Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3'— V Ljubljani, sobota IS«, marca 1922. Naročnina za kraljevino SMS Mesečno 4S K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 616 K. °3fasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2-80 K, večkrat popust. f/ no 'Junica Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360. Uprava: Vff 8. Telefon 44. av,a,n' frankc _. : ne vračajo, priložiti znamke Ljubjj, a na. dgovor. g.t^ AT •2.^-^y^.apytngT\-y^ ■- : . .hagag^:zav:igar.r^ fi8aa£K£.>..;. Faiistovsko di&Iasal© mm Reki. ZAHTEVAJ0 LJUDSKO GLASOVANJE O GIURATIJEVEM REGENSTVU. — STALIŠČE REPUBLIKANCEV. — FAŠISTI RAZBILI OBRAMBNI KOMITE. - ZASEDBA JAVNIH POSLOPIJ. — NEŽNO-*EN POLOŽAJ NA R£5(I. — KOMISAR CASTELU SE JE PRIDRUŽIL FAŠISTOM. Rim, 17. marca. (Izv.) Listi obširno poročajo o novem prevratnem aejanju fašistov na Reki. Fašisti za-evajo ljudsko glasovanje o tem, ali aJ postane Giurati regent. Rcpubli— , nci se upirajo tej zahtevi. Ker v rambnem komiteju ni moglo priti o sporazuma, ga je poveljnik oboro-ene fašistovske sile na Reki razbil in moč vojaškemu voditelju, ki je l?aSeSt' ^avna Posl°Pja-Reka, 17. marca (Izv.) Položaj na . je vsak dan bolj buren, težaven zapleten. Predvčerajšnjim dopoldne je del italijanske vojske uprl in v * ez* s fašisti pregnal narodno bram- z Attiliom Prodanfcm na čelu. Po- ”>cnik italijanske vojske Gabruna je P oglasil revolucionarno vlado in pro- OffSl* ^osedanjo narodno brambo za stavljeno. Po ulicah je dal postaviti rojnice, ravno tako tudi na javnih Poslopjih V prosti luki so zbrane veli- *Pase oboroženih fašistov 1 'a] ‘ ^ Pristaše, uvai ------------*—“*** Fašisti Jajo strahovit teror in silijo Zar.el- da izvolijo novo vlado pjihovi volji. Vsled nezaslišanega rntiska «» Ri so konzuli Anglije, Amerike od Francije zahtevali vojaško pomoč r svt'jih vlad. Italijanski komisar Castell, Jlsda ki ga je poslala italijanska j, -» na Reko, se je združil s fašisti, c ®°go Zanellovih pristašev je šlo na SaK pa so jih italijanski karabi-Jerji prignali nazaj na Reko. » Zagreb, 17. marca. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka je dobila sle-®eCe poročilo z Reke: Bivši pover-ynik za pravosodje, odvetnik dr. •echel, ki je dne 15. januarja 1922 Podal svojo ostavko, katera je bila *£di sprejeta, se je udinjal italijanskim nacijonalistom na Reki, zlasti •omisarju Castelliju in vojaškemu P°veljniku fašistov poročniku Ca- bruni. Uveraval jih je, da se mu bo prav gotovo posrečilo razdvojiti svetovalce Zanellove konstituante. Včeraj ob štirih popoldne je v ta namen sklical šest teh Zanellovih svetnikov v Asiio di Carita in jih prepričeval o neobhodni potrebi, da se bratsko združijo s svoj. dosedanjimi nasprotniki v svrho izvolitve zakonite vlade. Zanellovi pristaši so odločno in ogorčeno odklonili Je-clielov predlog in izjav#, da stoje ramo ob rami s svojimi tovariši. Nato je dr. Jechcl šel h Castelliju in Cabruni in jima sporočil, da sc njegov načrt ni posrečil. Jechcl je nameraval pridobiti kakih 20 Zauello-vih svetnikov zase, da bi se združili z nacijor-alisbčno smmko in tako tvorili večino v novi konsiituanti. Jechci je dokazoval Castelliju in Cabruni, da ima še vedno nado, da se mu bo načrt posrečil, 111 jima pripovedoval, da mu bo misija vseeno uspela. Cakvuna je zaradi tega odredil, da se ob petih popoldne vrši na Danteje ,, m trgu koncert. Godba je že prišla. Ko pa je Cabruna zvedel o definitivnem porazu dr. Jechcla, je hitro ukazal, naj se koncert ustavi. Ob osmih zvečer je magistrat hena-doma zažarel v razsvetljavi. Cabruna je pri tej priliki izjavil, da hoče na vsak način sklicati konsiilu-anio in izvoli vlado. Večina Zanellovih pristašev je pobegnila z Reke, da se izogne iašistovskemu nasilju in da rc podpiše sklicanja konstitu-vlada iz lastnih vrst, ker so fasisti sklen.. da jih če bo treba s silo priti-skienili, da jih če treba s silo priti-rajo v vladno palačo zaradi izvolitve nove vlade. Italijanska zbornka m rešk® . vprašaroie. Vnanji minister schanzer o reškem vprašanju. — slepomišenje. — ITALIJA IN LJUBLJENI KVARNER. «. Rim, 17. marca. (Izv.) (Zbornica), jv debati o vladni izjavi je izvajal mi-7**ter zunanjih poslov Schanzer glede v*kega vprašanja: Italija se je z rajnko pogodbo svečano obvezala, da r? spoštovala neodvisnost Reke. Ako j kršila to obveznost, bi izgubila meto velesile in bi ne mogla ohraniti vtoritete v družbi narodov. Obseg ~?£odkov na Reki je inozemsko časo-*lsj« pretiravalo. Poročilo, da so dojeli iz Trsta na Reko polni vlaki fa-®*°v in da so se uporabljali tudi klopni vlaki, se je izkazalo za izmiš-)<-no. Tujci so prišli na Reko le v rl®lem številu. Italijanski častniki, ka-tudi italijansko moštvo, so ohra--1'* na Reki popolno disciplino. Kljub želi italijanska vlada ugotoviti ^°tcm oblastvene preiskave, ali na . Beograd, 17. marca. (Izv.) Kralj pkksander- je prejel pozdravno brzo-~vko sokolske župe ob Tihem oceanu J?°vodom letošnjega zborovanja v ^cramentu v Kaliforniji. Tega zboro-*anja se je udeležilo 400 delegatov. ^Upščina je sklenila, da se izvede po-®°!uo ujedinjenje sokolstva. Obsojala pride kot poslanec timoški trgovec Sima Jovanovič. Kot kandidata za mesto predsednika radikalnega kluba se imenujeta poslanca Ljuba Jovanovič in dr. Andrič. hemisila ©reslsednilia radikalnega kluba. Beograd, 17 marca. (Izv.) Predalnik radikalskega kluba posl. Aca tanojevič je podal ostavko na svoj Poslanski mandat in na predsedstvo likalnega kluba. Na njegovo mesto GRšKo-italijanski INCIDENT? . Washington, 17. marca. (Izv.) Gr-^ a torpedovka je ustavila parnik Afrika,« ki je plul pod italijan. za-1 avo >n ga odpeljala v neko grško ko, kjer so proglasili italijanske po-Potnike za vojne ujetnike. Amerika in genovska konferenca. . Rim, 17. marca. (Izv.) Vest, -ca. Dunaj 0.775, Berlin 20.675. Rim 289, Budimpešta 7.10, Pariz 513.50, London 249.50, New York 57.075, Curih 1118, avstrijske krone 0.775, itaL lire 286. Dunaj, 17. marca. Devize. Zagreb 2098—2102, Beograd 8390—8410, Berlin-2422—2438, Budimpešta 838.50—841.50, London 28.890—28.910, Milan 33.590—33.6100 New York 6698—6702, Pariz 59.990—60.020,. Sofija 4645—4655, Curih 129.475—129.525;'. Valute. l>olarji 6660.50—6664.50, bolgarski1 levi 4445—4455, angleški funti 2K.590.t~ 28.610, francoski franki 59.480—59.520 itaU lire 33.190—33.210, dinarji 8390—8410* ru»-leH 4870-4880, Švicarski frank*. —128.025, češkoslovaške kron*: 11-572—IL57a. Sto" 2. JUGOSLAVIJA* 18. marca 1922. ■■■'■................... »O—MM—.........—i im im.........................■■■ ■ ■ ■ ..—.....n. «. ll mhn Dolili. ni. Indijski problem. Azija se zbuje iz tisočletnega molka in otrpnelosti. Narodi, doslej še skoro nepoznani, vstajajo v svoji ogromnosti in prihajajo do zavesti samega sebe. V Aziji se potaplja srednji vek in vstaja novi. Ruska revolucija je bil oni kamen, ki je udaril na vse strani in zamajal Azijo v svojih temeljih. Samo Rusija v svoji ogromni obsežnosti je bila v stanu vzbuditi Azijo. Zamajali so se gospodarski temelji Azije. Fevdalizem se ruši na vzhodu in jugu, tope milijonske mase se otresajo tlačanstva, pri čemur najdejo podporo in zaščito v sovjetski Rusiji. Socijalna revolucija proti domačemu fevdalnemu plemstvu na eni strani, boj proti evropskim državam, ki so podpirale fevdalizem na drugi strani, to so glavni znaki tega zgodovinskega dogajanja v Aziji. Ker fevdalizem ni pripuščal civilizacije in gojil le barbarstvo, je pač čisto razumljivo, da so forme tega vstajenja često silno barbarske. Toda poleg tega se ne sme pozabiti, da hranijo ti narodi bogate kulturne zaklade, ki bodo prišli šele sedaj do veljave in do razvoja. V Aziji nastoja nov svet, ki ima svoje žarišče v Moskvi. Rusija vodi to veliko gibanje. Zdi se, da so prišli dnevi, v katerih je govoril že veliki Dostojevski, ko bo Rusija izvršila svoje veliko kulturno poslanstvo. Valovi tega revolucijonarnega potreta pa niso omejeni samo na Azijo, oni segajo tja notri v Afriko. Srce gibanja je danes v Indiji, v tej največji koloniji, ki je za angleški svetovni imperij življenskega pomena. V Indiji je prišlo sicer tudi že pred vojno do ponovnih nemirov, ali vedno jih je Anglija potlačila in to z najbolj barbaričnimi sredstvi, kakršnih so zmožni samo Angleži v boju za svoj obstanek. V svetovni vojni pa se je zamajalo vseh 300 milijonov Indijcev, mohamedancev in ln Hindusov, ki nevarno ogrožajo angleško gospodarstvo. Komaj je rešeno Irsko in egiptovsko vprašanje, že trka na vrata angleške politike indijski problem, ki je najtežji in ki bo pomenil za angleško politiko najtežjo preizkušnjo. Te dni je stopilo indijsko vprašanje v kritični stadij. Angleška vlada, predvsem Lloyd George je pustil zapreti voditelja indijskega nacijonalnega gibanja Ghandija in ga misli deportirati. Oficijelno poročilo sicer pravi, da ob tej priliki ni prišlo do nobenih nemirov. Vendar se to poročilo sliši tako, kakor znana vojna poročila v svetovni vojni. Na Ghandija gleda 300 milijonov ljudi, on je njihov voditelj in prorok. Angleži so ga zaprli. Drzna je ta politična Poteza. Državni tajnik za Indijo je bil »roti močni roki, istotako tudi indijski Vicekralj. Prvi je podal na zahtevo Lloyda Georgea že demisijo, ker je objavil brzojavko indijske vlade, ki priporoča angleški vladi, naj ne nastopa Proti Interesom Turške in naj se ozira na mohamedanskega duševnega poglavarja. Ta brzojavka zahteva tudi revi-Bijo Sčvreškcga miru v tem smislu, da se Carigrad vrne Turkom, da se upo-Btavi suverenost sultana nad mohamedanskimi svetimi kraji ter da se vrne Turčiji Smirna in turški deli Traki-jc. Demisiji Mantaguja, državnega sekretarja za Indijo bo pač tudi v krat k era sledila demisija lorda Readin-fa, indijskega vicekralja. Ghandi je pod ključem. Njegova politična parola je bila »negacija sile — pasivni odpor«. Vendar za to parolo ni na! j! odmeva med Mohamedanci, ki so za boj z orožjem, za odkrito akcijo. Ivan Rozman: Nacionalistična in protianileSko gl« banje pa najde obilno hrane v gospo« darski krizi, v kateri se ravno nahaja Indija. Zadnja žetev je bila zelo slaba, tako da je treba uvažati žito. Državni proračun je za 22 milijonov funtov pa* siven. Polovica izdatkov gre za vojsko. Deficit hoče vlada odpraviti z višjimi davki na sol in z zvišanjem tarifov pri železnici. Poleg tega pride tudi često v armadi do uporov in štrajkov celih kompanij. Indijski problem se nahaja na nevarni točki. Za danes je Rusija, kot voditeljica azijskih narodov Angliji stokrat bolj nevarna kot Ji je bila svoj čas caristična Rusija. Azija in Evropa! Dva svetova! Ali se bosta zlila v en svet? Ali bo eden moral poginiti? Bodimo optimisti in upajmo, da pojdemo preko vseh zmot in trpljenja boljšim časom nasproti. Pasošl. Dr. Bole je priobčil v »S. N.« članek o neizmernih šikanah, težavah, troskih, ki nastanejo našim ljudem, ako hočejo preiti državno mejo. Kar čudil sem se, da je »S. N.« objavil ta članek, ki tako rezko poseza v naše vsakdanje življenje in trpljenje. Samo v eni stvari se je menda dr. Bole zmotil, namreč, da so na našem dunajskem konzulatu zahtevali sliko za arhiv. Ta modrost je veljala pred enim letom, a so jo menda vendarle opustili. In koliko solz, koliko kletvin, koliko tisočakov v žepe vsem možnim fotogr. je bilo treba, predno so to neumnost odpravili! Eno je treba pribiti: Jugoslavija, pardon kraljevina Srba, Hrvata i Slovenca (zadnja dva samo pro forma) je dosegla rekord v izdajanju in menjavanju odredb za potne liste ali bolj pristno jugoslovanski — za »pasoše«. Toliko zmešnjav niso zagrešile vse ostale države skupaj! Ne pretiravam, če trdim, da so srečni državljani kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca v tem oziru izrekli več kletve na svojo vlado in državo, nego vsi ostali skupaj. »Jugoslavija« je bila prva, ki je primerno opozorila na znano naredbo meseca dec., po kateri naše državljani dobivajo dovoljenje le za enkratno potovanje iz države; za vrnitev pa morajo dobiti dovoljenje našega konzulata v inozemstvu. — Na tako naredbo si vzame lahko naša država patent; to je unikum v policaiskem iz-najditeljstvu, kako treba ljudstvo dražiti in mu delati težave, bridkosti in nepotrebne troške. Naša država je edina v Evropi, ki tako strašno omejuje potne udobnosti in pravice. Naši Slovenci v Italiji dobe potni list za celo leto in za neomejena potovanja. Ako pa hoče potovati Ljubljančan n. pr. na Dunaj, dobi potni vizum le za eno samo pot na Dunaj, ne pa za vrnitev v Ljubljano. To dovoljenje more dobiti šele na Dunaju. Ali za to dovoljenje je treba časa in novih troskov, ki niso majhni! Lahko se zgodi, da se tak revež hodi več dni nastavljat, a ne pride na vrsto. — Kaj pa v slučaju, da gre Ljubljančan ali Mariborčan z nočnim brzovlakom na Dunaj, pride tja dopoldne, opravi svoje posle v teku dneva, a zvečer bi se rad že vrnil in bil po noči ali zjutraj zgodaj že doma? Ne more, ker mora ostati še najmanj eden ali tudi dva, tri dni na Dunaju, da dobi dovoljenje za vrnitev. Policija v Ljubljani •ali Mariboru ni merodajna, menda zato ne, ker ne more bolje presoditi, ali se ta in ta človek sme vrniti domov, kot kak uradnik na Dunaju! In koliko troskov ima ta ubogi naš človek l Takih šikan. takih troskov ne dela nobena država! Kdo je zakrivil te modrosti? Pravijo, da je storil to čisto navadrn niž;i uradnik notranjega ministrstva, neki strankarski proteže ki nima drugače p. jms o svoji službi. Ko 30 dohajale ptiNv.be, je dejal, j E p*i ropravimo to uaredjeme'« Ali pr. pr. :! ga še ni in tako ljudstvo tij-i, p. ie in preklinja, pa kako preklinja \ prek, da je hudič vesel in vsi s«»- v* raki naše države! Tudi take raz- mere so »državotvorne«, saj so veliko } ipomogle, da se širi obupna nezadovoljnost v udjSii‘>. s'cje narrda, nezadovoljnost ne samo z upravo, marveč tudi z državo samo, v kateri so mogoče take razmere. Kaj hočete več, ako se je n. pr. to dogodilo: Iz Logatca si šel v Postojno; ali predno si se smel vrniti v Logatec, si moral iti v Trst, zamuditi dva dni in potrošiti ogromno svoto jugoslovanskih kron, predno so ti na našem konzulatu pritisnili vizum na potni list. Ves svet se zgraža nad tem napredkom v Jugoslaviji. Ali tako ravnanje naše vlade ima še druge zle posledice. Doslej so naši državljani dobivali od sosednjih držav potne vizume za daljši čas in za večkratno potovanje. Zdaj so začele delati po našem vzorcu tudi one: za vsako potovanje je potreben poseben vizum, torej posebno plačilo in koliko časa zgubi človek pri tem, koliko je po nepotrebnem jeze, koliko muk!!! Ali ne bo še pameti? Zaman, dokler ne bo zlomljen ves dosedanji sistem neznosnega centralizma in birokratizma! Folopi j lakoti ii M". Pred nami leži zanimiv dokument, ld .ga je izdal odbor francoske Azije (Comitč de 1’ Asie Francaise)J V tem spisu poroča imenovani odbor o pomožni akciji, ki so jo vršili Francozi med veliko vojno od leta 1915 do 1919 med Libanonci. L. 1918, ko so zavezniki končno zavzeli Sirijo in pregnali Turško-nemško armado, so prebivalci dobesedno umirali po cestah in poročilo pravi, da je na primer v mestu Beyrut izgledalo ob prihodu zaveznikov tako, kakor se pripoveduje o velikih srednjeveških kugah in lakotah — povsod sami okostnjaki in ljudje se niso za smrt več zmenili — smrt jim je bila zaželjena rešitev. Takrat so Francozi s svojo pomožno akcijo v resnici izkazali prebivalstvu človeštvu velike usluge. Dokument je opremljen s slikami, ki kažejo strašno takratno bedo libanonskega prebivalstva. Še prav posebno je pa ta publikacija interesantna ravno danes, ko se toliko piše o lakoti Rusije in se po vseh evropskih ilustrovanih časopisov objavljali tudi artentične slike o ruskih umirajočih in lačnih nesrečnikih. Te slike so namreč izšle v nemških in tudi jugoslovanskih ilustrovanih listih kot fotografije iz Nansenove ruske pomožne akcije — so pa v resnici fotografije omenjenega francoskega odbora izza vojne lakote v Libanonu. Seveda s tem ni rečeno, da je ruska beda manj strašna kot se opisuje, toda vredno je omeniti to fotografsko potvorbo, da se vidi, koliko se smemo zanašati na točnost časopisnih poročil iz Rusije. Politične vesti. X Okoli afere Hercigonja-Pribiče-vič. »Radikal« od 15. t. m. objavlja 2 klišeja in sicer enega, ki kaže dokazano originalno pisavo Hercigonje, medtem, ko drugi kliše reproducira konec znanega pisma Hercigonje Pribičevi-ču. »Radikal« pristavlja k obema klišejema pripombo: »Mislimo, da bi bilo odveč k temu sploh kaj pripomniti, ker imamo v obeh slučajih gotovo pred seboj isto roko«. — Rokopis si je v obeh slučajih jako podoben. Definitiv- ne sodbe se seveda vzdržujemo, dokler nc bodo grafologi (strokovnjaki v presojanju indentičnosti rokopisov) izrekli svojo sodbo. Ako bi se kdo izmed tukajšnjih grafologov znimal za stvar, pa bi ne imel na razpolago zgoraj omenjene številke »Radikala,« si jo lahko ogleda v našem uredništvu. X Koalicijo hočejo razbiti. V včerajšnjem »Novem časti« se zaletava na zelo neokusen način gospod Franc Beltram v koalirane strokovne organizacije. Nesramen pa postaja g. Beltram, ko očita socijalističnim strankam, da ščitijo v akcijskem odboru vojne dobičkarje, sedanje vladne stranke itd. Ne pade nam na um, polemizirati z g. Beltramom, ki meda sam ne ve, kaj hoče. Očitki, ki jih meče na druge, bodo pač odleteli v ujegovo družbo, ki je bližja vojnim Časopisni »Jutro«, Že sedaj je Italija zaigrala mnogo na svojem ugledu. Mala antanta je danes trdna. Okrog Reke se danes vrši dvoboj dveh sil italijanske notranje politike. Realni interesi, in v tej meri sportu-nosti poštenost in mož beseda na eni strani, na drugi strani pa izvestne tekme po zav.ojevanju, ' imperialistični ekspanzivi, protektoratu. Pri tem dvoboju se mi zadržimo v pasivnosti. Vendar se zdi, da pretiravamo. Nujna ie potrebna naša intervencija in zadnji čas je, da gospod Ninčič izpregovori. »Novi čas« prinaša govor, ki ga je imel na shodih rudarjev dr. Korošec o načelih krščanskega socijalizma. Družabni in gospodarski red. kot je sedaj, ne more več vzdržati. Uspešen boj proti kapitalizmu je mogoč le, ako bo delovno ljudstvo gospodarsko in strokovno močno organizirano. Delavske organizacije se ne smejo pobijati med seboj, ampak naj tekmujejo med seboj. Spremembo današnjega družabnega reda ni mogoče doseči skokoma. Delavstvo bi se usposobilo za popolno socializacijo, potom obratnih svetov. Kapitalizem ne bomo uničili, dokler smo sami navzeti kapitalističnega duha. Kdor hoče proti kapitalizmu, ni dosti, da gre proti njegovim izrodkom, on mora proti ideji, ideja pa se pobija le z idejo. (Spomenica zveze indusfrijcev v Ljubljani.) (Dalje.) Davčna anketa. Zato predlagamo, da vprašanje davkov in njih povišanja skrbno in izčrpno prouči posebna anketa, sestavljena iz finančnih in gospodarskih strokovnjakov. Anketa naj predela to materijo posebej za vsako pokrajino, da tako dobi pravilen vpogled in da more staviti pravilne predloge. Ad b) Davčna kontrola. Davčna kontrola je davčnim strankam danes skoraj povsem nemogoča. Davčne stranke se danes več ne po-pozivajo individualno k vložitvi davčnih napovedi. Tako postopanje je posebno neugodno glede obrtnega davka. Predvideti je, da niti 10% strank ne bo pravilno predložilo napovedi za obrtni davek. Odpravili so se tudi davčni plačilni nalogi. Iz druge strani pa vodijo davčni uradi tačas le davčn« kontne liste, v koje se vsi davki in doklade, odnosno davčna vplačila, vpisujejo zgolj kumulativno. Davčni zavezanci tedaj nimajo da- I nes možnosti za davčno kontrolo. Zato i predlagamo: I.) da se uvedejo zopet individual- ; ni pozivi za vložitev davčnih napo- j vedi. i ................ dobičkarjem, kot socialistične strani**« Eno samo konstatiramo: Iz akcijskega odbora je bila soglasno izključena Ja-goslov. strokovna zveza z vsemi svojimi priveski iz enostavnega vzroka, ker ni priznavala sklepov večine in j* s svojimi ponovnimi demagogicmmi nastopi izpodbijala resnost akcijskega odbora. Izključen torej ni bil gospod Beltram, ampak Jugoslov. strokovna zveza kot taka. Drugič se naj g. Beltram že vendar enkrat zapomni, da nl akcijski odbor nobena politična organizacija, ampak strokovna, kjer se ne govori o soc. demokratih, ali narod, so-cijalistih. Ljudje ala Beltram tega gotovo še danes ne bodo mogli razu« meti. Ravno zato ker je imela Jugosl. strokovna zveza tako nerodne zastopnike, ni bilo mogoče skupno delo. In samo zato! glasovi. »S/ov. Narod«. Vlada je meseca sept 1919, ko je dala sodnikom izjemen sodniški dodatek, priznala, da sodnik ne sme živeti od drugega in za kaj drugega, ka* kor samo od svojih službenih dohodkov. Razmer so se začele spreminjati v kvar sodnikom. Dosegli so sicer izenačenje te* meljinih plač, toda ne za onimi srbskih to* varišev. marveč z onimi ostalih prečanskln uradnikov. Zakon o izenačenju temeljnih plač sodnikov, še ni sankcijoniran in še ni objavljen, kljub pokritju, ki je bilo podano že s X. januarjem 1922 v zvišanih sodnH-skih pristojbinah. V zaščito slovenske ju-stice, je upravičeno pričakovati, da se sodnikom prizna plače, ki jim po vsej pravici gredo. »Napreh. Meščansko časopisje razširja nesramno laž, da je vladajoče dragi* nje krivo delavstvo, ker potom svojih strokovnih organizacij zahteva povišanje plač. Številke življenskih potrebščin pa kažejo, da meščansko časopisje potvarja resnico. Boječi se za milijone, naropane potom slabih mezdnih pogodb, izčrpavanja delavstva, navijanja cen itdM se kapitalisti poslužujejo najbolj podlih sredstev, da zvrnejo krivdo sedanje draginje na proleta-rijat Delavstvo je od leta 19L4 do danes z ozirom na draginjo za nad 50 odstotkov na slabšem. 2.) da se uvedejo zopet davčni plačilni nalogi. Ugovor, da je finančna uprava * posli preobremenjena, ne drži, ker se da delo, ki rezultira iz naših pedlogov, ob primerni manipulaciji v razmeroma kratkem času izvršiti. Irzivni roki naj znašajo kakor doslej 30 dni. Aktivira naj se upravno sodišče. Enostransko omalovaževanje pravic davčnih strank rodi skrajno neugodne posledice, ki ogrožajo dobrobit države. Ad c) Izterjevanje davkov. Izterjevanje davkov se vrši na način, ki nikakor ni primeren. Opominje-valni stroški znašajo 4% davčnega zaostanka. Taki stroški se naj plačajo brez ozira na okolnost, da-li je stranka v zaostanku le za en dan ali za celo leto. To nasprotuje čutu pravičnosti. Prizivi proti davčnim predpisom nimajo odložilne moči niti tedaj, ako so upravičeni aii utemeljeni. Tako enostransko stališče ni na mestu, najti se mora modus, ki istočasno varuje interese države in davčnih strank. Zaključek. Podali smo v tej spomenici najnujnejše predloge, ki naj se udejstvijo Še pred davčno reformo, odnosno pred izvedenjem davčnih zakonov. Dokazan smo, da dosedanji davčni režim ne more vpostaviti budžetnega ravnotežja, ker neenaki in deloma previsoki davki podražujejo življenske in gospodar* ske pogoje, zvišujejo budžetne zahteve in tvorijo element nereda. (Dalje.) IV. Pravkar opisane okoliščine pa je treba osvecliti bliže; ia.-.aj pri nas tiči ravno v početkih dejanj največ zla. Ne da bi bila naša pokrajinska vlada smatrala plebiscitno ozemlje kot corpus separatum in mu dala takoj v početku vsega plebiscita povsem neodvisnega in preizkušenega jurista in diplomata, ki bi bil obdržal vrhovno oblast od začetka uvedbe naše uprave do konca plebiscita, je postavila tjekaj vsaj začetkoma medsebojno povsem ločeni okrajni glavarstvi, narodni svet in nekaj krdel vojaštva. Vsaka teh panog je bila svet zase brez vsake skupnosti; še le malo pred plebiscitom je naša pokrajinska vlada uvidela, da v vsem delu ni nikake enotnosti In smotrenosti. Jela je variti, kar se je iz takega konglomerata zvariti dalo, ali potreba po enotnosti pol. ofenzive je postajala od dne do dne občutnejša. Glavarstvi sta morali vstrajati na »tališču stroge legalnosti in se nista smeli vtikati v posle pol. ofenzive, ki bi bila morala prekoračiti to legalnost in postaviti se na stališče ex lex. Le s tem bi bilo mogoče paralizirati početje in delo nam protivnega »Heimatsdlensta«. Ali prišlo je še iepše. Tik pred plebiscitom je nastopila na Koroškem naša plebiscitna komisija, prevzela vrhovno povelje in s tem odpravila Iniciativo naši pokrajinski vladi in njenim organizacijam na Koroškem. Tako so se tik pred plebiscitom menjali temeljni nazori o razmerju naše kraljevine do plebiscitnega ozemlja in ž njo vred metoda plebiscitnega dela.-Dočim je stala naša pokr. vlada sprva, ko je začela s svojo upravo, očividno na itališču posestnega stanja do plebiscitnega ozemlja in uvedla na njem institucije, iz katerih te je dalo sklepati, da tega , ozemlja ne spusti iz rok za nobeno ceno, kateri nazor se je 1 po slov. Koroškem splošno propagiral, je bil ta nazor pozneje, ko je došla tjakaj naša pleb. komisija, ovržen, in postavljen je bil princip nevtralnosti. Takšno menjavanje temeljnih načel tik pred usodnim trenutkom, to je bil eden daljnih kardinalnih pogreškov v kompleksu koroških vprašanj. Radi tega je nastala osobito v kompetenčnih vprašanjih nemala zmeda. Godili so se primeri, v katerih ljudstvo ni vedelo, kdo odloča, ali naša osrednja vlada po naši pleb. komisiji ali pokrajinska vlada po svojih glavarstvih ali narodni svet. In ta zabloda je rodila časih cel kaos. Posledica tega je bila, da je n. pr. carinska meja, ki je bila uvedena prvotno na dem. črti, odpadla z njo vred, ne da bi jo bila naša pleb. komisija pomaknila istočasno na mejo med pasom A in Kraljevino. Na ta način je ostala naša drž. meja preko plebiscitnega ozemlja odprta več kot tri tedne, tako, da je lahko ne le ves pas B, ampak tudi vse njegovo zaledje in vsa avstr, republika uvažala in izvažala iz naše Kraljevine preko tega ozemlja In obratno, kdor in kar je hotel, ne da bi ga bil kdo v tem oviral ih ne da bi mu bilo treba plačati le vinar carine. Carinska meja na demark. črti je bila pravi kuriozum. S to prohibitivr.o naredbo se je prebivalstvo pasa A, ki je vendar moralo hoditi v Celovec po razne vsakdanje potrebščine, oviralo na vse pretege s tem, da so mu carinski uradniki odvzemali blago in ga občutno kaznovali z globami. Ta carinska meja je bila posledica pojmovanja in nazora naše pokrajinske vlade glede pleb. ozemlja. Ako se je ta vlada že postavila na stališče posestnega razmerja z namenom pretvoriti ga pozneje v lastninsko razmerje, da ga obdrži za vsako ceno, potem je bila carinska meja na prvotni demark. črti upravičena; toda ob enem bi bila morala vstrajati logično na stališču, da se ta meja in z njo vred demark. črta do plebiscita neizpre-menjeno vzdržita in ne bi bila smela dopustiti nobenih korektur in umešavanj v svojo upravo. Z vseh drugih stališč. zlasti z onega, ki ga je pozneje zavzela naša osrednja vlada, pa je bila carinska meja na demark. črti od vsega početka neopravičena in bi bila morala biti nameščena na meji med pasom A in našo kraljevino od začetka plebiscita. Menjavanje temeljnih nazorov na vseh koncih in krajih je povzročalo na» upravi in vsem drugim javnim funkcionarjem največje težkoče, a koroško ljudstvo so odganjali s takimi ukrepi s silo od sebe. Kako je to vplivalo na notranji aparat, naj navedem sledeče: Izmed glavnih nalog obeh naših okr, glavarstev v pasu A je bila takoj v početku njiju dela, da se zveže gospodarsko celokupno prebivalstvo tega ozemlja s kraljevino. Ti gl®' varstvi sta podajali prebivalstvu potrebna navodila in ga navajali, da si samo pridobiva tamkaj svoje gospodarske ID življenske potrebščine, da si na ta način išče nadomestila zaprti mu celovški oz. beljaški trg in da se na ta način kar mogoče gospodarsko oprosti teh središč. Vsa pokrajina od senic do Ljubljane in od Dravograda do Maribora ve, kakoj® prebivalstvo v pasu A polagoma, toda od dne do dne v meri uporabljajo te prilike in da je konečno uvažalo na slov-Koroško tudi večje blagovne pošiljatve iz kraljevine. Nat pa pride mahoma vest, da je prvotna demark. črta In * ™ vred carinska meja odpravljena, da je osebni In blagovni pr . met med pasoma A in B prost ter da sta ti dve črti pomaknien na mejo med pasom A in kraljevino. Prebivalstvu pasa A, smo ga prej z vsemi sredstvi spajati s kraljevino, je bil * pred plebiscitom onemogočen prost osebni in blagovni Pr • met s tisto državo, ki je zahtevala to ljudstvo zase. Kar se prej uradno podpiralo in pospeševalo, se je pozneje v ‘";e kritičnem trenutku uradno zabranjevalo. Samo po sePi umevno, da so hitro prispeli izstradani Celovčani v pas -pokupili vse, kar so mogli. Spričo tako klavrnih razrP^r «,0 uvažali v pas B koroški trgovci in kmetje Iz pasa A, Kar -imeli le na razpolago, toda naše oblasti niso imele nonet1 orava to orepovodatl Gospodarstvo. »• jf?V,Soki davki še nikdar niso re-državnega gospodarstva, nasprotno Pa ffa ze opetovano spravili v krize. Ako se hočemo obvarovati pred nevarno škodo, moramo izvesti davčno retormo, ki enakomerno varuje in vpo-«eva interese države in interese davkoplačevalčev. Priporočamo svoja izvajanja in oje predloge naklonjeni pozornosti ln 2avedni krepki podpori. Zzeza industrijcev na slov. ozemlju. *^aljev. Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. •Vinko Majdič 1. r. Suklje 1. r. predsednik. tajnik. *j* Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 30. marca 1922 ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, nadalje istega dne in ob isti uri v pisarni komande vojnega okrožja v Mariboru in Celju ter komande mesta v Ptuju in Slov. Bistrici ustmene licitacije glede dobave drv za garnizije, Maribor, Celje, Ptuj in Slov, Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih vojaških komandah interesentom na vpogled. Dnevne ¥@§£S. taCeiT jV?ve perniške doklade se bodo državnim aprdop? redno izplačevati vsem Dne i ? nastavljencem in upokoiencem. renL „?P- a se r,azun tega ^Plačajo dife- za fehr3 ia.nuar> une L maja pa diference ** leoruar m marec. ičanski v učite‘islvu. Na me- ni učitllfic m Celju,.sta imenovani 2a stalna mpi* m1ari)a ^ern in Franja Levstik, Soklič m ‘ ,v Tbžlču pa Elizabeta Za narin*t? ..?snovnib šolah so imenovane: Angela Mariboru 0l«a -luvančič, Sice1. £insk.‘ in Ida Vodenik, za ucite-Ida T?;mL„ ,r,obr)a Mikuž, Herma Bračič, Mariih Marija Vrabel, Marija Ažman, Sk. v J“in - ŠkrIec m Alojzija Bur-fflel Pm i J?‘s^r*ci Marija Goričan, v Sev- V Slnv Drnovšek - Starki, pri Sv. Ani cft Jožica Petelin. V četriv • u^.ni uspeM na srednjih šolah. Poročal a \ seji v'šjega šolskega sveta je *ter n \,?atlizornil< za srednje šole g. We-hl slnKi m ,usPehih. Splošno so bili uspe-St, Vid ' a)b°!išl zav°d ie gimnazija v Soboti runajsIabSi pa žimnazija v Murski *laba k - Hi vzroki slabih uspehov so: bfl£a «VPJLava v Budskih šolah, premajhna in stan? e.v’ uezadostne prehranjevalne tlakov V3n,Ske razmere' Prevelika vnema Wteveii>n2a žP?rt. posebno za nogomet, 0»ga 0 število učencev, preveč jezikov-^IninemiB Pomanjkanje knjig, odprava a®iših i- • Ljubljano se vozi iz oddalje-lo, v Lraiev vsaki dan 271 učencev v šo-VJco . 'lurski Soboti pa stanuje čez polo- acencev zunaj mesta. mladnr,laTa pšenlca in ječmen za spo-Omožin- setev se bo dob‘la v omejeni «ij0 al, ,p,r,‘ pokrajinski upravi za Slove-«rom?f .el^u za kmetijstvo, v Ljubljani. Premet tovalci Pridei° v prvi vrsti, v Pošt«81! p0?estn‘ki še-Ie - v drugi vrsti tj morali p,ačati P°!eS stroškov še za vsak kg okoli 7 : ta. vsaK. Kg OKOI1 »en h ,pšenico in okrog 6.5 Din. za ječ-Zara’č,m°..lrn, se bodo revnim kmetovalcem za 1: naI* le Prevozni stroški. Priglasitve za ta pievuznj sirosKi. Priglasitve Skl* s®mena sprejema mestni (gospodaric”1^ ob uradnih urah do 22. marca »Sinu* A-eda našega dijaštva na Dunaju. dar«u V- zadruga na Dunaju« kot gospo- Dunai društvo slovenskih visokošolcev na riti ;iU smalra za svojo dolžnost opozo-javnost na bedno življenje svojih čla-Jtrnv Uunaj.u* To so dijaki višjih seme-Oe „J!f,veza"1 na. tui'no< dokler domovina doma možnosti dovršiti svoje nauke likam' , Mirno so kljubovali vsem nepri-boW vedno v nadi na boljše čase. Prerijo^ ,so marsikatere bridke ure, ki tvo-tlohrof mesece in so vsakemu ohranjene daleč J duži" — Sila ',[h ie Privedla tako Oion/ x, a morai° Pretrgati potrpežljivi Pom .”ezn°sne denarne težkoče, splošno jVmanjkanje, skrb za bodočnost razdira traii° Vfho-— Od države obljubljena cen-razni *» jii Mimpeadij ni bila izvedena — Balov d iskl-,Ion^xSO pre]eIi od vlade Poinn aL ?ni izplaCuieio podpore, zelo ltw v!hu,tega so nekateri, kakor zdrav-Vsak? ^ ?kx s L ianuarlem sploh ustavili WajZplafevaPi,e podp,or> drugi pa iz* _ lemo zelo nizke zneske. K temu so cele rnJz?dnpb mesecili rapidno narasle, kar Bltmzf i ° iz.Jeg,a', fa ie stala bruna v dn?vL P°d'‘ku šol. leta 1921/22 70 a, K ihti * ® danes 450 a.'K, in se nam IS fnar„C0era °bIJ,ublia 500 a- K. Vsakemu je pa «r„dam,eK h^ana v menzi nedostatna. O dr? eb kruha stane 544 n- K, da »Bniemem« nx K0!,0^'j10; Slično je s stanove že "nH *ie l- , ’ ki ima stanova- K,\u ,°J lanskega leta. plačuje 3-5000 a. Jeti iri! ti>nn^tlU, nioral letos na- ** stana - aB ^ kratkem času pa to sia?f na,po':iš,a za 300 odstotkov. Ali »klen,. ‘ vs.el Kolegnine in takse se po *a 50n Sn^a. *iZ m semestrom povišajo 60.000 0 ~ *° ie Povprečno 50— ^Pitnih tikcnanSe?1‘a ^samo šolnina brez dieviikn ^ dosegle skoro isto dec D?: K,rona vsemu pa le ogromen pa-O8romn.ar,iax.nap^am Demški kron*'- Pred »eram , številkami in neznosnimi raz-liče naše dunajsko dijaštvo in Pači Nhe°kdt „uKam? V Prako?! Domov? semestra !■ * ?, že °,dSI° domov v sredi Dožlvep enekateri mislijo na Poljsko. -*• Pr no ife, marsikatero razočaranje, ki tulcajšnjem generalnem konzulatu, »io n? Ka, prosili- da nam priporoči proš-bov m ministra prosvete. Imeli smo žali-Dohni ani uspeha kot tovariši v Pragi. ‘ namreč odgovor: »Sta ču Va-»oe,i s!r°mak konzul? Ja Vama jedino *ke Dnm?i° , ,l voznu kartu do maribor-«» vnči le’= koia vas odPrati kuči i novac »Bdrusri IrK a od vaših-‘ Sl0Y- diia5ka te sol. zallbog ne more ublažiti bede, ker >flde Dnmn*ra ?a ,b«ra5k0 palico- Akp ne kotovo v doglednem času, bo moralo »Postiti n ! I1 tukajšnjih visokošolcev fe*ncem >P?n(ai’ ki b0 odprt sinovom, ljub-Dunajut. Fortunec- ,SIov- dlk zadruga« na •Brisih kupci ln gostilničarji se opo- •oricah v?oi Qad°vi Peči in sosednjih pridelka „ ? Polovico vina zadnjega (er le hi|ipzo ?,eea- Vino je prvovrstno, *• giblleti grjZlLe iaredno zdravo. Cene Združeni vimč n drt32 kron 23 1 liter-d« se D ,.tl?arj,L ,(K, temu pripomnimo, »oško fn , ^ ia ^obl Prvovrstno or-*• vsekakn?^lomersko vino, ki ima za kup-jekBkor večjo privlačno moč. Ured.) •Veto mod « skupnega občinskega *» Mokrm,™05!?162"6 P°seslnike se izvrši ilco Načrt? vas iu Zgor- Hru' *«rnah t/r . ,raz2rnjeni v občinskih pi- * 30 dneh. stranke podati ugovore i Watson (Scotus Viktor), 1» zagovornik Jugoslovanov, uaeaovaa u rednega profesorja na lon- donski univerzi. V desetih predavanjih bo govoril o Jugoslovanih in njihovi zgodovini. — Dom in šola. Na zadnjem shodu »Preporoda« v Unionski dvorani se je očitalo starišem, da ne iščemo stika s šolo. Ta očitek je bil vsaj deloma upravičen. Gotovo želi marsikateri oče, marsikatera mati govoriti z učiteljem. Ne vemo pa, jeli učitelj zadovoljen, če ga nadlegujemo. Potrebno pa je, da stariši čujejo objektivno sodbo o svojih otrocih. Matere dostikrat ne vidijo napake svojih ljubljenčkov in jih zagovarjajo. Učitelj jim šele odkrije prave vrline in hibe ter jim svetuje, kako postopati, da podpirajo šolo. Saj dom mora sodelovati s šolo, če naj naši otroci uspevajo telesno in duševno. — Starši prosimo sedaj 'merodajne faktorje, naj nam povedo, kdaj in kolikokrat nam je dovoljeno oglasiti se pri gg. učiteljih, da dobimo natančne in odkritosrčne, a tudi dobrohotne informacije o svoji deci. _ — Nove tiskarne v južni Srbiji. Ker je državna tiskarna v Beogradu dobila iz Nemčije na račun reparacij 30 novih strojev, je naučno ministrstvo pozvalo knjigo-tržce v južni Srbiji, naj odkupijo stare stroje z vsem materijalom, da se ustanove nove tiskarne v Bitolju, Velesu, Prizremu, Debru, Prištini, Mitroviči, Prilepu in Cari-brodu. — Šolska klinika. Ministrstvo za narodno zdravstvo namerava ustanoviti ambulantno šolsko kliniko, v katere se bodo sprejemali bolni šolski otroci, ra2un na pljučah bolni. — Darilo iz Avstralije. Zupan iz Melbourna v Avstraliji je poslal našemu ministrstvu za soc. politiko okrog N700 funtov šterlingov za rodbine v vojni padlih očetov. — Nova palača Jadranske banke v Beogradu se začne graditi prihodnji mesec. Palača bo imela 5 nadstropij, stroški so proračunjeni na 14 milijonov Din. — Razpust društva. »Društvo odvetniških In notarskih uradnikov za Kranjsko« je razpuščeno, ker nima več pogojev za pravni obstoj. — Solini mrki. Letos bomo imeli dvakrat solnčni mrk: dne 28. t. m. in dne 21. septembra. Za drugi mrk se astronomi izredno zanimajo, ker bo popolen. — Prepovedan uvoz. Zadnji Uradni list, št. 25, je priobčil seznamek vseh predmetov, katerih uvoz je prepovedan, na kar se opozarjajo trgovski krogi. — V Kotredežu pri Zagorju županuje neki rorte, ki ima čudne pojme o osebni la$tnini. Nedavno je dobil od soc. skrbstva iz Ljubljane obleko za revnega invalida Lomšeka, a si je samovoljno prilastil telovnik, oziroma ga zamenjal z malovrednim telovnikom svojega sina, na pritožbo invalida pa mu je zabrusil: »Za te je tudi tak dober!« Pozneje se je vendar zbal preiskave ter naročil invalidu na pride čez tri dni, češ, da bo pisal v Ljubljano. Dokazano je, da tega ni storil, temveč je po treh dneh izročil invalidu pravi telovnik. — Vojaške vesti. Upokojeni so: podpolkovnik Emil Merk in kapetana Vinko Potočnik ter Jos. Požar. — Direktna zveza Beograd—Bled in Bohinj se uvede s 1. junijem preko Karlovca. — Nakup palače za naše poslaništvo v Berlinu. Beograjske »Novosti« javljajo, da namerava ministrstvo za zunanje stvari kupiti eno palačo na račun vojne odškodnine, ki nam jo ima plačati Nemčiia. io poslopje bi veljalo 9 milijonov mark. V palači se namerava nastaniti naše poslaništvo v Berlinu. — G. F. .Vilhar, znameniti skladatelj, sin našega pok. Miroslava Vilkafja. bo obhajal prihodnjo nedeljo v Zagrebu 701etnico rojstva. Iskreno čestitamo — V Angliji se uvede poletni čas. V zmislu dogovora, ki je bil pred kratkim sklenjem s Francijo in Belgijo, se z dnem 26. marca uvede v Angliji poletni čas In se konča z dnem 8. oktobra. — Odtegnjeni poštni debut češkim listom na Madžarskem. Trgovinski minister je praškima listoma »Rude Pravo« in »Rude Pravo Večernik« odtegnil poštni debut. — Višji inženjer — poglavar vlomilcev. Na kolodvoru v Vinkovcih so zalotili veliko, dobro organizirano družbo vlomilcev in sicer so bili to sami železničarji pod vodstvom načelnika kurilnice, viš. inženjer j a Kovačeviča. Lopovi so odpirali vagone ter kradli blago na debelo. Po dosedanjih poizvedbah znaša škoda najmanj 20 milijonov kron. — Strojevodju Tomu Felcu v Čakovca radevolje potrjujemo, da ni bil v zvezi s svoječasnim dopisom proti ondotnemu postajenačelniku. — »Automobilna prometna d. d. v Ljubljani obvešča cen}, občinstvo, da vozi od sobote, dne 18. t. m. dalje avto na progi Ljubljana—Celje zopet preko Trojan, In sicer v poletnem voznem redu, t. j. Odhod Iz Ljubljane ob 6.30 zj. In 15.30 (3.30 pop.), prihod v Celje ob 9.30 zj. In 18.30 (6.30 zvečer), odhod iz Celja ob 6.30 zj. in 13.30 (1.30 pop.), prihod v Ljubljano ob 926 z j. in 16.26 (4.26 pop.). Hkratu obveščamo, da ie promet na progi Celje—Vransko zopet vzpostavljen s tem, da vozi auto z malim ovinkom preko Polzele. — Požar. V sredo ob pol 7. uri zvečer je izbruhnil (tekom Štirih mesecev že tretjič!) v hrastnlški steklarni požar, ki je uniči! 'skladišče z ogromno zalogo steklenih izdelkov. Skoda znaša več milijonov kron, ki pa bo gotovo krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal — kot se domneva — vsled neprevidnosti. Le energičnemu nastopu in vztrajnosti hrastniške In dolske požarne brambe gre zasluga, da se ogenj, podkrepljen po neugodnem vetru, ni razil« »JUGOSLAVIJA* 18. marca 1922. ril tudi na steklarno samo ln pa na bližnjo nofbauerjevo hišo, — Tatvina v lalcu. Med vožnjo iz Kranja v Ljubljano je bilo Tereziji Frankovič ukradeno iz torbice 200 kron. — Razne nesreče. Dveletna deklica A. Mravlje je vtaknila roko v slamoreznico, ki jo je zgrabila in ji levo roko težko po-škodvala. — Marija Turk je lovila ubeglo kravo, pri tem je pa padla in si zlomila desno roko. — Ferdinand Kafol si je pri palJ|C{1 na dv_orišču zvil levo nogo. — Marija Lončar je vlekla po hribu navzdol posekan borovec; spodtaknila se je ob njem in si zlomila desno roko. — Ključavničar Korol Petkovšek je popravljal nek star samokres, ki se je nenadoma sprožil in mu je progia' prodrla dlan leve roke. — Janez Marinko je gnal po Wo!fovi ulici več volov. Pred ^ Severjevo trgovino pa so se voli splašili in podrli Marinkota na tla. Pri tem je dobil precej težke poškodbe. Ljubljana. — Mestna hranilnica v Ljubljani začne kmalu^ graditi stanovanjsko hišo za svoje uradnlštvo, ker je ministrstvo trgovine to dovolilo. — Za ljubljansko gledališče Je dovolilo ministrstvo za prosveto 1,900.000 Din. kredita. ~ *Najslajše je na dnu«, so pravili stari Latini. Kdo ve, ako ne velja to tudi za srečke Kola jugoslov, sester? Kdor ve, če ni prav med zadnjimi srečkami — najsrečnejša? Zato kupujte jih, saj so njih zadnji dnevi! V soboto popoldne in nedeljo ves dan srečkin dan, ne odklanjajte jih! = Pomoč gladujolim v Rusiji. Konferenca vseh korporacij v to svrho se vrši v nedeljo dne 19 t. m. ob 10. uri dop. v zbornični dvorani na univerzi. Pričakujemo polnoštevilno zastopstvo vseh korporacij, vabljenih in mogoče pomotoma nevabljenih. — Pripravljalni odbor. — jjpte} *Bellevue« restavracija zopet odprta. Točilo se bo pravo dobro vino in postreglo p. n. gostom poleg kave, ča]a, mrzlih jedi po naročilu tudi z gorkimi jedili. VU}rl ie v ljubljanskem Leonišču g. dir. Jos. Cerveny, okrožni zdravnik v Cerknici. Pokojni je bil rodom Ceh, a Je celo svoje življenje deloval na Notranjskem, kjer je bil steber narodnega delovanja. ____ Blag mu spomin! , “ Vlom. V četrtek opoldan je neznan tat vlomil v prodajalno »Delavskega kon-sumnega društva« v Bohoričevi ulici, odprl s_ponarejenimi ključi blagajno in odne-sel 1544 kron. O vlomilcu ni še nikakega sledu IMiaribor. Javen shod z dnevnim redom: »Srbsko - hrvatski spor« sklicuje NSS za danes ob pol osmih zvečer v Gotzovo dvorano. O brvatskem vprašnju poroča dr. Ivo Politeo, o splošnem političnem položaju posl. Ivan Deržič. Svarilo vsem zdravnikom! Ker je prišlo med bolniškimi blagajnami in nekaterimi tovariši do nesoglasja, je sklenilo »Zdravniško društvo v Mariboru«, da svari vse tovariše pred sprejetjem blagajničnih služb v Zidanem mostu in Rajhenburgu, dokler se spor ne poravna. Zdravniško društvo v Mariboru. Nemci so brihtni in nesramni. Ker ve-do, da so v mestu pod kontrolo, zunaj na kmetih skrivaj propagirajo svoje nemštvo, kjer so ljudje še pod utisom nemštva. Naši meščani se še niso potrudili, da bi okolico pridobili za narodno idejo. V mestih se bojujejo za razne ideje in strankarske koristi, na deželi pa čaka kmet, kdaj pride odrešenik. Dotlej je pa še vedno zvest sta-rim idejam. Duhovščina v tem oziru tudi ne napravi ničesar. Navadno imajo duhovniki na deželi preveč posla s svojimi vinogradi in viničarji. Te dni sem našel v daljni gorski vasi v SIbv. Goricah v gostilni na zidu prilepljena kar dva nemška koledarja za leto 1922. Eden je bil »Volksstimme Adresskalender«, kjer o oglašene vse znane nemške firme mariborske; drugi nem- ški koledar je bil pa dimnikarski koledar s stampilljo: Vilhelm Groger, Kaminfcger- meister, Brunndorf. Kako more dovoliti oblast, da rabi privandrard dimnikar v Stilni Aa"?pW° 2 nemškim krajevnim imenom? Kako prihajajo taki nemški koledarji v slovenske vasice? Novi upravnik gledališča. Gosp. dr. R Brenčič je v gledališču bomo novus. Videli smo ga v »Glasbeni Matici« z violino, drugače pa ni nastopi! v javnosti. Poznamo pa ga ko tzelo taktnega, pridnega, vestnega in uljudnega uradnika in predstojnika. Ze mo mu, da spravi v red razmere v gledališču in da bo skušal obdržati moči, ki so steber našega Talijinega hrama. Nesreča pri podiranju starega mariborskega mostu. Ko so pretekli četrtek podirali stari most v Mariboru, je v času, ko so ruvali stebre, padel lastnik tega pod- jetja v Dravo. Navzoči so bili mnenja, da }d mož že izgubljen, toda sreča v nesreči ie hotela, da se je pod vodo rešil svoje težke suknje, se dvignil na površje irt tedaj so mu prihiteli na pomoč in ga rešili. Ogenj pri Sv. Pankracu je unlčel veleposestniku Kosetniku skoraj vse posestvo. Pogorelo je vse žito, seno, kmetijsko orodje — le živino je bilo mogoče rešiti. Tudi svinjski hlev je ostal. Ker je posestvo visoko v hribih, je gašenje nemogoče. Veličasten — grozen pogled je bil daleč okrog, ko je gorelo v temni noči. — Škode je čez 1 milijon kron. Nagla smrt. Pretečeno sredo se je mudil Herman Leb, podčastnik 45. p. p. v gostilni »Pri ziatem levu« na Vodnikovem trgu. Naenkrat je pohitel k pljuvalniku ter začel bruhati kri. Slučajno navzoči dr. Ipavic mu je hotel pomagati, toda vsa pomoč je bila zaman. Leb je v par trenutkih umrL tar. Naša prva obrambna organizacija Ju-goslovenska Matica ima v nedeljo, dne 19. marca v Mariboru svoj redni občni zbor, ki je združen z zaupnim sestankom. Kakor je važna Jugoslovenska Matica za nas vse, tako je važen za Jugosloven-sko Matico pokrajinski zbor. Kajti ta je njena najvišja inštanca, najvišji forum narodno obrambnega dela, ki določa smernice v naprej in ki vodi dosedanje delo. Zato je v interesu nas všeli, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo pokrajinski zbor veličasten in pa tudi vzpodbuden. Ne smemo prezreti tega, da bo pokrajinski zbor v Mariboru, ki Je bil še pred kratkim nemška trdnjava ob Dravi. Da je danes Maribor slovenska trdnjavo, to no« kazati je sicer postranska, toda nujna na-lega pokrajinskega zbora. Pokazati mora-mo pa celo več. Pred očmi Nemca se vrši oocnj zbor in po njegovem poteku bo sodu Nemec, če je pri nas misel narodne obrambe močna ali ne. Jasno pa je, da moramo pokazati impenirujočo silo, kajti ta sila bo v mnogem rešilna za neodrešene. Se v enem oziru smo dolžni, da skrbimo za uspeh pokrajinskega zbora in sicer zavoljo neodrešenih. Ne bodo sicer osebno prisotni na zboru, pač pa s srcem. In če vidijo, da delamo mi, potem bodo vztrajali S podvojeno silo. Če pa vidijo, da smo brezbrižni ml, potem pa bo tudi njih odpor proti tujcu oslabljen. Usoda odtrganih bratov je tako ozko spojena z našo lastno, da je oboje le eno samo vprašanje. Ce napredujemo mi, tedaj pride odrešenje njim, in če so odrešeni oni, potem smo zmagali mi. Vsi temelji te zmage pa slone na delu »Jugoslovenske Matice«, ki je danes glavna centrala za naše prebujajoče se sile. Za uspeh pokrajinskega zbora moramo torej delati in sicer z vso vnemo. Prvo je, da pristopimo kot člani jn da nabiramo nove člane, če smo že včlanjeni. Čisto drugo stališče ima »Jugoslovenska Matica« in čisto drug pomen ima njen pokrajinski zbor, če so na njem zbrani delegati deset-tisočav ali stotisočev. Zato nabirajte člane. Zbirajte pa tudi prispevke. 2e davno bi morali biti Iz dobe besedi in se oprijeti dobe dela. Prvo delo pa mora biti posvečeno zbiranju sredstev, ker brez njih ni zmage. In končno se udeležite tudi pokrajinskega zbora. Ne samo na papirju, temveč v resnici je treba zbrati armado, ki glasno in odločno pove svojo zahtevo, da bodi prost ves naš rod. Številna in visokega duha mora biti ta armada, kajti predhodnica one odrešujoče je. Vsa Slovenija odpošlje na pokrajinski zbor svoje delegate. Skupščina narodnih delavcev bo zato pokrajinski zbor. Z ljubeznijo in z razumom se bodo razpravljale naše najvažnejše stvari In pregledno bo pojasnjeno izvršeno delo. Veliko vzpodbuda za vse je to delo in zato udeležite se pokrajinskega zbora, da pomnožite svojo vero, da povečate svojo požrtvovalnost. Nujno je to, kajti velike težave nas še čakajo in velike boje bomo morali še prestati. Naj bo mariborski pokrajinski zbor zmagovita etapa, naj bo dobljena bitka. Rodoljubi na Vas je, da se to zgodi in Izvršili ste svojo dolžnost do naroda in do sebe! C61I0. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol. 20 uri predava g. vladni svetnik E. Lilek »iz srednjeveške kulturne zgodovine Srbije in Bosne«. Predavanje bo jako zanimivo, za kar nam je porok že oseba gospoda predavatelja. V mestnem gledališču v Celju so v torek gostovali člani ljubljanske drame v igri »Vražja ženska«. Danes v soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri predstavlja »Dramatično društvo« burko s petjem in godbo »On in njegova sestra«. Godbo oskrbi prvič orkester novoustanovljenega celjskega godbenega društva pod vodstvom g. Adolfa Huba. V torek 21. t. m. se igra ponavlja. Podporno društvo za uboge učence realne gimnazije v Celju ima dne 23. t. m. občni zbor ob 6. uri zvečer v zbornici realne gimnazije. Razsodišče v spornih in kazenskih zadevah se v Celju ne ustanovi, ker bi taka inštitucija samo obremenila mesto z novimi izdatki. Zato je sklenil mestni svet celj-ski nea opozorenj’e pokrajinske uprave v tej zadevi. /z mestne službe v Celju izstopita s 1. majem stavbeni svetnik Wessely in pisarniška uradnica Marta Križaj. Ciril - Metodovih vžigalic tudi v Celju ni dobiti. Temu pa niso krivi celjski trgov-ci in trafikanti, ampak glavni držbeni založnik v Ljubljani, ki sicer vedno inserira po časopisih, in jih ponuja, na naročilo ga pa ne dobavi. Vodstvo CMD bi naj tozadevno s svojim založnikom napravilo red Le se pa to ne da doseči, pa naj odda zalogo drugi tvrdki, ki bo za tozadevno dobavo skrbela. S tem bi odpadli tudi razni incidenti, _ ki se dogajajo po trgovinah in blaga CC ne dob* *ega zabtevancga Prijavni urad v Celju išče Josipa Švajger, ki bi moral stanovati v Celju pri Vi-zovišeku ter Gino Hirscha, ki ima zveze z »Osješko trgovačko d. d. v Osjeku«. P&mI. Danes zvečer se vrši javna občinska seja. Vest. da se proti g. upravitelju Toplaku prši preiskava pristransko, je popolnoma neresnična. Preiskavo vodi g. župan sam in imajo pravico isti prisostvovati tudi drugi odborniki, ter se jo nekateri tudi redno udeleže. Za sumničenje o kaki pristranosti na škodo kateregasibodi ni niti najmanjšega povoda. Čudne razmere v mestnem gospodarstvu v Ptuju. Pod tem naslovom se je priobčil dopis v št. 59, s katerim kritizira dopisnik gospodarske razmere v »Dijaškem domu« in »Mladiki«. Povedano bodi, da se za vsoto 1600 kron v današnjih razmerah komaj izhaja in da ni mogoče, da bi se danes, ko se cene življenskim potrebščinam od dne do dne višajo, določilo hranarino in stanarino kar v naprej za celo leto. S tem dejstvom mora vendar računati vsak trez-nomisleči človek. Občina je imela s tema dvema zavodoma vsako leto na stotisoče kron izgube kljub temu, da ni v istih niti eden otrok iz mesta, temveč sami tujci. Stran. 8. Celo iz Crnogore so nekateri. NerazumlJl. vo mora biti vsakemu, da bi občina plačevala za otroke tujih ljudi, povrh tega, ker so zlasti v »Mladiki« hčerke jako premožnih staršev. Ce je kak učenec revnejših starišev iz okolice, se mu na prošnjo itak dovoli znižana hranarina. — Da bi pa občina vzdrževala učence iz cele države, tega pa ne bode nihče zahteval. — Zavod je za to, da se da prilika za obisk šole, ne pa, da ga občina še povrh vzdržuje iz lastnih dohodkov- Pravilneje bi bilo, da bi se do-tičnik, mesto da zabavlja čez ptujsko občino, obrnil na lastno v svrho podpore, ki je gotovo več v to poklicana, kakor ptujska. Merodajni faktor. Neham čudno izgleda, da visi na hišf tik Narodnega doma še vedno tabla pok. zdravnika dr. Scheichenbauerja, vkljub temu, da je že tri mesece mrtev. SoStolstvo, — Sokol I. (prosvetni odsek) priredi v soboto 18. t. m. zvečer ob 20. na Taboru predavanje. Govori med. dr. Sfiligoj o »spolnem sistemu človeka in njega boleznih«. Pristop samo za moške člane. Mlad. odsek priredi predavanje v nedeljo dop. ob 10. in pol istotam za naraščaj. Govori br. Bežek: »mikrokozmi in mi«. Javljeni izlet v naravo s predavanjem je preložen. Sokol II. v Ljubljani naznanja, da je vpeljano obvezno vežbanje v redovnih vajah za vse one člane, ki imajo kroj. Prva vaja se vrši v nedeljo, dne 19. t m. ob 9. uri dop. v telovadnici drž. realke. Člani se opozarjajo, da se bo letos o priliki javnlli nastopov, zlasti I. jugosl. vsesokolskega zleta, z vso strogostjo gledalo na to, da ne bo pripuščen k. nastopu v kroju, kdor se ni udeleževal teh vaj. S&ort in turistika. Uprav igrišč »Ilirije« obvešča vse klube, da morajo biti vse prošnje za oddajo prostorov pismene in sicer jih je dostaviti do tedenske seje t. j, ob sredah na naslov g. Franc Jerala, Ljubljanska kreditna banka. Navesti je: čas prireditve, ime tujega moštva in cene vstopnic. S. K Gradjanki, ki nastopi v nedeljo proti Iliriji, je igral letos že 4 tekme: z dunajsko Vienno in Ostmark ter domačima Makabi in Sparta. Slednja dva je porazfi z 12 : 0 in 10 : 0. Tekom zime trenira Gradjanski pod vodstvom Angleža Oas-kella. V moštvu, ki bo nastopilo v Ljubljani, je omeniti posebno internacijonalce golmana Vrdjuko, branilca Šiferja, krilca Rupeca in srednjega napadalca Perško. Vsi mlajši igralci S. K. Ilirije in ves naraščal imajo v soboto trening In sicer ob lepem vremenu ob 17. uri na igrišču, ako dežuje ob 18. uri v jahalnici. Nogometna tekma med S. K. Gradjan-skim in Ilirijo v nedeljo, dne 19. t. m. se prične ob pol 4. uri. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Šelemburgova ulica. Cene: numerirani sedeži 10 Din., II. vrsta 7 Din., stojišča 5 Din., članske in dijaške vstopnice le v predprodaji 3 Din. Dohod za proste vstopnice edinole pri blagajni za sedeže. Propagandna nogometna tekma v korist »Jugoslovanske Malice« se vrši prihodnjo nedeljo v Celju. Igra Š. K. Celje proti ljubljanski Iliriji. Društvene vesti. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo naznanja, da se vrši polirski sestanek v nedeljo, dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Zlatorog«. Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem društva, da bo nadaljeval g. skladtelj Emil Adamič svoje predavanje o doživljajih v ruskem ujetništvu v soboto, dne 18. t. m. ob pol 9. url zvečer V salonu hotela »Lloyd«. Gledališče in flasba. REPERTOAIRE NARODNEGA GLEDALIŠČA. Drama: Sobota, 18. marca — Mariša C. Nedelja, 19. marca Hamlet Izven. Poned. 20. marca — Prekrasne Sa-binke. D. Opera: Sobota, 18. marca — Madame Butter-fly. B. Nedelja, 19, marca — Plesna legendica, Cavalleria rusticana. Izven. Poned. 20 marca — Zaprto. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Po daljšem presledku prevzame vodstvo pevskih vaj zopet g. ravnatelj Hubad. Vaje se vrše za sopran in alt v ponedeljek zvečer ob 6. uri en četrt, za tenor in bas v torek zvečer ob 8. uri. Romanomki - Kogoj, V ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer soarea ljubljanskih komponistov v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice v predprodaji v Glasbeni Matici. Narodna galerija si je zadnji čas pridobila nad 30 novih del naše starejše in mlajše slikarske generacije, tako da predstavlja njena zbirka sedaj dovolj jasno sliko slikarskega razvoja na Slovenskem od Šubicev do današnjega dne. Zaradi novih pridobitev bo treba vse razstavljalne prostore povečati. Dokler se ta dela v Galeriji ne Izvršijo, ostane zbirka javnosti zaprta. Vremensko poročita Ljubljana, dne 16. marca 1922. Krai !! lira !! Tlak zraka I! Tema. zraka C Veter P Oblačnost 0-10 ! Padavine mm Ljubljana j 7 735-7 0*7 |! sev. vzh. pol. obl. 14 7367 | 15-2 I jasno _ 1 21 737-3 5-6 I „ ♦* M Zagreb 761-6 3 0 I brez vetra več. obl. ... Beograd 1 7 762-6 30 zapad jasno - -■ Dunaj T 7 762-9 60 sev. zap. več. jasn. _ Innsbruck ! 7 i 7652 2 0 |j brez vetra n _ Praha m! - _ | — j ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem našega nepozabnega gospoda ki so nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi in spremili pokojnika k večnemu miru izrekamo srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo blag. gospodu dr. Karel Triller-ju, podpredsedniku Ljubljanske kreditne banke, g. Ivo Jelačinu, predsedniku gremija trgovcev v Ljubljani, gospodom I. Šarabonu, Al. Lilleg-u in ravnatelju Krofti iz Ljubljane, gospodu dvornemu svetniku dr. Kotniku, prvemu državnemu pravdniku Domenicu, g. vladnemu svet. dr. Žužeku, g. polkovniku Tosiču, celjskemu županu g. dr. Brašovcu, brežiškemu županu g. dr. Zdol-šek-u, zastopstvu akademske omladine iz Ljubljane, zastopnikom organizacij JDS, deputaciji zdravstvenega odseka, ravnateljstvom in deputacijam sol, osobito onim, ki so prišli od zunaj, zastopnikom trgovstva iz Celja in iz daljne in bližnje okolice in zastopstvom različnih društev. Gospodu dr. Kalanu se srčno zahvaljujemo za iskreni nagrobni govor, isto juristu g. Mejak-u in g. Kekič-u. Iskrena zahvala gg. pevcem „Celjskega pevskega društva", vsem darovalcem vencev ter spominskih naklonitev društvom, vsem znanim in neznanim udeležencem pogreba. Da je na zadnji poti naš nepozabni spremljan od toliko prijateljev, nam je bila resnična tolažba. Na prodaj sta malo rabljena, skoraj nova, čisto .str avtomobila En entonski Saurer-Lastauto 25—30 HP ter Autobus Raff 15—30 HP za 12—16 oseb. Proda takoj: F. Čater, Sv. Rupert, pošta Gomilsko pri Celju. Cena po dogovoru. Drobil. * Aretacija velikega goljufa. Te dni je bil r Gradcu prijet mednarodni foljuf, ki se je skrival pod imenom »Andre Chuavin«. Izdajal se je za lastnika francoske vojne misije na Dunaju ter je kot tak na progi Innsbruck—Dunaj izvršil celo vrsto goljufij. Koncem oktoba lanskega leta izposodil si je v Innsbrucku od francoskega pisatelja Guy Feliksa Foute-nailla, kateremu se je predstavil ko? inianir Andre de Raynac, njegov ma-nuskript dame »Dolina garevih«, ki je imela v Parizu velik uspeh. Temu francoskemu pisatelju je rekel, 'da mu kot član misije lahko najde v Nemčiji bogatega založnika. On pa je ta »anuskript zastavil skupno s ponarejenim čekom na iooo frankov nekemu francoskemu dijaku v Gradcu za 30 tisoč mark. Neko telefonistko iz Innsbrucka je izvabil, obetajoč ji zakon, na potovanje na Dunaj in ji med potjo ukradel kovček poln obleke in perila in zlato zapestnico v vrednosti mnogo tisoč kron. Na enak način je odnesel neki drugi dami iz Linča kovček z vrednostjo 200.000 kron. Na ta in podoben način je izvršil tudi po drugih deželah veliko število rafiniranih goljufij. Aretacija je izzvala veliko senzacijo, ker mnoge njegove žrtve do tadnjcga niso imele pojma, da so na-»edle tako prefriganemu goljufu. Govoril je tako korektno francosko, da BO ga celo sami Fancozi smatrali za svojega rojaka. Njegovega pravega imena policija še sedaj ne pozna, zato se poizveduje pri vseh mednarrdnih policijah, da se ugotovi, kdo je pravzaprav ta človek. * Stoletnica prve srbsko pisane po-vestnice srbskega naroda. Letos je sto let, kar je izdal srbski pisatelj D. Da« vidovič (r. 1789 f 1838) na nasvet Jakoba Grimma svojo »Djejanija k istorij; srpskoga naroda«, v kateri je hotel po angleškem vzorcu proslaviti svojim rojakom na domoljuben način »slavu naših praotaca.« Rečena knjiga je bila prva srbska zgodovina, pisana v narodnem jeziku in namejena najširšim slojem srbskega naroda. D. Da-vidovič je založil v 1. 1834 v Kragujevcu prvi sibski pilitičen list pod naslovom »Srpske Novine«, ki so bile kasneje prenesene v Beograd. I)3vido-vič je bil knezov tajnik, postal je celo notranji in naučni minister. Sploh ima velike zasluge za razvoj srbskega slovstva. • Camille Flamarion. Znani francoski astronom Camille Flmaarion, čigar spis o zvezdah smo že čitali v našem listu, je obhajal te dni osemdesetletnico svojega rojstva. Flamarion je sloveč pisatelj o nebeških svetovih, ker piše jako zanimivo in obenem popularno. Njegov prvi spis »La pluralite des mondes liabites« (1862), v katerem s sijajno retoriko zagovarja hipotezo obljudenih panetov, mu je pridobil svetovno slavo. Proda se: VELEPOSESTVO 30 MiNUT OD KOLODVORA a gostilno in trgovino na zelo prometnem kraju na prodaj. Ponudbe pod rvelepo-sestvo«, poštno ležeče Žalec. 487 STARA TOVARNA, PORABMA ZA POSESTVO, GOSTILNA, HOTEL, GRAŠČINA NA PRODAJ: POSESTVO, 40 oralov z vinogradom, gozdom, njivami, travniki, lepo živino. Cena 2,400.000 kron; GOSTILNA z 22 in 5 orali zemlje; HOTEL z 36 sobami, kavarno, hlevi in vinsko trgovino; GRAŠČINA, posestva, hiše in trgovine, vile, proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 451 300 L STARE DOMAČE SLIVOVKE ima za oddati po ugodni ceni Hinko Humer, Sv. Križ pri Litiji. 498 1000 KG NASOLJENE SLANINE IN 1000 KG PREKAJENEGA MESA se proda. Poizve se v upravi »Jugoslavije« Moribor, pod šifro »P. S. 512”‘"!,?i:'"»!’"'" l Razpis natečaja. Štev. 9019./IV-1922. S 1. junijem t. L se odda najnržjemtt ponudniku oskrbovanje poštnih voženj v Ljubljani in pa dnevno enkratne, enovprežne vožnje v Devico Marijo v Polju. Ljubljanskih voženj Je sedaj dnevno 11 enovprežnih in 12 dvovprežnih. Za oskrbovanje vseh voženj je določenih 13 konj in 9 voznikov. Vozove da poštni erar sam na razpolago. Z najnižjim ponudnikom bo poštno ravnateljstvo sklenilo pogodbo. Natančneja pojasnila daje ob delavnikih od 8. do I I. ure IV. oddelek poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. Ponudniki naj vlože z dvodinarskim kolkom opremljene ponudbe do 31. marca t. 1. pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. V Ljubljani, dne 14. marca 1922. Postno in brzojavno raunateljstoo za slovensfco ozemlje SHS v Ljubljani. Popolnoma varno naložite svoje prihranke v ^ Hill lili 11IIL1LII Marijin trs 8. Podružnica v Murski Soboti Hranilne vloge 01 brez odbitka rentnega • ........ » m JUUUdLUIHIIdUl miLOillil LKIUU I U&JULJHill • - ..~a~ j3l| 0| brez odbitka rentnega * obrestuje s •“fl* |2 jo in Invalidnega davka. @ ® Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega ® ® urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila ® na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. ® liska »Zvezna tiskarna« v Uu S»© «9 TOVORNI AVTO znamka Waff 21U—3^21 35 HP malo rabljen z popolnoma novo pneumaflko se proda. Naslov pove A. Sušnik, anončna ekspedicija, ES Maribor, Slovenska ulica. ^