1 A CT1 Velja za vse leto . . $3.00 III 1 Za pol leta----..$1.50 g List slovenskih delavcev v Ameriki WJDPOH TJMAMMM: 087 CO&TLANDT. Butara« aa laeant-Olaai Matter, taptaaibar H, IMS, at tha Post Ofic« al Htw York, H. Y„ uto Um Asi of Oragn« of Kink S, 1919. TELKTOH FISASn; 4MT OOBTUMDT« NO. 14«. — fiTBV. 146. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 22, 1916. — ČETRTEK, 22. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. » LETNIK XXIV, Nemci pravijo, da je konec ruske ofenzive. NEMŠKI VOJAŠKI KROGI SO MNENJA, DA JE KO NEC RUSKE OFENZIVE. — PRAVIJO, DA SO IMELI RUSI S TO OFEKZIVO LE NAMEN OPOGUMITI FRANCOZE IN ITALIJANE. — RUSKI DIPLOMAT PRAVI, DA IMAJO RUSI V GALICIJI DESET MI LJONOV VOJAKOV IN DA JE RUSKI USPJEH ZAGOTOVLJEN. — RUSI ZANIKAJO, DA SO NEMCI ZA VSTAVILI NJIHOVO PRODIRANJE. Berlin, Nemčija, (preko Amsterdama), 21. junija. — V vladnih krogih vlada splošno nmenje, da je ruske o-fenzive takorekoe konec in da je rusko zmagoslavno prodiranje popolnoma vstavljeno. To svoje mnenje polagajo na poročila, ki so včeraj in danes prejeli iz avstrijskega in nemškega glavnega stanu na gališki fronti. Kusko ofenzivo karaktizirajo kot "začasen uspeli"; pravijo, da j<* imela le namen opogumiti francoske bo-rilee pred Verdunem ter italjanske na tirolski fronti. Mogoče so mislili tudi Rusi. da bodo s tem nastavili vado Romuniji. Kristianija, Norveško, 121. junija. — Nek ruski diplomat, ki je na potil v London, je pred tukajšnjimi časnikarji izjavil, da je Rusom uspeh zagotovljen, kajti v Galiciji imajo 10,000,000 broječo armado, kateri se Nem-ci in Avstrijiei nikakor ne bodo mogli zoperstavljati. Ta velikanska armada, pravi on, je preskrbljena s vsem potrebnim. London, Anglija, 21. junija. — Ruska, avstrijska in nemška uradna poročila, ki so danes došla sem, kažejo, da so sklenili Nemci napeti vse sile,da bi zavstavili prodirajoče Ruse. Najbrže bodo porabili vse svoje vojaštvo samo, da se bodo odškodovali za velikanske izgube, katere je povzročil njim in Avstrijcem general Brusilov. Rusko poročilo se glasi, da ruske čete še vedno pode pred seboj general Pflanzerjevo armado v Bukovini. Vojaški strokovnjaki pravijo, da se razvija velika bitka ob reki Bug, ali na vsporedni črti, potegneni preko Kovla, Vladimir-Volinskega in Lvova, kjer poskušajo zdaj Nemci napraviti konec ruski ofenzivi. Petrograd, Rusija, 21. junija. — Uradno poročilo, katero je izdal ruski vojni urad se glasi, da so ruske čete zavrnile vse nemške napade ob reki Stokliod v Voliniji. Poročilo sledi: — Vroči boji se vrše v okraju severno od Gadomičev ob reki Stil'. Vas Gruziatin je v teku današnjega dne šestkrat spremenila gospodarja. Proti večeru so naše čete vas zopet osvojile in vjele štiristo mož; vas je zdaj v ruskih rokah, kajti pozneje so Nenici prenehali z napada-ujein. — Hude napade so vprizorili Nemci pri Liselinu in v okrajih južno od tega mesta. — Na desnem bregu reke Seret naše čete še vedno zasledujejo sovražnika, ki se umika na celi črti. — Malone na vseh krajih so bili nemški napadi popolnoma odbiti. — Od 3. do junija je general Brusilova armada v je!a 3,3.10 častnikov, 169,134 mož; dalje je zaplenila 198 težkih in lažjih topov, 550 strojnih pušk, 189 metalcev za mine, 34 žarometov in velikansko množino drugega materi jala. Berlin, Nemčija, 21. junija. — Poročilo, ki ga je izdal nemški vojui urad, se glasi: — Med bojevanjem je sovražnik prekoračil reko Seret. — Med Prutom in Dnjestrom je na celi fronti vladal mii*. — Severovzhodno od Lokačev so naše čete vprizorile več napadov, v katerih so vjelc 1.300 Rusov ter zaplenile en top in tri strojne puške. — V okolici Kiselina se napadi naših i .avstrijskih čet nadaljujejo; zaznamenovali bi lahko več uspehov ki so za nas velikega strategičnega pomena. Boji so nad vse krvavi. — Naši napadi na severozahodu in južno od Dvin-ska so imeli velike uspehe. V okraju Dobatovka so nemški vojaki vjeli nad tristo Rusov in zaplenili precejšno množino vojnega materijala. — Položaj na princ Leopoldovi fronti je neizpreme-njen. — Armada generala Linsingena je tudi vstavila rusko prodiranje. Severozahodno od Lutska je armada o-menjenega generala zajela nad tisoč ruskih vojakov. — Naši zrakoplovci so bili tudi zelo aktivni. Napadli so vec postaj in ruskih vojnih skladišč; napravili so* veliko škodo. Avstrijci niso izdali poročila. ^ Ameriški avijatiki, Trije ameriški zrakoplove! v francoski a-madi so se selo odlikovali v boju z nemškimi letalci. Pariz, Francija. 21. junija. — Ameriški zrakoplovci: Rockwell, Prince in Balsley, ki služi ju pri žrakoplovskem oddelku francoske armade, so se v nedeljo v^leležili boja s štiridesetimi nemškimi avijatiki. V boju jim je pomagalo le par francoskih aeroplanov. Zračna bitka se je vršila nad verdunskim bojiščem. Ameriški zračni junaki so sc nadvse pričakovanje odlikovali. — Prince in Balsley sta spravila na tla tri nemške zrakoplovce. Rockwell je pa sam enega. Balesleyu je stroj med bojem skoro odpovedal. Ko je to zapazil, je takoj pustil sovražne zrakoplove in odletel nad verdunskimi u-trdbami ter še srečno pristal na tla. Vsi trije zrakoplovi, katere so vodili Amerikanci so imeli obilo poškodb od k rogelj, ki so jih pošiljale nemške protizračne baterije; vsi se čudijo, da niso zrakoplovi med bojem padli na zemljo. Vsi trije bodo odlikovani. Grška. Grški kabinet je resigniral. — Novi ministrski predsednik je Zaimis. Kralj in Zaimis iščeta nove kabi-netne člane. — Protest. Atene, Grška. 21. junija. — &kouloudnis-ov kabinet je resigni-ral. Odstopivši ministrski predsednik je izjavil, da resignacija njegovega kabineta ni posledica sa-mooblastnega obnašanje zaveznikov a- Grški, temveč so ga do tega prisilile domače afere. Ministrstvo, je rekel, se je trudilo na vso moč. da bi se razmere izboljšale in da bi se sporazumeli z zavezniškimi silami. toda ni bilo mogoče ,vsled česar je sklenil, da odstopi, v eemei se je tudi krajj strinjal. Pretekli večer je kralj pozval bivšega ministrskega predsednika Zaimisa. ki je pred par dnevi odšel na nek grški otok na počitnice, da se takoj vrne domov. Zaimis je bil par ur nato že v Atenah, nakar je šel takoj v kraljevo letno bivališče v Dakalijo. Zaimis se je s kraljem pozno v noč posvetoval, kakor tudi danes zjutraj. Pozneje je bilo naznanjeno. da bosta s kraljem poskušala v najkrajšem času ust an o vi t i drug kabinet. Zaimis se, odkar je odstopil kot ministrski predsednik, ni brigal za javno politiko, temveč je živel zasebno. London, Anglija, til. junija. — M. Zaimis je sicer za nevtralno po litiko, vendar je zelo naklonjen zavezniškim silam. Washington, D. C., 21. junija. Grška vlada je poslala svojim zastopnikom v ameriških republikah noto, da jo dostavijo ameriškim vladam, v kateri protestira proti postopanju in samopašnosti zavezniških sil ter poziva nevtralne republike, da vkreuejo potrebne korake, da se tem nepostavnostim Anglije in Francije odpomore. Ford in mobilizacija. Detrfri., Mich., 21. junija. — Henry Ford, znani avtomobilski tovarnar in večkratni milijonor, ki je obenem tudi velik pacifist, je naznanil svojim uslužbencem, da oni delavci oziroma uradniki, ki bodo šli na mehišk omejo, ne bodo dobili plače ko bodo odsotni, poleg tega jim je pa še namignil, da j ili najbrže tudi ne bo potem več vzel v službo. Dva Amenkanca ranjena. Pariz, Francija, 21. junija. — Jakob Wendel iz New Yorka, N. Y. in Howard Hollinshed iz Spar-te, N. J„ ki sta bila prideljena francoskemu ambulantnemu oddelku sta bila ranjena na verdun-skem bojišča. Najujate m v neki tukajeni bolnici Stanje nI nevsrnp. «r ■ ' KOLONEL WM. C. BBOWN. SIMM. |40 Amerikancev ubitih. Odgovora nainoto ne bo. Italijani poročajo, da so na vedjih kraljih napredovali; Avstrijci pa pravijo, da je položaj neizpre-menjen. MAMI« * CWIMO. WAtKf? Poveljnik 10. kavalerijskega polka v P't. Hauchuca, Ariz. — Oddelek njegovega polka je bil v boju, o katerem je danes poročano. Situacija na Zahodu. Francozi so odbili vse nemške napade. — Velike izgube. — Aktivnosti v srakn. — Položac nespremenjen. London. Anglija, 21. junija. — Nemci so včeraj po celodnevnem boju zopet vprizorili dva huda napada na francoske postojanke pri trdnjavi Vaux. Pariško poročilo se glasi, da so morali Nemci odneha ti. Nemci so imeli v teh dveh bojih ogromne izgube, pravi poročilo. Tudi na drugih delili fronte sc je vršilo več hudih bojev. Francosko poročilo se glasi: Na levem bregu reke Meuse so Nemci vprizorili hud napad na naše zakope na Mort la Homme, ka tere smo Nemcem 15. junija odvzeli, toda uspeha niso imeli. Na desnem bregu reke se je vršilo cel dan grozovito bombardiranje. ki je imelo precej učinka na naše postojanke na višini št v. 320. na Chapitre in na Fumine-le-Che-uios. Na naše pozicije na trdnjavo Vaux so Nemci priredili dva odločna napada, toda s strojnimi puškami smo vprizorili take protinapade, da so morali Nemci odnehati. — Imeli so velikanske izgube. — Na ostalih delih fronte se je vršilo običajno streljanje. Francosko poročilo glede zračnih bojev se glasi: V noči od 20. do 21. junija je večji oddelek naših zrakoplovce v vrpel na Arnaville 210 bomb in na nemška vojaška skladišča v Metzu pa 27C. Popoldansko francosko poročilo se glasi: Južno od Somme, v bližini Mau-eourta, je oddelek nemških vojakov mislil napasti naše zakope, toda se je premislil, ko smo poslali nanj hud ogenj iz pušk. Na ostalih delih verdunske fron te je tako kot je bilo omenjeno v prejšnjem poročilu. Berlin, Nemčija, 21. junija. — Na raznih delih belgijsko-franeo-ske fronte se je vršilo več bojev, največ artilerijskih, toda položaj je popolnoma iieizpremenjen. Angleški zrakoplovec je vrgel več bomb v bližino naših postojank pri Puisieuxu. severozahodno od Bapaume. Naša protizračna baterija ga je obstreljevala, da je priletel na tla in se razbil. Nek francoski zrakoplovec je poskušal poleteti nad naše postojanke pri Pont-a-Moussonu, toda, ker mu stroj ni pravilno deloval, je bil primoran. da se je spustil na zemljo tik naših pozicij; zrakoplov ca smo vjeli, stroj pa zaplenili. London, Anglija, 21. junija. — Londonski • vojni urad je izdal poročilo. katero naznanja, da se je na angl.-nemški fronti vršilo več bojef in da se je vršilo bombardiranje, ki je takorekoč na dnevnem redu. toda položaj je čisto neizpre-menjen. Belgijsko poročilo se glasi rav Rim, Italija. 21. junija. — Sledeče poročilo je izdal danes italijanski vojni urad: Med Adižno in dolino Astieo se je vršilo več artilerijskih bojev. Na koncu doline Posiua so naše alpinske čete v hudem navalu zavzele več močnih avstrijskih pozicij jugozahodno od Moute Purclie Boji na pobočju Monte Cengio so se končali v naš prilog. Jugozahodno od Asiago je v noči od 19. do 20. junija poskušal sovražnik vprizoriti tri nepričako-aue napade na naše postojanke pri Magnab in Osehi. Vsi napadi so se mu ponesrečili; vrniti se je moral na svoje postojanke z velikimi izgubami. V severnem delu doline Freuze-la so naše čete nadaljevale vsled slabega vremena otežkočeno prodiranje in odbile več sovražnih protinapadov. Na ostalih delih fronte se ui nič drugega dogodilo, kar bi bilo vredno omeniti. •Sovražni zrakoplovci so vrgli več bomb na naše postojanke in na par železniških prog. toda niso imeli nobenega večjega uspeha; ranili so le par oseb. nakar so morali odleteti, ker so jih naše protizračne baterije dobesedno obsipale s kroglami. Oddelek naših zrakoplovcev je vrgel na postajo Pergine v Suga-na dolini, ki je v rokah Avstrijcev, več bomb. nakar so se morali vrniti nazaj, ker so jih avstrijske baterije močno obstreljevale, toda prišli so nepoškodovani. Berlin, Nemčija. 21. junija. — Avstripski glavni stan na italijan ski fronti je izdal sledeče poročilo : — Skoro na vseh delih tirolske fronte je položaj neizpremenjen. Italijani so ponovili na nekaterih krajih svoje napade, toda niso imeli uspehov. Nizozemski parnik se je potopil. London, Anglija, 21. junija. — Lloydova agencija naznanja, da se je potonil nizozemski parnik "Otistrada", 759 ton. Zadel je najbrže na mino. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja pošte« ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne posiljatve do preklica le pod pogojem, DA SZ VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJI] IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno posiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Is to tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. k. i | k. t I...« J0 | 120.... 17.40 10.... 1.90 | 130.... 1&66 15.... 2JU | 140.... 30.90 20.... 8.06 | 160.... 21. TS 26.... 8.80 | 160.... 2 dobi aaatovaik a^v Mka. bi TVE^KA mm «»06ruaa* ft, K*» Yark, M. T, i j. ' — • .. je AMERIŠKI IN MEHIŠKI VOJAKI SO SE BOJEVA-VALI DEVEDESET MILJ OD MEJE. — PADLO JE OKOLI ŠTIRIDESET AMERIŠKIH .VOJAKOV IN SEDEMNAJST JE BILO RANJENIH. — PODROB NOSTI ŠE NISO ZNANE. — MEHIŠKI DRŽAVNI TJ RADNIKI NISO HOTELI IZRAZITI SVOJEGA MNENJA O AMERIŠKI NOTI. — CARRANZA NAJBRŽE NE BO NIČ ODGOVORIL. El Paso, Tex., 21. junija. — Ameriške in Carranzove čete so danes, nekoliko ur pozneje, ko je vlada Združenih držav poslala predsedniku Carranzi odgovor na drugo noto, bile krvavo bitko. Katera stran je pravzaprav zmagala, ni znano. Boj se je vršil blizu Carrzala, ki se nahaja devedeset milj južno od Juareza. Poroča se, da je neka ameriška patrulja desetega kavalerijskega polka pri omenjenem mestu spopadla z večjo posadko Carranzistov, kateri je poveljaval general Fel. Gomez. Podrobnosti o bitki še niso znane, ker se poročila precej nasprotujejo. Vendar malone vsa poročila se pa glase enako v točki, da je bilo štirideset Amerikancev ubitih, sedemnajst ranjenih in več so jih Mehikanci vjeli. General Gomez je bil sam ubit, kakor tudi več mehiških vojakov. Iz poročil iz Columbusa, kakor tudi iz nekaterih mehiških virov, se je moglo razvideti, da je general Pershing s svojimi četami zasedel mesto Casas Grandes, odkoder bo odbijal kak event, napad Carranzovih čet. Mexico City, Mehika, 21. junija. — Predsednik Car-ranza je dobil noto predsednika Wilsona, ki je odgovor na njegovo zahtevanje, da Združene države odpokličejo svoje čete iz mehiškega ozemlja. Poslanik Arredondo jo je potom brzojava dostavil mehiškem zunajnem ministru v originalnem angleškem tekstu, nakar so jo angleščine zmožni uradniki prestavljali na špansko in jo nato dali CarrauzL Carranza in njegovi kabinetni člani "so danes daljča-sa pretresali noto, toda nihče ni hotel dati kake izjave. Nikdo ni hotel niti besedice omeniti, kaj misli mehiška vlada napraviti, ako bo sploh dala kak odgovor ali kaj. Splošno mnenje je, da ameriška vlada ne bo dobila odgovora. Danes bo na posebnem vlaku zapustilo Mehiko štiri do petsto Amerikancev in bodo odšli v Vero Cruz, kjer jih bodo vzeli na krov ameriški vojni parniki. Amerikanci so zelo nevoljni, ko morajo zapustiti Mehiko, nekateri nočejo sploh oditi, kljub temu, da jih agentje washingtonske vlade silijo, d& za puste mehiško ozemlje prejkomogoče. Washington, D. C., 21. junija. — Banes, ko je prišlo poročilo, da so prišli ameriški vojaki v boj z Mehikanci in da je bilo okoli štirideset Amerikancev ubitih, je bilo takoj izdano povelje, da se državne milice iz Kansasa, Mis-so uri j a in Califoiiiije brez najkrajšega obotavljanja odpravijo na mejo. Poročilo o omenjenem boju je poslal državnemu department general Bell, ki poveljuje četam v E1 Pasu, Tex., toda tudi njemu še niso dozdaj znane nobene podrobnosti. Predsednik Wilson je bil eel dan in pozno v noč pri svoji pisalni mizi in sprejemal razna poročila o razvoju mehiške situacije. Splošno nmenje je, da bo vlada Združenih držav, ako bo došlo poročilo, da je vest o dotičnem boju resnična, pričela takoj z operacijami. El Paso, Tex., 21. junija. — Carranzove čete, ki so se dozdaj nahajale neposredno pred ameriško-mehiško mejo, so se pomaknile za par milj nazaj in se utrdile. V bližino meje prihaja vedno več čet, ki takoj zavzemajo svoje postojanke. Camp Whitman, Beekman, N. Y., 21. junija. — Tu je pripravljen malone cel devetinšestdeseti regiment new-yorske milice, ki čaka povelja za na mehiško mejo. Washington, D. C., 21. junija. — Državni department je že pred par dnevi odredil, da se vsi konzuli v Mehiki pripravijo za slučaj, da bi prišlo do vojne, da bodo lahko takoj odpotovali. Eagle Pass, Tex., 21. junija. — J. R. Sillman, konzul Združenih držav, ki je bil nastavljen v Saltillu, je danes prišel srečno sem. Izjavil je, da so se Mehikanci napram njemu nadvse prijazno obnašali in mu dali na raz-. polago poseben železniški voz. Iz njegova okraja so že vsi [Amerikanci odšli v Združene države. I Washington, D. C., 21. junija. — Poročila z mehiške meje naznanjajo, da je okoli petsto Amerikancev došlo preko meje domov iz Sonore. | Vsa poročila, ki so jih poslali ameriški konzuli oziro->ma agentje. naznanjajo, da se obnaša mehiško ljudstvo J napram Amerikancem čisto prijazno in uljudno in jim dajo popolnoma prosto pot, ako hočejo iz Mehike. (k ihe jiU/ SiOTefiiAft i/au > | ilk -s m the United State* 8= j\[ m ■ 68 B m 16IH6 amy lay tropi žmbM lil —: aid Legal Hafidaya, 11« lil 50.000 Readers, s- |S| GLAS NARODA "SLAS NARODA" (Slovenae Daily.) OvMd aad PokttaM by tM ■LOVZHIG PUBLISHING CO. (k corporation.) rSAKK 8AESER, Presided. LOPI« BEN EPI K. Tre—orer. Ftae* at Bualneaa of tli« corporation and addnaaefl of above officers: 83 Cortland! Street, Borough of Manhattan. New York City, N T. Em celo leto velja Uat sa Ameriko in Canado ......................$3.00 ■ pol leta.............................1.50 „ celo leto ca mesto New York.. 4-00 t, pol leta aa ineato New York.. 2.00 m Evropo sa vse leto ........m 4,50 k hm pol leta .......*•■ 2.59 » » , četrt leta...............1-70 "GLAS NAHODA" lxha)a vsak dan lavsemSl nedelj in pramlkov. "O LAS NARODA" (**V«los of the People") Xmsd erety daj except Sundays and Holidays. gnboertptloo yearly $3.00- Poplsl toes podpisa in ooehnostl ss no priobčujejo. Dswi sal se blagovoli po«UJntt po f- lloney Order. W spremembi kraja naročulkov pro- , simo, da ss nam tndl prejšnje M* MvaliMe naananl, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom In poMlJatvam naredita*ta ^ naslov: "GLAS NARODA" Ki Ooctlandl New York City, i _Telefon 4687 Cortlandt ' Poziv. ; Vedoč, da se bo večina strinjala 7 našim predlogom. predlagamo, ' da uaj začne v nedeljo dne 2«». julija i>obirati za slovenske udove, J hirote in pohabljence v stari do- ! movini. 2."». julija bo predvečer dveletni-ce, ko je uastgpil naš narod avojo krizmo pot, ko je dvignil k svojim ustom knpo neiziuernejra trpljenja. ponižanja iu bridkosti. Začetkom vojne smo se veliko bolj zanimali za svoje rodne brate, ' sčasoma smo pa postali nekako * apatični in nismo pomagali kot je ' bila naša naloga in sveta dolžnost. Sila je z vsakim dnem večja in ; ako zdaj v skrajnem hipu ne začnemo k skupnim delom ter izvan redno požrtvovalnostjo, se bomo ' pregrešili nad svojo rodno zemlja in bomo postavili med seboj, ki smo primeroma dobro stoječi, ter med brati, katerim je postal kos kruha vir življenja in višek vsega dobrega, zid, katerega ne bo ne nam ne njim mogoče prekoračiti. V sedanji dobi je pokazal naš narod, da glede žilavosti skoraj nima para na vsem svetu, da zua umirati lnučeniške smrti, da zua stradati in trpeti vsestransko pomanjkanje. Kot kaže, bo ta doba kmalo končana. bodo naši ljudje osamljeni, od vseh odvisni in od nikogar podpirani. Staro prerokovanje se je začelo izpolnjevati, zdaj je napočil čas. katerega so naši ljudje v svojem preroškem duhu že pred leti iu leti označili. Zdaj nosijo ljudje krvave srajce za praznik, zdaj lahko iščeš kravo od Ljubljne do Korena, pa je ne najdeš. Vsem visokim željam so se odpovedali naši ljudje, vsem dosegljivim in nedosegljivim ciljem. V tako veliki nesreči se nahajajo, da jim je nagla smrt ljubša od življenja. Kajti to življenje ni človeško. — Vsakemu psu je boljše kot pa našim ljudem. Hrabro so se borili, skoraj bi rekli, da so rešili državo in prestol pred padcem, da so bili prvi v vojni in prv i v največjih nevarnostih. Žalostno je, ker si niso z vso svo jo hrabrostjo in vsem svojim prizadevanjem priborili niti kosa kruha, ko so izrabili vse svoje moči drugim vprid. -sami lakote uiui rati. Toda kaj bo šele! Niti zdaj. ko jih vlada krvavo potrebuje, jim ne da jesti. Ako zdaj ne. kaj bo potem, ko jih ne bo več potrebovala * Od nas je odvisno njihovo življenje in njihova smrt. Pripravljajmo se na splošno akcijo, ki bo morala biti uspešna, samo če hočemo, da bo. 25. julija naj se pobira po vseh slovenskih naselbinah, društva naj prirede ta dan v ta namen veseli-e* aš«venski duhovniki naj oznanilo da pobirajo po slovenskih cer-Bkvali, časopisje naj apelira na svo- < je naročnike, itd. Vcnein samem dnevu se lahko nabere par lepih tisočakov. Groša ali desetiee ne bo nobeden pogrešal, našim trpečim bratom bo pa veliko pomagali o. Nabrane svote naj ostanejo do konca vojne v rokah nabiralcev, ki so jih pooblastile posamezne naselbine ali skupna društva. — Ko bo končana vojna, se bomo pa ie dogovorili, kam naj se pošlje denar, da bo v resnici kaj zalegel. Prepričani smo, da bo našel ta naš poziv odmev povsod, kjer prebivajo Slovenci in da bo šel vsak posameznik z navdušenjem na delo, ki bo za nas častno, za naše trpeče brate pa izvanredno velike koristi. Zopet Mehika! Naročilo predsednika Wilsona, da se naj mobilizira vse polke državne milice, je napravilo v Združenih državah veliko razburjenje, še večje pa najbrže v Mehiki. Kako je lpa pravzaprav do te kritične situacije prišlo? Meseca marca je zloglasni bandit Villa napadel ameriško obmejno mesto Columbus, X. Mex. Napadel ga ni, ker je to že dalj časa nameraval, ker je mogoče sovražil Amerikauce, ker mu je to naro-'-alo njegovo banditsko srce alti ker se mu, je zdelo j>otrebuo, češ. da je to v njegovem lastnem interesu. On je ta nepostavni čLu vprizo-ril po naročilu nekih Ameinkan-; cev. ameriških "državljanov*', kij hoteli, da bi se Združene države zapletle v boj z Mehiko, namreč z mehiško "de facto'' vlado. Plačali so Villi bog ve koliko zla-j tega denarja, ga preskrbeli z vsem potrebnim orožjem itd. Villa je storil, kar so hoteli, sa-( liio da je zopet poskusil svojo j prakso. I I)a je bil Villa res podkupljen! in najet od ameriških kapital i-j stov, je znana stvar, ki je bila že stokrat dokazauia in je bilo o tem tudi v našem listu; torej ni »potreba, da bi vse še enkrat navajali. Torej Villa je napadel Columbus in umoril sedem ali devet A-merikancev. Vlada Združenih držav je v tistem razburjenju takoj odredila, da se pošlje za baudfrti kazcnskOj ekf>pedieijo. Takoj tisto minuto ali tisto uro| se\eda ni bilo mogoče, toda lahko mogoče bi bilo naslednji dan. Toda pretekli so trije, štirje dnevi, da so prekoračili ameriški vojaki, pod vodstvom generala IVrshinga. mehiško mejo iu se po-] mikali proti smeri, katero so jim pokazali mehiški prebivalci, da je tja bežal Villa s svojimi privr-J žene i. Villa je bil že bogve kje v go-j rov ju, ameriški vojaki 'so ga pa iskali iji morali prestati velike nevarnosti od -strani mehiškega civilnega prebivalstva, kakor tudi od strani pravih mehiških voja-! kov. • i Oči vidno je bilo. da ViLle ne bo-j do dobili. Villa je že pamkrat u-mrl. potem se je čulo o njem, da je še zdrav iu nazadnje se je poročalo, da je ranjen iu se zdravi. To je bila zadnja vest o Villi Bandit je že gotovo tako na varnem, da mu cela ameriška armada ne more do živega. Pershingova ekspedicija je o-stala v Mehiki, vtaborila se je v mehiškem ozemlju, kljub temu, da je bilo vsakemu jasno, da Ville ne bodo dobili; še koga drugega ne bi. ako bi ga pričeli .zasledovati šele štiri dni potem, ko je pobegnil. Vsakemu s>e je že zdelo brez miselno, ako bodo Pershingove čete se en dan ostale v Mehiki. Gotovo tudi vladi v Washing-tonu, toda čet ni mogla odpoklical i. ker to bi bila zanjo velika diplomatična blamaža. Čete so bile v Mehiki en mesec, dva. tri itd. ter — skoro bi rekli — čakale, da bo prišel Villa k njim in se jim ponudil, da ga ujamejo. Tudi mehiškemu ljudstvu se je pričelo že neumno zdeti, ramo tako mehiški vladi in predsedniku Carranzi. Carranza je poslal vladi v Wash-ingtouu noto. v kateri je izrazil željo, da bi se mu pojasnilo, kak po i ucu iu ■laiiien imajo Penhmgo-ve čote v Mehiki ter obenem pripomnil. da bi mu bilo želo ljubo, da bi se jih odpokliealo. ker niso za Mehiko nikak ^lagoslov. kajti ljudstvo misli, da imajo še kak drug namen kot samo vjeti Villo. Ameriška vlada seveda ni bila pri volji čet odpoklicati iz vzroka, ki smo ga ie. gori navedli, in je predlagala, da bi so spustili obe vladi v nekalko kompromisno posvetovanje. —T- Carranza je bil zadovoljen, j Kmalu nato so se sestali na meji: dva ameriška generala, Seott iu Fimstou, ter mehiški vojni mini-ster Obregon. Obregom je skraja popolnoma opravičeno zahteval, da Združene } države odpokličejo svoje čete. Ameriška zastopnika sta temu nasprotovala in končno se vsi • trije toliko sporazumeli, da bodo 1 ameriške čete še tako dolgo ostale : v mehiškem ozemlju, dokler ne J bo imela Carranzova vlada po pol- ( no oblast nad mehiško situacijo in dokler ne bodo ameriška obmejna varna pred napadi bandi-tov. 1 Obregon je svojo obljubo držal. < oziroma je vsaj poskušal izpolniti, \ kar je obljubil. V severno Mehi- 1 ko je poslal okoli trideset tisoč vojakov in razpostavil močne J straže v neposredni bližini ameriške meje. j Vse naenkrat ni bilo mogoče za- i varovati in prigodilo se je zopet par napadov iu umorjen je bil še en Amerikaaiec. j Zopet razburjenje; gotovo časopisje se je zgražalo nad. celo Mehiko in pozivalo vlado, da napravi temu konec, namreč z resno vojno. Vlada v AVasliingtonu je dobila s temi ponovljenimi napadi dobro podlago, na katero je lahko polagala svoj sklep, da bodo njene čete ostale v Mehiki. ( Med mehiškim ljudstvom je z vsakim dnem nastajala ^večja in večja nezadovoljnost. V Para 11 u so napadli ameriški konzulat s ka-jmenjem; v drugih krajih so pri-I čeli ameriške državljane, ki se nahajajo v Mehiki, grdo in postrani I gledati. I J Carranzova vlada je videla, da j je ta nezadovoljnost in nemir [med narodom vsled ameriške eks-I pedicije. I I Carranza je poslal v Washing-I ton drugo noto. y kateri je zalite-j val pojasnila glede ameriških čet j v njegovem ozemlju iu tudi za-' lite val, da se čete v najkrajšem |času odpokliče. Pripomnil pa je tudi. da to ni njegova zadnja beseda, temveč, da je on in njegova vlada pripravljena poslušati even-tuelne pomisleke Združenih držav. Nihče no moro reci, da ni bii Carranza do tega opravičen. | Vzemimo sledeči primer: | lleeimo, da bi član vaše družine. u. pr. hlaipec, vdrl v hišo va-I Šega soseda ter napravil kako večjo škodo, nakar bi pribežal v vašo hišo in se poskušal skriti. Vaš so-' sed bi pridrl za njim ki ga posku-! šal vjeti; vi bi gotovo ne imeli nič zoper to. Hlapec bi pa medtem —1 [recimo — umrl ali pa iz hiše pobegnil. toda vaš so sed'bi še vedno, 'rogovilil po vaši hiši in stikal oko-13i. Ali bi mu to dovolili? Brez-' dvomno bi postali nevoljni in bi zahtevali, da se pobero iz vašega' doma. Ako se ne hi oziral na vaše zahteve, bi gotovo počeli na kak.1 drug način doseči, da bi se nelju-. bega soseda iznebili ter obenem tudi pazili na njegovo gibanje in j k retail je. V tem položaju se danes nahaja Carranzova vlada. Ali ne 7 Carranza je bil opravičen, da je (zahteval od ameriške vlade, da bi' j odpokLieaia Persiikuga. j Predsednik Wilson je, še pred-no je dal odgovor . _____________ j ^il. . v MODERNO UREJENA mmu GLAS UMU SSS VSAKOVRSTNE TISKOVIN* £ IZVBiUJS PO NIZKIH CENAH, : DELO OKUSNO. ! : IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIK*. m m m m UNIJSKO ORGANIZIRANA H W » ft POSEBNOST SOI DRUiTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETK, CENIKI I. T. D. VSA NABOttM POlURt NA t 5LGYENIG PUBLISHING 09, B2 Cortl&ndt 8L, Hew York, H. T. , Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upranil odbori ~ 7 ' Predsednik: Anton Plevel. 410 E. 5. SU New York. : ' PoilpredseUoik: Ignac Zaje, 14 ^ ' " ' fc * * a * a « I- - - - - -- IJT ' JMk Frank Petkovsek'; SiB^Mh jAvni uotar (Notary Public) > ■■H718-720 MARKET STREET ' ff^fc^TSl^^^B WACKKGAN, ILL. PRODAJA fina Tlna- la vrstne imotke, patentirana edravila. < PRODAJA vozne ilstke vaeh prekomor- * * PBONB Ml trt. t i --POŠILJA denar v stari kraj lanesljlvo la t i Zastopnik pošteno. f i 1 "GLAS NARODA' UPRAVLJA vse v notarski posel spad»- > ^ j 82 Cortlandt Street, dela- __» , i New Tork. N. T. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, „ ^ w w w w » w ^ ^ w w w ^ 'KRACKERJEV' BRINJEVEl je najstarejše in od |Xt zdravnikov pripoznano hM kot najboljše sredstvo LLji proti notranjim boleznim^ ^VkT^ Gena aa "BBINJBVBO Je: • steklenic * • »0 12 stekleni« 1S.OO J^V LL^HL v ZALOGI IMAMO ^^ tadi čisti domači TitOPINJEVEC la BLIVOV- KA kuhana v naSl lastni dlntilerljl. 1W&ZVA D^^sl NaSe cene so sledeče: Troplnjevec per Kal »2.75 lo |3.0fl La^^^Žl Sllvovltz per gal.................$2.75—»3 00 Tropin Je vec zaboj .................... S »00 jjfcSfr Cl Sllvovlta rabo J ...................... $13.00 ll 66 H je Wblskey 6 let star, aaboj .... f 11.00 Rndeča Oblo vina per gal.....60c., 00c., Me. BkfcfCvijPnS Catawba In Delaware per gal....... 75c.—SO«. Jft^gggj^^^P Za 0 In 10 gal. posodo računamo fl.00, sa --------25 gaL $2.00, ra FcCJa naročila Je sod sastouj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order ^ In natančni naslov. Za pristnost pijače JamMoM. 1 J The Ohio Brandy Distilling Co. ^^jgfiy 61Q2MM ST. CLUB AVE.. CLEVELAND, Naznanilo. Vserr. našim rojakom sporočamo, da smo se preselili iz dosedanjega mesta v mesto Detroit. Mich.; v eno najmodernejših in najbolj cvetočih mest cele Amerike. Detroit je napredno mesto — industri-jalno in v zdravstvenem oziru daleč posvetu poznano. Zato trdno tipamo, ainih prostovoljcev. Da »** bo moglo to novo predlogo. ki je postala postava, izvršiti. bodo imele Združene države veliko sitnosti in težav. Pred to predlogo je bila sprejeta ueka druga, ki je določala, da se po ve«* a armado za 20.000 mož. ^ Takoj so odprli več tisoč uradov za rekrutiranje. toda doda-nes s odobili šele okoli 6.000 ali y.000 rekrutov. Zdaj ko je bita sprejeta najnovejša predloga za 163.000 mož. bo treba še kakih 50.000 rekru-tov; poleg tega pa ta- najnovejša postava doloea. da se poveča tudi milico na 440,000. To je pri sedajnih razmerah nekaj popolnoma nemogočega, da bi vojaške oblaati spravile skupaj toliko množino vojakov, ee bi jim dale še večjo plačo kot jo imajo zdaj. Brezdvoma bodo morale Združene države poslužiti iste po ti kot so se je evropske. Že sedaj je težko vzdržati stalno armado in mornarico na dose daiiji višini potom sistema prostovoljnega prihtopa. Nek newyor ški list zatrjuje, da ni v tem me stu. kjer je človeški materijal bolj izobilen kot kje drugod, naj ti infauterijskega polka, ki bi za mogel pokazati svoje polno število. Kako pa manjka ljudi pri mornarici, smo že večkrat slišali. Vsled tega leži čisto blizu misel. da se bo opustilo prostovoljno nabiranje novincev ter poseglo po prisilnem. Najti je liste, ki so tako neprevidni, ki še sedaj omenjajo kaj takega in ti imajo na svoji strani celo logiko. Ce je Amerika v resnici v nevarnosti, če se jo uapade na kopnem, ji bo armada 500.000 do 600,000 kaj malo pomagala. Vspričo velikanskih številk v evropski vojni so te številke smešno nizke. Če se bo torej izjalovilo prostovoljno nabiranje, bomo doživeli propagando za prisilno konskrip-eijo in to se bo brez dvorna dogodilo. Kar je bilo videti pred nekaj leti sploh nemogoče, namreč nevarnost prisilne vojaške službe v Združenih državah, je sedaj po-maknjeuo radi vojne v Evropi v najbližjo bodočnost. Od strani buržoazije, in naj je republikanska ali demokratična, ni pričakovati nobenega resnega odpora. Udala se bo v '' beodoljivo'T zahtevo kot se je udal sedaj predsednik Wilson in tudi oni del. ki ni direktno interesiran pri izdelovanju municije. Na razoroženje misliti je nespametno. _ " jMPJWIjM! I MU mi »I .. ••wv-^- GENERAL FUNST0N, KI SKRBI ZA VARNOST MEST NA MEHIŠKI MEJI. AMERIŠKIH Društveno glasilo: "O L K S NAROD A". Takoj ob pričetku vojne ,ie iz dal predsednik Združenih držav resen poziv na ameriško časopisje in na ameriški narod, tiaj ostane nevtralen ter tudi ravna v javnem življenju po tem. Poziv predsednika Wilsona je bil tako času primeren, stališče, katero je zavzel, je bilo tako pametno. da je skoro vsak ameriški list obljubil, da bo sledil temu pozivu predsednika. Poziv predsednika pa je ostal le na papirju in v sramotenju drugih narodov ter poveličevanju dežele, za katero so njih simpatije. so se najbolj "odlikovali" — ameriški Nemci. Ameriški narod je mešan narod. Sestavlja se iz ljudi, ki so prišli ali sami ali pa njih očetje in dedi iz različnih evropskih dežel in ki imajo povsem naravno simpatijo za narod ali deželo, iz katere so prišli. Vsled tega je posebno za naš narod neprimerno, da bi zavzel kako posebno strankarsko ali že-leče stališče napram kateremukoli narodu, ki se nahaja sedaj v Evropi v vojni. Ce dela posameznik tako. žali s tem čustva svojih sodržavljanov. ki so ravno tako dobri in zvesti Amerikanci kot smo mi sami. Vsakdo v tej deželi, ki ni Indijanec. je ali Anglež. Italjau. Slovan ali Nemec po svoji krvi in vsak izmed teh ima svoje naravne simpatije do naroda, iz katerega je bil izšel. Zaničevanje Amerikancev. ko-jili pradedi ali oni sami so prišli iz drugih evropskih dežel, je zaničevanje ameriškega državljanstva samega. V interesu notranjega miru? napredka in harmonije med narodom je vsled tega potrebno, da se vsi Amerikanci izogibljejo vsemu, kar bi žalilo čustva njihovih sodržavljanov drugega izvora. Pri tem pa ne pridejo vpoštev le ameriški (pavijani. temveč vsi. ki žive na ameriških tleh. Če ni kdo ameriški državljan, nima še vsled tega pravice onečačati in sramotiti druge, ki niso slučajno iz njegove države in ki so drugih nazorov. V tem pogledu so Nemci naravnost nesramni. Javno v listih in brošurah zasmehujejo predsednika in zvezno vlado, ker se noče postaviti na stran nemškega cesarja. V svojih lokalih vprizarja-jo predstave, pri katerih se slavi nemške in avstrijske vladarje, d očim je dežela demokratična ter ne pozna nikakih cesarjev, prin-eev ali slične druge svojati. — Kdor je prišel v Ameriko, je prišel zato. da si služi boljši kruh in da uživa prostosti, katerih ni bil doma deležen. Zasramovati javne uradnike, ki služijo celemu narodu, je podlo in __ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V &T ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE 8E NANJ! STROŠKI DRŽAVLJANSKE ( VOJNE. Ko bili Sproženi prvi streli na trdnjavo Sumter so imele Združene države $90.000.000 dolga; letnega dohodka je bilo v onih časih povprečno $41.000.000. stroškov «j» imele pa okoli $66,000,000. Z izbruhom vojne so se povečali tudi stroški in treba ie bilo kje poiskati denarja. Z ozirom na to se je kongres julija šesta! in se posvet val glede finančnega vprašanja. 1Tstava je kongresu dovoljevala, da je nastavil nove davke. To je tndi storil; povišal je pristojbine na importirana blago in je nalovil za dvajset milijonov direktnih taks; namreč vsak, ki je imel več kot $b00 dohodkov, je moral dati državi tri odstotke. — Dohodki so bili vsled tega mnogo i .-. ji, vendar stroškov niso nikakor pokrivali. Zategadelj so naložili davke š«* na alkohol, tobak, službe, obrti itd. Sčasoma so pri->-\i obdavčevati še različno hrano itd.; tako. da so prišli časi. da je fiila malone vsaka stvar obdavčena. Od let« 1662 do 1865 je imela vlada vsako leto $780.000.000 dohodkov. Dalje so razpisali tudi vojno posopilo. ki jim je tudi veliko prineslo. Od 1. julija 1861 do 31. avgusta I s*,;, s,o imele Združene države največ dolga. Samo v omenjenem ča--U so ljudje podpisali za en bi Ijon 109.000,000 dolarjev vojnega posopila. Poleg t. ga je pa vlada izdala za v.-, kot za pol biljona baukoveev, \sled česar j* izginil malone ves kovan denar s prometa. Ljudje potem tudi niso imeli potrebnega drobiža iti so plačevali različne ma-<*n kost i s postnim znamkami ali pa s kakimi drugimi vrednostmi. Kot že rečeno za časa državljanke vojne so imele Združene države največ dolgs. Dne 31. avgusta |Mi:» Vit je bilo $2.845.000.000. Stroški so bili pa velikanski, i vsakim dnem večji. Treba je bile financirati vojsko, treba je bile plačevati obresti za ocrromen dolg dalje je bilo ireba plačevati pen II je \ vojni poškodovanim vojakom. vdovam itd. Od 3. julija 1861 do junija 1879 so dosegli stro -»ki vlade Združenih držav 6 biljo nov 1 ««.000.000 dolarjev. Med tem ku je divjala vojna, j* I.ineolu i/.Ja! dvanajst pozivov zt prostovoljec, da bi služili od ste dni do tri leta. Prvi poziv je bil. kot smo že o menili 15, aprila 1861. ko se je od zvalo 75.000 mož. Na poznejše po / i v e. zadnji je bd v decembru 1864 se jih je odzvalo še sk«H*o tri mi Ijone. izmed katerih je bilo ubitil v bitkah 67,000, na ranah jih j« umrlo 43 000, rta različnih boleznil pa 2:10.000 Toraj za Unijo je dal življenje okoli 360,000 mož. Koliko mož ie padlo na konfe-deralistični strani, se ne da natančno povedati, pač pa se domneva, da jih je moralo pasti okoli 700 tisoč. Stroški Juga so bili sicer tudi zelo veliki, vendar veliko manjši kot Severa. REKONSTRUKCIJA JUGA.^ Med tem ko je vojna še vedno divjala, je leta 1864 prišel čas. da s., postavili kandidate za bližajoče se predsedniške volitve. Položaj je bil kritičen. Na eni strani je bila demokratična stranka, ki je očitala predsedniku Lincolnu. češ, da je ta vojna največji polom in so zahtevali, da se sklene mir. pod katerimikoli pojroji in za katerokoli ceno. Dalje se je nad Lincolnom zgra-jžala tudi večina republikancev, ker se je posluževal nekaterih pra-vie. katerih mu ustava ni dovoljevala. Med tema dvema strankama je bila pa Lincolnova stranka, ki je vstrajala na tem. da se mora Unijo ohraniti, naj stane karkoli hoče. Sklicali so konveneijo. na kateri so se prekrstili v "narodno u-uijsko stranko" ter imenovali za predsedniškega kandidata zopet Lincolua. za podpredsedniškega pa Andrew Jolinsona. ki se je tudi na vso moč zavzemal za Unijo. Rcpublikau^ka stranka pa, ki ni b''a zadovoljna z Lincolnom. je imenovala Johna C. Fremonta in generala Johna Coliraue-a. — Ta stranka je zahtevala, da je en predsednik samo štiri leta in da se naj vsem ustašem zapleni posestva, da naj razmere na Jugu uredi kongres in ne predsednik in da se naj suženjstvo enkrat za vselej odpravi. Demokrati so imenovali generala George B. McClelana in George H. Peudletona. Pri konvenciji so si stavili za program, da bodo poskušali takoj napraviti mir, potem bodo pa šele poskusili obrauiti U-u i jo. ako bo mogoče. : V septembru sta bila izvoljena ' Lincoln in Johnson in 4. marca » I860 sta se zaprisegla. * Takrat je prišel konce konfede-" raciji. Dne 9. aprila so se prene-male sovražnosti in armade so se pričele razhajati. Dne 14. aprila je šel Lincoln v Fordovo gledišče v Washington, kjer ga je nek igralec, po imenu 1 John Wilkes booth, ustrelil. Ko je 1 sprožil, je zaklical: "Tako se naj > zgodi s tirani' Boothovo dejanje je bilo posle- - diea neke zarote, katero so potem - kmalu razkrili in kriminalno ka - znovali. Takoj po Liiicolnovi smrti je - nastopil predseduištvo podpred-1 sedli i k Andrew Johnson. Čakalo ga je zelo važno in veli-1 ko delo. namreč vrediti je moral o Jug. < Dalje prihodnjič)._ • i Zdaj se navdušuje za kanone, strojne puške in druge take človeštvu koristne stroju telo narod, ki je na uajvišji stopinji kulture in ki se smatra za zagovornika človečanskih pravic in sploh člo-večaustva. Ironija! Pravijo, da se morajo zavarovati in pripraviti, ker jim preti velik sovražnik. Že par stoletij so Združene države izhajale s prostovoljno in majhno stalno armado. Amerikanci s-diui sebe postavljajo za vzgled, češ. poglejte nas. že toliko in toliko težavnih problemov smo rešili mirnim potom, vrzite proč orožje in rešite vaše probleme tako kot smo jih mi. 4 Pri tem se pa sami oborožujejo in povečujejo svojo armado. — Oborožen mir bomo imeli! — pravijo zagovorniki ''prepa-rednessT\ Gola fraza ! Čemu velikanska kontinentalna armada? Zdr. državam se vendar ne treba bati napada na suhem. Seveda, ako ga izzovejo, je drugače. Združene države potrebujejo večjo mornarico. Pa ne samo veliko število lepih in ogromnih ladij. temveč tudi moštvo, katerega bi se "sovražniki" ne upali napasti in bi ga rešpektirali. Preje bi bilo treba dovršiti in izpopolniti :-tvari. ki sicer že eksi-stirajo, vendar nikakor ne bi odgovarjale v slučaju, da bi se jih moralo rabiti. Preveč kričanja, premalo — de la!... pose Dno v siucaju. ce nuna notic- j ni niti državljanskih listin ter je tujec, katerega se je prijazno: sprejelo ter mu dalo možnost, du ! si ustvari primerni obstoj. —— . Vojne sile treh držav. ; _ : ______ Mirovn<^stanje japonske armade znaša približno 280.000 mož; pričetkoin vojne so poklicali pod orožje sedem letnikov, to je približno 850.000 mož. Pozneje so vpoklicali še več letnikov; zdaj' ima Japonska 11a razpolago okrog | 1.100.000 mož. torej mnogo več kakor za časa japonsko-ruske vojne. Japonci so eden najbolj imperialističnih narodov in njih oko jim najbolj uhaja na Kitajsko. Taki armadi se Kitajska ne more upirati. Njene vojaške sile vsekakor niso velike. Reorganizacija armade še ni bog ve kako napredovala. Vrh tega so jo vodili predvsem japonski oficirji, ki so si kljub nasprotstev s Kitajci znali pridobiti veliko število pristašev. Vojna sila kitajske armade znaša morda kakih 500.000 mož. pri čemer seveda niso vra-čunjene po starem načinu oborožene in izve/bane čete. Znatna japonska premoč pa 111 preračunjena samo na kitajsko armado, temveč je tudi pripravljena za slučaj kake zunanje intervencije. V tem oziru je treba Japonski danes računati le z Združenimi državami. Edino ta ima danes svobodne roke. Toda vojaške sile Združenih držav niso ravno velike. Vojna moč Združenih držav znaša približno 100.000 mož. milica pa komaj 200,000 mož. Pač pa se upa, da se v slučaju potrebe sestavi iz rezervne milice močna armada prostovoljcev. Seveda pa je istočasno veliko vprašanje, če bi se za prekmorsko ekspedieijo priglasilo ravno dosti prostovoljcev. Brezdvomno bi bilo vežbanje ljudi vsled pomanjkanja ofieirjev in podoficirjev jako težavno. Xa morju je Unija znatno na boljšem. Ona ima: 12 dreadnoughtov. 13 modernih in 6 starejših linijskih » ladij. 16 oklopnih križa rk. 11 zavarovalnih križark. okoli 60 rušil-eev torpedov in 44 podmorskih čolnov. Ravno radi tega. ker je ameriško brodovje jako močno, je najbrže Japonska odredila mobilizacijo svojega brodovja. Japonsko brodovje šteje 6 dreadnoughtov. 4 bojne križarke. 2 zelo moderna preddreadnoughta, 4 zelo močno oklopne križarke. ki prekašajo starejše ameriške linijske lad i je. 9 starejšili linijskih ladij. 7 starejših oklopnih križark. ki niso dosti slabejše od enakih ameriških. 16 zavarovanih križark, 52 torpednih rušilcev. 16 torpedovk in okoli 20 podmorskih čolnov. Zdaj ima gotovo že tudi Japouska veliko večjo mornarico, kajti te številke so vzete iz starih štatistik; novih statistik pa zdaj države ne izdajajo. Kar se pa tiče modernega ladijske-. ga materijala. imajo Združene države neznatno premoč le glede ar-tilerije. zato pa so Japonci vdru-gem oziru na boljšem s svojimi štirimi bojnimi križarkami. Glede starejšega materijala iinajo A meri kane i premoč v linijskih ladijab. Japonci pa odločno premoč v o- klopniii križarkah. Glede torpedovk so obe državi približno enako močni. Pomisliti je treba pa, da bi v slučaju nastopa Amerike v vzhodni Aziji zamogli stopiti v akeijo le japonski podmorski čolni, kar je zelo važno. V splošnem imajo torej Amerikanci premoč nad Japonci. Japonci pa so lia boljšem vsled odločilne bližine lastnih pristanišč. ki bi jim služila za podlago. — NY zvezi z veliko premočjo japonske armade izhaja torej iz vsega tega. da za more Japonska čisto mirno delati na uresničenju svojih načrtov v vzhodni Aziji. VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo sv. Alojzija štev. 31 dne 4. julija uii prost ori-h Martinu Blažetiči na Margaret v bližini Straha. 1; Pitttfburglia vzame Ardinoa karo do Hraddock , Road. Tem potom uijndno vabimo vsi tukajšnje Slovence in Slovenke da nas omenjeni dan polnoštevil no obiščejo. Za. dobro pijačo in fini prigrizek I bo skrbel odbor. Vstopnina za. moške Hšl.OO, da me so vstopnine proste. Članom omenjenega društva pi naznanjam, da bo vsakdo mora plačati .$1.00 v društveno blagu j 110. čeprav se ne bo udeležil pik ilika, ker čisti dobiček je name njen za društveno blagajno. Xa veselo svidenje 4. julija! Martin Huda le. tajnik. (22-24—6) IŠČE SE gozdarje za .stalno delo. Dobr; plača. Gozd je lep. Vprašajte pri Meneghiini, Swallow Fork, C rest 111 on t. X. C POMAGAL SVOJI BOTRI. H. H. von Sehlieku. tovarnar ju , Bolgarskega Krvnega Čaji kateri je s stotisoči bolnih v stal ni zvezi iu danzadnein dobiva m kupe zahvalnih dopisov od onih katerim je Bolgarski Krvni Ča, povrnil zdravje, je rojak Ivai Sedlak. 1 Prospect Row. New ark, N. J. pisal sledeči list: "Pišljite mi čimpreje še en< škatljo Bolgarskega Krvnega Ča ja, k#r je ta moji botri, katera vei let 111 imela nobenega teka, zo pet istega povrnil. "Jaz priporočam to zdravile proti vsaki bolezni, ker sem se c njegovem izvanrednem učinki sam prepričal". Eho veliko škatuljo Bolgarske ga Krvnega Čaja. ki traja za pel mesecev, pošljemo za eu dolar ka morkoli: Marvel Products Co.9 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete posiljatev osigurati, pošljite 10c. več. jCENIK KNJIG* katere ima ▼ zalogi \ SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK. If. Y. MOLIT VENIKI; Rajski glasovi, elegantni vez • zapono —.70 Rajski Glasovi, v usnje vez. #1.20 Bajtki Glaiovi, v platno vei. r—.45 POUClCE KNJIGE; Abecednik nemški >—.25 Ahnov nemako-angleiki tolmač, vezan —.50 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri račun ar .—.40 Pesmarica, nagrobni«« $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni naak o iebeltj. ■tvu, vezan fl.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja t pogovorih i—.25 Slovensko-angleški in angl_ slov. slovar ti.50 Slov.-tngl in ing!, alor. ■lovar «—,50 Trtna ui in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalee —.50 Veliki slovensko aiigI eikl tolmač #2.00 Vošči Ini listi .—.25 Zgodba sv. pisma .—.60 ZABAVNE IN SAZNX DRUGE KNJIGE: Božični darovi .15 Don Kižot —.20 Erazem PredjamskJ r—.20 Pabiola —.35 Gočevski katekisem —.25 Hedvika —.25 Hildegarda —.25 Hir lands —.25 Hub ad, pripovedke, 1. In 2. zvezek po —.20 llustrovani vodnik po Go- renjakem —.20 Iaanami, mala Japonka —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romat —.45 Knes črni Jurij —.25 Krvna os ve ta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Mlinarjev Janes >—.45 Na jutrovem —.30 Na različnih potih —.20 Nedolžnost preganjana In poveličana —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —JO Pavliha —.29 Pod Tnrikim Jarmom —.25 Pregovori, prilike, reki —.23 OPOMBA: Naročilom je prilo to vini, poitni nakasniei. ali »oita ft* minnkB* Revolucija na Portugalskem —.20 Srečolovee __.29 Strelee <—.2% Sv. Notbnrga —.20 Titanik ^.30 Trojka, poveat —.50 Turki pred Dunajem —,35 Vojna na Balkanu, 13. cves. $1.89 Zgodovina c. in k. peipclka it. 17 a slikami _.50 Zgodba o povišanja —.80 Zgodoviua slov. naroda 0. Evezek —.40 Zlate jagode, vea. .—.30 Življenja trnjeva pol —.50 Življenje na avstr. dvora alj Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) .—,7i 8PILMAN0VE POVESTI: 1. ev. Ljubite svoje »ovratnike .—.M 1 2. EV. Maron. krlčanakJ deček —.25 4. rv. Praški jadek — .20 I 6. sv. Arumugan, sin Indijskega kneza ■—.21 11. ev. Rdeča in bela vrtnica —JO 12. ev. Prisega haronskega glavarja —JO 15. sv. An gel j eoinjev —JO kazuusdNIOE: Newjorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po ■ <2> Z slikami mesta New Torka po l-.ll Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —Ji ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki i J2A Balkanskih driav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojn astenaka mapa 11.60 Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kanaaa, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in Weat Virginia in vseh dragih držav po — .20 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki veaan —JO Celi svet »—Ji Velika atenska mapa D. 8. na drugi strani pa seli svet 01.60 žiti denarno vrednost, bodisi v go-ih nasekali. Poitnina i« S lov e n o ko kftloliilro B———====P1 | podp. društvo svata Barbare Efl =mi ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Iak«ff*rirui 4m 21, juurja 1902 v driav« PumtItmI*, GLAVNI URADNIKI: Pfvdsetlnlk: JOŽEF PETERNEL, Box 05 Willoek, P«. F. poUpreilseUnlk: KAItOL ZAI.AR. Roi 547, Forest Cit.v. Pa. II. jHxiprt'dseUuik: LOUIS TAUCHAR, Bin 833. Rock Springs. Wyo. Tajnik - JOHN* TBLBAN. Box 707. Forest City, Pa. IJ. tajulk: JOHN OSO L IN. Box 4!>'_\ Forest Cit.v. Ps. Blscajnik: MARTIN MUHlC, Box K»7, Foirst City, Ps. PooblaS&eiicc: JOSIP ZA LA It, 1004 North Obii-ago St.. Jollet. 1U- VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 000 Chicago St., Juliet, III. NADZORNI ODBOR: Pmlsetinlk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfiel.l St., Pittsburgh. Ps. I I. nadzoraik : JOHN TORNIČ, Box Forest City, Pa. ! II. nadzornik: FRANK. PAVLOVČIČ. Box 705, Coneroaugh. Pa. III. nabornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Oblo. i , — POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72. Ea*t Mineral. Kan«. I j«, rot u i k : MARTIN ŠTEFANClO. Box 78. Franklin. Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 5-8 Davsou Ave., H. F. D. 1, Greenfield. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: j Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%. Bridgeport. O. j I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box K15. Broughton, Pa. j II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj ee pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707. Fort ft i Ci>, Penna. Društveno glasilo: "G L k S NAROD A". • ' ; ^ ■ — - -t- ■ - j ■ OLAg H&BOftA, 28. jtjy. 1 OŠF Jigtslsvanska et =S Kalil. Jedaiti Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. —- —a GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave.. Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICB, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box G83, SaUda, Colo. VBHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, UL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2, Burley, Idaho. ^ r ' * % POROTNIKI: ffLVN JUSTIN, 1708 E. Ubth St., Lorain, O. JTKEPH PISHLAR, :j08— 6th St., Rock Springs. Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Blac k Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MKBTKL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva uv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn, Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vme pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali ncuradua pisina od strani članov te ne bode oziralo. Društveno glasilo :"QLAS N A R O D a * Človek, ki stoji ob grobovih in plaka. Ksaver Meško. (Nadaljevanje). — Lažnik? Ne vhtaue nihče, nihče ne pride? Da, ne pridejo, ker nist-iii prosil iiiko mi vrnili — iu jaz vas nisem prosil n«* vašega prijateljstva in n«* vaše ljubezni. Sami prišli iu ste s«» v k radii v moje sr-ce, vtihotapili .ste s«* v mojo !>ol lil v moje trpljenje iu v moje skrivnosti in st«- ni«* udarili in str ■di m st«.* ine izdali in prodali. Odpuščam vam... I ji m- odpuščam samo — zaz.ti s«* mi včasih i-elo. da bi naj ne plakul ob teh grobovih. Kajti to-hro j«- /«i «"I«»Veka. h }>oti svojega življenja tmli tak«* g«*o-hove: z vsakim tlmm. ki umi izkoplje nov tak g*ob. se pogreza loblj«* v .samega m-Ih*. v svoje sr-ee. v svojo »lušo z vsakim dnem ki doživi oh ujm novih takih prevar iu novih >kelečih razo«"a raiij. ^ bliža boij :->xjemu Bogu. A navzlic temu -t* mi tako ob sanjavih večerih iti v tihih nočeh, ko se zamislim v svoji samoti, osa nielosti iu zapušči-uosti nazaj v življenje in gletlam dolgo vrsto onih. ki so m i govorili, tla so ini prijatelji in tla uie ljubijo, a so me miarili v lie«* in so me izdali ill prodali v takih tihih samotnih nočeh se mi razžalosJ sr-<■«■ nehote iu nevede, in is. oči lui privro solze proti vo!ji- Ne plakam nad prevaro samo ■— doživel sem jih v ,\ivlj« nju ->e preveč, da hi plakal nad slednjo — plakam pa. da so me varali ravno oni. ki sem jim zaupal najbolj iu jih ljubil z naj iskrene j.šo največjo ljubeznijo. Kakor oplakuje šestnajstletna deva nenadno smrt svoje j»rve ljubezni, tako plakam jaz zavoljo vas. ki ste prišli in ste se vkratl-li v moje misli in skrivnosti mi ste me sunili, da sem padi i na kolena pred vami. iu sle u.e udarili v trdo roko in ste iu ste me iz • 'ali in prodali kakor Jude/ ^dajalec svojega prijat-lja ie. Gospoda. • Bil sem v hribih iu sem se vračal že v noči. Jezditi v tihi poletni noči po samotnih potih. sam. le naš«* misli iu naše sanjarije gredo z nami — nekaj čudovitega je v tem: kakor bi bral človek odlomek romance. osvetljene zmagičuim svitom luninim. Vse naokoli tire.ni je. ma- tija: spi noč ob temi. sp<» le >\ i. njive in lehe in dobrave spe — spe hribi in spe doline pod teboj — le bele megle s«' kuhajo v njih iu se «lvigajo ob lesili počasi na navzgor kakor v lahkem snu. A te ne dramijo tihega spanja vs« mira, saj so Je ujegove sanje. Vse spi iu vse molči, le peket konjskih kopit zveui v tiho. dre-rnajočo noč. Sinje nebo zre s stoterimi hi tisocerwni očmi na nočnega popotnika in mežika s svetlimi očesci, kakor bi se čudilo ali [se smehljalo nagajivo in v veselem pričakovanju. J Tupatam se odpre hipoma plam teče oko kje ob popotniku — ma-5 lo korakov od ceste strani ali pa kje tam preko gozda, na hribu kje 'onkraj doline. Strmi venomer in ' mirno v zapoznelega jezdeca, kakor bi ga pričakovalo, ga vabilo , in klicald k sebi: luč v kmetiŠki hiši je. A jezdiš mimo, speš dalje, ne meniš se, da te pričakuje,' vabi in prosi: — Vstopi *in počij ! Spe znano pot in misliš; a daleč blodijo te misli, daleč od te poti. ki jezdiš po njej. Ničesar ni ob tebi. zabijaš na vse ob sebi, — zabijaš še na samega sebe. Je ti. kakor bi plaval v polsnu po neskončnosti vsemirski. lahak in prost kakor angel nebeki. Plavaš prijetno in prosto in nalaliko dalje. vedno dalje, k nekemu lepemu cilju, ki si želi k njemu tvoje srce in tvoje hrepenenje, ki hite k njemu lahkokrile misli... — Nela!--v V srcu se je spočelo ncuado ma. globoko tam doli. kjer so dremali spomini izza nekdanjih dni. In dvigalo se je izkrca, zaki pelo je navzgor, više iu više. veliko in mogočno. in nevede in proti volji sem razodel tihi noči sanjave svoje misli. Komaj seir izgovoril iu že sem se zdrznil, ka kor i izdal skrivnost. ki bi na; polivala na veke v j^robu moje ga srca. Lahkomi-eJno sem jo iz dal. ..kobilica je privzdignila u šesa iu je poslubnila radovedno na drevju »I, poti se je zganilo zatrepetaloje in zašuštelo. — Nela!... Ves večer so mi sledili sporni Tli iia njo. nevidno sopopotniki sc mi bili na samotni poti. V zaCct-ku sem jih odjranjal. se jih bra nil, a glej. trdovratno so stopal' za menoj, prihajali so bliže it bliže. Jasnejše so vstajali pre.i menoj nekdanji dnevi, spomin' na nje so seme oklepali z močni mi rokami. Treba se jili bo otresti s sile osorno — a glej, ne odstopijo, m zbeže. ne puste me. Silijo »* sreč in v dušo iu polnijo vse kjtiekt 2 OTKBTiK.! Harris a ewing- wash. iu v*- urede udobno, povsem p< domače, prav kakor stari znanci. — Nela! Dolgo je že liiseiu videl. Lep tih večer je bil. ko sem jo vide1 zadujokrat. Solnce je padalo a zaton, viselo je uizko na«l gora mi. kakor bi se zadelo oi> pad- u na ostre f-eri gorovja in i i se ua-, sadilo, in ne more pasti v j^Iobo >"*ino. l)a. resnično, nasadilo se je in se je ranilo ob tem. in glei, \/\ rane vre kri in se razliva v mo •ročnih veletokih po vsem mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. f ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TE6A V DEŽELI - f POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ 06LAŠENI KOS - > TVOJ ZASTONJ. w ^ I Našel bo.š deželo preprežeiio z železnicami ter šole, \ eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo j boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se na- ! meni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu- f kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. J Videl boš; da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko raz- l liemh rastlin z vspeliom prideluje, kakor v tukajšnjih f krajib. * I Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar \ videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra- f jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu roja- I ke zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.4 I Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija 1 brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ame- f riki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tu- I kaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega V ne dobiš nikjer. [ PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' f i - FRANK GRAM, NAYL0R, MO. > POSEBNE PONUDBE SO: I 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, \ aker $25.00. i 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $26. I 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker / po $23.00. ^ j 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. y 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 f akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. I Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na^ \ jem ter plačam po $5.00 od akra. i Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od I #10.00 do $30.00 aker. > Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam f deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, I da se svet čisti. ( JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRA- f VHM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. l Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in l železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves ( različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban če-7 . belar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni ju- ' l aija polovico medu kot popolno plačo. I FRANK GRAM, Naylor, Mo. __^ A A A i Usmiljenka. Spisal SUrogorakl (Konec.) "Zapoj na in. guslar, zapoj «e enkrat!" je vzklikalo uekaj glasov i/ gruče, ki je jK>jjlu>aia >1» pca- gu>*larja. pevajočega o vojni iii .„,„.... i. zmagan. "Za poje m vam. O kraljeviču Marku, o zmagah nabili. silnih iu slavnih vam /.apojeui. O. olza. Nato je jel peti: Kliče Vila v L'rvini planini: 'Vrtani, Marko, inujke sin. edini!1 Tužna plaka inajka Je v rosimi. : 'Domovina vsa ji? polna dima! Grom topov. čuj. zemlja se kolebu, bojni klic razlega se do neba. Bli>k. Tu K-in je švignil v nase polje, hoj, !i deeo mojo naj pokolje? V slani. Murko! Duh tvoj iz planine plani v prsa srbske domovine! Plani v kri iii jo podžgi na slave, za\ihraj na vojno z junoii — krvavot Soluea naj ue \ idi, naj ne vidi z vezde, kdor s teboj na uiejdan mi ne grede!' lloj, 11 aš ponos, dni nekdanjih priča, duh junaški — .Marka kraljeviča, v boj že jaha silnega Dorata, bliska s sabljo mu svoboda zlata... vesela ti Vila, majka Jevrosima. Srb pred Turkom straha prav nič nima. De»*-icc. fiusinje. . . Črnogorci kadar navalijo, — vzamejo še Skadar; Srbi: Skoplje. Prizren, Baba Eski Kirkilise pule v silnem treski. . . Spo Bolgari v daljo zmagoviti, kri njih konji gazijo s kopiti: kamor navalijo, tam krvi potoki, mro, bežijo turški krvoloki... Brez moči, preplašen, brez utehe Turek bega, več že nima strehe... Vse na boj! tam v sinji daljnji dalji nase spo časti ponosni kralji*. A pred njimi.' Glej ga tam konjiča, a na konju glej ga — Marka kraljeviča! ' r Guslar je pel. poslušalcem pa je gorelo sree. Mimo se je peljal voz. V njem je sedela mlada dama — gospodična Marta Bogdanovičeva. Peljala se je na kolodvor. Vstopila" je k Rdečemu križu kot ustni-Ijenka iu sedaj se odpravlja v Solijo in od tam v Svilen, streč srbskim ranjencem, zakaj en del srbske armade je odšel pred Odrin. Bolgarom na pomoč. ** Gospod zdravnik, ali mu je že bolje!" • To vprašanje je stavila vsaki-krat mlada usmiljenka zdravniku, ko je šel od ranjenega poročnika. *'Bolje, bolje", je odgovoril vedno zdravnik s tolažečim glasom. Pri srcu mu je bilo hudo, zakaj upanja je bilo malo. A nekega dne. ko mu je stavila usiniijenka to vprašanje vnovič, ji je podal roko in dejal iskreno : "Gospodična, hvala Bogu!" Tsmiljeuka je vzdrbtela. V teh besedaii je bilo zanjo toliko sreče in utehe, da so ji na mali orosele oči. Sklonila se je in poljubila roko zdravniku z vso hvaležnostjo ljubečega srca. Zdravnik pa je de^jal presenečen : *' tiospodična .'!...** "Ne govorite... ne govorite... prosim vas... Rešili ste ga, oh, kako sKiu srečna... " Zdravnik je pa dejal počasi, naglasa je vsako besedo: "Rešil ga nisem jaz, nego vaša požrtvovalnost, gospodična. Pre bdeli sta pri njem skoraj vse noči In d asi ni vedel, da ste vi. ker jt bi vedno le nekako v polu/a vesti jO vendarle entil vašo bližino." Nato pa je dodal smehljaja: 5 "Kdo bi si mislil. da se najdet* Ukor« # g, i Usnriljenka je zardela in pove sila glavo, zdravnik pa je, še ved no se smehljaje, pristopil k drug postelji, k drugemu bolniku — . * * * Pomenik VVtimir Goat imirovit je bil izven nevarnosti. Rana j< celila, zdravje se vračalo. Ležal j< pa ie vedno najraje z napol odpr tirni očmi. kakor da gleda v polu mbu prijetno in sladko prikazen In vaakikrat. ko je odprl oči, plul njegov pogled hrepeneče p< dolgi vrst i postelj, se ustavljal n; žal poltrzavesten, viseč med življenjem in smrtjo. Zaman! Obraza, tistega znanega in sladkega o-braza ni bilo. Lu vendar je hrepenel po njem. po odsevu tistih milih sijajnih oči. ki so bdele nad njim v skrbeh in ljubeče ter «iu pripovedovale o ljubezni. Kje je sedaj ta obraz, kje te oči in ona topla, sladka usta.4! Sanjal je o njih. čutil jih je, a sedaj, ko bi lahko gledal v resnici, kje je sedaj vse to?! Ali se je motil'? Ali je bila ta vizija le plod možganov, plod rane? Kdo mu naj to razjasni?! Vsa k i krat. ko se je vzbudil, je zagledal pri postelji usmiljenko. a njen obraz mu je bil tuj. Njene oči so gledale sicer sočutno nanj, a te oči niso bile take. kakor jih je gledal v snu. Ko je poprej napol bedeč, napol v omotici vso noč in malone ves dan gledal tako znan obraz nje, katero je ljubil, kaUo se je sklanjala nad njim. da mu je sree utripalo v opojni slasti. je ta obraz zagledal sedaj le redkokdaj. v pozni noči je tu-intam začutil topel dih. sladek napoj rožnatih ustnič. Mižaje je gledal znan. mili obraz ljubkega dekleta. ki ga je pustil v domovini v Bel gradu, ki več ne mara zanj. In ni si upal spregledati, boječ se, da mu izgine slika, iti si upal razširiti rok. da bi objel ljubeče bitje. boječ se, da poseže po praznem vzduhu. Le njegove ustnice so šepetale v hrepenenju in slad-kobi: "Marta!... Marta!..." lu tedaj se je sladka prikazen sklonila k njemu. Njeno oko se je nasmehnilo. Na ustih je začutil vroč poljub. Razširil je roke nehote, hotee objeti njo iu jo priviti na sive. Ali prikazen se je umaknila iu izginila za dolgimi vrstami postelj. Odprl je oči. Luč je motno svetila m v tem polumraku je videl sence postelj svojih sotrpinov, in tam, ne daleč od njegove postelje, je stala usmiljenka in podajala ranjencu vode.J Velimir se je sklonil in njegove ustnice so zacepetale: "Marta!" f'sinil jenka se je počasi obrnila in Velimir je legel nazaj z bolest-j nim, prevaranim izrazom v očeh. "Kaj" želite, gospod poročnik Velimir je zmajai z glavo. "Nič." "Ali niste klicali?" Velimir jo je pogledal. "Vi se zovete Marta?" "Ne." "Ste Srbkinja?" "Da." Velimir je vzdihu i l in za mižal ter zasepetal: "Resnica, vi niste Marta, niste. .. " Usmiljenka je gledala nekaj času njegovo lice in se smehljala. • + * | Velimir Gostimirovič je vstal. Rana se mu je do malega zacelila. Lahko zapusti bolnišnico, da se do dobrega pozdravi v domači oskrbi. Vesel je bil poročnik Velimir Gostimirovič te vesti. Zdravnik, ki mu je sporočil to, mu je stisnil reko in dejal: "Veseli uie. da ste prestali tako rano. Na žrtvetiik domovine ste položili svoje življenje Glejte! To življenje se vam vrača in za vašo požrtvovaluost vas čaka uagrar da." Velimir se zahvali raztreseno. Zdravnik pa nadaljuje: "Pojdite z menoj v pisarno. Da ne bosta potovali sami. vas bo spremljala ena izmed usiniljenk. Srbkinja iz Bel grada." Poročnik je obstal. "Usmiljenka?" Zdravnik na to ni odgovoril ničesar. nego ga je prijel za roko in ga peljal s seboj. Ko sta stopila v pisarno, je poročnik obstal. Zdravnik pa je primaknil stol in dejal: *' Sedite, prosim!.. . No, kaj vam je. gospod poročnik?" A Velimir Gostimirovič je stal sširoko odprtimi očmi in gledal usmiljenko. ki jc stala povešenili oči tam pri mizi. zardevajoča in tako ljubka. Ni verjel svojini očem. Zdelo se mu je, da vnovič ffleda pred seboj prikazen in kakor takrat v polusnu. so šepetale njegove ustnice: "Marta!... Marta.!. .. " Zdravnik pa je dejal: "To je ona usmiljenka. gospod poročnik, ki vas pospremi domov. Upam. da se vam pod njenim varstvom in negovanju ukrepi zdrav-. je, kakor se vam je pod njenim požrtvovalnim trudom zacelila rana." j Zdaj šele se je poročnik zganil. 'Stopil j© naprej, razprostrl roke ! in -vzkliknil s pol raddstaim, pol .plašnim glasom, kakor bi *e še Starostno razmerje prebivalstva v Avstriji. Iz zadnjega preglada, ki ima za podlago zadnje ljudsko štetje, je posebno zanimiv statistični pregled razmerja naraščanja prebivalstva Avstrije. Od 10.000 prebivalcev Avstrije dne 31. decembra 1910 odpade na starostjo stopnjo do 19. leta 4448. od 20. do :?9. leta 2S56, od 40. do ;"»9. leta 1867 ter GO. leta in preko 829. Od vsakih 100 oseb skupnega prebivalstya ni bilo še zmožnih za pridobivanje, to je starih od 33. let: 32.69 odstotkov: zmožnih za pridobivanje, to je starih od 14. do 59. leta: .">9.02%. in v.starosti, ko izginja zmožnost za pridobivanje. to je starih 60 inveč let: S.29%. V dobi splošne šolske dolžnosti je bilo od vsakih 100 oseb 17.99. v čruovojniško-obvez-ni starosti od vsakih 100 navzočih moških oseb 33.63. Od vsakih 100 oseb v starosti, zmožnih za žeui-tev, je bilo. in sicer moškega spola. oženjenih 52.o, 4.3 vdovci, ženskega spola oni oženi h 50.4, vdo-velih 12.0. Med vsakimi 100 ženskimi osebami v starosti, zmožni za možitev, je iznašel delež omo- ženili: v alpskih deželah 44.5, v kraških deželah 50.9. v sudetskih deželah 51 .C in v karpatskih deželah 54.Š. Iz sestavljenega pregleda, ki mu je pridejana tudi risba, izhaja, da je v višji starosti pogosteje neznanje čitanja in pisanja, kar je predočeno ločeno po obceval-ueui jeziku. Razvidno j«*, da so pri pripadnikih nemškega in ee-ško-moravsko-slo vaškega jezika razlike najmanje. ker tudi pri starejših osebah daleč pretežni del zna citati in pisati. Že nekoliko maiije velja topri Italijanih, za katerimi prihajajo takoj Slovenci. toda z jako omembe vrednih boljšali jem razmer naobraz-be. Vmes se gibljejo črte poljskega in madžarskega prebivalstva. Največji delež analfabetov ima prebivalstvo srbo-hrvatskega. tna-loruskega in rumunskega jezika. pri poslednjem z jako vidnim boljšanjetu v novejšem času. Nemški bankir iz Mehike aretiran v E1 Pasu. El Paso, Tex.. 20. junija. — Tu so agenti justičnega departmeuta aretirali Friderika x 22-G v 2 d) ZAHVALA. Podpisana se prav lepo zahvalim rojakom in rojaikiiijain na' Subletu, Wyo„ ki ste nabrali po-[ trebne stroške za dostojen pogreb mojemu bratu Josipu Meiavc ter' ga spremili k večnemu počitku. PJ ' uiinetov" in ondotnega strežni-štva. Deloma so dali razne take lokale že zapreti ter nadomestiti z vojaškimi kantiuami ter vojaškimi domovi, ki se v njih uaha-. jajo čitalnice, pisaluice in ^vora-t ue za kino-prtf?!stilne?* Iz Kavkaza. Petrograd, Rusija, 21. junija. — i Poročilo ruskega vojnega urada glede bojev v Kavkazu se fflasi: l Blizu Diaverka ruske čete po-l bile večji oddelek Turkov, ki so i hoteli iti na pomoč drugim tur-l škim četam. i V bližini Mosula je bilo več bo- • je v. v katerih so imeli Turki veli-: - ke izgube. » Carigrad, Turčija. 21. junija. — Turška admiraliteta je izdala poročilo. katero se jrlasi. da je položaj v Kavkazu malone ueizpreme-1 njen. . Argentina upa, de ne bo prišlo do vojne s Mehiko. i Buenos Aires, Argentina, 21. ju- • nija. — Vsi krogi zelo napeto pri-čakujejo. kako se bo razvijala se- jdanja kritična situacija, ki obsto-e ja med Mehiko in Združenimi dr-1 žavami. V vseh krogih pa izražajo; e upanje, de ne bo prišlo do vojne. h iSČE SE DRVARJE v Melleu. Wis.; po $1.30 ud eor-da: dober rastoč les. Charcoal Iron Co. of America, (20-6—3-7) Melleu, Wis. NAZNANILO. SLOVENSKA MOXIIAM GODBA V JOHNSTOWNU, PA., bo obhajala ŠTIRILETNICO SVOJEGA OBSTANKA v torek dne 4. julija 1916. Tempotom nljtulno vabimo vsa cenjena društva ter posamezno rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da se polnoštevilnol udeleže našega PIKNIKA oz. iz-| leta dne 1. julija ua istem prostoru kakor lansko leto na koncu 1 Ohio St. v Constable Hall. V slu-i čaju slal»ea vrsi, zabava v dvorani društva "Tri-j glav" am Moxham. V spored izleta in glede zabave; bode pa pozneje objavljeno. Odbor SI ov. Moxham Godbe. ' J os. Rogel, predsednik. (21&24—6) Rad bi izvedel za naslov svojega: brata JOSIPA KORDIŠ. Doma! je iz vasi Ret je št. 70, občina | Loški potok. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov. da jra mi na/.uani. ali naj se sam oglasi svojemu bratu: Anton Koidiš, 146 Drzie St., Mansfield, Ohio. (19-23—6) ■ ' m^^mDr- Rich ter j ^ ^^^^^ I p ^^^^^^ INDIJANSKA REZERVACIJA v Colville. Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400.000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom a poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilno ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevue listine, ako naznanite, kje ste služili. Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash. (12-6—17-7) j POZOR, ROJAKI! j 7."»0,000 akrov dobre rodovitne zemlje je v Washington!! odprte [/.a naseljevanje ali homesteade, . Pošljite $1.00 za zemljevid iu iu-j formacije J. Po t osli u ik. 709 —2nd Ave.. Seattle, Wash. (1:1-21—6) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, ;da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik ep* i Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. TIr»ravništvo "Glas Naroda", gR^girs^jygrrgrit ^^^ ^ a |i Importirane Franz Lubasove harmonike j; so razprodane. Imel bom zalogo yrwjLb■ VJ3. l' j ll zopet po končani vojni, ter se za m^gffl^jqSllfc. 2 J [ pozneje rojakom priporočam. jSggft x3 Kupujem, prodajam in poprav-\ Ijam stare rabljene harmonike po a^^HHK;J; ' dogovoru; izdelujem nove KOV- I ^ ČKE po $6.00 ter nove mehove » S od $6.00 do $10.00. Delo trpežno 5 m zanesljivo. d g* Alois Skulj, ; 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. \ the ROSENBAUM co LIBERTY $IXTH AND PENN, PITTSBURGH, PA. "SH" GREEN TRADING STAMPS ŠE POLEG NAJBOLJE VREDNOSTI. BARGAIN BASEMENT PRAV POSEBNA RAZPRODAJA - 2*64-0 ženskih in de k leskih Middy bluz! 75c.do*L00 _ $1.25 do $1.50 $1.95 MIDDY BLUZE MIDDY BLUZE MIDDY BLUZE 49c. 79c. 95 c. Hitri uakup, dobre zveze in razne koncesije vse to omogoči tako nizke cene. . Izdelano je vse iz težkega platna, kotenine in kainrika. Otročje mere od 6 do 14. let. Ženske mere od 34 do 40 čez pas. Postrežem bodete boljše in hitreje ter prihranili boste čas in denar ako zahtevate Kn ANNO KSBZKOWSKO. SLOVENSKI ODDELEK SREDNJE NADSTROPJE. -JS5- - 1 GfcLAS NAHODA, 22. JTJN. 1916. m M 1 M I * N M — Ali je tmli ou dedič T — se je začudil. Agrieol. — Seveda. — Toda, kaj je s teboj? — Bled si kot zid. — Kaj mu je V — je odvrnil Dagobert. — Vprašajte rajše. kaj nam je vsem? — Pre varil i so nas, strahovito prevarili. — lu vsled te prevare se ur bi I odpeljal otroka iz daljne Sibirije. — Vi? — se j«* začudil staree. — I*a vi že vsaj niste. ... Pri tem se je prijel z obema rokama za glavo iu strmel v Da Roberta. — Ali me ue poznate? — je vprašal stari vojak. — Kaj ? — Pa že vsaj niste Dagobert ? — Seveda sem, kdo pa sem. — Da Robert Daudoin. — Dagobert Baudoin. Stari rokodelee je planil k njemu in mu začel stiskati roke. — Oh. vi najboljši med dobrimi, vi najbolj plemeniti med plemenitimi! Vi. ki ste rešili mojega sina iz tolikih nevarnostih ? — I)a. večkrat sem mu bil rešil življenje. —- Čakajte, ali niste omenili otrok .' — Moj sin ima vendar samo enega otroka, hčerko, kaj ne? Vaš sin. moj ljubi general, vaš sin je srečen oče dvojčic. — Kje sta pa? — je vprašal staree. — Ta veleblagorodui gospod je bil tako preslepil mojo ženo. da ju je poslala v samostan. — Pa to še ni vse — se je oglasil Agrieol. — Ne samo deklic, tudi mojega gospodarja, gospoda Hardyja so spravili ob dediščino. —-Kako se je vendar to zgodilo? — se je začudil Simon. Gospod Hardy ni vendar ničesar veJtl o teh stvareh. — Morda ga je pa njegov urijatelj speljal na led. — To bi bila največja nesramnost ki si jo moremo misliti. Tedaj se je oglasil abbe Aigrigtiy: — Zdaj je pa že čas. da se prenehamo prepirati. — Mir naj bo in kouee besed. — Ne. ne, tako hitro se pa ne bomo zmenili. — Ako ste se mislili vi polastili premoženja, ste gotovo pozabili, da ima do tega denarja še par drugih ljudi pravieo. — Džalme ni tukaj, ali kako ga že imenujete. — Tudi Hardyja ni. — Saj je vendar njegov prvi delavce iz-ijvil, da mu ni ničesar znano, o tej stvari. — Gospo«i notar, prosim vas. napravite kotiee temu prepiru. Ko vj je bi! Aigrignv svest. da mu ne more živa duša na svetu odvzeti le dcdščine. so se vrta znova odprla iti ua pragu se je pojavila ženska. Ko jo je Gabriel zagledal, j«* znova zakričal. — Samuel in Batsc-ba sta padla na kolena, vsi navzoči so pa začudeno gledali in niso .edeli. kaj bi storili. — Se eelo Kodin je bil stopil za korak nazaj. (Dalje Drihodujič). dobit« "GLAS NAHODA" skoal »tiri mesece dnevno, ixvzemii nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" Uhaja dnevno na iAtih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v Štirih mesecih. "GLAB NARODA" donate dnevno poročila s bojiiča In raznt slike. Sedaj ga sleherni dan raspotOjamo 13,0001 — Ta itevflka jasno govori, da j« list salo rasttrjan. Vse oeobje Usta jo organisarano In mpada v strokovne unijo. Lahko se pošlje denar sorodni, kom, prijateljem in znancem, ka-' tcri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka-j dar nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. , Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu nc mogli ur odi ti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Brezplačen nasvel in pouk "TUE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" sa državo New York varuje priseljence (er jim pornags, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v □atnralizacijskih radevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence ua Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEB1ENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure svečer. Urad v Buffalo: 704, D. 8. Morgan Building: Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. POZOR ROJAKI! m nulla mm. »—«lr« •»•» kakor io4 t« motkt brk« ia brado. Od toga McJla nastaja « «tlb todaih krsanl in dold ImJo ktkor ta« notkiatnisl brki ta brada ia aabodo odpa«a In okolici naznanjamo, da jik bo obiskal sai zastopnik JOHN KUM&S, d je pooblaKas pobirat!*naroi-■ino sa list Glas Naroda. Upcav**Gla* Natoda. * w'r * PLEŠASTIH NIKDAR VEČ.1 Prof. Loug-ov Magnetitni glavnik I odstmni prtih. ikjvsjm'kJ rast' in suiltraiil izpadanje las. Ozdravi glavobol. So ne zlomi. Cona $1.00. Moški žepni eesnik za brke iiOc. l'o sprejemu te s rute. po- j šljeiuo kamorkoli. 1'isite: Norellv Sales Co., P. O. Box 11552, Pittsburgh, Pa. POZOR, GOZDARJI! Potrebujemo delavec za delati drva. Plača je od kvarta $1.20. gozd j«' !•']». Dnevna plača za či-ščenje okrog klal'ter. da se lahko /. vozom zraven pride, je pa $1.90. drva nakladati na voz pa t-.OU, ua kare in konje goniti pa $2.20. Za naualjne podrobnosti >bmite se na: Rudolph Debelak, Box 4:J, Forest Lake, Mieli. (17-23—6) Veliki vojni atlas Mifgkojocili se evropskih drža? bi pa bobni? skih posestev rseb yelesiJ, Obeega 11 runih ceml|evkk>«. mi 20tih straneh in vsaka straw je 10'/2 pri 13Vi; pales velika. Cena ammo 25 ceni o?. Manjši vojni atla« nhsoja davat ranih Mnljarkkr na S straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cen« samo 18 cantor. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa I5c. v znamkah iu uataučeu naslov iu ini vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem od jemu damo popust. Slovenic Publishing Coatpan*, 32 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno ua njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa vojskojocih se evropskih držav, Volikoet je 21 pri 38 palci H. Cene 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojuib ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope (1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedi-njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor na pri mer od Italije. Rusije. Neiueije. Francije. Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno iu vsak stane 00 centov. Naročila iu denar pošljite ms: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. I j Kaj pravijo pisatelji, učenjaki lu državuikl o knjigi Berts pL S Suttuer. , ? "Doli z orodjem!" | Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim u21t % koui prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga eek S vpliva na človeka in obsega nebroj lepth misli. p Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla niariame Stael nI -( bilu ua svetu tako slavne pisateljice kot Je Sattoerjera. % Prof. dr. A. Dedci: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedanje- jj gH rasa. Ko človek prečita to tujlgo, mora n'ebote pomislit], da 3 se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. ^ Dr. Lud. Jakobevskl: To knjigo bi C-lovek uajraj^e poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. t. 3 Štajerski pisatelj Peter Resegger ptse: Sedaj sem v nekem K gozdu pri (Jrieglacb Iji sem bral ku''go z naslovom "Doli z orol- S jem !'* Prebiral eem jo dva dneva neprenehoma in tsedaj lahko reCem. da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko nem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vm kulturna jezike, da bi jo imela vsuka knjigarna, da bi jo tud) ▼ y šolab ue smelo manjkati. Na svetn so družbe, ki razširjajo Sveto J5, Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjal« to K knjigo? 3 Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jib y kdaj bral----5 C. Neumann Hofer: — To Je nijbolJSa knjlgs, Ur so Jih spi- K aa 11 ljudje, ki ee borijo za svetovni mir. ' ■/ Haas Land f na shodu, katerega je Ime! leta 1880 t Berlinu)': S Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vaškemu jo liom po» K ■udII. Naj bi tudi ta kujlga naila svoje apostoljc. ki bi ill tujo 5 krilemsvet in učili vse narode. « Kioanrni aiabter Donajewski je rekel r nekem svojem goro- ■( ro r ijwlauakl zbornici: 9aj je bila pred kratkim v posebni knjigi J opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben roja- 5 fikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta j pL Suttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim. ■( da ae ne bo nlkdo reč navduševal sa vojno, če bo prebral to knjigo. CENA it CENTOV. 3 Marsfajis Je pri: ' J Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . New York City, K. Y. lyuMuxuuiu^ ar "OLAg WABODA" JE »DIHI SLQVgHBP PWroOg V GC ZDM&IIB BB2AVAH. — VAE0ČITZ f E VAS J | j Pozor! Pozorl t I V zalogi imamo iz starega kraja importirane A ! S R R E. \ ! Cena 60 centov s poštnino. p j FRANIC SAKSER, j 82 Cortlandt Street, Hew York, H. Y. i [ S Kos letos nimamo t zalogi, ker jih ni mogoče f dobiti iz starega kraja. Srpi so nam "Ostali še od £ prejšnjih zalog. i Slovenska Društva -i- t po vseh Zjed i njenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI * ! društvene tiskovine, ae vselej obrnejo j na slovensko unijako tiskarno i ^Gevelaodska Amerika" Mi Isdelojemo vse drnitrene. trgovake In privatum tiskovine. Nala tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh aloranakih t ia kar en t Ameriki. Piiite za ceno vsake tiskovine aam, prodno se obrnete kam dra> ram. Pri nas dobite lepie. cenej ie ia bolj i« tiskovino- CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIE AVE-CLEVELAND. O. mt a. a. m mm a. ^r ^ ^ ^ . Rad bi izvc»|« l za naslov svojec^ brata J A .VEZA STE.MBKR GKH. Doma j«' i/ Zaibič pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene ro jake. <"•«_' kdo vo za njtigov na sLov. da «_ra mi javi, ali na.i se pt sam oglasi. k»-r poročati mi imam n< kit j važnega. — Autoi Stemborger. liox U1G, Kant', Pa 21 -Zi—(i) a OPOMIN. {-j Vse 011«". ki mi kaj dolgujejo. r-j opominjam, da mi vrnejo do 1">. j- .julija. Kdor s.- m- oglasi, bo ob-t . 0 i-. javljeii priliodn,Me s pKjlijim ime- >a liom. u' ?'runk Želeauikar. u! (podomaee Cesarjev iz I^ke vasi ) u. Box 811. Woodlawn. Pa. I (22-^i—6) evoen 8UGi VEČNI ŽID. (Priredil J. T.) mt ( Nadalje vanje >. Peto poglavje. GABRIELE RENNEPONT. — A|?rico! ti si tukaj? - In vi moj drugi oee tudi? — Sam Bog vaju je poslal. Dapobert j«, objel (iabricia in pristopil k Aigri^iiyju rekoč: — Kdo ste vi? " Kdo «>te vir tra je vprašal Aigrignv in zaškripal z zobmi. Da go bo rt je zaiiieljivo pogledal. — Aigrignv jv vztrepetal in odstopil za korak nazaj. Notar in SulllUt.| vedela, kaj bi počela. — AgricuJ in Ga briel sta pristopila k Dagubertu kot da bi -a botela pred nečem ob \ a rova t i. — Tako, vi me ne poznate? — je siknil Dagobert. — Ne. — Bes ne 7 Danes gledate ravno tako čudno, kot se gledali pred dvajsetimi leti pri Moekern. — Ali še veste, kaj vam je bil rele! tedaj general Simon? — Ali se ne spominjate več. ko vam je rekel: — -laz ue izročim nobenemu izdajaleu svojega meča! — Ali še »este, ko »e je bi! splazil k nekemu ruskemu grenadirju iu se mu dal ujeti* Poleg generala je stal gardist, iu tisti gardist sem bil jaz. Aigrignv ni vedel, kaj bi počel. — Naslonil se je na mizo iu za jeeal: — Kaj hočete? — Ničesar drugega, kot razkrinkati hudobneža, ki je hotel oba otroka generala Simona >praviti ob dedšeino. — Otroka nista sama. — Upoštevati je treba tudi gospodično Uenuepout de Cardoville. - Oče, kaj govorite? — Hčerki generala Simona? — je vpra šal Gabriel. — Da. Gabriel, tudi hčerki generala Simona sta dedinji veli kega premoženja, — in zategadelj ju je ta hudobnež dal zapreti v samostan. — Gospodično Cardoville je pU poslal v biaznico. — Za božjo voljo, kaj govorite? — Da. to je res. — Zato jili tudi ni tuka.i. — Nikar se ue boj. niseui ju zastonj pripeljal iz Sibirije. — Hvala B«»gu! — Da. res je. — Se pravočasno Nem prišel. Moj Bog zaradi mene naj bi otroka izgubila dedšečiuo? _ j,- vzkliknil Gabriel. — Moj Bog. kaj mi je padlo v glavo, da sem * stopil v Red * — Kaj govoriš. Gabriel? — je vzkliknil Dagobert. Oče. ja/ sem bil edini izmed vseli dedičev, ki sem bil pravočasno navzoč. Vsa dedeščitm je potemtakem moja. — Tvoja? je vzliknil Dagobert. To je prav. — (Jotovo bos delil z otrokoma in z gospodično CarJoville? — Oče. motite se — je odvrnil Gabriel. — Kot elan Reda ne >mein imeti nobenega premoženja. — Ves denar, katerega dobim, je last Redv, »ie pa moja. 7~ Kako" Če ga v a last ? je vzkliknil Dagobert in pokazal na Aigrignivja. —- Jaz ga poznam, ne boj se. — O11 je napravil tvoji družini vse. kar je mogel. — Samo škoda, da niso bila njegova dela dobra, pač pa slaba. —Čakajte zdaj v, mj jt. mkaj posvetilo \ glavi! — je vzkliknil Agrieol. — Zdaj pa že vem. — Veš zdaj sem se spomnil je rekel Dagobert. — Ko so te spravili v Red. so že dobro vedeli, kaj boš podedoval. Naenkrat so v-sj umolknili in začeli drug drugega opazovati. Iz vseh pogledov je sijalo sovraštvo. — Toda gospod — je vzklikni slednjič Dagobert iu se obrnil k notarju to vendar ni mogoče, da bi bili reviei oškodovani. — Gospod, to ni moja skrb je odvrnil notar. — Jaz moram de lati natančno po predpisih. — Mogoče je vse res. kar mi pravite, toda to me čisto uie ne briga. — Ob določeni uri je bil samo gospod Gabriel navzoč in zato je on dedie vsega premoženja. — Ako bi hotel kaj drugače ukreniti, bi si uakopal na glavo zelo veliko odgovornosti. — Vsi so bili presenečeni, vsi bo zaeeli vprek govoriti, samo (Ja briel je neka j premišljeval. Park rat je odkimal z glavo, potem je pa stopil sredi sobe in za čel govoriti z odločnim glasom: — Ker postava ue more pomagati mojim dedičem, jim bom sku šal po m o ga t i jaz. edini dedie. — Podedovano premoženje izročam ubbeju Aigrigny-u z naročilom, da naj ga toliko časa hraui. dokler se ne javijo vsi dediči. — Ne. tega ne morem storiti — je odvrnil Aigrignv — iu to iz enostavnega vzroka, ker seui sieer član Reda. nisem pa Red sam. — Ce je pa tako. izstopam v tem trenutku iz Reda. — Imenitno! Izvrstno! — sta vzkliknila Dagobert iu Agrieol. Tedaj je zakričal Rodiu s svojim piskajočim glasom: — Gospod uotar, prosim pojasnite mlademu možu. da je lažje prelomiti prisego kot pa ovreči zakonik. Notar ni inogcl odgovoriti, ker je tedaj s Samuelom vstopila ue ka druga oseba. 6osto poglavje. DOBER D U Hf Vstopil j«. Faringlii. — Rodiu se je stresel, pa se je takoj zatem zopet pomiril. — P rine Džaluia — je rekel Faringlii je do»pel iz Indije ter prinesel seboj svetinjo, potom katere je pooblaščen do velike dedščiue. — Tudi ou? — je vzkliknil Gabriel. — Tudi on je dedie? Citatelj m« gotovo opominja, da sla potovala Gabriel in princ Džaima okupaj u« Fnacosko. — Ds. da v že ^iHitnui. — Indijce mi je bil povedal, da je bi-!a njegova mali Francozinja. — Kaj je ž njim? — Kako se mu godi? Fariurbi uiu ui odgovoril, ampak je pogledal Rodiuu ostro v oči ter govoril in uarlaš^v«! vsako besedo. f — Včeraj sem bil pri priueu. — Rekel mi je. da bi zelo rad prišel sem. pa ne more. ker ima še drugod svoje interese. — Celo noč 6cas bil pri lijem. — Ko >**ni .se zjutraj za trenutek odstranil, je nekam odieL — Vse povpraševanje po njem je bilo brezuspešno. — Ker |a imam rad. sem »e sam namenil sem. — Žal. da ga ui — je odvrnil notar. — Zdaj nima nobeue pravice do dedaeine. Tedaj se je pojav ia na pragu neka druga oseba. Bn je oče generala Simona, visok iu močan starec — Agrieol] inu je stopil nasproti in mu podal roko. — Vi ste tukaj, gospod Simon? — Seveda, fant, ravnokar sem se pripeljal s pošto. —.Gospod lianij bi bil sam prišel, pa ga je zadržala bolezen njegovega pri-aataiia* ~ .j Ir.j," '-..-,;-*-» Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.