KATOLJSK CKRKVEN LIST.
»Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 9. listopada 1888.
List 45.
Shod katoličanov na Dunaju.
Razpošiljajo se navdušeca vabila po vsi Avstriji na veliki katoliški shod, tabor, ki bode od 26. do 29. tega mesca na Dunaju. Minulo je že enajst let od pervega in doslej edinega katoliškega shoda za vso katoliško deržavo našo. Naj boljši in naj slavniši katoliški možje kličejo verle katoličane k velikemu shodu, da se pomenijo, kaj bi bilo storiti katoličanstvu v prid, sedanji čas, ko je sv. Cerkev v hudih stiskah.
Taki shodi pripomorejo, da se misli pojasnujejo, da se verni v mislih bolj zedinijo io navdušijo za to, kar je naši sv. veri v korist.
Na takem zboru se vse prevdarja in presoja, kar bi bilo koristno katoliški stvari; kadar pa se zbor razide. se dobre misli, sklepi in načerti razširjajo po vsih deželah, ter utegne biti od tod korist prav velika.
Zato gospodje odborniki in osnovatelji tega zbora prav goreče vabijo, da bi se jih mnogo iz vsega cesarstva vdeležilo tega važnega shoda. To je toliko bolj želeti, ker bliža se čas, da se doverši dvoje imenitno obhajanje, to je, maš niš k a petdesetletnica §v. Očeta Leona XIII in štiridesetletni ca našega presvitlega cesarja. Ta shod bodi kakor nekaka krona teh dogodkov; naj se zbero tehtni možje v katoliški shod, ki naj bo pomlajenje katoliških prizadevanj.	. „ . .. .
Ta shod bo budil cerkvene misli in želje; bo pa tudi domoljubno delo, ker bo pospeševal družbinski mir in katoliško krepost, in ravno to vterjuje ob enem Avstrijo; zakaj podlaga Avstrije sloni ua katoliškem
kerščanstvu.	„ .
Obravnavala se bodo velika vprašanja sedanjosti, skeleče družbinsko ter socijalno vprašanje, povdarjala se opravičena zahteva verske šole, razpravljala se načela za šolske nauke, gojitev vede in umetnosti, časnikarstvo in slovstvo, — vse tako, da se podpira prestol in oltar, ter se rešijo milijoni deržavljanov časne in večne nesreče.
Vse to in tako prizadevanje pa zročujejo gospodje osnovatelji v varstvo Jezusovega presv. Serca in priporočajo v molitev vsim, ki ljubijo Boga in njegovo Cerkev.
Načelnik temu vravnavanju je slavni katoličan grof Anton Pergen; vsih odbornikov skupaj je 40 katol.
mož, kakor: gr. Belkredi, gr. Braudis, gr. Kar. Chorinsky, Kar. gr. Falkenhayn, gr. Nostic, tudi naša rojaka, deželni glavar dr. Jož Poklukar in kan. sem. vodja dr. Jan. Kulavic itd.
Kdor se želi tega shoda vdeležiti, mora do 15. tega mesca naznaniti s polnim svojim naslovom itd. dr. Sim. Hagenauer-ju na Dunaj (I. WolIzeile 3), in priložiti 3 gld..za stroške shoda in za poročila, ki se mu bojo poslala. Tudi naj manj znani vdeležniki prilože priporočilo od kterega odbornikov. Pošljejo se jim še do časa karte za znižane cene na železnicah, ktere veljajo tudi za vstopnice pri zborih.
Po končanem shodu 29. t. m. bode skupni obed za omejeno število oseb zarad tesnih prostorov. Kteri se ga želi vdeležiti, priloži še 3 gld. več — ta cena brez pijače. — Odbor je oskerbel in bo vsakemu naznanil ceno bivališča. Imenik tacih gostileu dobil se bo v pisarni katol. resurze (L, Annagasse 9, in pri razdelitvi vstopnic (I., Wollzeile 3). Legitimacije za znižano ceno pri železnicah se dobijo pri odboru; toraj naj vsakdo tudi prej ko moč naznani železnico io postajo, kje bo pristopil.
Naznanjajo še tudi:
V	ponedeljek, 26. nov. ob 7ih zvečer bode po-zdravljenje vdeležnikov in vstanovni zbor katoliškega shoda („Mu8ikvereinssaal,u v mestu, Kiiostlergaise 3).
V	torek, 27. nov., ob 8ih zjutraj bo slovesna »v. maša v stoljnici sv. Štefana. Ravno ta dan od 10—12 dopoldne in od 1 — 7ih zvečer bodo pripravljavna posvetovanja, ločena po tvariuah.
V	sredo, 28. nov., ob 8ih zjutraj, v cerkvi „am HofM mertvašnice za umerle deležnike 1. katol. shoda. Od 10—12ih dopoldne io od 2—6ih popoldne pripravljavna posvetovanja. Ob 7ih zvečer pervi določevalni zbor.
V	č eter te k, 29. nov., od 8—12 dopoldne posvetovanja pripravljavna, ob 2eh dopoldne arugi salepo-vavni polni zbor. Ob 6ih zveččr sklepna seja, potem
gostija za slovo.
Opomnjeno še bodi, da je odbor svoj namen, da •kliče katoliških mož k posvetovanju katoliških zadev saznanil sv. Očetu Leonu XIII, ter prosil k temu apo-•toljskega blagoslova. Sv. Oče pa so močno pohvalili ta namen in osnovo ter podelili apostoljski blagoslov.
Kdor tedaj ima čas in potrebnega beca, naj se vdeleži; ne bo mu žal.
mm
... /v [<•
IV T
.r I

Zavetnik učiteljev na ljudskih šolah.*)
Sveti Kasijan (ime pomeni strogega moža) je bil prišel kot goreč oznanovalec svete vere na Tirolsko, kjer je v mestu Šabloni (Saben) vstmovil šiofiio, katero t>o kasneje prestavili v Briksen. Najberže je imelo njegovo goreče delovanje le malo vspeha, ker svetnik se je vernil uazaj v Italijo, ter ondi v mestu Imola ali Svila vstanovil deško šolo, z dobrim namenom, nedolžno iu še nepokvarjeno mladino pridobiti za kerščau-stvo. Med tem ko je bral, pisal, številil, se trudil z učenci, sadil je ob enem v mlada serca seme prave kerščanske ljubezni, ter jim tako vcepil spoštovanje do kerščauske vere, strah in stud pred grehom, ljubezen
00	pobožuosti. vsib lepih čeduost. Njegovi učenci niso napredovali sijajno sam) v veduostih, temuč odlikovali so se t*i d i s skromnostjo in nravnostjo. —
Tako je prišlo v začetku četertega stoletja grozovito povelje cesarja Dijoklecijana. vse kristjane poiskati, v ječo vreči, da, celo pomoriti, če bi se brauili od poganske gosposke češčeuim malikom darovati.
Kdnijan je bil pervi peljan pred pogansKega sodnika. Prinesli m majhen kip Jova (Jupitra), najvišjega poganskega maltka. Kasijan je vzel kip v roko ter ga v sveti gorečnosti treščil ob tla, da se je takoj razbil, iu je dejal: „Tu imate vašega boga. ki sam sebi ne more pomagati, ter ni nič druzega, nego podoba grešnega človeka, ki je pred davnim časom živel." S strahom in grozo je gledalo io poslušalo zaslepljeno ljudstvo, ter zahtevalo, češ. oskrunjevalec bogov mora umreti. Tudi sodnik, kateri bi k t razumen mož bil lahko spoznal, kako abotuo je češčenje malikov, je iz časnih ozirov temu pritegnil; mislil je, da mora ostro iu krivično postavo trmogovo spolnovati in bal se je za svojo službo, ter ;e priterdil želji ljudstva. Oosodil je Kasi-jana k smerti in izdal ga je njegovim lastnim učencem, ter jih uahuiskal, da uaj ga usmertijo. Toda, Ker so se otročja serca upirala, svojemu učitelju kaj žalega storiti, uabnjskali so dečke, češ, da je njihov učitelj čtrovnik, preklinjevalec bogov, hujskač iu zapeliivec l;udstva, io da se mora zato s smertjo kazuovati. Nato ho svetnika slečenega privezali k stebru, in zapeljani otroci so potem grozovito gerdo delali z njim: eni so gi s tablicami bili v obraz in po glavi, drugi s čertali
1	odli, mu mesarili kožo in cele kose mesa z njega ter-gali. S takim terpinčenjem so zedinovali še prehudo zaničevanje in psovanje.
- Sveti mož, učitelj ten otrok, se ni z nobeno besedico pritožil nad uehvaležnostjo svojih učeucev, temuč poterpežljivo je prenašal dolgo in grozovito mučenje. Terpel je spominjajo se Boga in Zveličarja z vso po-hlevnostjo io še na ves glas Boga hvalil, dokler ni i/.dihnil svoje lepe duše v roke svojega Zveličarja, za čegar čast se je toliko vojskoval, delal in terpel. Kristjani v I^oli so ga pokopali; pozueje so ga prenesli v prezalo cerkev. Njegovo truplo, razun nekaterih svetinj, ki se časte v Briksnu. počiva v stoljni cerkvi v Imoli. Njegov god se praznuje 13. avgusta.
Kakošni pa se nauki posnemajo iz tega?
1.) Kako*- je vstanovil sv. škof šolo v Imoli. in bil ondi pervi učitelj, tako so skoro vse šole v kerščanskih
*) Malokaki stan je tako potreben posebne pomoči dan danes, kakor učiteljski, ko se mladina tako zgodaj na slabo nagiba, da bi Bog dal dobrih učiteljev, tem pa tudi moč, ds bi mogli serca mladine k Bogu obračati in vsega hudega varovati. Iz tega namena naj nasleduje nekaj iz življenja zavet-nika učiteljev.
deželah vstanovili duhovni, cerkveni služabniki zderže-Vali jih in dopolnili. Šola, kakor zgodovina spričuje, je hči sv. Cerkve. Kerščanski misijonarji pričoo svoje delo navadno s šolo. Kteri šolo tergajo iz duhovskih rok, delajo naj večo krivico: ne bo se jim dobro godilo. Prav nehvaležno iu ne manj nespametuo uelajo tisti, kteri še vedno vpijejo in počenjajo, kakor da bi bila šola kdo ve v kaki sužnjosti, ako je v duhovskih rokah!
2.)	Sveti Kasijan je porabil vsak šolski predmet k pospeševanju božiegd strahu in kreposti. Vsak uiitelj naj ravna na isti način, tako bode ljudstvu koristil, in si bo pridobil časne in večne zasluge.
3.)	Nehvaležnost je večkrat plačilo sveta Vsak učitelj lahko doživi od posameznih spridenih učencev to žalostno skušnjo; toda znal se bode tolažiti, če se navadi, iz Ijuoezni do Boga vse svoje dolžuosti spolnovati. Ena zelo potrebnih nalog učiteljev pa je tudi ta, da naj velikrat učencam zaterjuje, kako velika dolžnost učencev je hvaležnost za dobrote in kako ostudna pregreha je nehvaležnost.
4) „Upogoi otroka svojega že od njegove mladosti." To je zlat nauk večne Modrosti. Zdi se neverjetuo, da bi otroci svojega lastnega učitelja tako neusmiljeno mučili in morili, pravi Ott v svojem živijenjopisu o sv. Kasijanu; toda zuano je iz skušnje, kako so muogokrati še čisto mladi otroci nagnjeni k hudobiji in k grozoviti prešernosti. Že mali in malo zavedni otroci imajo dostikrat veselie kaj raztergati, razdjati, nad čim se znositi, koga udariti. In kdo ue ve, a kako jezo velikrat kriče, cvilijo, z nogami odbijajo, po tleh se valjajo! (Videl sem otroka, mislim, mohamedanskega, ki je v debelem prahu na trebuhu ležal iu grozovito cvilil m razgrajal. Pa tudi odraščenega, gobovega človeka v Jeruzalemu, v Cedrovskem dolu sem videl, ki je v svoji nesreči enako počenjal, ker najberže ni razumel kerščanske poterpežljivosti.)
Starši in odgojniki iz opičje ljubezni take napake velikrat prezirajo, ali pa jih še *ami pospešujejo, misleč, da otrok je še ueumen in ne pomislijo, kaj bo izrastlo iz tbc;h nevarnih uagujenj k hudobiji iu razposajenosti. Hudobija raste z otroci vred, io ne da se več ukrotiti; od tod je toliko budomušjih otrok, odraščenih sinov in hčer. dostikrat svojeglavnih služabuih oseb iu poslov. Marsikteri gospodarju, gospodinji nobene ne zamolči, ko bi si imel jezik dati izdreti! Tudi marsiktera žena ogreni vse življenje v hiši z vednim godernianjem nad možem, ali pa s tem, da po dolge dneve rivec kuha. Se ve, da s tim tudi tistih mož ne zagovarjam, ki ne žive tako, kakor je dolžnost kerščanskih soprogov. To je po večem od tod, ker eni in drugi iz mladih dei niso prav odgojeni, zlasti ne po kerščansko. — Pa koliko tudi celo samomorov in druzih nesreč izvira iz tega!
Zato, pravi Ott, imajo starši sveto dolžnost, z vso skerbljivostjo iz mladih sere pukati osat svojeglavnosti, hudobije in termoglavnosti. Nikoli ne smejo pri otroku terpeti svojeglavnosti in nasprotne terme; torej šibi ne prizanašati, zakaj Modri pravi: „Kdor šibi prizauaša, sovraži svojega otroka."
O sveti Kasijan, zvesti služabnik Jezusa Kristusa! Sprosi pred prestolom Najvišjega staršem in rednikom pravo, sveto ljubezen do otrok, otrokom pa strah pred grehom in gorečo ljubezen do Boga in bližnjega. Amen.
De impedimentis ad perfectionem.
Plura sunt, quae animam a perfectioue abducere p088UDt Piaepriroi* impedimenta removeanrur et sic via sternatur facilior od perfectiouem. Obstacula veniunt primo: a sensibus dod custoditi«. Quae sunt igitur pericula sensu um? Cum „caro concupiscat adversus špiritom", impe-ditur anima saepius a profectu io virtute per seosus non recte custoditos. Periculosi sunt praesertim seosus tactus et visus.
a)	De sensu tactus sic ait s. Tbomas 1. p q. 76. a. 5: „Omoes alii seosus fundaotur super tactum. Uode si debilis est io resisteotia seosus tactus, etiam alii sunt debiles seu ad ruioam faciles."
Maximum periculum a seosu tactus ideo veoit, quia hic iu toto dilatatur corpore et propiu* sensuali-tatem excitat. Qui corpus suum delicate tractat ac ei io omnibus commoditatibus indulget, periculo virtutis violandae facile objicitur.
Mort.ficandus est ergo tactus, toieraodo incomodi-tates aeri*. tempestatis, operum laborio-orum. vitando igoaviam et acediam quoad corporis quietem et somnum, supcipiendo etiam aspera quaedam, uti tlagellationes, oratioues genibus tiexis et bracbiis extensis, cilicia et similia. Praeferendae sunt autem poeniteotiae. quae carnem affligunt, sed illam ooo dilacerant cum saoguiois effusiooe: caverdum quipne est. ne asperitatibus na-tura oimis frangatur et oificiorum impletio impediatur.
Attendendum porro est, ut tx-eruue poenitentiae cum interno mortificationi* špiritu iungmtur; secus illae potius superbiam foverent Humilienrur ergo spi-ritus et caro; tunc erit mors, per quaui dicit Apost. (II. Cor. c. 4. v. 10—12) manifestari vitam lesu in carne nostra mortali eamque operari in nobis Mortificatio sen-suum vitam Christi patientis in nobis dum coitra vita 8ensuum mortem animae operatur.
b)	Sensus visus exinde periculosus agnoscitur, quia magna est svmpathia oculi et cordis. et maxima pars impressionum ab oculis venit. Unde Ierem. c. 9 v. 21: „Ascendit mors per fenestras.u Et Iob. 31. 1: rPepigi foedus cum oculis meis, ut ne cogitarem quidem de virgine."
Fraenanda est ergo curiositas et circumspiciendi voluptas non solum quoad illicita. sed in licitis etiam; tunc enim facile a vitiosis oculus cavebit. si obiectis indifferentibus ad nutum voluntatis claudatur.
Oculi temperantia attendenda praesertim est in conversatione cum personis alterius sexus, ut nostrae et aiiorum virtuti consulamus. Caeterum bene haec duo distinguas. intueri seu oculos figere et videre. Primum. quod a nostra omnino pendet voluntate, valde periculosum est.
c)	Quoad sensum auditus ait Eccli. 28. 28: „Sepi aurea tuas spinis." Ex quibus verbis patet. pericula etiam ex hoc sensu multa obvenire eiusque custodiam valde oecessariam fieri. Impressiooes quippe malae io aoima producuntur a licentiosis vel praviš colloquiis, a caotu lascivo etc. Nec solum damna in castitate, verum etiam in aliis virtutibus pati quis potest ex sensu aurium non custodito, prouti ea, quae audiuntur vel contra charitatem, aut contra humilitatis spiritum in se ipso fovendum.
Mortificandus est sensus auditus per fugam illicitae conversatioois vel turpis aut liberioris cantus, nec non repressione curiositatis in multis, etsi nou illicitis, au-diendis.
d)	Sensus gulae non custoditus copiosaiu praebet concupiscentiae materiam. Per iotemperantiam quippe corpus ad turpem inertiam vel ad incom-pOMitam hilsritatem et etiam ad lioidinem dispo-nitur, dum mentis acies ad orationem rerumque caelestium intelligeotiam hebetatur. Qui palato domioan oescit. ad virtutem solidam numquam eluctabitur. Recte Cassianus: PImpos«ibile est aa-turum ventrem pugoas loterions homiois oon experiri.a Et liber de Imit. Christi ait: „Fraeoa gulam, et omoes camis coucupihceotias facilius frenabis *
Non solum autem vitaoda est iotemperaotia cibi vel potus. sed sensus gustus refraenandus est per vo-luotaria8. etsi exiguas, sed frequeotes abstioeotias, oon quaereodo delicatiora. ooo edeodo ad satietatem oec praeter boras consuetas etc.
Cum refraenatiooe gustus temperaotiam qu< que linguae coniungimus. Linguam vocat apost. lacobus uuiversitatem iniquitatis, unde elucet linguae refrae-nandae necessitas, ut in quitates vitentur ac laesiooes huius vel alterius virtutis, castitatis. cbaritatis, humili-tatis, iustitiae etc. Praeceptum Ecclci (28. 29) aureum est: „Verbis tuis facito stateram et fraenos ori tuo rectos; et Psalmista orat:" Pone, Domine, custodiam ori meo et ostium circumstantif jiis meis. (Ps. 140. 3) — Duplicem quippe custodiam dedit linguae Deus. aentium et lubiorum, ut quodammodo sensus linguae iuter iimites honestatis retineatur.
Qui vult ergo virtuti ac perfectioni studere. huic sensui recte fraeuando attendat oportet. „Si quis putat se religiosum esse. non refraenauN linguam suam .... huius vana est religio." Iac. 1. 20.
Fiet enim de illo, quod dicitur iu Prov. 10. 19.: „In multiloquio non deerit peccatum."
Quandoque conscientiae ceteroquio timorstae con-fabulaudi dulcedine nimis capiuntur; sed bae quoque in seipsi8 experiuntur, quod ait liber de Imit. Chrinti: „Quoties inter bomines fui, semper minor bomo redii;-et alibi: nFacilius est omnino tacere, quaa verbo oon eicedere."
e)	seosus odoratus mioime videtur periculosus. At-tamen exquisitae oblectatiooes io oduriferia liquo-ribus, ULgueotis etc. seosualitatem eicitaot et teotatiooes attrahunt. — Porro niaia circa ipsum mollities. praeterquam quod homioem etl>*mioatum produot, ipsis etiam officiis oegligeodi« « ccasi« oem praebere potest e. g. iu iLfiriais visitaoais. iu coo-fessiooibus excipieodis. (Fo). Arch. D. Gorit.)
A.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. V praznik vsih Svetnikov in vsih vernih duš dan je lepo vreme privabilo tisoče ljudi na ljubljansko lepo pokopališče. Vsak se je, djal bi, skušal, kako bi bolje okrasil grob drazib svojcev, in človeku, gredočemu po pokopališču, videlo se je, kakor bi bila prelepa livada.
Tudi so se odraščeni pričujoči postavno obnašali; le nekteri smerkolini, ki niso vredni, da bi v nekdanji »Lovševi jami" z mačkami kosili, so resnoboe pričujoče s tem žalili, da so sveti kraj skrunili s taba-kovim dimom, ki se je kadil izmed njihovih černih zob, ker ni bilo koga, da bi jih bil za uho prijel io bacoil s svetega kraja.
#
Ne bom opisoval prelepih starih in novih spominkov. kteri pričajo, da imamo v deželi do-Ui umetnih mož, pa tudi vernih in hvaležnih sere, ki sebe in svoje drage umerle časte s spodbudljivimi spominki, ktere jim na grobe stavijo.
Pristaviti smemo tukaj, da spominek blagemu r. g. Jož. Jeriču izdeluje g. Vodnik in 4a bo stal nekaj čez poldrugi sto gld. Upamo, da ga bo prav lepo zveršil. Tudi je že zložena dobra tretjina darov za ta namen. Deželi je pač sami v čast, da se mu kaj čednega postavi.
Še je priliga omeniti, da prav lepe ograje k večim spominkom verlo lepo izdeluje g Anton Belec, klepar v Št. Vidu nad Ljubljano.
Taki spominki so stalni in žive opominjajo k molitvi in dobrim delom za naše ljube pukojnike. Tistih ueštevilnib drazih vencev iu trakov je pa v novi dobi take muožice, da se »me že potrata imenovati; ako bi se le tretji del tega obernil za ubožne (recimo tudi — dijake), za ss. maše itd., bilo bi umerlim silo veliko pomagauo; tako pa — zdi se mi — velikrat doni glas iz groba:
Vaša „zadnja čast" predraga Malo mertum nam pomaga!
Iz Ljubljane. („Rimski Katolik II" *j — Hus-heretik.) Kakoršnega lista smo želeli dolga leta slovenski inteligenci, zlasti mladini, tacega imamo v dr. Ant. Mahničevih krasnih snopičih z imenom „Rimski Katolik.- Ravno je prišel na evitlo II. zvezek, ki zopet ima izverstne, ča*u primerne obravnave, daljše in krajše spise. Kolikor smo mogli v naglici pregledati, so res vse pohvale vredui spisi in le želeti je. da bi se to delo prav močno razširilo. Vsi prijatelji resnice naj si za to prizadevajo. Ne 2 gld., kolikor zua?a celo-letna naročnina, temveč dva rumena cekina je vredna vsaka knjižica.
Obseg druzega obširnega zvezka (224 str.) je naslednji: Rimski papež in prostest. — Več luči — o ker-ščanskem idealizmu. — Katoliški liberalizem. — Pisma o vzgoji. — Nekonfesijonalna šola, vera. uarodnost. — Čertice o ruski cerkvi. — Narodna prosveta. Ljudska šola. — Pamet in sv. pismo o narodnosti. (Kulturni pan-slavizem.) — O bistvu cerkve. — Listek: Iz dnevnika Štef. Hudulje.— Židovstvo in framasonstvo. — Slovstvo: rGorazd."—Ogled po katoliškem in slovanskem svetu: Gr. Tolstoj o veri. — Rastoči vpliv katolišse ideje. — Poljski glas o narodnosti. — Hus heretik pa češki narod. — Iskra božja.
Naj postavimo tukaj, kar piše o Husu krivovercu, ki ga proglašajo za ^rešitelja češkega naroda " Pravi namreč na str. 222 in nasl.:
lius-heretik je baje rešitelj češkega naroda!
Po raznih potih se tudi naša mladina poučuje, kakor bi nekdanje husitsko gibauje bilo jedini, neizogiben pogoj sedanjega obstoja naroda češkega. Blagodejen ta vspeh se pripisuje posebno Husovemu uporu proti oblasti cerkveai. To prepričevanje vliva v mlada, svojo narodnost strastno ljubeča serca nenaravnost sicer, a gotovo nezaupnost in sovraštvo do cerkve. Katoliki se morajo tej zgodovini, od protestantov izmišljeni, odločno ustavljati z verskega in narodnega stališča.
Recimo, česar pa ne priznamo, da bi češki narod brez Ilusa bil narodnostno — časno umeri, a umerlo bi jih ne bilo toliko v njem versko — večno, kakor jih
*) Naročuje »e lahko v ,,Katol. bukvami/4 v Ljublj., ali pa v Gorici pri opravništvu „ Rimskega Katolika."
je umerlo s Husom. Častna narodnostna smert ni tako grozna, kasor je večna, verska........ Ako smo katoliki, moramo ta aksijom priznati!
Husov upor proti cerkvi ni škodil le neizmerno cerkvi sami, ampak uničil je tudi vspehe, katere bi gotovo bil sicer imel na narodnostnem polji v interesu češkega naroda in drugih slovanskih rodov.
Da je Hus, priborivši svojemu narodu dostojnega vpliva na vseučilišči, ostal pokoren sin svoje cerkve, gotovo bi ne bilo toliko tisoč dijakov zapustilo Prage. Ker je tedaj versko, ne narodno sorodstvo družilo in razdruževalo, vseučilišča praškega niso zapusstili le Nemci, ampak i Slovani sosednjih dežel. S tem pa je vseučilišče praško prestalo biti duševno središče slovanskih rodov, kar bi gotovo že po naravni svoji legi moralo postati poprej ali poslej. S padom središča, kamor bi se bila mladina slovanskih rodov hodila učit, pala je tudi mogočnost jedinstvenega jezika slovanskega!
Upor Husov proti cerkvi je pa škodil češkemu narodu tudi na časti in fizični moči.
Na časti: Že v srednjem veku je bila največa nečast in sramota biti odpadnik od cerkve. Husitsko gibanje se je porodilo iz narodnih in protiverskih življev. Radi tega je kmalu sosednjim katoliškim narodom veljalo ime „Čeh" toliKO, kolUur heretik, verski odpadnik! Sam Palackv, protestaut, ki je bil baje jeden iz potomcev Ilusovih, pravi, da so v nesrečnih husitskih bojih „narodi začeli češko ime sovražiti in zaničevati."
Ne le čast, ampak tudi fizično moč je spodkopala revolucija Husova proti cerkvi. Hus je razdelil narod češki v dva sovražna tabora. Boj se je vnel: na tleh razrušeni so ležali pomniki visoke omike iz Karolove dobe. Hus je zakrivil Lipau, Hus je zakrivil Belo goro, ker je svoj narod versko razklal. Isti Palacky pravi, da husitsko gibanje „za češki narod samo ua sebi ni bilo tako srečno iu spasonosno, kakor bi se bilo sicer na-djati." V istem zmislu ponavlja Palacky (III. 2. XII. 1.) o Husovem delu: „Popolno vničenje starodavne avkto-ritete glede deržave in cerkve, potegnilo je za sabo
tudi vničenje narodne jedinosti in sloge.....
za te dobe (husitiko) štelo se je najminj petero glavnih strank. V nedostatku zunanjih bojev začeli so se bojevati doma; zmaga v Domažlicah, zagotovivši varnost domovine od sovražnikov, je postala grob jedinstva in sloge češke. En del naroda se je začel vedno bolj oklepati tujcev, da bi mogel z njihovo pomočjo potlačiti drugi del." rPo Husu razdraženi narod češki ni prišel niti do verskega niti do deržavljanskega miru, dokler se ni kopal v lastni kervi na Beli gori." "*)
In vendar je ravno upor Husov proti cerkvi (kakor se lažnjivo terdi) — rešil češki narod?!
Potem recite, da niso liberalci liberalni v lažeh ! 1!
Na Savi je bila žegnansko nedeljo dvojna služba božja Veselila se je posebno ta dan vsa tara svoje prav lepo prenovljene cerkve. Mogočni varh nekdanjim brodarjem, sv. Nikolaj, je dobil letos ozališano stanovanje, za kar se je pridno delalo od spomladi do jeseni, in popravila se je cerkev znotraj od verha do tal. Dobra vdova je v ta namen darovala toliko, da se je odbila tretjina stroškov. Vse je tako čedno prenovljeno, da vsacega razveseli, kdor stopi v cerkev, ktera ima tudi stare znamenite slike v stranskih oltarjih.
Bog poverni stokrat vsim, ki so pripomogli k omenjeni cerkveni olepšavi!
*) Primerjaj Bludy a Iži v „dčjin&h" Sp. A. Hlavinka.
Iz Teržaške škofije, 7. oktobra 1888. (Sv. Rožni venec. 1. Tertine bolezni. 2. Lek proti strupu. 3. Rožno-venška cerkev Terstu.) (Dalje.) II. Koža ia rozga ali loža ste si oekoliko aorodoi besedi. Marija ]e skrivnostna roža io plemeuita loža. Kadar rožni venec molimo, rože Kraljici nebeški spletamo, a tudi plodovito terto vsa-jamo, iz katere priraste lepo grozdje in okusno, sladko, močno vino. Neke cvetlice (rože) so posebno izdaten lek proti kačjemu strupenemu piku, in za isto slovi kot najbolji lek močno vino ali žganje. No v cvetlicah je strup in lek, isto v vinu in žganju. Ni je primerniše in v življeuji bolj rabljene prispodobe kot je otrov io bolezen iu duševni otrov in dušna bolezen — greh. Bodisi da učinke otrova razmatramo, ali način ozdravljanja. „Kaj je prav za prav v strupu, ki tako strašuo deluje, še zdaj ne vemo." (Erjavec. Golazni str. 78.) „Ne kemično, ne mikroskopično (drobnogledno) preiskovanje ni do današnjega dne še pojasnilo, kaj je strup, in kakor sostavine tako delovanje kačjega strupa je še s temo zakrito." (Bock: Das Buch des gesunden uud krauken Menschen str. 460.) Isto terdi g. Schreiner v koledarju družbe sv. Mohorja 1. 1888 str. 69. „Kaj je strup? No, na to vprašauje s kratka niti odgovoriti ne moremo." — Kaj pa je greh? Tudi na to vprašanje s kratka odgovoriti ne moremo, in žali, malo je takih, ktere bi groza spreletela, ko slišijo besedo greh. Kakor je skrivnostna in strašna stvar, tako pogubo in smerto-nosno zlo je greh. —
Sv. oče papež Leon XIII so v svoji okrožnici iz dne 20. aprila 1884 posebej nekaj zdravil nasvetovali ubogemu človeštvu proti otrovauju od skrivnega društva framasonskega, zoper „to uagnjusno kugo, ki leze po vseh žilah detžav." — Ako so vsi narodi na zemlji več ali manj otrovani po „stari kačiJ; veudar obupati ni, kajti „ozdravliive je (Bog) storil narode na zemlji." (Modr. 1, 14.)
Veliko lekov so poznavali, ali saj terdili so, da jih poznajo, od nekdaj ljudje na svetu proti kačjemu strupenemu piku. Sleparsko praznoverno zagovarjanje — podobno poganskemu bogočastju in svetni filosofiji in modrovanju. Kakor se s čaranjem strupene rane ne ozdravljajo, tako vsakoverstno v tisočerih oblikah in običajih javljajoče poganstvo ni moglo in ne more ozdraviti od onega „strupa, kateri vsak greh in sleherno zlobno delo pusti v duši" (S. Jan. Krizost.)
Starodavni pisatelji in zdravniki so imeli na ponudbo pripomočkov. Tarentin in po njem Adrijan pravita, da se treba s hrenovim sokom pomazati po životu, in da nobena kača več ne škodi. Ateneus in Galenus priporočata pomarančin in limonov sok. Apulej meni, če se enkrat s šibo udari, da kača koj oterpne, ako pa večkrat, da je potem še bolj razljutena. Albertus terdi, da naj se stolče v prah rastlina aristo-1 o hi j a (volčje jabelko) in žaba, iu to naj se pomeša s černilom. Potem napiši z onim černilom listič, ter ga verzi pred kačo in bo koj oterpnila. Drugi so kače derli in serca njih ohranili, katera ro kot lek prodajali. Sam slavni naš Valvasor je imel take neumne vraže; piše namreč, da je na tešče pojedel kačje serce, in da je terdno zavarovan 8 tem lekom proti kačjemu strupu. (IV. B. cap. 38.)*)
Kako se dandanes razumno ima lečiti, poveduje knjižica »Golazen, pis. Fr. Erjavec 1874" na strani 87. in dalje.
Vse, kar je ondi rečeno, se kaj lepo vjema tudi glede ozdravljenja in dušnega otrovanja — greha.
*) Le prevečkrat slišimo, da je se dan danes med narodom veliko veliko vraž, in mnoge še bolj neumne in škodljive, kot so bile nekdaj.	Vr.
1.	„Kdor ima ostro rezilo pri sebi, naj rano, kolikor se da, globoko izreže." — Ni li to podobno resnemu premišljevanju in izpraševanju vesti, s katerim se rana raziskuje, 'in odpre, da ložej otrovaoa kerv
odteče?
2.	„Naj rano, ako z ustmi do nje more, iz se rka
—	če nima ranjenih ali razpokanih usten, ker sicer z izserkovanjem ne samo ni pomagano, temveč nevarnost bi se povečala; ni treba pa p >žirati, — naj se pljune iz ust." — Kaj primerna podoba čiste spovedi. Ako radovoljno en sam smertni greh pri sv. spovedi zamolčiš, so tvoje duševne ustne ranjene, in mesto polahčanja, se še huje otrova. Greh treba kasor iz skeleče rane izser*ati in ven pljuniti — spovedati se ga.
3.	„Izrezana rana se mora takoj izprati z vodo
—	ali s kako jedko tekočino." Greh — dušna rana — se ima še s solzami pravega kesanja izpirati, to je sicer jedka (huda) tekočina, ali jako zdrava. „Samo izpiranje pa ne pomaga, ako se rana ni izrezala." Ne pomaga zunanji kes, in žalovanje zaradi časnega, svetnega zgu-bička in škode vsled greha.
4 „Ako ni pri rokah rezila — hitro rano obriši in pritisni palec na njo in tišči, kar moreš, da strup dalje ne stopa v kri. Dobro je tudi pičeni ud nad rano prevezati, da ostrupljena kri ne more proti sercu." — Grešnik mora koj po storjenem grehu se skesati in terdoo skleniti, da ne bode več grešil. Le sam ta pomoček pa malo velja. Tako sam terdni sklep, ako ni v zvezi z drugimi pripomočki greha se iznebiti, ue pomaga dolgo.
5. Omeniti moramo še izžiganje rane. — Skušnje so naj bolj poterdile, da naj od strupa ranjeui pije salmijakovec in pa žganje ali sploh vinski cvet. — Tudi pri zadostovauji za greh je prav, da se človek spominja na „večni ogenj," te.- da 8 av. Avguštinom govori: „Tukaj žgi, tukaj reži, o Gospod, pa v večnosti prizanesi!"
Nadalje pravi knjižica „Golazen": rIzverstuo zdravilo proti kačjemu strupu je vinski cvet v kikoršni koli vpojni pijači, bodi si kakor žganje, slivovica. rum ali močno vino." Več kakor strah pred peklom in smradom, xi je v njem, kar je vpodobljeuo v smerdečem amouij*ku in salmijakovcu, uaj deluje v sercu spokor-nika in ga odvračuje od hudega in od zlih nasledkov greha obvaruje ljubezen goreča do Boga, ki je v viuu in močni pijači poznamenovana. Tudi kerščansko modrost ali filosofijo nam predočuje vino. Na ženitnini v Kani Galilejski je rekel starešina ženinu: „Vsak človek da dobro vino pervič, iu kedar se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihrauil." (Jan. 2, 10.) Kristus še le je dobro vino — nebeške svoje nauke na svet prinesel. Le tako modroslovje, tri sloni na evaugeljskih resnicah, je pravo, dobro vino, pravi vinski cvet, ki človeku od krivih naukov otrovanemu zopet zdravje, moč, veselje podeli. „Vino razveseljuje serce človeško." (Psalm. 103, 15.) Takšen izdaten lok proti ostrupljeuemu svetu, kerščansko modroslovje, priporočajo sv. oče papež Leon XIII v krasnih, duhovitih svojih enciklikah, ali okrožnih pismih. Pa kakor Kristus pravi: „0e je kdo žejin, naj pride k meni in naj pije" (Jan. 7, 370); in na drugem mestu: „Kdor bo pil od vode, ktero mu bom jaz dal, ne bo žejin vekomaj" (Jan. 4, 14); tako Modrost večna, in po nji Marija govori: »Pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojega sadu.. Kteri mene vživajo, so še lačni, in ki mene pijo, jih še žeja." (Sirah. 24, 26. 29.)
(Dalje nasl.)
Ne boj se!
(0 vsih Svetih.)
Zakaj bojiš ae pristopiti
V	tibotni, posvečeni vert? Saj tudi za te je odpert, Saj mu ue moreš se ogniti.
Glej v duhu — le ta vert krasan, Na tisoče ti rožic šteje, Ki vae ljubezoi aolnce greje, — Vertnar njegov je dobro znan.
fovsod izbira drage klice, Prihod ima v cesarski dvor, Palačo, kočo, in v zapor; Ne omeče ga jok solzice.
Si zbira rožice pomladne, Ki komaj pokazale cvet, Ugledale ao ravno svet; Presaja jih v gredice hladne.
Poletno cvetje se žareče, Ki se življenja veseli, Jesensko cvetko, ki medli. Presaja iz dozdevne — »sreče.tt
On ruje močnih zel 8teblovje, Ki svet mu poje medlo čaat; Ne praša: ima li oblaat? Ter spravlja v drugo jih domovje. -
V	domovje. da! — kar tu življenja Ima, pobira ta vertnar!
Zapade zadnjič V8e mu v dar, Kar se rodi — ima sdpenje.
In ti. ki zdaj ee plah oziraš, Stopiti v vert se ta bojiš, Mar meniš, da mu ubežiš Zato, vertnarja ker preziraš? —
Imej obličje mlado, krasno, Oblečen bodi v sam škerlat, Na vsaki veselici svat, — Uživaj vsako srečo čaano; .
Naj dela avet ti sladke upe, Le bodi zdrav orjak močan, In slaven, — uka velikan, Imej srebra, zlata na kupe!
Prišla bo zdajci „Božja dekla," — Namigne rezno ti samo, In v gredo pojdeš z njo tamno,— Ko tvoja ura se bo stekla.
Ne boj se! — vidiš te gredice? — Približaj se, zvesto poglej; Ki serčno ljubil si jih prej, — Tu spe si bratci in sestrice.
Tu oče spi ti, ljuba mati, Prijatla skriva grob globok, Tu spančka dragi tvoj otrok, Tvoj angeljček priserčni zlati.
Če tudi krije nje gomila Občuje z njimi duh naj tvoj; Molče vele ti, čuj! — nocoj: »Ljubezni smert nam ni ugasila.
Zakaj bojiš se pristopiti Tu k nam na posvečeni kraj? Edina pot od tod je v raj, Le grob zamore nas združiti. —
O moli za nas verno, zvesto, Io mi prosili bomo tam, Ko 8e odpre ti groba hram, Da sprejme te uebeško mesto.
Bo tvoja duša prosta greha, O blagor tebi tisti čas! Objel te bo nebeški kras Tam, kjer življenje več ne neha.
Na svidenje! prijatelj mili! Spomiojaj nas se — boj nikar, Če v Bogu loči nas vertnar, V nebesih bomo se združili." —
Radodav.
Razgled po svetu.
Rim. (Zvezdica pisateljem.) Sv. zbor za „Indexu, ter za preiskovanje bukev iu spisov, je poslednji čas dal neko določilo, ki je zelo podučljivo za pisatelje. Iz Barchioon8ke škofije bilo je namreč omenjenemu zboru predloženo delce z naslovom: „El Liberalismo es pecadou — »Proatomišljaštvo je greh." Pisatelj je Feliks Sarda. Predloženo pa je bilo zboru tudi drugo delce: „Refutacion del integrismo, id est: Refutacion de los errores conte« nidos eu el opusculo: „El Liberalismo es pecado." Pisatelj je D. de Pazos. To poslednje delo terdi, da v preš-njem delu g. Sarda so pomote in čutiti je, da je precej pihal proti Sarda-tu.
Sveta kongregacija je pervo in drugo delo resno prevdarila. Toda v pervem oi našla nikakoršnih pomot zoper trezoi nauk, temveč izrekla je, da pisatelj pervega dela Don-Sarda je hvale vreden, kajti on s tehtnimi dokazi redno in jasno zreli nauk odmenjene tvarine predlaga in zagovarja, brez žaljenja kogar si bodi.
Ni pa bila enaka sodba izrečena nad drugim delom, de Pazos-ovim namreč; kajti v neki zadevi potrebuje to delo poprave, verhu tega pa se ne more hvaliti način, kakoršoega pisatelj rabi bolj zoper osebo Don-Sarda kakor pa zoper pomote, ktere si misli v spisu tega pisatelja.
Zato je sveti zbor zapovedal. da naj D. de Pazos, opomnjen po svojem škofijstvu, umakne iztise svojega dela, kolikor je to še mogoče, in naslednjič, ako se namerijo kaki aporeki, naj se zderžuje vsakterih psovanj proti osebam, kakor uči prava Kristusova ljubezen: še toliko bolj, ker naš Sv. Oče Leon XIII močno priporočajo. da naj se zmote pobijajo, ne ljubijo pa in ne poterjajo ruganja proti osebam, in še zlasti odličnim v učenosti in pobožnosti.
Sveti zbor to škofu naznanja s pristavkom, da sme to razodeti tudi verlemu diecezanu D. Sarda-tu v prid umirjenja njegovega duha. — Obširniše prim.: Acta . Ord. Min., fasc. X
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. (Vesoljni namen za mesec lis to pad (november.) a) Glavni namen:
Ter peče duše. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
(Kc-nec.)
A kako kažimo svoje sočutje v djanji?
Za one, pri kterih ne moremo blizo biti ter jim pomagati, t. j. za večino terpečih duš, vsekako le z molitvijo.
Pred vsem molimo, da naj gre, če je božja volja, kelih mimo vseh onih. ki tako britko terpe, da bi ga jim ne bilo treba izpiti do dna Vsaj je tako tudi Zveličar v smertnem strahu svojega presv. Serca molil za se in za nas. A ni bila Očetova volja, da bi bil šel kelih mimo, in poslal mu je zato angelja, ki ga je poterdil, da je izpil kelih za se io za nas.
In tako tudi mi terpečim dušam izprosimo angelja moči, da naj jih poterdi v veri in v upanji iu v ljubezni.
Gospod naj poterdi vero terpečim. da sami ne nehajo moliti ob času obiskovanj«. nOtrok, jaz sem Gospod, ki daje pomoč ob času stiske: pridi k meni, če se ti slabo godi. To je, kar nai bolj ovira tolažbo iz nebes, ker se prepozno oberneš k molitvi." (Tom. Kemp. 3. 30.) Serce, oko in roko povzdigni pred vsem v verni molitvi v nebo ti. ki te je zadela roka Gospodova, da spoznaš, da je Gospod, ki te tepe, hoteč te ozdraviti, d& se te, spoznavšega Njega, ne polasti prevelika žalost. Če je kdo žalosteu, piše sv. Jakob (5, 13), naj moli; po zgledu svcjega Odrešenika na Oljski gori, vporablja naj tudi druga milostna sredstva sv. Cerkve, ss. zakramentov, ki so viri svetega veselja, tekočega iz Jezusovega Serca, ki je bilo v neizmerno žalost vtopljeoo v getzemanskem vertu. Molitev in ss. zakramenti dado moč, milost Kristusovo, ki toliko more storiti v slabem mesu, da se tega, česar se po naravi boji, pred čemur beži, v dušnem ognji poloti, da se mu to še celo omili." (Tom. Kemp. 2, 12.)
Taka serčnost in tako veaelje v terpljenji priraste tako rekoč samo iz serca, če duša ne vidi le v luči vere. da prihaja slednjič vse iz roke Gospodove, in ue od slepega slučaja, in tudi ne iz hudobnosti ljudi, ki bi nas znabiti pred vsem radi mučili, temveč verhu tega tudi še v upanji apozna, kako dragocen zaklad imamo v terpljenii, če tudi dostikrat čisto nič nanj ne mislimo. Uboge duše v vicah nimajo tega zaklada, ker si s svojim terpljenjem ne morejo ničesar več zaslužiti; angelji in svetniki nebeški bi nas morali zato zavidati, ko bi bili sploh zmožni še kake želje, ki bi mogla motiti njih blaženost. Terpljenje čisti, povzdigne in bogati dušo, stori nas večje ter zmožnejše ljubezni in vživanja božjega za celo večnost. „0 da bi bil vreden, kaj zarad Jezusovega imena terpeti! Kaka čast za te, kako veselje vsem svetnikom bož|im, kak lep zgled drugim ljuaem; kajti V8i hvalijo lepo čednost, poter-pežljivost, če prav jih le malo hoče voljno terpeti." (Tom. Kemp. 2, 12.) In vendar je terpljenje edina pot k poterpežljivosti, ko bi lahko zbirali, tedaj bi ai morali želeti za to življenje malo veselja, a veliko stiske in nadloge zarad Jezusovega imena, ker bi bili tako njemu in vsem njegovim avetnikom podobnejši, sej na zemlji ni nič Bogu dopadljivšega, ljudem nič koriatnejšega, kakor če voljno za Kriatusa terpe.
A seveda pri sercu, ki Boga ljubi, se taka volitev sama ob sebi ume, in za tako ljubezen do Boga terpečim dušam moramo moliti, da voljno, kakor mora biti po uku svetih očetov, božje terpljenje v prid ljudem poplačajo s terpljenjem ljudi za Boga. Terpljenje samo bo potem zopet naj vspešneje redilno sredstvo take ljubezni, kajti, kakor je imel sv. Ignacij Lojolanski navado reči, noben les ni tako pripraven, da vzderžuje ogenj ljubezni, kakor križev les. Ljubezen zopet, popoluo darovanje, ki po Jezusovem zgledu sama na se pozabi, da se daruje za Boga in ljudi, je sama zopet naj zdat-nejša tolažba v terpljenji.
Ker pa je ta ljubezen temeljna misel, delajoča moč molitvenega apostoljstva, zato njegovi udje ne bodo le sami v naj hujem terpljenji, ktero koli naj jih zadene, v popolnosti ljubezni iskali pomoči, temveč toliko gorečuejše tudi skušali, da jo po studencu molitve napeljejo iz Jezusovega Serca v serca njegovih vernih, posebno zanj terpečih. In ker je naš Odrešenik obljubil: Jaz bom duše. ki so se mojemu Sercu s posebno pobožnostjo posvetile, v njih stiskah tolažil, zato nas mora že samo to poterditi v pobožnosti do Sv. Serca. potem pa tudi vneti, da tudi druge za to pobožnost pridobivamo, da se tako tudi vdeleže v terpljenji in v križih tega zdravilnega sredstva. Pobožnost k presv. Jezusovemu Sercu je pobožnost ljubezni, in njena popolnost je popoloost ljubezni. Kjer je pa ljubezeu, pravi se. oudi ni terpijeuja ali, če je kje terpljenje zarad ljubezni, ondi postane terpljenje samo ljuoezeu. Tedaj vsi terpini uaj se oberne)o k Gospodovemu Sere j! Ostal bo pri besedi; zapisal bo ujih imena v svoje Serce tor jih tolažil v križih že tu na zemlji; onstran pa bo oterl vse solze z njih lica; po množiui bolečin v ujih sercih bodo njegove tolažbe razveseljevale ujin dušo (Ps. 93. 19); da, verujem, pravi apjstelj (Kim. S. ltfj, da se terpljenje tega časa ne da primerjati z veličastvom. ktero bomo dosegli.
b) Posebni nameui:
15.	S. Leopold. Cesar avstrijski. Ua bi se pomnožilo število dobrotnikov cerkva. Več občin. Djlgo potovanje.
16.	S. Otmar. Prospeh duhovuim vzgojevališčem. Več izprideuih, upornih, spačeaih, uepokoruih otroic. Več tergovcev.
17.	S. Gregorij Čudodelnih. Delo verskega razširjanja. Mnogi posli. Več iahkomišljeuih.
18.	S. Oton. Meklenburšao. Z molitvenim apostolj-stvom posebno združene rodovniške družbe. Več močno boječih, obupljivih, ua duhu bolnih.
19.	S. Elizabeta. Tirioška. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva iu Serca Jezusovega bratovščine. Več vdovcev in vdov. Prav veliko zaaev zarad poklica.
20.	S. Korbinijan. Nadškofija monakovsko-brižinska. Več malovernih iu mlačnih, posebno takih, ki zamujajo službo božjo.
21.	Marijino darovanje. Za pobožnost k Materi božji. Otroci. Društva za cerkveno obleko. Več posebno strastnin.
22.	S. Cecilija. Prospeh pravi cerkveni glasbi. Več ženinov in nevest. Več samo na se navezanih iu ubogih.
23.	S. Klemen. Sveti Oče. Da bi se rešilo delavsko vprašanje v kerščanskem duhu. Prav veliko duhovnikov. Mnogo odpadnikov.
24. S. Janez od Križa. Za zaničevanje aveta in za ljubezen do križa. Red karmelake gore. Več nesrečnih in na pol obupanih.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gosp* presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. preav. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, aa. HermagorainFortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Boloa gospa za zdravje. — Miadeneč za stanovit-nost. — Mati priporoča sina, da bi opustil pijanoat in pregrešno znanje in se čisto poboljšal. — Zena priporoči moža pijanca, preklinjevavca, ki je zlasti v pijanosti zelo hudoben, da bi se apreobernil na prošnje N. lj. G. preav. Serca, av. Jožefa in sv. Antona Pad. — Bolna deklica se zaupljivo priporoča v molitev za ljubo zdravje; ako bo uslišana, hoče zahvalo po »Zgodnji Danici* razglasiti. - Priserčno ae priporoča v gorečo molitev neka žena za ljubo zdravje in obljubi, ako bo uslišana, hoče zahvalo po „Zg. Dan.4 razglasiti. — V družbena molitev io priprošnje av. Jožefa in sv. Antoua se priporoča vdova v veliki stiski in potrebi, da bi na priprošnje Naše lj. Gospe, sv. Jožefa in sv. Antona zadobila pomoč, kar že več časa prosi z obljubo naznaniti, in apomin napraviti za uališaoje v zahvalo iu čast N. lj. G. presv. Serca.
Zahvale.
Serčna zahvala sv. Antonu Pad., ker sem zopet dobila, kar je bilo zelo v nevarnosti.	B. L.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanji sklenil, da ae ziatemizuje alužba duhovnega paatirja za deželno prisilno delavnico v Ljubljani z letnino 800 gld., s prostim staniščem in Kurjavo. Zahteva se razun sposobnosti za ta poklic posebno še tudi zmožnost slovenskega, nemškega in italijanskega jezika.
Gg. priprošnjiki naj prošnje na deželni odbor vlože do 30. novembra 1888 po preč. ordinarijatu svoje škofije.
Novosti. Die Confessionelle Schnle. Von Aug. Robling. Dem boben Reichsrath gevvidmet. Linz 1888. — Ta brošurica z 49 stranmi je tako tehtna, da bi jo vaak le nekoliko olikani, ktere koli atranke, moral z vso pazljivoatjo prečitati. Več o tem govoriti nam o tej priliki prostora in časa manjka.
„Zlati orehi14, s podobicami (drugi predelani natis) •o ravno prišli na svitlo. Spisal slovenski mladini Ivan Tomšič. Cena lične in spodbudne knjižice je 35 kr., po pošti 40 kr. — po vsih bukvarnah.
V	Hagn namerjajo ondotni katoličani sklicati tabor, na kterem se bodo poganjali za to, da sv. Oče papež svoje pravice zopet dosežejo.
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji. Cerkveno vmeščeni so čč. gg. : Ka r ol La paj ne na Vavta-vas 18.aept.; Fr. Petrovčič
na Trato 24. sept; Ant. Šmidovnik na Prečino 26. sept.; Damijan Pavlič na Kostanjevico. — V pokoj prestopita čč. gg.: Peter Vartol. župnik v Hinjah. in Jan. Ev. Vovk, župnik v Št. Jerneju. — Č. g. Jan. Podboj, kurat v Št. Petru pri Slavini, je postal župnik v Planini. — Č. g. Fr. Grozni k bode oskerboval vikarijat v Zagorji. — 0. g. Jan. Nema-njič, dozdaj v pokoji, postal je administrator v Št. Ožbaldu, č. g. Le o p. Lotrič, administrator v Zlato-polji, č. g. Jan. K una ver pa adm. v Polomu. — Č. g. novoposv. Konrad Texter are za duh. pora. v Čatež pri Kostanj. - Prestavljeni čč. gg.: Jan. Šla k ar iz Boštanja v Boh. Bistrico: Jak. Le bar iz Križevega pri Kont. v Boštanj; Fr. Demšar z Mi;ne peči v Kri-ževo; Leop. Picigas s Kolovrata v Mirno peč; Al. Krainer s Čateža v Kolovrat; Fr. M e k i n ec v Št. Vid nad Lj.; Anton Ko bi ar iz Mengša v Št. Juri pri Kr.; Leop. Zaletel v Mengeš; Fr. Kušar s Trate v Moravče. — Razpisane so duhovnije: Bohinjska Bela, Št. Jernej, Hi nje, Zlatopolje, Št. Ožbald. Vso do 20. t. m.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: G. K. P. 25 gld. — Č g. župnik Al. Stare 3 gld., „da bi se dijaška miza ne poderla!u
—	Č. g. župnik Auton Golobič 5 gld. — Preč. g. župnik BI. Šofelič 3 gld. — Č. g. duh pastir Fr. Tavčar 2 gld.
—	Nekdo, ki je bil v mladosti sam ubožec, 1 gld. — V. r. gr. Sofija Auerspergova z bi. kontesama 3 gld. — Liza Z. 30 kr. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 10 gld. Č. g. župnik Jan. Ev. Vovk 3 gld. — Č. g. J. Tavčar 3 gld.
Za sv. Detinstvo: Prečast. g. župnik Jan. Potočnik 2 gld. — Z Breznice 24 kr. — Antonija Miklavec 1 gld.
Za sv. Očeta: Z Breznice 1 gld. 30 kr. — Dobrotnik po preč. g. župoisu BI. Šokliču 50 gld.
Za bratovščino sv. Leopolda: Antonija Miklavc 1 gld. Za afrikanski misijon: Antonija Miklavec 1 gld. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 5 gld. — Preč. g. župn. Karol Tedeschi 3 gld. — Iz Horjula 4 gld. zbirka. — Z Jesenic zbirka 4 gld. — Neimen. 1 gld. — Janez Jalen 2 gld. — Dobrotnik po preč. g. župn. BI. Šokliču 25 gld. .
Za cerkev na Smarjetini gori. — Vsled klica z od-pertim pismom Šmartinskim faranom pri Kr. pošlje nekdo iz Istre pervi kamniček za cerkev na Šmarjetini gori — vznak hvaležnosti; prejel je pred jnalo leti obilno podporo za cerkvico sv. Jožefa. Ako bi ae cerkev ne zidala, naj bo za naj potrebniši misijon 1 gld. 20 kr.
Za odkupovanje Dahomejskih zamurskih otrok: Gosp. Fr. Omejic 1 gld.
Za cerkev Jtzusovega presv. Serca: Preč. g. župnik Jan. Potočnik 3 gld. — Caat. g. Fr. Okoren 2 gld. — Dobrotnik po preč. g. župn. BI. Šokliču 100 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Dobrotnik po preč. g. župn. BI. Šokliču 25 gld.
Za Marijanišče: C. g. Ant. Koblar 35 gld., dečkom za „Miklavža.tf
Za sirotišnico v Kočevji so darovali p. n. gg.: Fr. Dolinar v Horjulu 5 gld. — A. Nemec, kapi. v frebnu, 2 gld. — Miha Cenčič, vikar v Deskli, 3 gld. — Fr. Košar, kanonik v Mariboru, 2 gld. — L. A. 4 gld. 50 kr.
—	Jožet Koman, župn. v Sežani, 10 gld. — Peter Svetlin, župnik v Avberji, 1 gld. — J. Zakotnik, župn. v Monte pri Kopru, 2 gld.
Odgovorni vrednik: Laka Jeraii. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaurikovi nasledniki v Ljubljani.