IiiBorati so sprejemajo in volj« tristopna vrsta: 8 kr., oo so tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ ,, „ „ ,, 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. R o k o p i s i so ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo, Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodioija na .Dunajski cesti št. 15 v Medija-iovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemiin velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za poliota . . 5 V. o 1, Za četrt lota 50 Politični list »sumiti narod. V administraciji volja: Za colo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ Za ootrt leta . . 2 V Ljubljani na doni p volja (iO kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski štov. 15 v Modijatovi hišiJ Izhaja po trikrat na toi sicor v torek, Sotrtok in soboto. Obrtnijstvo pa državni zbor. i. Nedavno smo pretresali delavnost državnega zbora in omenjali od njega sklenjenih važnejših postav. Možje, ki so bdi že prejšnje dobe v državnem zboru, in toraj iz lastne skušnje poznajo delovunje njegovo, so vsi rekli, da toliko, kakor letošnjo sesijc, se prej ni de lalo nikoli, in tudi cesar so bo v tem oziru pohvalno izrekli proti neki deputaclji, ki jo je bil državni poslanec dr. Krčita pripeljal k cesarju. Ene postave pa zadnjič nismo omenili, dasi smo v „Slovencu" prej že večkrat o njej govorili, to je nove obrtnijske postave-Obrtnijski odsek je namreč dva dni pred sklepom državnega zbora, t. j. 23. maju, dovršil posvetovauje dotičnrgu vladinega predloga in državnemu zbotu izročil še pred razhodom svejs sklepe. Te dni se je dotična postava, kaker jo je obrtnijski odsek skleni), razposlaln državnim poslancem, iu ko se na jesen zopet snidejo, oričela se bo nemudoma obravnavati tudi v zbornici. Obširneje poro čilo in pojasnilo posameznih določb hoče poročevalec, grof Belcredi, Bostaviti pozneje, za zdaj pridejal je osnovi prav kratka opazko, da se je odseku zdelo potrebno, za zdaj državnemu zboru kot posebno postavo predložiti prva tri in pa peto poglavje vladinegsn predloga, da vsaj nekoliko vstrežo zahtevam, prošnjam in potrebam obrtnijjkega stanu, ki želi in potrebuje hitro pomoči. Čutito poglavje ie preskočil, ker ne obsega nobene bistvene pre-membe dosedanje postave. Odsek je prav imel, da je tako ravnal. Ko bi šlo pa žel;ah liberalcev, morali bi obrt- niki še dolgo dolgo čakati na novo postavo, in na zadnje bi šo nič ne vstrezala njihovim željam. Ša omenjena poglavja prizadejala so odseku silno veliko truda in od 30. januuriju do 23. maja imel je 5G sej, v kterih je dovršil postvetovunje o najimeuitnejš h delih obrtnijske postave. Pač bi bil tudi on želel do vrš ti še šesto poglavje, ki zadeva razmere pomočnikov in je zlasti važno za delavce po fabrikah ali tovarnah, in načrt o obrtnijakih nadzornikih in lahko bi bil pri svojem neumornem delovanji to tudi dovršil, da bi mu ne bili levičarji delali toliko zaprek; tako pa je bil vesel, da jo dovršil v.-uj štiri poglavja, iu da bode obrtnikom pomagano vsai v nuj glav-nejš h r; Čeh. Še zadnji trenutek so hotli levičarji poBtavo z'ibraniti in so se nu vso moč potegovali, du bi se sklenjeua poglavja še ni predložila državnemu zboru, ampak nuj bi se počakalo, dokler bosta dovršena še oddelka o pomočnikih in obrtnijskih nadzornikih. Dotlej, si mislijo lesjaki, se v državnem zboru lahko kaj premeni, in njim tolikanj zoperna pre membft obrtnijske postave prav lahko zopet apls.va po vodi. Obrtniki bodo z odsekovimi sklepi vriaj v bistven h določbah zadovoljni. Odsek si je pr -zadeval vBtreči njihovim željam iu prošnjam, ter je sprejel v novo postavo glavna določila, da mora pri rokodelskih obrtili vsakdo spričati, da se je rokodelstva zares tudi učil, ako hoče i pričeti aamoBtojno obrtnijo, in da vsak obrtnik I že sam po nebi postane ud obrtnijske zadruge za dotično obrtn jatvo. Ravno to dvojno načelo pa bo nuš m liberalcem silno mrzi, in zato so delali v obrtnijakem odseku večini tol.kanj zaprek. Oni hočejo še duljo imeti obrtnijsko svobodo po kteri Bme vsakdo pričeti obrtnijo, ali bo je je učil ali ne, in glede zadrug želč, da bi te smoli obrtniki v take zadruge zbirati, da bi pa no smeli biti postavno prisiljeni takim zadrugam pristopati. Ta načela zagovarjajo liberaic: vseh dežel, zato se je pa tudi povsod vdomačila obrtnijska svoboda. Pu tisti žalostni nasledki, ki bo jih uuši obrtniki skusili vsled to svobode, kažejo se tudi drugod, in že so začeli tudi nemški obrtniki veleaiogočnega kneza Bismarka klicati ua pomoč zoper obrt-nijsko svobodo. Jih bode li uslišal ? Kdo ve! Večina našegu državnega zbora je dregnila v sršenovo gnjezdo obrtnijske svobode , ona je nastopila z novo obrtnijBko postavo čisto drugačno pot, kakor druge države, a upati je, da ji bodo Bkoraj sledilo tudi druge države, in da se bode vsaj Bismark v sosedni Nemčiji tem lagljo odloči uslišati gori omenjene prošnje raznih obrtnijskih društev. Ako Be pu to zgodi, potem je bilo delovunje obrtuijskega odseka odločilno uo samo za Avstrijo, ampak za obrt-nij tvo Bpioh, Šest vprašanj o posveče vanji nedelj in praznikov. Spisal 1». E. II. O. S. K. I« vseh krajev svetil prihajajo tožbe, kako žalostne bo razmere, boili-Bi v družini, v občini ali v državi. To jo resnica, katere nij mogočo tajiti. Razni učeni možjč skušali bo, to razmero kolikor mogočo zboljšati, a nij se jim posrečilo. Sredstva po teh učenjakih na-uvetovana, nijso b la izvršilna. Ako človek to sliši, so nehoti5 sam vpraša: „Ali res nij nobenega Bredstvu, da so to zlo odpravi ni bo isto tako državo kakor narodi gotove pogube, kuteru jim preti, rešijo?" — Da, sredstvo je, le dojunsko rabiti gaje treba. Sveti apostelj PIltiy pa skupni denarni minister. II/, UcIffMe (vollt%'»). (Konec.) Nasprotno pn je 7 liberalnih senatorjev v ue-varuosti zgubiti svoj mandat, 2 v Gentu; od 4 senatorjev v tem mestu sta 2 katolike, 2 liberalca, 2 v Verviersu, 2 v Saiguieau in 1 v Athu. Povsod tam stoji dobro za katolike. ;.r:]it"~:.rinir""". --••—•-—--—--■-—------------ v Idrugači, da so starih običajev poprime iu nove malovredne popusti. Lebko umevno je toraj, ker je ta stvar tako važna za napredek človeštva, hočemo v šestih vprašanjih pretresavati, kako je posvečevati nedelje in praznike. Pisatelj teh vrstic neče nikogar žaliti, akoravno gu ekolnoati silijo maraikutero stvar grajati, kojo zumolčati bi morda boljo bilo, vsaj muogim gotovo ljubši; lo koristiti skuša v poslednjih vrsticah iu zaradi tega prosi «ho povedano blagovoljno sprejeti. I. Ali je u ž o star običaj, iz verskih uzrokov vsaki teden vsaj en d a u praznovati; in isto tako moj lotom nekaj praznikov? Ali jo ta običaj zelo razširjen? Od kod prihaja? Neverni La plače, pišo v svojej knjigi ,.Razlaganju svetovne zistemo" tako-le: ,,Teden (to jo 7 dni, katerih sedmi jo pra?nik) je užc tako star kakor u»š svet in bo povBod jednako najde".—Da; 7 dni teden imenovat; iu sedmi Na vseh teh krajih imajo katoliki dobro upanje, ker treba je le zmage 2 kandidatov, pa pade sedanja večina pri starešinstvu; liberalna stranka bode imela 13. junija prav siten dan. Poslaniška zbornica ima dosihmal 132 članov, 74 liberalcev in 58 katolikov. Na novo ima voljenih biti 66, teh je 48 liberalnih in 18 katolikov. Po novi postavi pride pa k temi še 6 novih udov, od teh bodo menda 4 liberalni a 2 katolika. To dni so katoliki zmagali v Fhilippeville te svojim kaudidatom, ako odštejemo za Philippeville 2 in še nove pri-tšejemo, imajo liberalci še zmirom večino se 16 glasovi. Kako pa je s temi 66 poslanci, ki se imajo v novič voliti? Katoliki (18) bodo zopet voljeni; a liberalcev (19) čaka trd boj, in sicer 8 v Gent u, 4 v Verviersu, 3 v Soigniesu 2 v Atb, in l v Varemme. Da bi katoliki dobili večino, morajo pridobiti vsaj 8 sedežev. Naj pred gre za Gent, kjer je voliti 8 poslancev. Stranki ste nekako v ravnotežji. — Za Gentom je Verviers, kjer imajo 4 poslance, tam se menjujejo pri zmagah liberalci in katoliki, isto tako tudi v treh prej imenovanih krajih, odločilni so nekateri posamezni glasovi' Tak je položaj pred voiiino borbo. Vnanje države Sijajne dciiarstvene razmere na Francoskem. Večkrat Brno brali po raznih listih, kako na Francoskem dobro gospodarijo, kakšen izvrsten državnik je bil Gambetta, da se Francosko pod ljudovlado izvrstno počuti, a kriza v Egiptu je razkrila vse, kar se je dosihmal pokrivalo. — Freyci-ne-ta, ministerskega predsednika napad.tjo, da ne zna varovati koristi Francije nasproti angleški Vladi, a pomiBliti je treba, da je Frey Cihet le kake 3 mesce pri vladi, prej je bil Gambetta. Od 1. 1877 do 1. 1882 je Gambetta vse po svoje sukal, in Francosko je bilo z Angleško v zvezi, dasiravno ves svet pozna sebičnost Angleško. Sedaj, ko je prepozno, vsak Bpozna, da bo Angleži Francoze brili. Angleška dela na to, da bi Turki posedli Egipt, s tem bi bil uničen upliv Francoski, a Angleži bi sami gospodovali tam. Ako bi Turčija posedla Egipt, bi opustila svoje evropske države in težišče prestavila drugam. To pa je prav po godu Rusu, ki se na vide/ Fraucosom, dobrika a z Aogleži ravna. Druge velevlasti bo tudi pokazale, da ue pripuste rade, Angležu in Francozu razpolagati z Afriko. Francoska tedaj ne more drugače, kakor na svetovati, da se Egiptovske booiatije poravnajo pri posvetu poslancev ali pa evropski konfe-retc>. Ako se res zedinite Avstrija in Nemčija, potem boste se ubranile, da Angleško ne po-sede Eg pta. Avstro-nemška kupčija Be ue more razviti, ako je Egipt v angleških rokah. Izvirni dopisi. 8 Šcnčjm-ja na Gorenjskem. V noči 27. dan maja, ravno ob 12. uri je treščilo pri tukajšuji podružnici na Visokem v stolp iu cerkev. Ali kako čudno je zdelovalal Vdarila je ravno pod jabelko in križem, razrušila vso streho do prvih malih lin; potem pa je brez vsega Bledu preskočila na drugi konec cerkve in vžgala pod Btrešno opeko le-sovje, da je hipoma začelo goreti. Od tukaj pa si je naredila pot v cerkev in tudi brez vsega sledu, nikjer Be ne pozna nar manjšega znamenja na oboku, kje -da bi bila prodrla v cerkev. V cerkvi pa je jako čudno razsajala; razbila je pri stranskem altarji svetiinico tako na drobne kosce, da se ni nič skupaj držalo. Potem je razsajala po tlaku tako, da je v treh krajih tlak iz zelenega trdega kamnja poškodovan; nazadnje šla je pod stranski altar ter se sukala pod altarjem, osmodila in odmaknila nekoliko spodnjih delov altarja, potem zginila menda v zemljo. Pri druzih altarjih ni nikjer viditi sledu strele. V Bredi cerkve so imeli ravno kleparji razpoložene dele iz koBitarja za stolp, in čessr se je tukaj strela dotaknila, razstopil se je kositar v trenutku kakor Bneg v ognji. Velika sreča pa je bila, da je cerkovnik takoj zagledal ogenj na cerkvi iu začel plat zvodu, b ti in klicati ljudi, da so vendar, če tudi z veliko nevarnostjo ogenj pogasil', k je uže prodrl čez streho. Obžalovati pa je to nesrečo toliko bolj, ker ravno par dni po prej je bil dodelan ves nov grušt na stolpu, zda) bi bili začeli kleparji svoje delo s pokrivanjem. Ker pa je strela tako razrušila streho in lesovje, bodejo mogli zopet tesarji do prvih malih lin na novo delat'. Se vč, da bila bi nesreča še veča, ko bi bil stolp že pokrit. Ravno tu se je zopet pokazalo, kako ne-earno je zvoniti, kadar je naj nevarniša ne-v hta blizo. Cerkovnik je neki mislil ravno iti zvont, ko je strela udarila; le kake minute pozneje, gotovo bi ne bil trave več tlačil. Prav je pozvoniti, kadar se nevihta bi ža, da se ljudje na molitev opomnijo, ali po cele ure zvoniti, je brez vsega dobička, mnogokrat celo škodljivo, nevarno pa vselej. Iz Cirkniee, 5. junija. ('Inštalacija g. dekana.) Zadnjič sem popisal slovesni sprejem našega novega g. dekana. Do-tičnemu poročilu imam še dodati, da so v četrtek zvečer čitalničnični pevci g. dekanu pred farovžem zapeli nekoliko domačih pesem v pozdrav. Spremljali so jih dečki s krasnimi lampijoni in obilno cirkniškega prebivalstva. Tudi hiše okoli farovža bile so prijazno raz-svitlene. Enako slovesna kakor sprejem, bila je včeraj inštalacija g. dekana. Duhovnov Be je bilo k tej slevesnosti zbralo 12, med njimi preč. g kanonik dr. če baše k, ki je v izvrstnem govoru g. dekana cirkniški far i predstavljal ter njega in firmane njegove priporočal pre-svetemu Srcu Jezusovemu. Tudi ribniški dekan g. Skub c bo b li prišli, pa gospodje faj-moštri BosedDjih fira. Izmed svetnih gospodov omenjamo g. okrajnega glavarja, ki je pri tej priliki pokazal, da je duhovščini prijazen in da v soglasju ž ujo dela in skrbi za blagor njegovi skrbi izročenega okraja. LjudBtva je bilo prišlo silno veliko in na vseh obrazih vi-dila se je radost, da bo dobili tako !vnetega£in izvrstnega duhovnega očeta. Vročina je biia budu, pa vendar so Be ljudje gujetli v cerkev, kar bo le mogli, ker je VBak hotel biti v cerkvi, da bi bil vidf 1 g. dekana in ališal navdušeni govor g. pridigarja, Cerkvena slovesnost je minula o poludne, in sledil ji je skupen obed v firovžu, ki se ga je vdeležilo 20 gostov. Prijazno in domaSe obnašanje g. dekana pridobilo mu je precej v prvih urah Brca cerkniških farmanov, ki imajo le eno željo, da bi jim Bog g. dekana trdnega iz zdravega ohranil mnogo let! Vofsko, dne 5. junija. Velika ne-Breča za-dela je danes tudi našo okolco. dan praznovati najdemo pri narodih starega veka: pri Hebrejcih, Egipčanih, pri Grkih in Rimljanih, pri Perzih in Judih, pri starih Slovanih in Grmanib, pri Galcih, Britih in Ki-tajc h; v kratkem rečeno povsod. Homer, naj starši grški pesnik, živeč v 9. Btoletji pred Kristusom pravi: »Sedmi dan, Bveti dan, Be je zazoril". Feničani darovali so vsakih sedtm dni svojim bogovom. V nekej starej kitajskej knjigi, katere pisatelj Y. King je uže mnogo let pred Konfucijem (Konfucij 700 let pred Kri stusom živeč vstanovil je novo vero.) žive), najde Be Bledeči zakon: „0d sedem do sedem dni moraš Tijena častiti". (Tijen imenujejo Kitajci svojega Boga.) Kitajske kronike kažo, da je ce-Bar sam vsakih sedem dni Tijenu daroval. Sloveč zgodovinar, jeden najslavnejših rimskih, Jožef F.avij po imenu, pisal je pred 1800 leti: „7 dni teden imenovati, se pri vseh narodih na sveti nahaja, in isto tako praznovanje sedmega dnč Ako pogledamo v kakov „Nau5en slovuik", in si besedo , praznik" poiščemo, beremo: „Prazniki bo se vsikdar obhajali in sicer po celem Bvetu,. Grki praznovali so svoje pana-tenčje, elevzinije, tezmofonije, dijonizije in antesterije itd. Židje praznujejo uže več tiBoč let sabat, praznk kadar je mlaj, paša praznik iu binkošti. Dalje obhajilo praznik, pri katerem stavijo šotore iz zelenih vej, iu še mnogo druzih. Mobamedancem je to petek, kar je židom sabat (sobota) in kristjanom nedelja. — Kitajski koledar prenapolnjen jo b prazniki; ne samo na čast bogov jih obhajajo, tudi kadar se menjavajo letni časi. Isto tako praznujejo Japanci, Tatari in Indijanci v Ameriki svoje dnf. Kar je Blavni Rimljan, Ciceron dejal: „Prej najde se narod na svetu brez jezika, nego brez praznikov" — velja še dandaneB. Ako premišljujemo in preiskujemo, odkod to prihaja, je pač jedino pravi odgovor ta-le: — To je naš Btvarnik in Bog uže pri stvarjenji tako uredil. Bog vstvaril je, kakor sv. pismo svedoči, svet v 6 dDeh, sedmi dan pak počival je, in (l. Moz. 2, 2. 3.) pristavlja: On je ta dan blagoslovil in praznoval.— Da pa ljudje tega nikdar ne pozabodo, oznanil je na gori, po imenu Sinaj kot tretjo Bvojih 10 zapoved, le to-lč: »Praznuj sabat! Šestero dnf delaj in svoja posla opravljaj, sedmi dan pak je sabat tvojega Gospoda tvojega Boga. Tadannesmešnika-koršnih d<51 opravljati; ne ti, ne tvoj si n , n e t vo ja h či; ne tvoj hla pec, ne tvoja dekla; ne tvoja žival in ne p t u-jec pod tvojo streho živeč, kajti v šeBtih dneh vstvaril je Bog nebo in zemljo, sedmi dan pak počival; zaradi tega blagoslovil je ta dan". Toda ne Bamo sabat praznovati ukazal je Bog Izraelcem, temveč tudi velčl še druge dni v letu slovesno obhajati, kakor bv. pismo svedoči. V novej zavezi nadomestil se je sabat z nedeljo in nameBto Btarih židovskih praznikov obhajali so se odšle kristijanski prazniki, kajti božjega našega rešenika smoter delovanju nikakor ni j bil »odstraniti zakone po prorokih dane"; ne, on jih je le dopolnil, kjer so bili pomanjkljivi. Oa je o VBakej priliki ostro ukozoval uataučno božje zapovedi spolnjevati uoBebuo pa tretjo zapoved. Drugi razlog zakaj so tudi pagani odločena dneva slovesno obhajali in jih praznovali, iskati nam je tudi v naravi sami. Nalašč zato odločene dnf praznovati, je zakon človeške nature in prav zat6, ker je to zakon nature, obhajali so tudi pagani svoje verBke praznike. (Dalje prih.) Kmalo popoludne privale se črni oblaki od morja nad naše hribe. Dež in toča, Bpremije-vaua a hudim gromom, ae vauje na naše planine. Naenkrat Be prav blizo zabliBkne, in strela zleti za bližnji hrib. Kmalo se zasliši glaa, „hiša gori", in res ne daleč od fare bila je hiša v plamenu. Dva človeka, bolan mož sredne starosti, ki je ravno Bedel za pečjo, in ena ženska obležala sta mrtva v hiši. Ker stoji hiša na samem in precej daleč od drugih, ni bilo nobene pomoči. Le živina je bila rešena. Hiša je bila popolnoma nova, še le pred par leti zidana. Gospodar je pred letom umrl ter zapustil dve hčerki. Ssdaj nimati vbogi dekletci kam iti domov, dokler se hiša z božjo pomočjo zopet ne naredi. — V tem kraju se enake nesreče kaj pogo-etoma godijo, in to že zaradi tega, ker je lega jako visoka in hiše preveč raztresene po hrib h. Svetoval bi gospodarjem, da bi si napravili strelovode, ker b tem si proti streli naj bolje zavarujejo svoja poslopja. S Tolminskega, 5. junija. (Raz-kolništvo pa Slovani.) Silno nas je razveselil konec Štrosmajerjeve okrožnice, v kteri kliče k edinosti katoliški VBe Slovane. Teme Ijito in moj8tersko je vladika^Štrosmajer raz ložil Bvoje prepričanje v omenjeni okrožnici o edino pravi katoliški cerkvi. Na zadnje pa pravi, če so se za edinost poganjali že dvakrat v preteklih stoletjih, zakaj bi Be še v tretje to ne poskusilo? posebno, ker Rim ima pri tem imenitnem delu večidel le Slovane pred očmi in si misli, da je odstranjena tista dobič-karija, prekanjenost in hinavščina grška, vsled ktere se je zastonj skušalo razkolnike z mo gočnim obročem ljubezni božje zvezati s katoliško cerkvijo in tako zopet sošiti razprano suknjo Izveličarjevo, ntero sta Ftcij in Mihael Cerularij tako ziobno raztrgala. Bratovščine in družbe poBebno v naših dneh močno cvetejo in Bkoraj ni ga večega podvzetja brez družbe, en sam si le malo upa Kakor pravi vladika Štrosmajer, bili bo vedno posamezni, ki so premišljevali noč in dau, kako bi se ta nesrečni razkol odpravil; in skupno molitev so našli za caj boljši pripomoček. Tako je naš ranjki uepozabljivi Slomšek, ki je ves gorel za čast božjo, tudi pri nas vpeljal družbo sv. Cirila in Metodija, ki ima namen Boga prositi, da bi milostljivo vse narode Slovanske po priprošuji teh sv. bratov zedinil v pravi veri pod jeduim vrhovnim poglavarjem. Ta družba Be je že daleč razširila in celo po gorskih in Bamotnih kočah se že nahajajo njeni udje, ki vsaki dan prosijo B ga, naj pogleda milostno na Slovana ; in kdo ve, ni li morda že prišel čas, ko bo Bog poglavarja bv. cerkve in vse katoličane posebno pa nas Slovence razveselil s povrnitvijo naš h bratov v katoliško cerkev? Leon XIII., ki dobro pozna, kako sapa vleče na političnem in cerkvenem polji, se pripravlja, kakor se sliši, naslonjaje se na pomoč sv. Cirila in Metodija, pozivati vse razkolniške Slovane k katoliški edinosti. Bog daj dober vspeh! Kteri Slovenec ne vidi, kake dobre nasledke bi to imelo ne le za kraljestvo božje — katoliško cerkev, ampak tudi za vse politično stiskane Slovane. Razlika med Hrvatom in Srbom bi se zgubila. Sovražniki naši bi nas videli edine in bi se nas bali. Komunizem in socijulizem bi se ne širil dalje ali pa celo onemogel, kedar bi vide), da pri katoliških in poljedelskih Slovanih ne najde ugodnih tal, Take in enake misli so sedaj vzor vsakega pravega Slovana, pa upamo, da ta vzor ne bo ostal vedno le vzor (ideal), ampak postal istina. Iz Trsta, 3. junija. (Priprave za našo razstavo) bo čedalje živahneje in glavna poslopja se bodo skoraj izročila razstavni komisiji. Poslopje št. 1, v kterem bodo večidel mornarske reči razstavljene, je že dovršeno, samo nekoliko olepševalnih reči še ni dodelanih. Obrtnijsko poslopje (št. 2) je velikansko in je 320 metrov dolgo, pa 44 do 76 metrov široko. Vročina je v Trstu Bicer že zdaj jako huda, pa prepihi bo tako dobro narejeni, da v poslopjih eoparica ne bo prevelika. Podstava za železna paviljona je dovršena, tudi stojč že rebra paviijonova; za cesarski paviljon pokladajo ravno temelj in tudi več manjših poslopij, kakor akvarij, hrvatski paviljon, Csarda itd. so v delu Šo dva meseca in razstava se bode odprla ter gotovo privabila prav obilno obiskovalcev. Razstavna komisija si na vso moč prizadeva tudi za kratek čas pričakovanih gostov. Napraviti hočejo telefon iz razstavnega poslopja v Rossettijev Po!ytheama, kjer bodo najizvrst-nejši pevci in igralci predstavljali opere, ki jih bodo obiskovalci po telefonu lahko poslu šali tudi v razstavi. O binkoštih sta bila prišla tudi ces. sovetn k Romer pa prof. Kaltenegger z Dunaja in grof Attems iz Gradca v Trst, da so Be z odsekom dogavorili zarad razstave vina, mleka in sadja. Domače novice. V Ljubljani, 10. junija. (Deželni predsednik g. Winkler) je bil 7. t. m. v Škof j i Loki, je obiskal deško in uršulinsko zunanjo in znotranjo šolo in 8e je odpeljal popoiudae v Poljane. (Cesar pa slovenski jezik.) Pred nekimi dnevi Hta prišla dva kmeta iz Novomeške okolice na Dunaj, da bi cesarja prosila pomoči v neki zemljišno-odvezni zadevi. N ibeden izmed njiju ne ume besedice nemški in ne zna ne brati ne pisati. Na kolodvoru dunajskem najdeta k Breči postrežčeka, ki je doma iz Kranja in ju pelje seboj, da pri njem prenočita. Drugi dan ju pelje k našemu na Dunaju bivaiočemu rojaku dr. K., kterega prosita, da bi jima preskrbel pristop k cesarju. Pelje ju v kabinetno kaccelijo, kjer se jima naroči, da naj prihodoji dan prideta. G K. jima je priporočil, naj se preskrbita s tolmačem, ki ju bode spremljiil k cesarju in jim njuno prošnjo nemški povedal. Drugi dan po avdijenci prideta k g. K. pravit, kako sta opravila. Omenjeni poatrežček se je b'l pač praznično opravil, ter ju je spremil v dvorno palačo, k cesarju pa ni šel ž njima, ampak sta šla čisto sama. Kako pa so govorili cesar, ju vpraša g. K., po nemški, ali ne? Prav po domače kakor mi govorimo, odgovorita kmeta, ki se jima ni zdelo prav nič čudno, da cesar s slovenskim kmetom govorč slovenski. Pred njima bil je pri cesarju neki priprost Ilrovat. Naša slovenska kmeta ginila je tudi velika prijaznost cesarjeva, in rekla sta zavzeta: Kako dobro bi bilo, ko bi bili tudi vradaiki tako prijazni iu dobri z ljutimi, kakor so naš presvitli cesar! Po avdijenci se jima je reklo, da naj gresta v kabinetno kancelijo, kjer t-ta dobila še vsak nekoliko goldinarjev za popotovanje. (Občni zbor društveniltov meščanske vojašnice) je bil v nedeljo 4. junija v meBtni dvorani ob 11 dopoldne. Navzočih je bilo 30 udov, 46 jih je imelo pooblaščenje. B lo je danes 20. občno zborovanje. Predsednik gosp. Horak omeni, da je bilo 1. 1. sklenjeno vzeti 6000 gld. na posodo. Kranjska hranilnica bi bila dala svoto, ko bi se bil denar vtabuliral. A ker vsi vdeleževalci niso dali privoljenja, ui bilo iz tega nič, in vzelo Be je na menjico 4000 gld. Društvo ima Bedaj dolga 5000 gld. kar bode kmali moč plačati, ako se varčno gospodari. — Po § 14 stopijo iz ravna eljstva gg.: Andrej Dolinar, France Drašler, Janez Več in France Peterca. Sklep račuoov za 1881 kaže prihodkov 8588 gl. 50 kr., za vkvartiranje je došlo 3302 gld. 40 kr. in mejuice za 4900 gld. Stroškov je biio 8588 gl. Poslopje je vredno 50.000 gl. Za pregledovalen odsek je poročal g. Giba; pregledal jo stroške in prihodke za 1881 in uašel vse v redu. V ravnateljstvo Be volijo gg.: Ferdinand Balina, Franc Geba, Andrej Dolinar, Jurij Dolenec in France Drašler. V pregledovalen odsek sr. svet. Alojzij Bajer in Jakob Spoljarič. Po nasvetu ravnateljstva se sklene, da Be viastniki kasarne pritožijo pri srenjskem odboru, ker magistrat jih tirja izredno po 40 kr. od moža, kolikor namreč pripada vojaka na njih račuu. (Slovenska Matica) je v soboto 3. junija imela LV. odborovo skupščino. Ker je sedanji voditelj g P. G r a 8 s e 11 i vodil takrat mestno odborovo Bejo kot župan, pričel jo je podpredsednik dr. J are, ter omeuivši, da je na njegovo povabilo že v četrtek Matičin odbor Be bil poklonil novemu županu, vendar naj pričujoči pripoznajo vstavši čast, ktera je s to cesarsko potrditvijo došla tudi Matici, in naj se to v zapisnikih njenih zazuamaja. Nato se je rešilo več stvari; tiste točke pa, ktere se brez začasnega prvosednika niso mogle, so se dovršile v sredo 7. t. m. — Rizpošilja se zdaj »Vabilo na XVIII. redni veliki zbor Matice Slov." Glej ,,Slovenca" štev. 61. - Ne-kteri Matičarji so z ozirom na to, da se pri takih društvih volitve nikdar ne godijo brez posvetovanja in Be tudi ne morejo, da je vnanjih odbornikov dokaj veliko število, kteri pa vendar osebno k sejam ali skup-šč nam ne prihajajo, da v ta namen je treba povišati čislo domač h aii ljubljanskih, se dogovorili , naj se pri bodočem občnem zboru volijo naslednji novi gospodje : Profesorji M. Pleteršnik pa Fr. "VV.esthaler z gimnazije, Fr. Leveč pa A. Senekovič z realke, in dr. J. Svetina, prefekt v Alojznici (namesto g. Krisperja, ki se je sam odpovedal, g. Močnika , kteri je obo!d', in umrlih dveh g. dr. Blei\vei8a in dr. J. Ulage), pa prejšnji odborniki: Dr. A. Jarc, A. Kržič, L. Robič, Fr. Šuklje, I. Vilhar, dr. J. Zupanec, V. Zupančič, Fr. Erjavec, Fr. Hu-bad, I. Majciger, A. Marušič, pa M. Žolgsr. Važen je že po tej voiitvi prihodnji občni zber, in ker se ima iz odbora izbrati Matice oprav-ništvo, toraj je želeti živahnega vdeleževanja, nekaj, da jih več družnikov snide se v zbor, nekaj, da vsaj po volilu h listkih se pospešuje Slovenske Matice delovanje. Ker se ina obhajati zbor že v sredo 14. t. m., naj ee podpisani listki kar mogoče naglo pošljejo tajništvu. Nasvetovani gospodje vsi so za Matico že več ali manj delovali, imajo za njo toraj že resn čne zasluge. (Učitelji ljubljanskega mesta) bodo zborovali 15. t. m. v mestni dvorani. Razen stvari navadn.h pri uradnih konferencah je na duev-uem redu tudi razprava o šolskem straho-vanji (disciplini) na mestnih deških in dekliških šolah. Poročevali bodo : gg. Valentin Ku-mer (na I. mestni šoli), France Pavlin (na II. m. š.) in gspna. Ernestine Keru (na mest. dekliški šoli.) (Zrelotne skušnje) bo ae začele na ženskem učiteljišči 5. t. m. in imajo biti do 10. pismeno, a ustineno 1., 3. in 4. julija; na možkem pismeno od 12. do 17. t. m. in uatmeno 15., 17., 18. in 19. julija. Tudi na gimnaziji imajo ta teden pismene skušnje, ustmene pa ee prično precej po končanem šolBkem letu (Imenovanje.) G. Matej Kobal, avskultant na Vrhniki pride v Logatec k sodniji za pri Btava, in g. Julij Poke iz Logatca v Kamnik. (h seje mestnega zbora ljubljanskega.) 31. maje. (DaljeJ O točki ,,o odpeljavi vode iz tovarne bratov Kozlerjev", poročal je v imenu stav benega in pravnega odseka dr. Moče, prečital v tej zadevi predloženo prošnjo bratov Kozlerjev in g. G. Tonniesa in razložil zadržaj. Bratje Kozlerji, ki nimajo pravega odtoka za v tovarni obrabljeno in onesnaženo a ne desiu-ficirauo vodo, napravili bo globoke jarke v katere izlivajo tako vodo. Ta voda pa je uže okužila vodnjak Tonniea-ov in bati te je, da se tudi bližnjim vodnjakom zgodi kaj tacega. Bratje Kozlerji proBijo iz tega vzroka, da jim mesto dovoli, da napeljejo vodovod iz železnih cevi po celovškej in Marije Terezije cesti v dolge ulice, da se tako oprosti te vode. Poročevalec dr. Može, pretresovajoč to vprašanje, stavil je predlog, da se bratom Kozlerjem dovoli vodovod skozi mesto do Ljubljanice po 10 centimetrov širokih cevib, proti temu, da plačajo 300 gld. na leto v meBtno biagajnico, da na obeh koncih vodovoda napravijo menja-iišča (Wechsel), po katerih se razvidi, je li voda deBinficirana, da zapadejo globe 500 gld. če bi voda ne bila desitiiicirana itd. Debate so ae vdeleževali gg.: Ziegler, dr. Suppan, Regali, Potočnik, LasBnik, dr. Moše, dr. Drč, Petere«. Po dolgi debati sprejel se je predlog g. Potočnika, da Be kanal Bkozi doige ulice preišče in se o tej stvari še enkrat poroča. Stvar pride še enkrat v obravnavo v mestnemu zboru, nujna pa je zarad tega, ker voda iz tovarn nima odtoka, in vodo po vodnjakih kvari. Za druzega me8tnega inženirja je imenovan jedntglasno g. Ivan Dufe z 1. plačo 1000 gld. in dvema 10% petletnicama. Račun o zdravilih za mestne uboge v 4. četrtletji 1881 se odobri, Poročevalec dr. pi, Karol Bleiweis omenja, da gre mestnim zdravnikom še jedenkrat omeniti, naj se ravnajo po normalijab, sicer bi mogli plačevati iz svojega žepa. (Gre menda za to, da mestni zdravniki pišejo predrage recepte"; je to pač sila kočljiva stvar.) Rekurz dr. Eisia in arugov zoper vplačevanje paajega davka se odbije. Sreojski avetovalci gg.: dr. Schaffer, dr. Suppan, pl. Zhuber, pl. Gariboldi, Lukman in Dežman predlagajo konec debate, a Be ne sprejme. Samoatalni predlogi. G. dr. Zamik stavi predlog: Naj se načeloma pripozna slovenščina za uradni jezik ljubljanskega mesta. Govornik pravi, da ni treba posebno naglaševati zakaj mora biti Blovenščina jednakopravna pri ljubljanskem magistratu, ker je 5/0 ljubljanskega mesta slovenskih, in je tedaj naravno, da ima slovenski jezik biti uradni jezik. — Konečno casvetuje naj se voli odsek sedmerih udov pod načelnikom g. županom, ki naj izvede vpeljavo Blovenščine na magistratu. G. Dežman pravi, naj Be voli sedaj le odsek, io pozneje naj se sklepa o načelih; (t. j stvar naj Be zavleče). Njegov predlog se ne sprejme, a dr. Zamikov te 16 glasovi zoper 6. V odsek se volijo per acclamationem 1 dr. Bleivreis, dr. Drč, župan Gra8elli, Furtuua, Hribar, dr. Može, dr. Zarnik. Proteat g. Dežmana zoper tako obravnanje, bodo v Ljubljani tujcem tako stregli, kakor te stvari se priloži zapisniku. i v Gradci, in če bodo svetovalci nadsodnije kaj Srenjski svet. dr. Suppan predlaga konec seje, ki se ne sprejme. — „Naj Be vstanovi v Ljubljani mestna hranilnic a." G. dr. Moše vtemeljuje Bvoj predlog ter pravi, da se zelo množe hranilnico; 1. 1860 imeli so le 105 miljonov, a 1. 1875 pa že 589 milij. goldinarjev vloženih. Na ŠtajarBkem je bila do 1. 1860 lo ena hranilnica, sedaj jih je 44. Mestna hranilnica v Gradci je v 1 letu mestu pridobila 190.000 gl., mariborska v 5 letih nad 100.000 gld. in mala ptujska hranilnica v petih letih 8500 gld. — V Ljubljani je le l hranilnica, mestna hranilnica bi mestu dona-šala obilo dobička, tedaj nasvetuje, naj se v Ljubljani ustanovi mestna hranilnica. Temu nasproti je govoril ar. Suppan, ter poslednjič rekel, da kranjska hranilnica, ne bode dajala več toliko za dobrodelne namene in bi opustila zastavljavnico (Pfandamt). Dr. Suppan jo ugovarjal Hribarju, ter kazal na hranilnice drugih mest, ki delajo jako uspešno, ter rekel, da bi bilo malo plemenito za kranjsko hrani!n:co, ako bi ustavila dobrotne zneske, ko nastaja konkurenca. Ugovarjalo se je tudi, da hranilnica vzdržuje zastavljavnico, ki je pasivna. A dr. Moše je rekel, da je pripravljen dokazati, dazastav-liavnica ni pasivna, in ko bi jo hranilnica opustila, bi jo mesto vzelo v roke, in dr. Moša hoče staviti v ta namen predlog. Predlog dra. Moše-ta se Bprejme b 16 proti 8 glasom, in Ljubljana bode dobila mestno hranilnico. Zaključek seje je bil , seja je trajala skoraj 4 ure. Za ostale točke je bila seja v Boboto 3. t. m. ob 5. uri popoludne. Iz seje mestnega odbora 3 junija. Navzočih je bilo 20 občinskih svetovalcev, pred-f aedoval je župan g. GraBselli. Sren. svet. dr, Bieivvois je utemeljeval svoj predlog, naj se „na d so d ni j a iz Gradca v Ljub-jano" preloži. Oa je rekel, da ai Slovenci žele biti V3i pod euo in isto tiadiodaijo, dosihmal jih je nekaj pod Gradec, nekaj pod Trst.; c. kr. nadsodnija v Gradcu je prevelika, a ona v Trstu pr«tuajhH8, kar se tiče števila prebivaleov vsaki odločenih, temu bi se lahko prišlo v okom, ako bi se Nemci na Koroškem in Štajarskem navezali na nsdsodnijo na Duoaji. C. kr. nadsodnija v Ljubljani, pri kateri bi pravice iskale stranke zmožne sloveaakega je-sika, bi lahko vstrezala prebivalstvu, kar se tiče jezika. Upati je, da bode vlada pritrdila temu, ker tukaj gre štediti, in bi Be tudi lahko kaj prihranilo, ker, bi se opustila ena nadsodnija. Ljubljansko mesto je že večkrat prosilo za kake c. kr. vradnije, a dosihdob se mu želje niso izpolnile, sedaj pu, ko se je toliko prošenj i i, vseh krajev oglasilo za deželno nadsodnijo v Ljubljani, je pa dolžnost ljubljanskega mestnega sveta, da se tudi ono za to oglati. Sr. svet. Dežman misli, daje vsekako dobro, ako mesto pridobi novih uradov, a peticija, kakor se sedaj kuje, se mu vidi brez koristi. Gradcu ne moremo vzeti uadBodnije, in kar tako na vrat na nos sklepati peticijo tudi ne gre. Nad-sodaija v Trstu je tudi pomorska sodnija, in ta nima pravega mesta v Ljubljani; tudi ne gre iz federalističnih vzrokov deželo tako trgati narazen. Ko bi prosili cadsodniio za Kranjsko, bi se o tem dalo govoriti, a uo zgodilo bi bo tudi nič, ža zarad troškov ne. Dasiravno z veseljem šli v Ljubljano ? Sr. svet. dr. Zarnik pravi, da v Gradci drugim narodnostim ne vstrezajo kaj radi. Ko je društvo „rudečega križa" oglase za doneBke dalo nabiti tudi v slovenskem jeziku, smatrali so to za zločinstvo zoper nemško narodnost. Kaj bi rekli, ako bi mi danea sklenili, da se imajo vsi plakati v nemškem ali laškem jeziku z oglov , kjer bo nabiti, odtrgati in uničiti. Sr. svet. dr. Bleivveis je ugovarjal Dež-manu rekoč, da tu ne gre za federalistična načela, kar pa se tiče pomorske sodnije, bi bila ta lahko v Zadru. Nasvet BleiweiBov se sprejme b 16 glasovi zoper 4. (Konec prih.) (Umor.) Pred nekimi dnevi našli so železniškega vradoika Kropa obešenega. Raztele-aenje trupla pa je pokazalo, da se ni sam obesil, ampak da je bil prej šiloma zadušen in še le potem obešen. Suie leti na žensko, b ktero je živel, in njene otroke, ki ao jih tudi že zaprli in izročili deželni sodniji. Eazne reči. — Duhovske premembe v ljublj. škofije : čast. g. Janez S a k s e r pride od sv. Križa za kaplana v Trebnje. C. g. Janez Potočnik , fajmošter na Brezovici postal jo duhovni svetovalec. C. g. Jožef Jereb, fajmošter v Dragi, gre v stalni pokoj. Razpisani ste fari: Draga (Suchen) 1. in Srednja vas v Bobioji 6. jun. — Sv. birma in kanonično obiskovanje bo: 18. junija v Rakitni, 19. junija v Št. Vidu pri Cirknici, 1. julija v Starem logu, 2. julija v Kočevji, 4. julija v Starem i trgu pri Poljanah, 5. julija v Koprivuiku , 6. julija v Črnomlji, 8. julija ua Vinici, 9. julija v Metliki in 10. julija v Semiču. — Začaani k a t e h e t krš. nauka, čast. gosp. Joa. Križman v Puznu, znan slov. pisatelj, je imenovau za stalnega učenika. častitamo 1 — Premembe pri učiteljgtvu. G. Jože Pečar iz Loškega potoka v Zalilog iu v Loški potok gdč. Kavčič. G. Maks Ivauetič definitiven v Ilotederšci. G. Anton Žvokelj Be je službi v Brusnici odpovedal. Za namestno učiteljico prida v Blagovno gdč. Neža Drol iz Čateža. — Slovstvo. (Poezije. Zložil S. Gregorčič.) Dvakrat je spregovoril ,,Slovenec" o teh poezijah: prvikrat pod prejšnjim vredništvota (X, 44), drugikrat pod sedanjim (X, 53); naj se mu razlika toraj ne šteje v nedoslednost. — Posebej zameril se mu je drugi oglas. — Dober vspeb, amo rekli, privoščimo pesniku, in to v resnici, kajti v premnogih ozirih ao te poezije lepe, po res pesniških miBlih, pravilni, prijetni obliki, vnanji opravi krasne, gotovo hvalua prikazen v slovenskem slovstvu; založniku, in tudi to v resnici, kajti redko je dan danes tako prijateljstvo, da se žrtvuje za domoliubno kujigo. Vendar — smo pristavili — premnogi duhovniki slovenski ee popolnoma ne vjemajo z vsi m, kar imajo v sebi. Kako na pr. se katoliški duhovni, svesti Bi visokega svojega po-svečenja, morejo ponašati z duhovnim pastirjem, kteri izgubil je življenja srečo in si želi nazaj za pastirja v planine (108); gledd vrednosti, ktero ima človek med stvarmi na zemlji, s pesnijo „Č!oveka nikar (47)"; gledč nedolžnosti in svete čistosti z ono „Zgubljeni cvet" (on cvet je potrgal, zdaj — uka glasno —str. 31); glede zveze med milostjo, prošnjo in našim be on b tem ne prikupi pri ljudstvu, pa ven-i delom (48. 72) itd.; kako morejo popolnejši dar hoče povedati resnico. Sicer pa dvomi, ali'duhovni, redovniki, ponašati se z ono „V Ce- ^^ Dalje v prilogi. •lici" — tukaj ni dom mirti (51), kar samostanom oponašajo nekatoličani, protestantje, gie pa katoliški svečenici itd. — Kako morejo frrez pomiBlika katoliški vzgojevateiji slovenski imladini v roke dajati omenjene pesmi, pa na jpr. »Lastovkam" (Razdeli se v pare trop . . »trop . . prazen je le moj, edin — duhovnikov »tr. 60); Romarica" (66), ktera hnf mimo sa-snoatana in cerkve na griček neblagoslovljen. ®a grob svojega vojaka, mladega ljubčeka; „De frietova molitev" (126) za ljubljenca, s kterim cokusilaje vzorni mladosti ljubezni sladkost in (bridkoBti; „Vojako veneveste poroka" (o smrti jjjridki, o smrti mili — 133) itd. — Ako posvetni vzgojevateiji dajo take atvarl brez po tnialifea cel6 nežni mladini, ali vže res tudi dluhovni, posvečeni?! Ali ni poezija, v kteri »e opčva največ »človeštva brezmejno •g-o-riš, žal in bol" (27, 72, 127, 131) Jiežni mladini dostikrat nevarna ? Je li to jpoezije solnčna stran, ktera dsje zmožnemu pesniku, vzlasti duhovniku, tolikanj še lepših veličastnejših vzorov?! — Gledč na to, in še na marsikaj dejali smo, da ni pridna — hvala jprenagla. — V našem oglasu pa, ki smo {priobčili opominjani tudi od neduhovnov, ima |>rof. J. Marn to zaslugo, da je o teh poezijah (DjBtrejfio nam došlo sodbo s čisto duhovskega in cerkvenega stališča odsvetoval in listu ubranil, češ, taka Bodba gre v „Danico", ktera o tem doslej — molči. — »Kakor nekdaj IBoris Miran, piše nam prof. J. Marn, j)0Blavil me je sedaj — zdi Be — tudi gospod £. Gregorčič z nežno pesmico, ktere pa •evreden — ne morem vzprejeti, kajti jaz pesnika niBem gra jal'<. —Tudi »Slovenec" je feotel čakati in svojo misel povedati še le takrat, kader „poet, ki zdaj leži še po svetu razmetan (str. 3), pokaže se svetu po udih ali burno pozivan od dveh — treh strani stori to danes. Da Be tolikanj slove čemu »javnemu mnenju" nasproti o teh poezijah oglaša »Slovenec" edin, to je v slovenščini sedanje nove dobe pomenljivo znamenje, ktero Be prej ali slej razodene Bamo. — — Škoda potoči. Na Goriškem je bila do zdaj najhnjša po Kanalski okolici ter žita in trto v petih vikarijah zelo uničila. — Enako se poroča iz Celjske okol ce. Kakor lešniki debela toča je pokrivala polje, vniče-vala šipe in druge reči. Enako se je godilo v Slov. goricah pri sv. Egidiju, sv. Antonu, sv. Tomažu, kjer so polje in travniki uničeni. — Oglašala se je tudi na Pohorji, v Ljutomeru, obojni okolici in po Savinski dolini ter več ko 20 far& bolj ali manj poškodovala. S Ko roškega ni sicer toliko žalostnih poročil, pa brez škode tudi ni. Tako se poroča, da je b la toča po GrabštanjBki okolici; pti sv. Jakobu v Labodpki dolini je strela udarila ter požsr napravila. V noči 31. maja je toča hudo zadela tudi Vipavsko dolino, posebno pa občine: Vipavo, Budanje, Vrhpolje, Dolge poljane, Ustija, Mance in Lože. — 1. junija je toča pobila pod St. Joštem na Gorenjskem, v Stražišči, v Gorenjem in Spodnjem Bitnji, v Orehku in Čirčičah pri Kranji do dobrega. Sadno drevje je tako zdelano, da ne bo moglo roditi mnogo let. — Slovenske dijake v Mariboru je nekdo zatožil pri namestniku v Gradci, da boje imajo med seboj tajne politične zadruge. Vsled tega bilo je 6 dijakov od okrajnega gle. vsrja v gimnaziji preiskovanih, a med tem je okrajni komisar dal pregledati njihova stanovanja. Bilo je vse zastonj. Nernšk h dijakov, piše »SI. Gospodar", ki ima,o takšne zadruge, po imenu znane, niso preiskovali. Samo Prilog-a „Slovencu" štev. 64 radi rogovilBtva ponočnega v kavarni bili bo kaznovani. —•Grozovita toča pri Ljutomeru. Pišejo nam: žalostno novico imamo naznaniti. Due 31. majnika je namreč toča poklestila skoro popolnoma vse ljutomerske gorice. Zadela je f»re: bv. Tomaž, Ormož, Svetinje, sv. Nikolaj z Jeruzalemam, Bolfank; ovarovana ostala je okolica Presika, NunBka graba in oekoliko R nčetove grabe. Toča je pokleBtila (ako, da je drevje brez listja, a trte so kakor obrezane; po polji je, hvala Bogu prizanesla. — Strela je ubila 24 volov. Na binkoštni ponedeljek je bila huda nevihta na Graškem polji, trajala je do 10. ure zvečer. Ko je že nehalo deževati, zabliskne se dvakrat m strela vdari v volovske hleve bratov pivarjev Reimghbus. V hlevu je bilo v 1. oddelku 88, v 2. 42 pitanih volov, od teh je bilo ubitih 24, drugim se ni zgodilo nič žalega, tudi hlapcem ne, ki so tam spali. Strela je preskakovala, zato je misliti, da so bili ubiti tisti voli, ki so stali, a na tleh ležeči niBO bili oškodovani. Vsak volov je bil vreden pri 300 gld. Ogledna komis ja je rekla, da je tako meso užitno. — V Trstu se je osnoval odbor, da podpira iz Rusije pregnane jude. — Dobro in dolžnost je revnim in preganjanim pomagati, a tisočletna skušnja tudi uči, da je pri Abra bamovih sinovih treba vselej paziti, da ei človek gada v nedrji ne ogreva, ki bi potem znal usmrtiti. — Delniške družbe. Prof. sloveč, dr. Ihering, delniške družbe (Actiengesellschaf-ten) tako-le popisuje: Delniške drnžbe bo be spremenile v redne naprave ropa m goljufije ojih skrivna zgodovina v6 od mnogo več za-vrženosti, nepoštenosti in sleparij pripovedo vati, kakor marsiktera ječa, le s tem razločkom, da roparji in goljufi tu sedijo v zlatu namesti v železji. — ReB — sodba grozovita, pa žalibog mnogo zaslužena. — Obseg 17. zvezka „Alte unc neue Welt" je sledeči: Corsische Bilder. Der Roman eines Landarztes. — Kathol. Zeit genossen, Bischof G. Kopp von Fulda. — Jan3sen's Darstellung der Reformations- Jahre 1531—1546. — Vom Stillen zum Atlantischen Meer, Reiseschilderungen aus Sud-Amerika. Geheime Stimmen der Natur. — Friihlings-Mahnung. — Pariser Schulen. — Ein ver-sunkenes Kloster au dem Grunde des Rheines — Im Schvvabenlande. — Ein Abendessen be: Pape Jones. — Allerlei. — Illustrationen sind folgende: Maria Montalti. Das gnadige Fiaulein. Bischof Kopp von Fulda. Sutiame-rikaniscbe Reisevorbereitungen. Maria Lenzen Freudvoll uud leidvoll Zwey Preisgekroate von Constatter Volktfeste. — Zraven tega je še marsikaj zanimivega in podučljivega na straneh zavitka. — Kolikoje bilo prodanih po i>estev po javni dražbi 1. 1879—1880. Prav dosodno ministerstvo je vkazalo sestaviti pre membe pri posestvu in to nam kaže, da je bilo v Cisiajtanji tega leta prememb pri po sestvu vsled pogodeb: 154 340; vsled dednega nasledstva 40.037 in — vsled dražbe (sodnij ske) 12.360, Vrednost prodanega posestva je bila: 36,580.140 gl. Posilnih dražb pa je bilo na Dolenjem Avstrijskem 2358, vrednosti 10 354.602; v Gorenjem Avstrijskem 357 vredn 1,659.294 gold.; na Pemskem 3547 vrednosti 12,133.472 gold.; na Moravskem 2178 vredn 3,858 929 gld.; v Šleziji 355 vredn. 1,083 509 na Štajerskem 964 vredn. 2,810.039; na Ti rolskem in Predarlskem 1596 vredn. 1,353.635 gld.; na Solnograškem 385 vredn. 628.250 gl.; na Koroškem 186 vredn. 526.676 ; na Kranjskem 425 vredn. 578.435 gld.; v Trstu z okolico in v Istri 103 vredn. 426 103 gl.; v Galiciji Bamo 162 vredn. 817 855 gld. in na Bu-kovinskem samo 33 vredn. 449.323 gld. Prodanih le bilo : v deželno mapo vkojiženih po vseh deželah 34 vrednih 1,452 512 gl.; rudnin-kih posest 17 vredn. 600.088 ; mestnih posestev 1062 vredn. 12 651.484 gld. in kmetijskega poseBtva 11 238 naselitev vr. 22,415.608 gold. — Zanimivo je tudi zvedeti, kako so se zemeljska posestva v tem času zadolžile. Novih posojil je bilo na 123 871 posestvih, med temi je samo kmetijskih 115.382, vknjiženega dolga je bilo 134 403.338 gld. drugače je bilo pisanih na 52.708 zemljišč 76,518 000 gold. «vršenih je bilo predznamovanj (prenotiranja) 87.418 med temi samo na kmetijsko posestvo 80 290. Realno posestvo je bilo tedaj obloženo 258,096.006 gld. Razdeli se pa tako-le : na deželno vknjiženo posestvo: 34,537.910 gold.; na rudn ška posestva 4,800.109 gl.; na kmetije: 169,782.533 gld. (!!), na mestno posestvo 48,975.454 gl, (!) Naj več je bilo predznamo-vanega: na Dolenjem Avstrijskem (na Dunaji) 41,867.932 gold., na Gor. Avstrij. 14,886.243 gld., na Pemskem 93,084 540 gl., na Marskem 27,534.797 gl., na Štajarskem 21,8887.925 gl.( ) in v Galiciji 21,355.741 gld. najmanj v Bukovim za 2,168.635 gld. Koliko pa je bilo dolga zbrisanega v tem času? To moramo tudi vedeti, da bomo spoznali pravo stanje vknjiženega premoženja, Izbrisanega je bilo dolga za 228,034 999 gld. — Ako to svoto primerjamo svoto vknjiženega dolga na zadolženem posestvu, ki zuaša 258,096.006 gld., spoznamo, da je v 1 samem letu posestvo za30miljonov više zadolženo , tedaj toliko manj vredno. — No, to so pa vendar žalostne razmere. Kam sridemo , ako bode dolg tako naprej rasel? Kaj pride še le na dau, ko bodo izvršene povsod zemeljske knjige ? Stvar je res vsega premisleka vredna, kako bode obBtala država, ako je pod8iomba strohnjena? — Odra8tkinaše,,Škandalpre88 e". Gradcarska judinja „Tagespost" im°nuje z8rad znanega postopanja grofa Wurmbranda in bar. Walterskirchen-a „odpadka ali izmečka" (Ab-falle) ustavnega stanja. Res, prav vljudno in taki ljudje nas hočejo dvorljivosti učiti? — Truplo Garibaldijevo so sežgali noči 4. juuija vpričo sorodovincev , kakor je želel v oporoki Garibaldi. Napravili so grmado iz lesa, katerega je on sam zasadil. — Tedaj pogan v žvijenji, pogan v smrti. — Naj novejši komet je bil 6, unija naj svitlejši, namreč 612krat bolj, kakcr takrat, ko je bil najdeu, ter prav prvikrat opazovan; 8. junija se bode do 900.000 milj solncu približal. Kdor ga hoče viditi, naj ga išče na severnem nebu. — Za miši pokončavati se Bvetujeto in uno. V »prakt. Obstzuchter" Be bere to-le : Vroč krompir, kedar se še kadi, naj se vzame iz lonca, vanj Be vtaknejo prižigalni klinčki, naj se zaaučejo, da se jim glavice oddrgoejo, globokeje, kakor pol centimetra naj se ne vti-kujejo. V krompir naj se vtakne po 20 do 30 žigic, ki ostanejo toliko časa, da Be krompir shladi. Potem naj se zopet sukaje izpulijo in krompir naj se potrese s sladkorjem ali z moko. Miši že večidel počepajo prvo noč. Tndi pečen krompir ali koBtanj nataknjen a fo-forom dobro služi. — Arabi paša je rojen v Kahiru 1. 1839. Oče mu je bil arabski učenjak. Šolal ae je na viBoki šoli v Kahiru, staroalavni „KI A/.har", Sijajna, ki ima na priliko 10.000 dijakov. Suni paša, ta čas namoHtni kralj, ga jo vzel v vojaško šolo v Kabini, (oz štiri lota jo jo zapustil kot lajtoaut. V abeilnski vojski jo postal major io I. 1880 polkovnik. Hvalijo njoga usmiljenost, vsuk dan nekaj družin preživi. Polog tega se strogo drži svojo ver , in v svoji jiisurni vsak don opravlja navadne molitve. Bogat ni; dva njegovih bratov sta stotuika v armadi. — Kajni g lt a p o c je polovico svojega ua okolo 100.000 cenjenega premoženja sporočil Mar,bortki posojilnici proti temu, da skrbi za ustanovo dijakom mariborskega in šoštanjskega okraju. Slava in hvala mu ter blag spomini — Amorikanski praznujoči de-1 n 1 c i so predrzniši, kukor evropejski. Blizo 1200 delalcev jo delo odpovedalo ter kmalo potem železniški vlak napadlo. Delalco, kteri se jim niso hotli pridružiti, so s silo iz vozov potegnili ter jih mnogo ranili. Tudi neki višji sodnik jo bil pri tej borbi smrtno ranjen. Dobor kup ure. Jaz jiošiljam uro proti jtoSt-iiomu povzetju, in komur ura nI všoč, dam donur nazaj. Todaj jo kupčija brez nevarnosti. 1 Cilitulor Ura »robornga niklja z vorlžioo, proj 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 Ura na sidro i2 srebrnega niklja z verižico, proj 15 gl., /.daj 7 gl. 35 kr. i srobrna romontoir VVasliington ura * verižico, prej :)0 gl,, tdttj 15 gl. 1 Srobrna ura na sidro s patentiranim kolesjem in verižico, proj 25 gl. 11 gl. 25 kr, i zlata ura za gospo, proj po 40 gld,, »daj po 20 gl. is verižico okoli vratu. l zlata remontoir ura proj po 100 gld,, idaj po 40 gl. (4) Jnništvo zn pet let. 8*1». 1'ioinni, nrar na Dltlinji. Wi