih, ki so se bo-jTukaj se je izjavilo, da bo aiigV-rili v vojni z Mehiko. Nato so ve-|ški poslanik Howard kmalu pred.-teraui iz špansko-amerišk«' vojne, jložil državnemu tajniku Kello^i. z bojev z Indijanci ter veterani povabilo, da se udeleži pogaju-ij izvedencev Domneva se, da bodo Združene države takoj odobravaino otlt'o- vorile, da pa bo državni tajnik naprosil sile, naj imenujejo ame- , . riškega izvedenca. Izrecno bo iz-jonirani veterani iz neodviNTfie i. , ..... , 'javil, da s o ameriški izvedenci ne- oficijelni in 4. "GLAS NA RODA NA JVEr JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Brat Litvinova aretiran v zvezi s sleparijo. PARIZ, Francija, 22. dec. — Maksimoviv Litvmov, brat pomožnega sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, je bil danes areti-Wm. T. Collins iz New Yorka ran na zahtevo oblasti iz Moskve, je bil od governerja Smrtha ime-(Udeležil se je neke sleparije, vsled novan za naslednika Supreme, katere je dobil baje ekoro en mi-Court ■odnika Mahoney-a. Ilijon dolarjev. v Jugoslavijo Din. 500 ........ $ 9.30 Lir 1,000 ........ $ 18.40 2,500 ........ $ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 v Italijo 100 ......................$ 5.75 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 500 ......................$27.40 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplaeUa od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka? čilih priporočamo, da se poprej z nam eporazumete glede načina IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, Telephone: NEW YORK, N Barclay QJ80 a^S&feifiS'ti-: OIjAS NAHODA, 24. DEC. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Suther, President Zanimivosti iz Jugoslavije. TRGOVEC Z DEKLETI PRED SODNIKI [ KR V. 1 V A RODBINSKA TRAGEDIJA Dopisi. Barberton, 0. Prosim vas, odmerite mi malo |L , , ■ . , . * *» a*» ! i r> i v . . . . prostora v vašem eenjenem listu 2S letni zelezniski uradnik Siav-j Jz lin da poro/ajo. da .se ie 11 mi da- I lepo oblami in občeval v ze?wfci froibmiika trairediia. Neljak Fe-|. - . _ , , , , ., Louia Benedik, Treasurer . . ... i,^,. . . !je" največ razvedrila v teh dolgih družbi. Hotel Ne je navziti v.s-di ra- j rentrevic je umoril > >>»kiro .svojo« „ -, . ... . ________j ..,.." , - ., . ,, zimskih veeenh. Lepe povesti nam al business of the corpontion and address« Of above officer.: do*t, življenja. Zato mu *e-eda fl. «no m .smrtno ran,! svojega ina& hlu. New York City, N. Y. |'-iidoKtovala skromna uradništut p!a- letnega Mna. Po krvaveli -zločinu |ta Začel je razmišljati, kaku h5 pri j si k *odii -sam. Šel j Place 02 UortlMadt St., Borough of Manhattan, GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. izJalke za lep©, udobno m 1 skrbno življenje. Zač«d si n me pa zanima Petrova kcJona. ki zna na- ženske Le tako na-vsaj včasih nasmejemo. Za celo Uto velja list za Ameriko %n Kanado ......................-....$6.00 Za pol leta ................................%3.00 Za četrt leta___........-......$lJiO .$7.00 pol streho . . . ... . i. , .. ... . • . ,, ., tako lepo naslikati :•! do denarja, da bi kri! *e!-ke f^r ** wool. Zloeiai je prvi odkril I j brez- ' FVrenčertrjčev brat. ki je prišel baš n - , - , , , . ... __ . ' . 1 , , Pravijo, da je smeh koristen za ;tedaj na oln.sk. Dolgo je trkal na , ./.,»«> v zdravje, .j jp. vtzna vrata in k: r n: bilo n kogar1 Za New York ta celo leto Za pol leta ....—........—...... Za inozemstvo ga celo Uto —$7.00 Za pol leta sojaii denar in je tako po'-a- ?el v dolgove. Upniki .so ga ž« nad-; na sltre!?ie > vdrl v Krasen Hvala vam za stenski koledar. $35° letoval i m končno .so mu odpove- ženo in l,rrfta mrtv»- 1:1 ^»i in se jf pa boril - mu rt jo. Ležal Subscription Yearly $6.00 dali kredita. Mladi uradnik je pa —93JS0 rabil vedno več denarja in tako Je **^v,,sten ,ir .sklenil poskusiti s trgovh-o rano na ",av je in o-pega |>omena. Z delom gre s.* precej dobro Advertisement on Agreement. ' * (tins Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj t« praznikov. 7. dekleti. Premagal je v&p težh'x-e in otr«»el ^e je tudi v.seh oior^b ;h JV.rii.vi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj a«, predsodkov. Naposled «ra je pa -lo-Maprovoli pošiljati po Money Order. Pri spxemembi kraja narožni-. ktt la zaslužena kazen. M:iai»o'.ic kov, pro3;mo, da se nam tudi prejinjo bivaliSee n&znam, da hitreje se je napodil nekeya do - v 1*«>--Hki; nitidomn naslovnika. srorleo in je sr.^-al rta ulici lepo 18 j -tra>uo - po-tel.ii Otroku so < d peljal i v bolnico. Zdravniki >o iz.iav:ii. daj so rano >mrtne in th upanja, da okreva. Kako je prišlo do .strašnega zločina, nihče ne mor* nas: naselbini. Se ve«] a, za.lov >lji- GLAI najdemo naslovnika. NARODA", P2 Cortlandt Street, Telephone: Ba relay 6189. New York, N. Y. vo ni. pa moramo bili zadovoljni, [ker oi sicer ne moremo kaj. Bolezen **t'iu" nas je tudi ob-a!a. a upati jc. -d;) k mahi .za-jmsti. ker nismo nI«- kaj pri ia- pojasni-l. -1 ** itelj! z njo. ti. l'e s«3 deček ne zave in izpove 1 v - i i ,• ' 1 'Aasc slovenske zens-k«- ise tudi kakose je zlja.snjena. Perfkn"evic i»» bil -ir...... it,-.: ai, \ t « i 1 _ - i.Alarv Mtv.;c. INI rs. Agnes Arko, ' tlrnjraee marliiv in d«^ber sel i sik. -\r.. t.., • i i — a. --• 1'radnik .se e dekletu ponudil zaL ' . 'Temne Lukeziv. Mns. blazu 1 1 oznali so kot trezinira n vest- moža. kar je ta seveda z veseljem di živina se redi jkj zelenih pašnikih. -brez vsake »skrbi. Dragi čitateiji, kaj si pa o tem mislite, še o lložiču je bojrata calif o mijska trta obložena z grozil jem rn čaka {K>moči. da bi jo kdo rtlajšal, pa s,- aihčc ne zmeni za njo. kri- je prev».-č tega -a-lja. Xa ti>«H'>* roit ho ostalo n.i tr ali in i -'•akalo. d.t vse mraz pokonča. Isti lako tfuli vnf" kako -se rmenijo izprxl ze-etieira ' lilija. Izgleda kot resnično božično drevo. Torej naj -zadostuje /.a enkrat. Želim Vesele božične prazni časopisje razmeroma malo poroea o Ju- aiT1p&t v Trebinju. kjer je sb.vkc lavi (i ill l-azmerall. ki vladajo V lljl. I vr'm in kjer je imel vse za norn- ill po vojni je bil newyorski '4Times" ko l^rebne listine. Stamni star- ši so ženinu še izplačali nekaj ti- 1 ckoiii vojne hi.; .1« bn- zagovornik, zadnja leta je pa ntilmil ter objav- ,linarjev ^ ]>ot s};lvko in Sta_ i .'a k\'«M"jfin kratke brzojavke iz Zagreba oziroma Beo-'j^ sta ^ odpeljala v Trebi nje. rada. \ nrrdniškem delu jih pa noee tolmačiti. Ona se je spotoma veselila dm- Iprečiti Amerikane«' ima kaj medlo sliko o Jugo- ° katpri > Ž<1 tako I ... dolgo sanjala, njemu so pa rojile " čisto druge misli po glavi. Pre- Smatra jo za nekako poldivjo deželo na povsem div- raišlja] kalco ,b! vnov- j«m Balkanu, koje prebivalstvo je le napol civilizirano čil s\oj plen ter poplačal svoje ih lli preži tO z evropsko kulturo. 'dolgove. T'radnik je na7irršle•200 nepovabljenih gosov: ' rja Stana na ^ to ni od?ov>. j rila, temveč se je samo naivno Taka poročila v ameriškem časopisju Jugoslaviji vee(sejala. Tako sta prišla v Trebi- ko«lujejo kakor koristijo. jnje. Uradnik je dekle pustil v ki- vvarni in odšel k lastniku neke javne hiše ter mu novo življenje. Rekel ji je. da je lepa in da mora zato imeti tudi svilene obleke in nakit. «la jo bo- so >■ je og-lasi-Ila pri .Mr. iu .Mrs. Šega ni pusti- Ila za spomin krefpkega fanta. Torej naj zadostuje za danes. ,pa še dntgič kaj več. Vsem č it a tel jem (J las Naroda Pred l. t" je vzbudila afera fran-.|v<>sple Paznike in srečno ooskega ] oročnika Carlierja v na- novo leto žf>li ši javnr-sti veliko pozornost. Znano je. da je bil ]>oročnik obdolžen. da je umoril v beograjskem hotel« £t Palace svojeira tovariša, švi-earskega trgovca I^elio. Spala sta skupno v Lsti sobi. Nekepra jutra ^o Tselia našli umorjenega v -«=ol>i. imalo pr0>t0r Policija je takoj aretirala Car- '!UOj dopi .'i rja. ki je seveda zan-kal vsako Giedališce-Giasba-Kino let prnhio u< 1 ul i.i fv ni i", h s.- jv j,a raz- (njegovi koloni kratka k j je pa res lepa zahvala, re.s lepo priznanje. Ni čuda. če je časopis raztrgal iu odšel, ko je vid'd to sramoto, to je t i s-njegova ki'iikure-ntk;i kaj \ rf.siia. naj bi s; k;c dr-i^rjc .poi.^kain ne oa—trom ter riift" 1M-wards. -Jako zanimiv je tudi ltovoi-c-; fiiui "Phip]>s". v katerem iirra Lowwell Sherman glavno vlo-jo. Cene so zmerne. Dr •TI u da bi lil«'šk-- :/.podv. va ia. Kar . j • po pravici po-koluua je hila bolj i'se drugo. Moj mož proti rekel; Pa kaj je 'i;;ne-- Peter ;je Zi:,: LM P -j Veda . N.jego jobraj"aria kn »je vsak dan poglejmo, m pove Sal. j To je j .a r< s škan-tal. da Kranjec Kranjca ob d> !•• spravlja. Nainu-sto da b; ga zagovarjal, ga efaja. Ja. taki srno Slovenci, je sicer v-« ej)o, kajti j;»z Petra ni"- ne;j>' znam. ker m*m jaz tam od Ljubi ;a n c d'unn. No. ;iote'_rnem s,- p.; %-seeno žito-«- ?M p/-: ;-a. Svoji k svojim! I" pa m. da jih bo še več tako naredil". L<-pa hvala za Koledar! M Teran. pa Me L*pum, da NAPREDEK AVUATIKE ponudil Stano. Lastnik javne hiše ni bil ravno u-radnikov prijatelj. Pred letom sta ^BM HUPI RVP se sprla. Seda i imel priliko, i red par due vi je praznovalo, letalo svojo 25. oblet.|^ mu ^eti. Odšel je ž njim v nieo. 1*1-1 oni priliki so govorniki in časopisi opozarjali |kavarno, samo da bi videl, če go-:ia ouromen napredek, ki je bil storjen izza dne, ko se je Tori resnic'o- Stana mu je bila res bratoma Wright posrečilo'ostati nekaj minut v 'zraku, pa1 toda njegW" p° °sveti do dananšnjega easa. ' if blU moene^- Slavkn > da mu dekle ni všeč. Odšel je in Princip umetnega letanja je bil rešen, izboljšanje j^ javil prekupčevalca z dekleti pc moderna tehnika prispevala. pieiji, ki ga je takoj aretirala in Dosedaj je zamogel aeroplan brez pristanja tako da-Pfv! , - , 4 . . . ? , . . 1 stal uradnik Slavko Mijanovič ' !('tHl' kol,kor miel knnva- ^ m« je enkrat ku- pwd m^Kli:ti v , .... w i no hi»o, namesto da bi jo vzel za lK,skus- A v,s,lu <. V-e je ]»a karalo, da je on morilec. Beograjsko sodišče oročnikti Carlierju. ki je bil kij lib s-ijajnemu zagovoru obsojen na podlagi indieij. Pn Beogradu krožiio vesti, da so franeo-ke vojaške oblasti ]>ren>ri- eane. la je bil poročnik jm ncdol-js ^gom. Vsi tukajšnji fa^marjr žnem obsojen ter ga nameravajo^1110 ^ z "avdiišenjejn pezdv.:vili. Xaša polja s jwenico obsejana so lejt-o zelena in mi smo zadovoljni. ker upamo na boljša leta. Tu- a v vašem listu za i a \ko prostora uc dobi, pa naj v koš odleti. Vei'krat vidim ;iš- Deset let nas jo mučila ;iha ]j -šast, naša dela na polju so bila vsa zastonj. Srednja (V.ifovnija " si je res vzela lepe desetletje p--čirniee. in mi farmarji smo iuiidi DOBE zelo slabe čase v teh letih. 7. l:>j - e je pa le premislila, ker jo / • ž/Ij-no pričakujemo kakor be+!ehem-ski pastirji božičnega rojstva Sofist." uhirerzn. ki "je edino bolgarsko \>-učil išče. Xdaj j.- že' \%e dobro, j.- let»'š otvorila še veterinarske^ f . j(, rojakinji! že potolaži k ul tet o. Vseh .slušateljev je lotos | p, „ov,.jn j;;, j,..m šele praa pozdravim vse prijateljice, ki s čestitkami. « jmhajala. Hvala za vabila, dobre nauke, lepe nasvete in prijazne besede. Vsem bi rad ustregel, pa mi ni moiro "e. Nekateri ->o me vabili k sebi, ino dežja in obdarovala bližnje hribe SLUŽBO SLAMNIK.MUCE. izvež-bane na ženskih in otročjih slamnikih. — Dolga sezija. S. Maver & Sons, Grand & High Streets, Maspeth, L. I. iikomui s p rej ti zopet v annado. ČRXA ROKA V VRšrr V Vršču sc je pojavila izsiljeval na tolpa, k i je podala nekaterim meščanom grozilna pisma. Izsiljevalci so od posameznih meščanov zahtevali večje ali man jš - n vote, kakor .so pač premožni- Pisma imajo na mesto podpisa narisano črno roko. Naslovljeneem izsiljevalci graze s smrtjo, če ne dobe od njih v določenem easu zahtevanega denarja. Grozilno pismo je dobil med drugimi tudi državni pravdnik dr. Lsa Agular. Od tega "črna roka" zahteva 200 tisoč Diji. Nadalje zahteva ''črna roka" od tvrdke Valetin Neukomm 100 tisoč Din. V vsakem pi-mu je določen tudi čas in kraj, k j- r naj se zahtevan a vsota odda. Prizadeti so seveda takoj obvestili policijo, ki sedaj išče predrzne izsiljevalce. Pisma so pisana v slabi srbščini. RAD BI IZVEDEL za J nI IX slM-( R'A ; če ber,- •m mo- djo in res od Kana-uiisia-5 je in York o zabil. trii. }K)zdra-lekoliko ; »ribo! j- ROJAKl, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. stavil včeraj novo ministrstvo, po- eenee veKk skopuh in ni privoščil tem 'ko je staro odstopih) radi ne- ahra niti pare. Petrovič je bil ob-•zaupniee, katero je dobilo pred »ojen na smrt na vešalft. paT d-nevi. Večina članov je vzeta - *z narodne neredne rtr^ike. | ADVE^HŠ* « KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1929 smo razposlali onim, ki so jih naročili. Ostali so nam samo še trije izvodi. V zalogi mamo še nekaj lanskih- in predlanskih Vodnikovih knjig'. Zbirka — štiri jako zanimive knjige — stane $1.50. Knjigarna Glas Naroda* N«w York, H. Y. *4s Rojaki! Pridružite se številnim našim vlagateljem. IZRABITE PRILIKO, KI JO NUDIMO ZA NOVO LETO namreč: Vse vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. JANUARJA 1929, bomo obrestovali že od 1. januarja po - (Dosedanja obrestna mera je bila 4%) Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega vsa- meseca naprej. Sakser State Bank S? Cqrtlandt Street : : New York, N. Y. ". ki mi Forest ima ta- nisein t-eara namenoma s .Je bilo tu li nekniiko vov. ki so me razveseli i na! nornialo. liili so za še k. Tako naprimer pozdra ga je poslala lepa Ančka City. Pa. Lepa A čka. ki jko črne in skrivnost ne oči kot da bi človek v brez«]no pogledal. Ali pa pozdrav Mr. Kramerja iz (develanda. Sedaj o Božiču je vse nekako mistično, -a.jinstveno Ln skrivnostno. .Mr. Kramer je pa materijaliat in pride kar s klobasami na dan ter s pristno kranjsko klobaso ustvari božično razj>oIoženje. Dar j^ bil tolikšen, da sr> «ra bili vsi v tiskarni deležni, kar je o-stalo. sem pa komaj prieitral lo-mov. Iv!obaso izvrstne. Ko jo n-jrizneš. se ti zdi. da te je domovina pozdravila. < '»• je pa še kvart musolihija polem .se hal, da l»ii?a. Najbolj me je pa presenetilo. 'Frane, glej tako-le .ie: vsak dan bil oka ran in to tem bolj. k« r da s< ia zaglwlal v ozadjji dvorane praviš: Ba! imam se eas. naueil nam j»- ur. Uamel dejal. da bo!v klopeh meščane, ki so sedeli in se bom jutri. In zdaj vidiš, kaj j i izpraševal o partieipih. a jaz ni-1mol«*ali kakor mi: starega Hauser- prihaja.... Ah! to je bila velika M-m znal niti besedice o njih. j ja s svojim triolein i kom. starega nesreča naše Alzaeije. da je vedno In vreme je bilo tako toplo, ta- župana, starega pismonošo in osty- odlagala .svojo izobrazbo na nas-ko jasno! i le. Vsi ti ljudje so se mi zdeli ža-lednji dan. Sedaj so pa ti ljudje i'n\ sem /.viž.iati kof v tu ji objlreti: llauser je prinesel s seboj prisiljeni, da nam reyejo: Kako! gozdu, n«) sosednjem travniku sem star abecednik s strganim robom vi trdit«-, da ste Francozi in ne znate niti govoriti niti pisati lastnega jezika!.... Pri vsem tem ni- ' ' •.....f " ~ ' - ' Lsieiu merit u, z dvoriščem prvd se- se nam je vsem hotelo smejati se boj in z vedno Isto učilnico. Edi-(in jokati se. Ah, spominjal se no klopi in pii^alniki >-o se zbnisili bom tega dne!.... in ogladili; orehi na dvorišču soj Hipoma je eerkvena ura odbila zrasli in hmelj, ki ga je sam vzgo- j>oidne in zazvonilo je angelsko jil, je oveneal okna skoro do stre-j oznanjenje. Isti hip so pod naši- he. Kaka srčna bol je morala mu- mi okni za buča le troinbe Prusov, čiti ubogega človeka, ker je mo- ki so se vračali z vaj. ral vse to za put i t, i' in slišati svo- . ^ , . . . ... Ti *-«- 1 lamel se j.« ves bled dvignil jo sestro, ki je hodila sobani . . , , „ . , s svoiega stola. V koli se nij ni m zapirala kov»-.ege. ker sta nas- - .. , , .. . , , - !zdel tako velik Prijatelji thou 1 «rdn ji dan morala odpotovati m* . .. ... . ' .... ... . ;— je dejal — prijatelji, jaz.... zapustiti deželo za vedno. Vendar je imel srčnost in nas j Toda nekaj ga je dušilo in slavje poučeval do konca. Po pisanju ka ni mogel končati. videl Prtise, ki .so vadili. Vse!in ga je držal na kolenih odprt« to me je mikalo bolj kakor pra- ga. vila o deležnikih; toda imel .semj Ko sem se T*udi 1 vsemu tetnu. je ti- dragi Frane, največji kri-tol ko moči, da s.mh se premagalij,, RameL stopil za kateder in nam vee. Mi vsi moramo prejeti dober in stekel proti m>IL dejal z istim sladkim glas »m, ki .del teh očitkov/' Ko sem žel mimo županstva, sem.m«» j0 bil znjim prej sprejel: ! "Vašim staršem ni bilo mnogo zagledal, da stoji tam zraven maj-; A*Otroci moji. danes vas zad- <1° tfiPa <1* 's<> v» izobrazili. Rabo- rešetke z oglasi jh-Iiio ljudi.-njič jKinčujem. I/ Berlina je pri- .i- so vas priganjali k delu na po-Dve leti je y.e o dospel,— ali si nimam ničesar n mislil s«-tn si, ne da bi se usta- jwtri. Danes j.' zadnjič traeouski Al: vam nisem večkrat smo bneli zgodovino, nato so maič- Tedaj se je obrnil proti tabli. ki peli : ba be bi h<> bu. V ozadju i vzel k<*; krede iu je z vso moejo sobane si je stari Ilauser nataknil napisal kakor je mogel veliko: naočnike in, držeč svoj abecednik "Živela Francija!" v roki. zlogoval črke v. njimi. Vi- Naslonjen na steno in brez be- delo se j-*, da se tudi on trudi; sede je ostal tam ter nam dal znak ^las se mu je tresel o i ganjenosti , z roko: in vse t> je bilo tako smešno, da! Končano je.... pojdite."' ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANQUA01 INFORMATION SCRVICK — JUGOSLAV ®UHEA« Osebna posojila. €lovrfc pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepriraKevan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot ca je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna po>oji!a (personal loans) po 36te in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo *e je. da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na na', p o-magali iz začasne denarne stiske, r red v sem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše Itanke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New Vork-u na lo udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od £;)().— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo j)o 6% na leto. Posojila je treba ooplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo pod p i.-a d\eli nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna potica itd. Vse prošnje za posojila rešimo t orno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaja. SAKSER STATE BANK 83 COKTLANDT STREET NEW YORK. N. V. Novi prevodni urad v State Department. ^^ iht 1!(.v Državni tajnik Frank T5. K. 1- jezikov in i»ovrb te«?a morajo T>;ti | X;ttiojitiI Academy of »val novi odek>k v dr- spoi-obni izvajati svoje delo h it roj Tudi nekat-r -iru tfu. tak« vil: "Kaj no tmm Ko sem tekel »"e/ trir. mi je , pouk. Prosim - \ neki še zpnditi .'"jpazljivi "Moja zadnja ojr, zakli-. ženi kot državni dokumenti. Sledeee naloge so bile odrej« ne novemu prevodnemu uradu: Prevajanje objav v tujih jezikih, v-poatlanih od Bele hiše; prevajanje diploniatienih not in drujrb bivlite nrav livati svoj vrt mesto učenja? In ^ __, rm<»!l* j ^ Department u je }>ovsein nekaj kadar sem hotel iti lovit postrvi | ^^ ^ ^ franeoska nčna aH vam nisem da! prosto?.... i Dokumenti o -mednarodnih p^o- ura ! 1 N^to nam je prfttUf>zeno depart "Nikar se tako ne podvizaj, uia- pr lir boš Se vedno pravočasno prišel V KVOJO šolo." Mislil .-"in. da se je Šali z me- i>k.tn;(.m piieiEtl j„ 2 anjem na svoj jezik, ima v jeziku ključ v | dobe«em v--s zasopel stopil v Saari! knjige, ki sem jih svobotlo. Nato je vzel slovnico injz&a v drugega. Kdor prevaja ta-1 tudi drugega materijala. ki je va- majhno šolsko dvor š/e. takoj naveličal in jih tako težko bral našo lekcijo. Čudil sem .*e ke dokumente, mora poznati tudi ;žen za Department?! of State.- pre- Običiijno bil pred za-'etkom | moja Ki0vniea. moje sveto- kako Sf-m vse razum- l. Vse. karj(j0p^0> ^ tičejo istih, in biti ; Va ul elan H> po-tii! Xji-trov je IIVAŽe Ij. Miehels pisale]jii-M mnoom pri tem bo moralo o,tati! Kako bolj jasen in trden, ki ga moramo|mentu potrel)ujl>jo natančne pre- dokumentov s strani raznih po-!C'UI v Pr'- sem si želel tedaj izgubljenega ča- čuvati in nkol, pozabiti. Zakaj j 5n prmvkt. Zgo Ibe so se mi sedaj j<* dejal, se mi je zdelo lahko, lah-e.sto: zapiranje in odpiranje pre- Zi|e|e f^ar(1 prijateljice in zelo me ko_ Mislim, da nisem nikoli tako dalov, učenci so glasno ptgiavlja- bolelo, da jih bom moral zapu- pazno poslušal in da on ni nikoli li. mašeč si uš«'sa. učitelj je z de- stjtj ]st0 je bilo z gospodom uči- tako potrpežljivo razlagal. Deja-helim .'rtalom tolkel po klopeh: teljeiu: misel, da bo odšel in pa li da nam je ubogi človek lio-"Malo miru!" nikoli več ne bom videl, je zbri- tel pred odhodom dati vse svoje Hotel sem izkoristiti ta običajni sa|a Sp(>inin na vse kazni in udarce znanje, ropot in neopnž- n doseči svojo s -rta]oni. r Pf) b,iri|n smo priai k pLsanju. klop; — trnla prav danes j« bilo, rbopi r.JoV(.k! Za ta flan nam je „ Hamel pri- \ e mirno kakor tieileljsko jutro.j Tor(ij na zadnji šol-ki uri pravil popolnoma nove vzorce, na Skozi odprto okno sem videl to- ^ oblekel lepo pražnjo obleko; katerih je bilo lepo okroglo zapi-var šr na sv-jih prostorih m na- s*-ljak Mil ,1 Radi tega morajo prevaja t i i- tično pregledanje načrtov iiifizt-m- vič odkril pretrctslji\-o meti znanje, o političnih. sro>po-jskih pogodb, tako da prevlada po- tragedijo v Graberjih v darskih in finančnih zadevah, ka-J polni sporazum med angleškim in Perenčevič je imel i;rata kor tudi biti dobro vešči raznih m je jezičnim tekstom. je živel žem šega učitelja, hot^e-eega sem in tja z ogromnim železnim črtslom v rc»ki. Bilo je tnha od)>reti in vstopiti v sredo te silne tišine. Mislite si, ali sem bil rdeč i sem se bal! Učitelj me niti ni je7.n0 poglp-dal in mi je dejal zelo ljubeznivo: "Idi hitro na svoje mesto, moj ClTAJTE! N0BIL0VA BLAMAŽA EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Amerikanski za 1929 > fc 1 X C t er nee-•u/in.-ko lavoniji. vana, k. 111 otrokf»m v s.v>-ji hiši v Graljerjiii. (.tudno s' mu je j zdelo, da ga brat nt- ob:šee tako j dolgo. Ponavadi je Ivan pr.š ! Znanstvena Amerika proslavil Poprej se je vobče domnevalo, vsak drugi dan k njemu, da ste dne 19. decembra s^tinsedemdeset- da svetloba potuje v obliki valov se pomenila o tem i;i ' j- ui. l^ .iii letnico enega izmed na jodličnejših; sredi domišljene snovi, zvane eter. j Je slutil, da se j" brat u nekaj ameriških in svetovnih zna ust ve-(ki baje napolnujuje vse vesol jstvo.! petilo. Morda j" bolan, si j-- mislil, tiikov, Alberta A. MieheLson. pro-'Po tej t*Miriji biti neka razlika v in je odšel k njemu, ^e bolj se fesorja na čikaški univerzi. 'času. ki ga žarki potrebujejo za čudil, ko e prišel pred bratovo hi Kjer /. r. 1 niku. li v r >t r.iš; /al;: . vava. kana na ko-o. V dr'i'j- j }>a h*žal l-> letni sin St<* je \'»*l"ko rano ua glavi -ral. Miha P-reie-evii- , v<>til orožnik" in zdi strašni r'rdb'nski traced i. brat;'. Sto.- ] šil 1 ."ilot n<-i:a bi l)il edina [ i je. Štefan S4-pomoči Tii ve v naroi'j'i svoje! so takoj uv.-dli pa ni bilo moirf •pri: li so, 1 pri- t mi 1 o je I. • itilH kr-iro razse-wstelji Je fau. Imel udi v.-e. ;ik.i Ste 1 strašru umi mojega bi re- ta i za1 Michelson, priseljenec in proslavljeni znanstvenik. ana. K»'t* J rair« di-jub /./Iravniški deb I "mrl j,. 1 strica. f)r<>žniki preiskavo. Doslej i* ugotoviti, kako n zaKaj je . prisi > do ]>retresljivt> iwlbinske tragedije. Domneva se, da je Ivan Perenčevič s s.-kiro raz-sekal naj prvo svojo ženo. nato je •idaril > sekiro š;' po svojem sinu Štefanu iti '_ra težko ran i. Oba je 1 v pftsteljo tor se -Iwsil na poio oliešal Iiodil se je v,. Strehi u na Nemškem dne If), novembra 18š2. Nekoliko let kasneje so se njegovi starši priselili v Ameriko in .v nastanili v. San FrancLscu. Mladi Michelson je pohajal ljudsko šolo v tem mestu in {.>otem odšel na mornariško akademijo v Annapo-lisu. kjer je absiolviral 1. 1873. Od 1. 1S75 do 1879 je bil učitelj fizike in kemije v isti akademiji in kasneje je bil nekoliko časa v u-radu almanaha vojne mornarice, ik pripravlja talile za pomorščake. Leta 1881 je zapustil vojno mornarico. Po dveh letih uč-iija na Nemškem in Francoskem v raznih vseučiliščih se je povrnil v Združene države. Prva njegova služba po povratku iz Evrope je bila prnfe-sorstvo za fiziko v Case School of Applied Science v Clevelandu. Te-daj je skupaj s svojim kolego Dr. E. W. Morlev izvedel sedaj kla-sieni Michelson-iMorevov eksperiment za ugotovljenje brzine svetlobe. Eksperiment je obstojal v tem. da sta razdelila žarek svetlobe v dva dela s pomočjo tenko po-srebmjenega ogledala in odposlala oba dela žarkov v ravnem kotu na dva drugi ogledali, od koder so bili žarki odsevani nazaj na začetno točko, kjer so se bili razdelili. povratek v začetne* točko, katera {šo 111 je. zaman trkal na vrata. Po-razlika bi morala biti odvisna od smeri potovanja svetlobnih žarkov z ozirom na kretanje zemlje. Eks-periment je bil zadostno natančen, da bi se odkrila pričakovana razlika, ali eksperiment ni pokazal ni-kake razlike. Od prizadevanja, da se raztolmači ta nepričakovani izid, in od drugih »ličnih eksperimentov se je končno izeimila znana Einsteinova teorija relativnosti. Merjenje prave hitrosti svetlobe je bil osnovni problem, ki ga je Michelson natančneje rešil kot !:e-daj poprej. Njegovi prvi eksperimenti merjenja svetlobe so bili izvedeni, ko je bil še v vojni mornarici. ali še le 1. 1927 je objavil najnatančnejše merjenje, ki je bilo dosedaj doseženo. Pokazal je, da svetlobo potuje z brzino 186,286 milj v eni sekundi. Inferecijalnf refraktometer je drug njegov izum. Ta instrument rabi valovne dolžine svetlobe kot memo enoto. S to delikatno pri- .... pravo morejo astronomi nzmeriti resnični premer zvezd. L. 1907 je, prof. Michelson dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Po-čašoen pa je bil tudi od mnogih drugih zavodov tukaj in v inozemstvu. On je član znanstvenih organizacij v ranih deželah. Od I. rojaki. naročajte se NA. '' g l a s n. t ro jk1 ' \ .v a l v e^-jj slovenski dnevnik v ameriki. DVOBOJEVANJE V SOLI v.J" CENA 50 CENTOV NARODA, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. IKFLUENCA izčrpa vašo moč živahnost Pusti vas dolgo časa oslabljenega in nezmožnega. Zaščitite se pred njo s tem, da zattstavife brez zamude zgodnje prehlade. PAIN-EXPELLER Varstvena znamka Re». U. S. Pat. Off. dobro vdrgnen v prsi ali hrbet bo spravil kri v kroženje, preprečil zastajasja krvi ter odpravil zastarele prehlade. 35c. m 70c. v lekarnah. Pravi ima varstveno znamko SIDRO. ' lwii*3OC * uon^wm h t. Dr. James Naismtth. ki je znan kot izn^jdrtelj "ba'sketbala'1, nnd-zormje sabljanje dveh študentk na l.'niversity of Kansas. EDINA MOŽNOST da se dostavi Vašim v domovini denarno naka. žilo še pred Božičem je potom — BRZOJAVNEGA PISMA ali DIREKTNEGA BRZOJAVA Stroški za brzojavno pismo $1.— \ Za direkten brzojav: v Jugoslavijo $2.50, Italijo $2.— „ SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y. - . * :, j,;*.- .. GLAS NARODA; 24. X>EC. 1928 j' — * 1 Samotar iz West Enda. Henrik Zbierbowaki: Dihur. (Konec.) Zrn "01m Nwod«" priredil fl. E. 47 (Nadaljevanje.) Njen prvi instinkt je bil odpreti oči ter govoriti, a ustavljena je bila *od nekega nepričakovanega gibanja Gartha. Povsem naenkrat, ko jo je pobral v svoji roki, je pričel izlivati v njena ušesa cel potok žarečiti, strastnih besed ljubezni, —- zmagoslovne, obožuj oče, ki so konečno obupno opustile vsako pravico ali zahtevo. ... In jaz moram živeti brez tebe ... nmreti brez tebe! Moj Bog, io je trdo! V teimi in osamljenosti noči, kot je domneval, osamljen, z nezavestno obliko ženske, katero je ljubil, v svojih rokah, — je Garth razkril svojo istinito dušo. Ničesar ni 'bflo več prikritega in Sara je vedela koneč-no, da je ljubljena zopet kot je sama ljubila. t Devetnajsto poglavje. KONEC POTOVANJA. Sara se je zganila nekoliko ter odprla svoje oči. Globoko v svojem srcu je bila osramočena od teh kratkih trenutkov hliojene nezavesti, a kjub temu se je čutila slavno srečno! iNobena stvar je ne more več močno vžalostiti. Garth jo ljubi! Ker ni hotel, iz kateregakoli vzroka, nikdar potegniti na stran koprene ter ji pustil zreti resnice, je bila vesela, da je pokukala ne-pozvana skozi odprtino, katero je (pustila njegova želecna samovolja in molčečnost. Ravno tako kot se je razkrila sama njemu na otoku, tako se je tudi on razkril njej in 'bila sta "kvit". — Jaz sem allright, — je objavila, boreča se v sedečo pozicijo. — Jaz nisem poškodovana! — Sedite mirno eno miinuto, da preskrbim nekaj brandyja iz kare. Garth je govoril s čudno kontroliranim, glasom. Bil je nazaj v trenutku in njegov surovi glas ji je dal nekaj oddiha. — Hvala Bogu, da smo se šele pričeli .premikati, — je rekel. — Drugače bi se gotovo u-bila. — Kaj se je zgodilo? — je vprašala radovedno. — Kako spm padla ven? — Vrata so se odprla. Ta prokleti tepec, JucLson, jih ni primerno zaprl. Ali ste gotova, da niste poškodovana? — Popolnoma gotova. sLe glava me boli. — To je zelo vrjetno Vi ste bila omamljena za eno minuto ali dve. Naenkrat pa se ji je vrnil spomin na pot, katero je imela pred; seboj. — Molly! Sveti Bog, koliko časa sva izgubila? Koliko časa je vzel-ta prismuknjeni posel? — je vprašala, v napadu vznemirjenja. Garth si jo je ogledal »na čudni način v blesku stranske luči kale, katero je pninesel s seboj nazaj, ko se je vrnil z žganjem. — Mislim, da pet mimrt, — je rekel ter dostavil samemu sebi: — Cela večnosti — Pet minut? Ali je to vse? Potem hitiva naprej! Napravila je par korakov v smeri proti kari, nakar se je ustavila ter omahovala. Zdelo se ji je, kot da ji nogi me prijadata več. V trenutku je ibil Garth zopet ob njeni strani ter jo dvignil v svoji roki. Ponesel jo je hitro prefco par jardov, ki so ležali med njima in karo, nakar jo je nežno položil na njen sedež. — Ali se čutite izmožno iti naprej? — Seveda sem zmožna. Mi morava privesti Molly nazaj, — je rekla in celo njen glas se ni hotel pokoriti diktatom ngeuih možganov ter je slabotno pešal. — Well, skušajte se nekoliko odpočiti. Ne govorite in mogoče boste zaspali. Odprl je zopet svojo karo in potem, ko je zavzel svoj sedež za l olesom, je odvozil naprej. Sara se je naslonila naizaj, kajti zavedla se je svoje ipopolne izčrpanosti. Kljub njenemu strahu za Molly se je je vendar polastilo čudno zadovoljstvo. Dolgi napor preteklih par tednov je bil končan — končan v poznavanju, da jo Garth ljubi. Nobena druga stvar se ji ni zdela posebno važna. Razventeg^ pa je bila telesno izčrpana. Padec jo je »grdo pretrestel in hotela ni ničesar boljšega kot omahniti mirno nazaj v mehke (blazine kare, uspavana od ritmičnega ropotanja stroja, d očim je vedela, da je Garth tam, tik poleg nje. Naenkrat ipa je njeno mirno dihanje kaizalo, da spi in Garth, ki * e je sklonil nad njo, da se uveri o tem, je pospešil naglico in kma-iu je kara drvila naprej skozi noč v brzini, katere bi si ne upal razviti noben voznik, ki bi bil inanj izurjen kot on. Ko se je eno uro pozneje Sara predramila, se je čutila čudovito osveženo. Le majhen glavobol je še ostal, da jo spominja na zadnji doživljaj. — Kje smo? — je vprašala poželjivo. — Kako dolgo sem spala? — Ali se počutite boljše? — jo je vprašal Garth, pomirjen od njenega močnejšega glasu. — Zalo dobro, hvala. Ptovejjte pa mi, kje da smo? — Skoro na koncu najinega potovanja, mislim, — je odvrnil rezko ter nenadno zmanjšal naglico. — Tamkaj je stoječa kara, ravno raiavnost na levo pred nama. Ali jo vidite? Mislim, da sta to naša prijatelja, ustavljena vsled pomanjkanja bencina, vsled pomoči našega prijatelja, Jim Brady.ja. Sara je kukala naprej in na roftm širokega paSu iuči, ki se je sesal pred njima, je lahko spoznala veliko karo direktno prednjima. Natančno, ko sta prišla vštric z drugo karo, ko se je Garth ustavil. Nato pa mu je ušla zadušena kletviva in tudi Sara je dala duška vzkliku presenečenja. Kara je bila 'prazna. Garth je skočil ven ter osvetlil e svojo svetilko zajpusčeno karo. — Seveda, — je rekel, — to je gotovo Kentova kara. Srce Sare je omahnilo. — Kaj neki je moglo postati iz nju ? — je vzkliknila. — Ozrla sta je naokrog, kot da domneva, da sta se Kent in Molly skrivala ob cesti. | Medtem pa si je Garth. ogleda! gazolinski tank ter kane za za -jruičeno karo. £ — Gsušana! — je objavil ,ko seje vračal k svoji lastni kari. — To ae jima je zgodilo. — In kaj morava storiti aedaj? — je vprašala Sara obupana. Garth se je nekoliko nasmehnil. — Omahljivco srce, — jo je ozmerjal. — Kaj moreva storiti sedaj t Zakaj, vprašajva saona sebe, kaj ibi Kent povsem naravno sto- de hi O* MUMMi**e»tellT« 1 - ~ . r-f*............ Jura j pa ni mogel mirno prenesti blaženosti tega zbližan ja, kajti srce mu je močno utripalo in mraz ga je spreletaval po vsem telesu. Ona se je pa stiskala k njemu in šepetala: — Hitreje, hitreje! Zdi se mi. da zro na nas skozi vsa ta okna bledi, skriti obrazi, da se iztegu-jejo proti nam skrčeni prsti okrvavljenih morilčevih rok. Gondola je že plula po širnem morju, pustila je daleč za seboj prokleti otok, a še vedno se je razlegal za njo odmev strahotnega smena blaznežev. Tisti hip se je čolnar tiho zasmejal. V njegovem smehu je bilo nekaj tako nenaravnega, da sta se nehote ozrla nanj. In starec je, začel pripovedovati. — Ho, ho! — Poznam to — bleda mesečina, razlita po morski gladini. Ubogo donno Beato po pade v takih nočeh strahotna blaznost, njen glas se sliši daleč, nobena stična ga ne zadrži. Njen krik se čuje v vsaki celici. Lahko še tako trdno spiš, pa ti podre ta grozotni krik v ušesa, zmeša ti mfeli, omami te in kmalu začneš tudi sam tuliti kakor ona. Tudi pazniki i izgube glavo, besneti začno kakfcr divje zveri in ves bora tuli takp do polnoči. Presedel sem med temi strašnimi stenami dvanajst let. Šele pred dobrim letom so me izpustili kot izlečenega. Umolknil, je kakor da opazuje, kako bo učinkovala njegova povest- Gospa Rena se je obrnila k starcu in je radovedno poslušala njegovo ^pripovedovanjeJ Juraj se je nervozno premaknil in zaše-petal svoji družici: — Kakšen usoden dan je to! Priznam, da mi je zelo neprijetno voziti se z bivšim norcem. Veter je vedno močnejši. Rena vrnimo se! Glas se mu je tresel — zdelo se je, da ona ne sliši njegovih besed. Ozrla se je na čolnarja, ki je nadaljeval : — Čudovito. Kaj vse sem videl teh dvanajst let, gospoda moja. Lasje se mi jezijo, če le pomislim, da sem preživel celin dvanajst let v norišnici. Spominjam se, da bil v naši celici blaznež — mlad, ponosen dečko. Zdelo se mu je, da je doz. Kakor kralj je 13' 1ST" J« iztegoval roko in vsi norci so padali pred njim na kolena, plazili so se po vseh štirih, da bi mogli poljubiti čevelj doža Dandola. Najbolj je sovražii nekega paznika, ki ga je nazival vedno sluga ali suženj. Paznik je bil hudoben Človek, osvetil se je ubogemu do-žu, če je le mogel/ Dajal mu je najslabšo hrano in često ga je bil s petj» pa glavi v kotu, kjer ga ni nihče videl. « O, bil je prava ^ver v človeški podobi! Slednjič je dož zasnoval 1 (onveto. Dolgo je kuhal in snoval nekaj v glavi, cele noči je prebedel zroč v tla. Nekega jutra je nam pa povedal, da bo paznik tisti dan vržen njegovega dviora. Spominjam se, kakor da je bilo danes. Bil je čas obeda, paznik je postavil pred vsakega krožnik juhe. Gredoč mimo doža ga je vščipnil v lice, rekoč: — Jej, dož kraljevski obed sem ti prinesel! Tisti hip je pograbil blaznež cin kasto žlico in preden smo se zave dli, kaj namerava, si je porinil žlico v očesno duplino, izluščil je iz nje levo oko in ga podal vsega zalitega s skrvjo pazniku, rekoč — Prosim, suženj, vezemi moje oko in" prinest mi praženo nazaj za obed. Paznik je prebledel in obsta: ves iz sebe pred norcem. Dož se je pa divje zarežal. Za dožem se je zakrohotala v zboru vsa dvora na in tudi jaz sem se smejal, gospoda. Toda tega prizora strašne osvete ne bom nikoli pozabil. Paz nika so takoj odpustili, a ubog dož je čez nekaj dni umrl. Luna je bila že visoko gs sgeata sli FRENCH LINE 19 Stal« »mi Hnr York, M. T. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanja smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čit&teljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. , _., CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU EdiMle veliki zodjmridl aMHfr dnevnim potrebam. Če m monte pMlnfevati atlasa, nants listati w njen In »redno najdete, kar ttfe-t«, nrfne ponavadi Mi Cam. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cda družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugatove. kje »e Je zgodila kaka nesreča, kje Je pocnžil t.....iu, kam Je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zeaUjepiaja. Nai STENSKI ZEMLJEVID je iest strani, Id vaebnjda priMiioo 38. Mrak pa iS infer. zemljevidov. lam kvadratnih infer. Dole Je Dostikrat ste ie titaii v fegoplrih ali knjigah o krajih, ki kili —Vato t-*-*-J- M kila Mi vetje, fe bi vedeli, kje $š Z mite ZEMLJEVIDOM Jo pa tej V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vsth kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Kov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih drŽavah. Zemljevidi Pacifičncga oceana, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. Na 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU ae na Ub fe io ftaate —Uwii ali ithit, ta STENSKI ZEMLJEVID bo g* va NAROČITE GA PU: > —Uerld ali pet dolarjev. Ko ga boste en 82 Cortlanck SL, Yoifc, H. Y. ■ i - Y„;F,, je pa začel otipavati deske na dnu gondole. Bile so še suhe, toda kaj bo čez nekaj minut! Rena je za-tLsnila oči in obsedela nepremično. Juraj je bil ves iz sebe, pokleknil je na dno gondole, poslušal šumenje valov, tresel se je Ln opazoval vse kretnje čotna. Jecljal je nekaj nerazumljivega in se obračal zdaj k Reni, zdaj k starcu, ki menda ni ničesar slišal, ne razumel. Slednjič je padel ko dete Reni k nogam. — Gospa Rena! Prosite tega blazneža, da se vrne! Mene ne bo ubogal. Bože moj! Bojim se, pomagajte! Zakril si je obraz z rokami in zaplakal je. — Nočem umreti, pomagajte, k bregu, hitro! Za hip je odprla oči in ga pomilovalno pogledala. Potem se je menda nečesa spomnila, obrnila'se je k čolnarju in mu velela odloč-i no: "Vrni se!" Njen glas' je zdramil starca i t letargije. Prijazno se ji je nasmehnil, pograbil je veslo in kma^ lu so bili v pristanišču. — Madonna, ne bojte se, saj že vračamo. Potem je pokazal na Juraja, čepečega in drhtečega v kotu, in dejal je zaničljivo: Dihur l Pristali so k bregu. Juraj se je poslovil od svoje družice in komaj se je privlekel do svoje sobe. Oblečen je legel in začel razmišljati o groznih trenutkih na mor-ju. Šele ko ga ni bilo več groza, je videl vse jasno pred seboj in sram ga je postalo. Bil je kompromitiran in za vedno onemogočen v Re-nimnih očeh. Vedel se je kakor histerična ženska, videla je njegove solze in vse njegovo podlo, dihurjevo vedenje. Kaj mu more po vsem tem. poveriti krmilo svojega življenja! Tisti hip je vstopil sluga s pismom. Vedel je že vnaprej, kaj mn piše. Ko je vzel pismo, je začutil v kuverti zaročni prstan. Tedaj se je spomnil trenutka v gondoli in kakor ostro bodalo mu je presunila srce čolnarjeva psovka: "Dihur!"' V Vatikanu - - j i« i podrli dve nadstropji 'kateri jbila-nastaujr