Ljubljana, četrtek, 23. avgusta 1956 LETO XXII. Stev. 198 glavni at odgovorni L UREDNIK IVAN ŠINKOVEC ureja uredniški odbor Uit IzbaJ« vsak dan razen Betka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE' iljosiki natica. USTANOVLJENA A OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO n JIH A. JALA KOT 14-DNEVNIK n TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL IW KO* DNEVNIK NATO PA KO* TEDNIK - OD L JUNIJA UM UHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO-rn E »BORBO« PRVA BILANCA LONDONSKE KONFERENCE Položaj, ki so se mu hoteli ogniti toneš še enkrat v Lancaster Housu? — Ali naj bo vsiljevanje londonskih odločitev Egiptu, ki jih ne more sprejeti, miroljubna rešitev sueškega spora? London, 22. avg. — Konferenca o Suezu jc v bistvu zaključena, čeprav se bodo jutri v Lancarster Housu nemara še enkrat sestali. 18 od 22 držav, ki so poslale svoje delegacije na konferenco, se je v glavnem izreklo za Dullesov načrt, za mednarodni odbor, ki naj bi ob sodelovanju Egipta določil mednarodno upravo in kontrolo Sueškega prekopa. Krišna Menon je danes še enkrat poskusil odvrniti Zahod od tako usodnega ukrepa. tovskimi predstavniki proučil te dokumente. V tem pogledu sta se pojavili dve težnji — prva, da bi dokumente uradno podpisali, da bi dobili formalen značaj, in druga, da bi izvolili člane poseb- Večina londonskih opazovalcev ^ni, da bo londonska konferen-Ca o Suezu zaključena z objavo 'seh dokumentov, ki so jih pro-Uci‘i v teden dni trajajoči debati !!a sejah delegatov 22 narodov, "o d ki podpirajo večinsko resolucijo. Ti dve težnji pa nasprotujeta predlogom, ki sta jih včeraj formulirala indonezijski in sovjetski predstavnik, ko sta zahtevala -anašnjem tajnem sestanku nega odbora samo iz vrst dežel, jren zahodnih ministrov Selwyna yoyda, Dullesa in Pineauja v 0reign Officeu poudarjajo, da j?ora konferenca urediti samo še ?ve vprašanji: določiti način, ,------ sako bo poslala svoje dokumente j širši odbor in predlagala, naj bi liptovski vladi, in sprejeti sklep poslali egiptovski vladi doku-11 Morebitnem, imenovanju poseb- mente v obliki običajnih pn-neSa odbora, ki bi skupaj z egip-1 poročil. Pozitivni in negativni rezultati Na večini današnjih ožjih se- eoskih in angleških krogih spet tankov vodij raznih delegacij so ohrabrila pristaše »čvrste roke* ^uravnavali vprašanja procedure, in »politike sile« PfOj' Egiptu, razgovori so znova dokazali, da Spletke direkcije bivše sueske konferenca v bistvu pravza- družbe s podkupovanjem pilotov, Ptav že zaključena. Njena bilan- da bi nehali delati, in priprave v Ca ima pozitivne in negativne tisku, da bi Francija in^ Velika s’rani. Tu 'poudarjajo, da je po- Britanija poslali nove čete na piivno v njej to, da zahtev za- Sredozemlje, sodijo v okvir pri-a°dnih držav niso formulirali v zadevanj, da bi onemogočili na-ubliki ultimata, ampak v obliki dal jo ja pogajanja in preprečili ^elje p0 proučevanju. Razen tega Egiptu. da zagotovi normalen P° izglasovanju pakistanskega promet po prekopu, da bi tako ?p!eminjevalnega predloga k Ameriškemu osnutku resolucija ^hodnih držav molči o priznanju liptovske pravice do nacionali-?acije sueške družbe, želja po Internacionalizaciji kontrole in “Prave nad prekopom pa izvira: eiansko iz tega dejstva. | ...Negativna stran konferenčne miance je nedvomno predvsem v em, da na konferenci niso po-'edali svojega mnenja ne Egipt druge zainteresirane dežele, ki opravičili morebitno politično in drugo vmešavanje. Še vedno živahni ožji stiki Kar se tiče današnjih diplomatskih stikov, je treba razen sestanka treh zahodnih ministrov omeniti daljši sestanek Krišne Menona z Dullesom, ki se je ra !*Porabljajo Sueški prekop, da ni zen tega razgovarjal tudi s špan-?‘*a dosežena enotnost vseh na skim delegatom De Ta Cruzom. a°nferenci zastopanih držav v Tudi Sepilov je imel več po-Ajnislu nadaljnjih pogajanj z membnili razgovorov. Najprej se {“Siptom na način, ki bi bil za je sestal z osebnim odposlancem o deželo sprejemljiv in enako- predsednika. Naserja Alijem Sa-Praven, in končno, da je kompro- brijem, potem s Krišno Menonom “»»na pod po ra, ki jo je nudilo 17 in angleškim zunanjim ministrom Qezel ameriški resoluciji, v fran- Lloydom, opoldne še z Anthony- skim ministrom Šigemicom. Si-gemicu je imel tudi daljši sestanek s Šepilovom, toda v obveščenih krogih trdijo, da se ta sestanek ni nanašal na sueško vprašanje. Šigemicu je baje obvestil šepilova, da se ne bo mogel vrniti v Moskvo k nadaljnjim pogajanjem o mirovni pogodbi med obema deželama, marveč se bo moral »zaradi nujnih poslov* vrniti naravnost v Tokio. Toda spotoma se bo za nekaj dni ustavil v Washingtonu in New Yorku. Egipt zavrača Dullesov načrt, ki pomeni v bistvu anglo-francoske zahteve Britanski in francoski zaključki Danes popoldne se je začela v Lancaster Housu sedma in kakor vse kaže, zadnja seja konference. Prvi je govoril angleški zunanji minister Selwyn Lloyd. Dosedanje rezultate konference je povzel takole: 1. ves svet priznava življenjsko važnost mednarodnega načrta o Sueškem prekopu, 2. ves svet se tudi strinja s tem, da morajo biti uporabniki prekopa zastopani v njegovi upravi in da se je večina dežel na konferenci izrekla za to, naj bo uprava mednarodnega značaja, 3. večina tudi meni, da ne zadostuje, da bi samo potrdili veljavnost konvencije iz leta 1888 in ustanovili posvetovalni organ, kar bi omogočilo, da bi bil prekop v rokah ene same dežele. Na koncu je Selwyn Llovd dejal, da si konferenca prizadeva, da bi našla miroljubno ureditev tega vprašanja in da se angleška delegacija strinja z DuMesovim predlogom in pakistanskimi spre-minjevalnimi predlogi. Potem je govoril francoski zunanji minister Christian Pineau. DuUesovp besedilo v bistvu ustreza želji večine, da bi ustvarili mednarodni sistem, ki bi zagotovil nemoteno plovbo po prekopu. Če naj bodo vsi pametni mednarodni ukrepi podrejeni vprašanjem ugleda, sovraštva nasproti tujcem in šovinizma, bi to pomenilo, da se ni mogoče prilagoditi potrebam atomske dobe. tost in ne boste prišli do pogajanj, ki jih želite. Posledice uporabe metod, ki jih predvidevate, utegnejo biti hude.« Menonovemu govoru je sledil krajši premor, v katerem so se sestali predstavniki 18 dežel, ki podpirajo ameriški predlog, ker Kairo, 22. avg. (Tanjug). Današnji kairski tisk sodi o Dulle-sovem predlogu na londonski konferenci, da je v bistvu istoveten s f rancosko-britanskim. Tisk poudarja, da ne more biti osnova za podlago za bodoče razgovore. Hkrati časniki opozarjajo na predlog indijskega delegata Menona, o katerem pravijo, da pomeni stvarno podlago, ki bi jo Egipt sprejel. »Al Ahram* pravi, da se ameriški minister bržkone »zaveda, da bo Egipt neogibno zavrnil njegov predlog in da že pričakuje egiptovsko odklonitev, ki bo, kakor misli Dulles, opravičila kakršnokoli akcijo Zahoda*. Dulles sodi, nadaljuje časnik, da bi tako Egipt namesto dosedanje družbe, ki bi jo čez dvanajst let tako ali tako dobil, imel mednarodno se je medtem tudi španska dele-S družbo, ki bi bila večno »država gacija izrekla za Dullesov načrt. | v dTŽavi«. Med odmorom je Krišna Menon Ko obsoja zahodno politiko, izjavil novinarjem, da se konferenca ne bo zaključila danes, kakor so mislili, marveč bo svoje pravi »Al Akbar«, da si Zahod »očitno prizadeva povzročiti razdor med arabskimi narodi s tr-delo nadaljevala še jutri. Menon ditvijo. da hoče Naser vladati je dejal, da se namerava jutri 80 milijonom Arabcev*. Časnik nega nadzorstva nad svojim pre-znova oglasiti k besedi. i tudi ugotavlja, da uporablja Ve- kopom. lika Britanija zastarela sredstva za svojo politiko in da skuša »prepričati svet, da Arabci fanatično sovražijo tujce* »Al Gumnuria« pa poudarja, da je Dullesov predlog »diametralno nasproten egiptovskemu gledišču* in da to nikakor ni sprejemljiv način za obravnavanje sueškega problema, ker gre samo za formalno spremenjeni prvotni načrt zahodnih velesil. Časnik opozaTja, da je Indija jasno razumela, da ni mogoče sprejeti ameriškega predloga, ker bi pomenil kršitev egiptovske suverenosti. Mar ne bi bilo moč skladno z Dullesovim glediščem, pravi »Al Gumhuria«, zahtevati mednarodno kontrolo nad Gibraltarjem, Adenom, Singapurom, Dardanelami in Bosporjem. Časnik poudarja, da Egipt ne bo dovolil, da bi v tem pogledu delali razliko med njim in deželami, ki nadzorujejo podobne mednarodne prehode. Egipt je pripoznal konvencijo iz leta 1898, ki jamči svobodno plovbo skozi Suez, toda branil bo svojo pravico do popol- PRED ZAKLJUČKOM LONDONSKE KONFERENCE O SUEZU Na Zahodu:Kaj sedaj? (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) , Telegraph«. Laburistični »Daily London, 22. avg. — Kaj sedaj? — to je glavno vprašanje, ki je nastalo, ko so bila na londonski konferenci iznesena mnenja, kako naj bi obravnavali sueški problem. Ta mnenja se niso približala glavnemu vprašanju, namreč, ali naj Egiptu pripo-znajo pravico do nacionalizacije Sueškega prekopa ali ne. V tem je ostalo stališče Zahoda nespremenjeno. Na stvari tudi ničesar ne spremeni to, da je za hip po- vzhoda, da se mu na enak način | J*™ odločno upre. To pa bi bila šele ; 5’ tr c sueška družba nrva etan« u, odpoklicala s Sueškega _prekopa prva etapa bržčas vse večje katastrofe. Zahodue države niso opustile zahteve, da je treba odlok o nacionalizaciji Sueškega prekopa brezpogojno razveljaviti, kar pomeni zanikati suverenost egiptovskih oblasti na tem delu egiptovskega ozemlja. To velja zlasti za Veliko Britanijo. Ta zahteva je »minimalni program*. Svarilo Menona Po Pineaujevem govoru " . meta j vj 'minimalni pustila tuja pozornost k. jo je tore- ediua pod, ia -kateri FetS^UD“ojaK;at iahod . pTipTHvfien. pogajati poslanih na sredozemska oporišča. To lahko bolj ali manj pri-je pišemo samo pritisku razpolože- Krišna Menon predlagal, naj kon- nja na svetu, reagiranju med- " ........narodne javnosti na ideje o strmoglavljenju predsednika Naserja in sedanje egiptovske vlade, ki so jih odkrito poudarjali ferenca prekine delo, da bi lahko dobile delegacije od svojih vlad nova navodila. Menon je odklonil ameriški predlog, češ da ne t__________ more bfti podlaga za pogajanja z v Londonu in Parizu, in naposled — jem Edenom. Predstavniki štirih! Egiptom. Menon ne zanika, da je tudi bolj treznemu gledišču ne ftv .. dežel, ki so sprožili spreminje- ta predlog navdihnjen z duhom samo na Zahodu, o tem, kaj bi romunskem prttZniKU valne predloge k ameriški reso- pomirljivosti in željo, da bi pri- utegnil pomeniti lahkomiseln fcrioni 22 avg (Tanjug) Pred- luciji, namreč delegati Turčije, šlo do pogajanj, meni pa, da ga vojaški ukrep — izpostavljen že ?ednik republike Tlosip Broz Tito Irana, Pakistana in Etiopije, so egiptovska vlada ne bo sprejela, od prvega trenutka obsodbi vse- Poslal predsedniku prezidija imeli poseben sestanek, vtem ko »S tem, da pošljete Egiptu takšne ga sveta in OZN — kaj bi mogel ^®like ljudske skupščine Romu- ie imel nemški zunanji minister predloge.* je rekel Menon, »boste roditi spričo namenov vsega »lije, Petru Grozi ob romunskem Brentano daljši razgovor z japon- pripomogli, da bo nastala nape- arabskega sveta in Bližnjega Narodnem prazniku naslednjo °rzo javko: R »Ob narodnem prazniku LR *'0tnunije pošiljam romunskemu Parodu in Vam osebno tople Čelike kakor tudi iskrene želje za PPoro in napredek sosednega romunskega naroda in za njegove ; dalj nje uspehe v socialistični Vgradnji dežele. Josip Broz Tito.« se z Egiptom, hkrati pa svojevrsten ultimat vladi v Kairu, čeprav je Dulles izjavil, da londonska konferenca ni bila sklicana zato, da bi mu ga postavila. Čemu pa je bila londonska konferenca potemtakem sklicana? Angleško stališče o tem je bilo naslednje: da bi tri zahodne 'države dobile podporo, ki naj bi psihološko vplivala na egiptovsko vlado; da bi utegnila biti takšna pustolovščina z uporabo sile akcija imenu določenega dela sveta. pilote, ki niso Egipčani, očitno z namenom, da ustavi promet po njem, kar bi bilo treba seveda pripisati egiptovski vladi. Čeprav je težko verjeti, da bi bila katerakoli država pripravljena igrati se zdaj z vojno, z vsemi njenimi strašnimi in jas- Seja Izvršnega sveta LR Slovenije V torek je bila seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja. Na seji je Izvršni svet obravnaval in sprejel odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev republiških državnih organov in zavodov. Izvršni svet je razpravljal tudi o problemih vpisa absolventov industrijskih in rudarskih šol s praktičnim poukom ter mojstrskih šol na ustrezne fakultete. Določeni so bili tudi predstavniki Izvršnega sveta v upravnih v držav, ki so najbolj zainteresirane na egiptovskem prekopu itd. j ^rih skiXv“za kadre pri re-Prvi moment nedvomno drži, ! publiških gospodarskih zbornicah težko pa je trditi isto tudi o in pri strokovnem združenju go-drugem. Če Egipt odkloni mne- I spodarskih organizacij cestnega nje londonske večine, je rekel prometa. Dulles, bo nastal docela nov po- i ložaj in vlade ga bodo morale j • . ... , , tedaj proučiti. Egipt ga je že ! nimi P0sl.e°jcami, se bodo morale odklonil. Potemtakem ni več tre- Na naših grobovih blizu Narvika na Norveškem Narvik, 22. avg. Norveška ča-?°Pisna agencija poroča, da je de-;eSacija bivših jugoslovanskih in-‘®rnirancev na Norveškem obi-Aata vas Bejsfjord pri Ankene njim na tisti točki, na kateri so bila prekinjena,« pravi laburistični poslanec Noiil Baker v članku v današnjem »News Chroniclu« v zvezi s proglasom voditelja ciprskega odporniškega gibanja Dige- 51’ severno od Narvika, kjer je nisa. Noel Baker je bil posredo Ged vojno 900 Jugoslovanov umr- valeč na razgovorih, ki Jih je v nacističnih taboriščih. Dele- imel Makarios z britanskim mi-facija je ob tej priložnosti izro- nistrom za kolonije Lennox Boy-ankeneškemu županu pismo dom v začetku letošnjega leta, &redsednika Tita, v katerem se preden so britanske oblasti Ma-^edsednik Tito zahvaljuje nor- kariosa pregnale na Seychellske ^škemu narodu za pomoč jugo- otoke. ,°vanskim internirancem. Jugo- Pred dnevi so na Cipru, kakor s ,°vanski in norveški predstav- je znano! delili letake z Digeni-^ki so položili tudi vence pred sovim podpisom, v katerih je bilo Spomenik padlim Jugoslovanom, sporočeno, da je odporniško gi-? obiskom v Ankenesu je bil za- banje začasno ustavilo boj z orož-"Ijučen uradni del programa bi- jem proti britanskim četam na Vanja te delegacije na Norveškem. _______________________________ — Za enotno fronto na Cipru Nikosia, 22. avg. (Reuter), lle-, galna Stranka delovnega ljudstva vs Pme?nT °bl,af"° ln,,?p!AL?rnaI na Cipru je objavila danes poziv >m v Zahodni Sloveniji nekaj pa- enQtne politifne fronte, ki bi se pogajala z britan- VREMENSKA NAPOVED za četrtek, 23. avgusta ?avin, ki se bodo okrepile in raz-kile proti vzhodu. Jutranje tempe-^ture med 10 in 15. v Primorju 20, jfivlSje dnevne med 18 in 24, v Primorju do 28 stopinj Celzija. Stanje vremena: >. Nove atlantske motnje s hladnej-***** zrakom so dosegle Zahodne Alpe {J1 se pomikajo proti vzhodu. Jutri “Odo zajele naše kraje. ba čakati na nekakšen nov položaj, ker tudi zahodne zahteve niso bile v bistvu nove. marveč se je spremenil samo njihov slog. Mnoge vlade, ki so se še včeraj zavzemale za Dullesov načrt, bodo morale tako rekoč že danes proučevati razmere, ki bi jih utegnil roditi. ^Morda — v zelo neprijetni InčL Spet je slišati vesti o angleških vojaških pripravah: mnoge vlade vendarle vprašati, kaj jim je koristilo tisto naglo navdušenje za Dullesov načrt. Kaj zdaj? Pota so se ločila in nič dovolj prepričljivo ne govori proti temu, da bi šele zdaj pravzaprav lahko nastala kriza. Izhod bi lahko našli že na nesrečno sklicani londonski konferenci. Zdaj pa se zdi še bolj utemeljeno mnenje, da bi bilo treba to zadevo proučiti tudi na širših razgovorih, kjer bi bile manjše možnosti za razne pod- LABURISTI TERJAJO UKREPE britanske vlade za obnovo pogajanj z etnarhom Makariosom o Cipru London, 22. avg. (Tanjug). —, otoku. Novi položaj so razumeli pa, čeprav z največjo pozornost-»Težko je napovedati, kakšen iz- j v krogih britanskih laburistov kot jo spremlja položaj na otoku, ni govor bo zdaj britanska vlada na- j priložnost za obnovo pogajanj o še prav nič pokazala, kaj name-šla za to, da ni izpustila arhie-| ureditvi ciprskega problema. So- rava glede Makariosa. Vlada je piskopa Makariosa in da si nič ne deč, da bi bila pogajanja brez za zdaj napovedala le, da bo po-prizadeva za obnovo pogajanj z fMakariosovega sodelovanja brez- spešeno pripravila načrt o širši ----- — +:-+i +*un*4 •"» plodna, današnji laburistični samoupravi na Cipru. V zadnjih »Daily Herald« odločno zahteva, dneh so o položaju na Cipru razda se ne sme izgubljati čas in da pravljali na sejah britanske Vlaje treba Makariosa nemudoma iz- de in na več sestankih ministr-pustiti. Časnik tudi zahteva, naj skega predsednika Edena z mi-vlada, če bi prišlo do izrednega nistrom za kolnije Lennox Boydom. Pričakujejo, da bo vlada še pred konec tedna objavila poročilo o novem položaju na otoku. General Harding zahteva kapitulacijo E0KA Nikosia, 22. avg. (Reuter). — Ciprske oblasti so objavile nocoj pogoje za kapitulacijo članov ciprskega odporniškega gibanja. V komunikeju je rečeno, da se člani odporniškega gibanja lahko sku- Kairo, 22. avg. (AFP) — Clan etitvijo novih zagotovila neovi-paj z orožjem predajo v prihod- egiptovske uprave Sueškega pre- ' rano plovbo po prekopu, njih treh tednih, začenši od nocoj kopa polkovnik Junes je napove-1 Junes je tudi izjavil, da opolnoči. Dalje je rečeno, da se dal, da bo Egipt v bližnjih dneh je uprava prekopa pripravljena lahko člani odporniškega gibanja, zaposlil 30 novih pilotov za plov- sprejeti odstop slehernega tujega ki se bodo predali, sami odločijo, bo po prekopu. Uprava namerava uslužbenca s pogojem, da bodo ali bodo odšli v Grčijo ali pa zaposliti v nadaljnjem že 300 pi- upoštevani dogovorjeni odpoved-ostali na Cipru. Ce bodo sklenili lotov. Junes je poudaril, da upra- ni roki in plovba po prekopu ne oditi v Grčijo, bo potrebna privo- va prekopa ne more docela za- bo prizadeta. Na vprašanje, kaj i 1'tev grške vlade. Ce bo kak član upati pilotom angleške in franco- bi ukrenili, če bi francoski in 1 odporniškega gibanja odšel v Gr- ske narodnosti, ker so se odnosi britanski piloti kolektivno odsto- , čijo, ne bodo zoper njega vložili med upravo in temi uslužbenci pili, je Junes odgovoril, da v tem _ zasedanja parlamenta zaradi sue- nobene tožbe. Ce pa bo sklenil v zadnjih dneh poslabšali. Z od- i primeru egiptovska uprava pre- V pozivu je pozdravljen tudi škega vprašanja, obvesti poslance ostati na Cipru, bo obtožen, ko- povedjo službe bi ti piloti uteg-j kopa ne bi bila odgovorna za sklep EOKA, ki je britanskim tudi o najnovejšem razvoju polo- likor je bil zapleten v napade na nili povzročiti hudo krizo v plov- zamude v britanskem in franco- oblastem ponudila premirje. I žaja na Cipru. Britanska vlada ljudi. | bd. Zato bo nova upirava z name- ■ akem prometu po prekopu. Ne wp or tu so stale davi tri ladje talne vplive in kjer bi imela z municijo in orožjem, priprav- dejanska večina vse bolj odlo-ljene, da odplujejo proti Sredo- čilno besedo, zemskemu morju, poroča »Daily Blagoje Lazič EGIPTOVSKI UKREPI za neovirano plovbo po prekopu skimi oblastmi na otoku. Stranka zahteva povratek arhiepiskopa Makariosa iz pregnanstva. Britanski laburistični poslanec Noči Baker PRISPEVEK ZA ORGANE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V senci starih napak Nov komunalni sistem — predvsem potreba po tesnejši povezavi detlovnih kolektivov z ljudskimi odbori zaradi skupnega reševanja številnih perečih gospodarskih in komunalnih vprašanj — zlasti pa vprašanje višje proizvodnje je postavilo tehniko in. vsebino dela naših delavskih svetov pod močan drobnogled. Vprašanja, ki se s tem v zvezi postavljajo pred nas, so tako odločilnega pomena za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja pri nas in po svetu sploh (če upoštevamo, da po svetu s pričakovanjem in nezaupanjem hkrati spremljajo razvoj našega delavskega in družbenega upravljanja), da jih moramo smatrati za najbolj odločilno preizkušnjo delavskih svetov oz. upravnih odborov v vseh šestih letih njihovega obstoja. Organi delavskega upravljanja doslej namreč še niso biti nobenkrat s tolikšno resnostjo postavljeni pred tako odgovorno nalogo, kot je višja proizvodnja. Začetne organizacijske težave okrog tehnike njihovega dela so sedaj zamenjala za delavske svete dejansko ključna vprašanja, katerih reševanje oz. nereševanje bo v resnici pomenilo rast ožiroma stagnacijo delavskih svetov in upravnih odborov: proizvodnost dela, organizacija dela, premije, norme, analitska ocena delovnih mest, borba za vedno boljšo kvaliteto svojih izdelkov, elastično preusmerjanje proizvodnje in prilagajanje trgu itd. Mnoga podjetja, katerih delavski sveti so nenehno zbirali izkušnje in svoje delo izpopolnjevali, so te naloge našle pripravljena: v kolikor jih niso sposobni reševati že sedaj, imajo pred seboj vsaj jasno perspektivo, katerim nalogam in pod kakšnimi pogoji jim bo njihov delavski svet kos. V drugih primerih pa je očitno, da se delavski sveti niso sposobni spoprijeti s temi nalogami prav zaradi tega, ker še niso prebrodili osnovnih razvojnih težav, ker v teh letih v prizadetih podjetjih razvoju delavskega sveta ni so posvečali nobene ali pa zelo malo pozornosti. Ti delavski sveti niso zbirali izkušenj iz drugih kolektivov, premalo so se posvetili proučevanju tehnike svojega dela, vsa vprašanja so reševali vedno več ali manj na enak način, namesto da bi za posamezne primere našli nov, ustreznejši sistem dela; nadalje so se s premalo odgovornosti (lotili strokovne vzgoje svojih (lanov, da bi le-ti bili v prihodnje sposobn!i reševati važnejše in težje naloge itd. Spričo vitalnosti in potrebe po dinamičnem reševanju vseh teh nalog, fci so sedaj pred delavskimi sveti, vzbuja stanje v teh delavskih svetih dejansko vtis stagnacije njihovega razvoja, čeprav v resnici ne gre za to, ampak ti delavski sveti samo počasneje in teže sledijo sedanjemu razvoju. Za tiko stanje so v prvi vrsti odgovorne družbene oz. politične organizacije v podjetjih samih, ker niso iskale nasvetov in pomoči pri organizacijah izven svojega podjetja. Pri organih delavskega upravljanja x navedenimi težavami zasledimo v glavnem nekaj že standardnih pomanjkljivosti. Brez bojazni lahko trdimo, da bi precej teh pomanjkljivosti že davno ne bilo več, če bi kolektivi bolj izmenjavali med se boj delovne izkušnje in bi resneje proučevali svoj sistem dela. Šolski primer takega stanja je n. pr. »Standard* v Kranju: sedež podjetja je v mestu, kjer aktivno dela večina političnih in družbenih organizacij in kjer so delovni kolektivi, ki ne samo da so prebrodili začetniške težave v delavskem upravljanju, ampak imajo v tem pogledu že precej drugih izkušen). Prvo vprašanje je Se vedno nerešena notranja organizacija nekaterih delavskih svetov. Dnevni red zadnjega zasedanja delavskega sveta n. pr. v »Standardu* je obsegal šest izredno pomembnih točk — polletna bilanc«, izvršitev prodajnega plana, izvršitev proizvodnega plana, produkiivnost in organizacij* dela idr. — vendar ni za nobeno teh točk pripravila poročilo ustrezna komisija delavskega sveta, ker pri DS teh komisij ni. Ce druge ne, bi morali imeti vsa j komisijo za proizvodnost in organizacijo dela! Tako so se pa na zasedanju vrteli okrog vprašanja, ali naj ustanovijo komisijo, ki bi stalno proučevala staleže bolnikov ali ne: po daljši razpravi so predlog zavrnili, češ da komisija tako ne bi mogla proti temu ničesar ukreniti. Ali je res tako? V jjrvem četrtletju je bilo v »Standardu* od 130 povprečno zaposlenih na delu le 117 delavcev,’neopravičene izostanke pa je imelo 70 delavcev. Zaradi nadpovprečnih bolezenskih izostankov je podjetju predpisana najvišja dodatna prispevna stopnja. Ce so za podjetje torej značilni tako visoki izostanki (kakor za usnjarsko industrijo sploh zaradi težkih pogojev dela.), bi bila ustrezna komisija več kot potrebna in bi enako kot druge komisije sčasoma tudi »mogla kaj ukreniti«. Zavedati se je treba, da so komisije in biroji potrebni delavskemu svetu prav tako, kot so ljudskemu odboru za njegovo uspešno delo potrebni sveti, komisije in drugi pomožni organi. Drugo so poslovniki delavskih svetov. Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL je anketirala vsa najvažnejša podjetja na Gorenjskem in ugotovila, da ima samo 13 % teh podjetij poslovnike delavskih svetov. Brez poslovnika si pač ni moč zamisliti učinkovitega, hitrega in zakonitega dela delavskega sveta. Prav pomanjkanje poslovnikov je največkrat jabolko spora pri prisvajanju kompetenc med direktorjem, upravnim odborom in delavskim svetom, velikokrat pa tudi vzrok nezakonitim sklepom delavskega sveta. Posredovanje gradiva za seje članom delavskega sveta je tretje vprašanje. Zal je še vedno veliko podjetij, ki pred zasedanjem članom delavskega sveta ne predložijo napisanega gradiva, da bi sre tako vsak član zase mogel pripraviti na zasedanje, da bi o posameznih vprašanjih že prej zvedel za mnenje svojih volivcev itd. Zaradi tega so zasedanja mrtva. Kako naj povprečen delavec s skoraj nič ekonomske izobrazbe v isti sapi posluša poročilo o polletni bilanci, o iz-vrSitvi proizvodnega plana, o produktivnosti dela, o organizaciji dela itd. ter so teh vprašanjih tudi razpravlja?! Ekonomska vzgoja članov delavskih svetov in upravnih odborov je zadnji čas nekako stopila v ozadje. O sistematičnosti na tem področju sploh ne moremo govoriti. Nekatera podjetja so svoj-čas organizirala v ta namen krajše tečaje (več je bilo tudi primerov, da'so se bližnja podjetja združila v en tečaj). Na Gorenjskem je edini resnejši poskus sistematične ekonomske vzgoje članov delavskih samoupravnih organov pokazala v lanskem letu »Iskra« iz Kranja, ki je v ciklus štirinajstih predavanj iz ekonomike in družbenega razvoja pritegnila tudi sosednje kolektive. V nekaterih občinah imajo predvidene seminarje za predsednike DS in UO vseh podjetij s svojega področja, vendar to ne more dati resnejšega prispevka k vzgoji vseh članov organov delavskega upravljanja Drugače pa se podjetja omejujejo v glavnem na strokovno vzgojo delavcev in prirejajo v ta namen različne strokovne tečaje, tečaje za kvalificirane in visokokvalificirane delavce itd. V končni fazi tudi sdma strokovna vzgoja delavcev precej prispeva k uspešnejšemu uveljavljanju delavcev v samoupravnih organih; vendar sam6 z njo vzgajamo delavce enostranko in ne dosegamo želenega učinka predvsem tudi zato ne, ker njeno izhodišče ni Wlo uspešnejše delo v samoupravnih organih, ampak borba za višjo plačo. Kot rečeno pa ima velik praktični pomen za vzgojo članov delavskih svetov in upravnih odborov pravočasna dostava gradiva za seje in predhodno obširnejše razpravljanje z njimi o teh vprašanjih. Naposled pa je tu še prenatrpanost dnevnih redov zasedanj. Kaže, da so podjetja to napako povzela z zasedanj zborov proizvajalcev oz. ljudskih odborov. Naj navedemo samo dnevni red zadnjega Zasedanja delavskega sveta »Standard* v Kranju: 1. razprava o polletni bilanci, 2. poročilo komercialnega oddelka o izvršitvi plana prodaje, 3. poročilo in razprava o izvrSitvi proizvodnega plana, 4. razprava o organizaciji dela in proizvodnosti dela, S. razprava o smernicah iz referata predsednika okrajnega odbora SZDL, 6. tromesečno poročilo direktorja o izvršenih nadurah, 7. razno. Četudi bi odmislili dejstvo, da člani delavskega sveta na zasedanje niso bili pripravljeni, ker niso predhodno dobili napisanega gradiva in ker nobeno od poročit ni bilo prej pretreseno na upravnem odboru oziroma v kakšni komisiji, bi kljub temu bilo to dovolj gradiva za tri zasedanja delavskega sveta, če bi hoteli vsako vprašanje temeljito obdelati. Ko torej hočemo okrepiti in poglobiti vlogo delavskih svetov ter jih usposobiti za reševanje važnih proizvodnih nalog, moramo najprej odstraniti podobne pomanjkljivosti. Organe delavskega upravljanja je treba sistematično usposobiti za reševanje njihovih nalog. Zavedati se moramo, da vzbudi v njih občutek malodušja in nesposobnosti predvsem kopičenje pred njih zvrhane mere pereče gospodarske problematike, ki gre mimo delavskih svetov prav zaradi tega, ker je njihovi člani ne razumejo. I. Kristan Kako uveljavljajo predpise O OTROŠKIH DOKLADAH Pojasnilo Zveznega zavoda za socialno zavarovanje glede določb, ki jih v praksi različno tolmačijo Komisija Zveznega zavoda za socialno zavarovanje je obiskala vse republiške zavode in po nekaj okrajnih zavodov iz vseh republik. Njena naloga je bila proučiti prakso ▼ uveljavljanju predpisov o otroških dokladah. Strokovnjaki so pri tem ugotovili tole: Postopek pri uresničevanju pravic na otroško doklado često po nepotrebnem zavlačujejo. Zavodi ne zahtevajo od ljudi takoj vseh potrebnih dokumentov, marveč le posamič, spričo česar ljudje po nepotrebnem porabijo dosti časa. NEPOTREBNO ZAVLAČEVANJE POSTOPKA Redno se dogaja, da v primeru, ko koristnik doklade spremeni kraj bivanja, Zavod za socialno zavarovanje ne pošlje takoj njegovih dokumentov novemu zavodu, marveč jih zadržuje celo po podrugo leto (primer podružnice v Baru), tako da zavoljo malomarnosti zavodov ljudje dolgo časa ostanejo brez otroških doklad. Da bi se temu izognili, dajo ‘nekateri zavodi (v Skoplju, Ohridu iin Bitolju) koristnikom doklade njegove dokumente, da bi jih sam izročil novemu zavodu. Do zavlačevanja postopka pride tudi zavoljo malomarnosti podjetij in ustanov, ki brez potrebe zadržujejo in ne predložijo pravočasno zavodom prošenj, ki jih zavarovanci vlože v zvezi s priznanjem pravic do otroške doklade. ŠOLSKI OTROCI Da bi predpise, ki so enaki za vso državo, tudi enako uveljavljali, je Zvezni zavod posredoval vsem zavodom za socialno zavarovanje svoje mnenje o posameznih določbah uredbe, o katerih so ugotovili, da jih različno uveljavljajo. Za žrtve fašističnega terorja je treba imeti vse otroke, ki jih smatrajo za takšne tudi po republiških predpisih o dajanju pomoči družinam žrtev fašističnega terorja. Otroci, ki so končali srednjo šolo z 18. letom, imajo pravico do doklade toliko časa po poteku koledarskega leta, v katerem je otrok dopolnil 18 let, kolikor ga predvidevajo statuti posameznih fakultet ali višjih šol ter akademij za redno šolanje. Otroci, ki so zaradi daljšega zdravljenja v zdravstvenih ustanovah, imajo pravico do doklade ves čas zdravljenja v njih. Pravico do doklade je treba pripoznati tudi otroku, ki ga po sklenitvi zakonske zveze vzdržujejo starši zato, ker je drugi zakonski drug na rednem šolanju. To velja seveda, če tudi ta zakonski drug izpolnjuje pogoje za pripoznanje pravice na otroško doklado. DOHODEK OD LASTNEGA STANOVANJA SE NE VRAČUNA V CENZUS Za matere, ki same vzdržujejo otroke, je treba imeti vdove, žene oziroma matere, katerih možje so nad 70 % nesposobni za delo in matere, pri katerih bivališče njihovega moža ni znano. Za ločene matere in matere z nezakonskimi otroki je treba smatrati, da same vzdržujejo svoje otroke samo v primeru, če jim zanje ni bila sodno dodeljena alimentacija. V primeru, da je bil davek znižan zavoljo elementarnih nezgod, je treba soditi, da koristnik otroške doklade v tem letu ni dosegel določenega dohodka, spričo česar so mu davek znižali. Toda po poteku tega leta je dolžan predložiti novo davčno potrdilo. Pri ocenjevanju pravic na otroško doklado dohodka od lastnega stanovanja ni treba imeti za cenzus ne glede na to, ali ima zavarovanec še drugo premoženje ali ne. KAKO RAVNATI V PRIMERuJ CE KDO DEDIŠČINE NE SPREJME Ce v gospodinjstvu koristnika otroške doklade žive roditelji, ki! nimajo nobenih dohodkov in ki jih vzdržuje, se pravica na doklado določi tako, da se dohodek od kmetijskega posestva, ki ga ima, | in skupni znesek drugih dohodkov razdeli na koristnika dokla-de, člane njegove ožje družine, kakor tudi na roditelje, ki žiy® z njim v skupnosti. Ce koristni* živi na kmečkem posestvu s sorodnikovo družino, je treba z® sorodnike smatrati samo tiste, ® so navedeni v predpisu. V primeru, če kdo ne sprejme dediščine, se pravica na doklado pripozna od dneva smrti zapustnika posestva, če koristnik ni živel na posestvu. Ce pa je živel na njem, potem se pravica na doklado pripozna od dneva, ko J« bila dana izjava pred sodiščem 0 tem, da dediščine ne sprejme. Kako uveljavljajo predpise » otroških dokladah, je vsekakor odvisno od strokovne sposobnosti kadrov, ki se v zavodih ukvarjal0 s tem delom. Ta kader pa nimf potrebnih strokovnih kvalifikacij' pa tudi premalo ga je. Zato so v posameznih zavodih v strokovnih komisijah nestrokovnjaki. Nekateri zavodi so priredili tečaje in seminarje z referenti ® s tem precej dosegli. Pri takšnin zavodih je namreč komisija Zvez* nega zavoda le redko naletela n* napake v uveljavljanju predpis07' R. 1» EVNA KRONIKA Prva pošiljka kmetijskih strojev iz ZSSR prispela Beograd, 22. avg. (Tanjug). — V Beograd je danes prispela prva pošiljka kmetijskih strojev, ki jih je sovjetska vlada podarila jugoslovanskim narodom med bivanjem predsednika Tita v ZSSR. Ob tej priložnosti je bila v Sav- Devize v Soteski Začela je obratovati nova tovarna lesne moke V torek je podpredsednik ljudskega odbora Kranj tov. Dušan Horjak v Soteski potegnil za pogonsko ročico in spustil novo tovarno lesne moke v pogon. Temu svečanemu trenutku so prisostvovali še: član Izvršnega sveta LRS Julij Beltram, predsednik trgovinske zbornice LRS Mara Dermastia, organizacijski sekretar OK ZKS Kranj Albin Jensterle in drugi Po otvoritvenih besedah predsednika delavskega sveta Franceta Mencingerja je govoril o poteku gradnje direktor LIP Bled tov. Kržišnik. Nova tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji, tako da se glede opreme skoraj lahko postavi v isto raven z najboljšimi tovrstnimi tovarnami v Evropi. Investicije so znašale 48 milijonov dinarjev, kar je proti vrednosti, ki jo bo tovarna ustvarjala, malenkostna vsota. Letno produkcijo tovarne cenijo na približno štiri tisoč ton in bo v izvozu veljala tona 50 dolarjev. To pomeni 200 tisoč dolarjev letno, če bi vso moko izvozili. Razen tega, da bodo krili domače potrebe (te pa za sedaj še niso velike, ker še nimamo razvite tovrstne industrije), je pretežni del moke predviden za izvoz. Ze pred dvema letoma je vladalo v inozemstvu zanimanje za to moko, ker jo cenijo zaradi kvalitetnih surovin (Jelovška smreka). Za sedaj je predvideno, da jo bodo izvažali v Nemčijo, Italijo in verjetno tudi v ZDA. Novo tovarno lesne moke je treba ceniti predvsem tudi po tem, ker bo uporabljala za surovino material, ld se je doslej uporabljal zelo negospodarstveno (bodisi za nastilj živini ali pa za kurjavo), to je žagovino in obla-nice, ki jih bo dovolj v okoliških žagah. Kr. kem pristanišču svečanost, na kateri je sovjetski veleposlanik Nikolaj Firjubin poudaril, da je to darilo simbol prijateljstva med narodi obeh dežel. Clan Zveznega izvršnega sveta Jovan Veselinov, ki je prav tako prisostvoval svečanosti, je rekel, da to darilo pomeni ne samo gmotno pomoč jugoslovanskemu kmetijstvu, marveč je tudi izraz prizadevanja sovjetskih narodov in njihove vlade, da bi utrdili prijateljstvo med Jugoslavijo ta ZSSR. Navzoči so bili tudi član Zveznega izvršnega sveta Nikola Min-čev, podpredsednik Izvršnega sveta Srbije Voja Lekovič, predsednik Zadružne zveze Jugoslavije Rista Antunovič, predstavniki Državnega sekretariata za zunanje zadeve in drugi Razen veleposlanika Fiirjubina so bili prisotni tudi člani sovjetskega veleposlaništva. V soboto bodo v Ptuju odprli gospodarsko razstavo Priprave za IV. gospodarsko razstavo v Ptuju so skoraj zaključene. Otvoritev razstave bo v soboto, 25. t. m., ob „5. uri popoldne. Razstava bo trajala od 25. avgusta do 5. septembra. Prireditelji pričakujejo letos številen obisk Etiopski veleposlanik obiskal Reko Etiopski veleposlanik v Jugoslaviji g. Gabre Mascal Keflegzi je v&eraj pri9pel na Reko. To potovanje sodi v okvir njegovega seznanjanja z našimi največjimi gospodarskimi in kulturnimi središči. Etiopskega veleposlanika J® sprejel predsednik OLO Reke Ed° Jardas Sovjetska mladinska novinarska delegaciji v Sloveniji Predsinočnjim je prispela v Ljubljano dvočlanska delegacij® novinarjev mladinskih listov Sovjetske zveze, ki jo sestavljata namestnik glavnega urednika »Komsomolske pravde« Jurij Vo-ronov in urednik ukrajinskega mladinskega lista Igor Bistrozo-rov. Včeraj sta si sovjetska gosta ogledala znamenitosti Ljubljane, obiskala študentsko naselje, sl ogledala nekaj dokumentarnih slovenskih filmov, zvečer pa sta se dlje časa razgovarjala z mladimi delavci v Litostroju. Danes in jutri bo sovjetska mladinska novinarska delegacija obiskala Kranj, v Ribnem se bo srečala z udeleženci mladinskega seminarja, odpotovala bo tudi v Postojnsko jamo ter obiskala mlade graditelje na brkinski cesti’ Danes se začne v Beograd11 V. kongres Mednarodne , federacije medicincev V novem poslopju dekanata medicinske fakultete v Beogradu se bo danes začel V. kongreS Mednarodne federacije študentom medicine, ki bo zasedal do 31. avgusta. Na njem bodo sodelovali predstavniki študentov medicine iz 14 dežel. * S POSEBNIMI APARATURAMI JE MOC ZNIŽATI SMRTNOST PRI OTROŠKI PARALIZI Rešili so mlado življenje Infekcijska klinika v Ljubljani nujno potrebuje nov trakt 2e štirinajst dni se odvita v tesni bolniški sobici na infekcijski kliniki v Ljubljani mučna borba za življenje mladega dekleta — šestnajstletne Milke iz Loškega potoka. Se pred nedavnim zdravo in veselo dekle se je znašla na pragu smrti, ko so ji po otroški paralizi ohromele dihalne mišice. Za rešitev mladega življenja je bilo malo možnosti. Huda in nevarna bolezen, ki se je začela v zadnjih letih pojavljati tudi pri nas, zapusti namreč čestokrat bodisi začasne ali trajne ohromitve posameznih delov telesa, če pa ohromijo sapnik ali dihalne mišice, je smrt domala neizbežna, ker se bolniki zadušijo. Prav na račun ohromitev dihalnih organov gre tudi največji del odstotka smrtnosti pri otroški paralizi, ki se giblje od 3 do 40 %, odvisno od tega, pri kolikšnem številu bolnikov ohromijo dihalni organi, j Pri mladi Milki so ohromele dihalne mišice. Ko so jo pripeljali bolno na smrt v Ljubljano, i je imela še toliko moči, aa je > z negodovanjem odklanjala, da bi ji zaprli telo vse do vratu v veliko aparaturo, tako imenovana železna pljuča. V vasi doma je pač že videla bolnike na bol- i niških posteljah, tuja in nezna- na aparatura pa je bila vse nekaj drugega, strah vzbujajočega. In vendar gre hvala le temu aparatu, da Milka še živi, da so se upanja na ozdravljenje povečala in da bo Milka prvi bolnik, ki so ga pri nas po ohromitvi dihalnih mišic rešili smrti. Stanje se ii namreč zboljšuje iz dneva v dan in v primerjavi s prvimi dnevi bolezni, ko je lahko izven železnih pljuč dihala največ pet minut dnevno, diha sedaj prosto na dan že po dve uri. Morda še nekaj tednov, pa bo Milka povsem ozdravela. DOBILI BODO SE DVA MODERNA APARATA Vsak boj za življenje, ki se srečno konča, je vreden pozornosti. Uspehi pri zdravljenju otroške paralize pa nas zanimajo še toliko bolj, ker se je ta bolezen, še pred nekaj leti omejena le na posamezne primere, v zadnjem času razširila, spričo česar je nevarnost pogostejših obolenj tudi v prihodnjih letih. Izkušnje drugod pa so pokazale, da se je moč upreti smrti tudi pri .tei bolezni celo v primerih, ki so Dili pri nas doslej brezupni, namreč prav pri ohromitvi sapnika in dihalnih mišic. Tako ie Izvršni svet Slovenije že odobril potrebno vsoto za nabavo dveh modernih aparatov, kakršni so potrebni pri reševanju življenj v primerin, ko ne ohromijo le dihalne mišice, temveč tudi sapnik. To so lahko zelo pogoste posledice otroške paralize, pri čemer železna pljuča ne pomagajo, ker ni mcič pri ohromelem sapniku preprečiti zadušitve s slino in sluzjo. L« novi aparati, ki jih bo klinika dobila, lahko nudijo pomoč v takih primerih, hkrati pa jih bodo uporabljali labko tudi pri zdravljenju tetanusa, ki terja v Sloveniji domala največ smrtnih žrtev v vrsti nalezljivih bolezni. DOZIDATI NOV TRAKT -NUJNA POTREBA Na infekcijski kliniki v Ljubljani se zdravi sedaj okrog 40 bolnikov, največ otrok, ki so zboleli za otroško paralizo, so pa iz raznih krajev Slovenije. Stiska s prostorom se j^ v že tako pretesni stavbi s tem še povečala. Iz leta v leto ima namreč infekcijska klinika, zlasti v poletnih mesecih, ko naraste število bolnikov z nalezljivimi boleznimi, vedno večje težave s prostorom. Domala nevzdržno pa je ob izbruhih večjih epidemij. Stisko povečuje še dejstvo, da morajo biti oddelki, v katerih zdravijo okrog dvajset raznih nalezljivih bolezni, strogo ločeni med seboj in si z morebiti z8' časno praznimi posteljami T enem oddelku, na primer za škr' latinko, ne morejo pomagati, “ naraste sprejem bolnikov *8 kako drugo belezen. Pri naraščanju števila bolni' kov z nalezljivimi boleznim1’ pri katerih je zdravljenje v bol' nišnicah nujno ne le zaradi iz°" lacije, temveč tudi zaradi pje' prečevanja posledic, ki jih c®' stokrat izzovejo te bolezni, ®® jih ne zdravimo v bolnišnicah-bi bila edina rešitev čimprejšnja dozidava novega trakta, ki je v načrtu novih kliničnih bolnišnic- V novem paviljonu bi bilo šel® moč urediti tudi manjše bolni' ške sobe, kjer bi nanovo sprejet* bolniki ležali prve dni ločeno od ostalih, da se določi ‘ diagnoza, hkrati pa bi bilo v takem Prl' meru moč bolniške sobe prilagoditi navalu bolnikov določene bolezni. V novem paviljonu b1 klinika dobila prostor za 60 P0" stelj, gradnja pa bi stala okrog 300 milijonov. Prav zaradi tega, ker je potreba po novem bolnfškem P®" slopju infekcijske klinike tak° nujna že za redno poslovan.le klinike, da o potrebi v primeru večjih epidemij, ki bi lahko n«' stale, sploh ne govorimo, si vod' stvo klinike z zdravstvenimi organi močno prizadeva dobiti *8 gradnjo prioritetni položaj 1,5 najti možnosti da bi začeli dati novi objekt že spomladi. ; tem primeru bi bilo moč ljon dograditi v dveh, treh letin in s tem rešiti problem zdravljenja bolnikov z nalezljivi®1 boleznimi. N. M* Rehabilitacija Oči svetovne javnosti, tako napeto uprte v londonski Lanca-ster House ter v konvencijske dvorane v Chicagu in San Franciscu, kjer se j*e odločalo o važnih stvareh, so te dni komaj opazile kratko vest iz Budimpešte o rehabilitaciji bivšega ministrskega predsednika Imra Nagyja. Kot Pfedsednik madžarske vlade je dal Nagy leta 1953 pobudo za drzen program o demokratizaciji *n boju za zboljšanje življenjskega standarda, zaradi katerega so £a hudo kritizirali in obdolžili ‘desničarskih odklonov«. Potem Pa je moral odstopiti. Izključili 'o ga iz CK Partije madžarskih delovnih ljudi, naposled, konec lanskega leta, pa še iz Partije. Leto?, na pomlad, po 20. kongresu KP SZ, ki ga je takratno Madžarsko vodstvo na jeziku odobrilo, v praksi pa nikakor ni ho- Kitojsko-laoško prijateljstvo Peking, 22. avg. (Nova Kitajska). Na pekinškem stadionu je lovnih ljudi naposled umaknitibil danes velik miting v čast kar je pravzaprav pomenilo ko- | laoški vladni delegaciji, ki je na nec ene' in začetek druge, nove uradnem obisku v LR Kitajski. rani Rakosy na nedavnem plenumu CK Partije madžarskih de^ dobe — je celo takrat resolucija plenuma našla besedo obdolžitve za Nagya. Vendar pa je bila rehabilitacija tega vztrajnega in potrpežljivega borca neogibna in nujna. Naposled je do nje tudi prišlo. Te dni so Nagya spet sprejeli v Partijo in s tem popravili vsaj tisto najhujšo krivico izmed mnogih, ki so mu jih prizadejali. S tem pa stvar seveda ne more biti opravljena, kajti logika procesa, ki se razvija zdaj na Madžarskem, zahteva njegovo nadaljnjo popolno rehabilitacijo, ne samo rehabilitacijo njegove osebnosti, marveč tudi vsega, za kar se je boril. Saj ponovni sprejem Nagya v Partijo pomeni* korak dalje v proce- stalinske in rakošijevske more, ki je več let tlačila razum in srca poštenih in svobodoljubnih Madžarov. L. U. telo izpolniti njegovih sklepov na su likvidacije ^žalostne dediščine, Madžarskem, so začeli ime degra- “ branega in v senco potisnjenega Nagya znova omenjati kot nekakšen simbol vere in upanja v sPremembo — v destalinizacijo in derakošizacijo splošnega družbenega in političnega vzdušja v deželi. Prav zato, ker je bila osebnost Irnra Na%yja potencialni steber hiranja mnogih z Rakosyjevo vlado nezadovoljnih ljudi, prav zaradi tega se je zgodilo, da je bil v dobi množičnih rehabilitacij živih in mrtvih komunistov, socialnih demokratov, malih posestnikov in drugih Imre Nagy ne le izločen iz seznama rehabiliti-ranih, marveč, da so še tik pred Rakosyjevim padcem celo dvignili proti njemu pravo hajko. Dobro se še spominjamo, kaj se je zgodilo s »Petofijevim krožkom« 'n kako ostre besede so padle ob Na mitingu je bil med drugimi tudi predsednik kitajske vlade Ču En Laj. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je v svojem govoru izrazil težnjo laoškega naroda, da bi se prijateljstvo med obema deželama ohranilo in kar najbolj razvilo. N?še stike dobrih sosedov, je rekel, je prekinil imperializem, toda laoški narod je dosegel svojo neodvisnost in enotnost, se posvetil miroljubni izgradnji in si iskreno želi prijateljstva z vsemi sosedi. Pekinški župan Peng Cen pa je izrazil zadovoljstvo z uspešnimi sadovi miroljubnih pogajanj o združitvi Laosa. Pozdravil je tudi - sklep laoške vlade o laoški miroljubni politiki nevtralnosti. VOROSILOV V HELSINKIH Temelji novega prijateljstva in sodelovanja med Finsko in Sovjetsko zvezo Helsinki, 21. avg. (Tanjug) — I Kekkonena prispel na obisk, ki, Potem je poudaril, da sloni sov-TASS poroča, da je predsednik ! bo trajal šest dni. Z njim so pri-! jetska zunanja politika na miro-Kliment Vorošilov na povabilo ! šli sekretar Prezidija Vrhovnega; ljubni koeksistenci držav z raz-prcdsednika Finske republike ! sovjeta Gorkin, minister za kul- j ličnim družbenim gospodarskim turo Mihajlov in minister za | redom ter na boju za ohranitev lesno industrijo Varaskin. Na po- t trdnega in trajnega miru na staji v Helsinkih so ga pozdra- i svetu. Rekel je, da je mednarod-vili predsednik Finske republike | na napetost zadnje čase popustila, Urho Kekkonen, predsednik vlade j kar je »ustvarilo pogoje za raz- Urho Kaleva Kekkonen BLAGINJA ALI INFLACIJA V ZDA? Politiki si niso na jasnem toda draginja narašča in 3 milijoni Američanov iščejo zaslužek po vsej deželi New York, 21. avg. (Tanjug) svojih proizvodov do 10 °/n. Enako skrajni čas, da napravijo konec r _- X T — T T 1 J I I 'v,* Vs 1 < V« u ■ ’ _ X __.* 1 A _ J J J W a m V • 1 •« > « U < ■ ■ . ■ »New York Herald Tribune« ugo- so storile tudi druge družbe, tavlja, da je v zadnjih dneh na Hkrati je predsednik največje ameriškem trgu opaziti čedalje : avtomobilske družbe »General večji skok cen, ki »povzroča zmedo na vseh frontah«. Ameriški gospodarski strokovnjaki sodijo, da cene vztrajno naraščajo, in čedalje več poslovnih ljudi govori o »pravi inflaciji«. Minuli teden je .velika ame- Motors« izjavil, da bo treba nove avtomobilske modele podražiti. V zadnjih 14 dneh je ta najnovejši »val dviganja« zajel v glavnem industrijo, ki proizvaja elektrotehnične potrebščine za široko potrošnjo in kovinske izdelke. Ce- riška družba za proizvodnjo: prav to podražitev deloma pri- »smešni bajki o splošni blaginji«. Ta ekonomist sodi, da stvarni podatki o nacionalni proizvodnji kažejo na padec. Profiti družb rastejo veliko hitreje kot dohodki prebivalstva, medtem ko farmar-eki dohodki vsako leto nazadujejo povprečno za 3 “/o. Ko vprašuje, kako .bo draginja vplivala na kupno moč prebivalstva, pravi »New York Herald j ; x ■* * . “ “ ~ I v J. "X'ICW X \Jx. XV llCldALI teJ priložnosti na Nagyev naslov, električnih potrebščin »Westing- pisujejo tudi stavki jeklarjev, jo 1 Tribune«, da ni nobenih jamstev, Ko pa se je moral diskrediti- , house« napovedala podražitev Rafinerije nafte v Kirkuku v Iraku, kjer je delavstvo te dni, enako kakor na naftovodih v Iraku in Siriji, stavkalo iz solidarnosti * ®8iptom v njegovem sporu z Veliko Britanijo in Francijo zaradi Sueškega prekopa Ameriški sindikati kritizirajo politiko obeh glavnih strank v vprašanjih delavskih državljanskih pravic, mezd in socialnega zavarovanja New York, 22. avg. (Tanjug). Predstavnik ameriške delavske organizacije AFL-CIO, ki šteje okrog 15 milijonov članov, so izrazili nezadovoljstvo s stališčem problema državljanskih pra-vie, na katerega ste se postavili rePublikanska in demokratska franka. Čeprav ima vsaka od °heh strank posebno platformo, Se I>o mnenju delavskih predstavnikov, kar zadeva državljanske Pravice, v bistvu sploh ne razhajata. Na obeh kongresih, demokratskem in republikanskem, je aFL-CIO stavila svoje predloge, ki zadevajo državljanske pravice izboljšanje standarda delavcev in nameščencev. Organizacija Zahteva preklic protidelavskega Taft-Hartleyjevega zakona, zvijanje minimalne mezde od enega Solarja na 125 centov na uro, pri čemer naj bi zakon o minimalni Plači razširili na vse delavce. Or-Sanizacija zahteva tudi izboljšanje socialnega zavarovanja in dejansko odpravo rasnega razlikovanja. Demokratski kongres je uPošteval več delavskih zahtev to v svoj načrt vključil zahtevo po 2višanju minimalne mezde, po spremembah v Taft-Hartleyjevem 2akonu in zboljšanju socialnega Zavarovanja. Toda oba kongresa se izognila vprašanju rasnega razlikovanja, da bi tako svojim kndidatom zagotovila glasove iz južnih krajev, kjer so proti odpravi rasnega razlikovanja. Po tradiciji glasujejo ameriški Ki((lj,kt dosleJ llpll5(ile delavci v veliki večini za Demo- ,0)? japonskih vojnih zločincev, v za-kratsko stranko. »New York He- porih p» jih je zdaj le ti. vendarle večina ekonomistov razlaga kot »vztrajno napredovanje proti inflaciji«. Znani ameriški gospodarski strokovnjak Joseph Loftus v »New York Timesu« obširno analizira vse te pojave in navaja, kako republikanci in kako demokrati presojajo gospodarski položaj. Pri tem opozarja na uradne statistike, ki pričajo o povečanju kosmatega nacionalnega dohodka, ter ugotavlja, da ta dohodek izračunavajo na podlagi »tekočih tržnih cen«. Zatp, nadaljuje Loftus, je treba upoštevati, da cehe Stalno naraščajo in da Je dejansko »fizično povečanje« kosmatega narodnega dohodka za polovico manjše, kot kažejo statistike. Ko povzema stališče republikancev, pravi, da se sestoji »v splošni prosperiteti dežele«, največji zaposlenosti v zgodovini ZDA, nenehnem naraščanju dohodkov na prebivalca, naraščanju osebnih prihrankov in naposled v uravnovešenem proračunu republikanske administracije. Demokrati pa trdijo, da o splošni prosperiteti ni govora, da farmarji zaslužijo čedalje manj, da vzlic čedalje večji zaposlenosti tri milijone Američanov tava po deželi s ■trebuhom za kruhom. Majhni podjetniki tr- da ne bo negativno vplivala na realne plače. Čedalje' večje število gospodarskih strokovnjakov vidi v stalnem naraščanju cen znamenja inflacije.4 Zdaj, pravi časnik, ne more še nihče napovedati, kakšen bo njen obseg. POPLAVE V ZAHODNEM PAKISTANU Lahore, 22. avg. (AP). — Med velikimi poplavami v Zahodnem Pakistanu je bilo poplavljenih tispč vasi in porušenih 55.000 hiš. Poplave so terjale 70 smrtnih žrtev. Škoda v kmetijstvu je ogromna, ker je bilo kaka dva meseca pod vodo 485.000 akrov orne zemlje. voj miroljubnega sodelovanja med narodi.« Ideja obravnavanja vseh mednarodnih vprašanj z miroljubnimi pogajanji uživa Fagerholm in drugi predstavniki Finske. Predsednik Kekkonen je priredil Vorošilovu v svoji rezidenci tej priliki poudaril, da je obisk sovjetske državne delegacije prvi takšne vrste v zgodovini Finske, , in ZSSR in da zato kaže, kakoj •jelo so se zboljšali stiki med obema državama. Kekkonen je dejal, da so se ti stiki zadnje čase okrepili na podlagi sovjetsko-finske pogodbe o prijateljskem sodelovanju in medsebojni pomoči kakor tudi na podlagi sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Finsko in ZSSR. Potem je izjavil, da hoče Finska živeti v slogi z vsemi sosedi in da si prizadeva, da bi neurejena4 vprašanja med posameznimi dr- j žavami uredili mirno, da bi bilo še več upanja v trajni mir. V odgovoru na zdravico predsednika Kekonena je Vorošilov dejal, da slone stiki med Finsko I in Sovjetsko zvezo na strogem spoštovanju enakosti in nevme-šavanja v notranje zadeve drugih dežel, na načelu medsebojnega spoštovanja neodvisnosti in suverenosti ter na podlagi razvijanja gospodarskih stikov. Izjavil je, da bo Sovjetska zveza napela vse sile, da bi stiki med Finsko in ZSSR vedno ostali prijateljski. »celo tako kočljiva vprašanja, kakor je vprašanje Sueškega ki je zdaj v središču pozornosti, urediti mirno, na podlagi spoštovanja suverenih pravic Egipta in upoštevaje koristi drugih držav«. Kliment Vorošilov Nevarnost inflacije v ZDA je treba proučiti »brez političnih fanfar« Nem York, 22. avg. (Tanjug). »Christian Science Monitor« predlaga, naj bi »skrbno proučili ameriško gospodarstvo brez slehernih političnih fanfar«. Ko razpravlja o stalnem in vztrajnem naraščanju cen, ki ga .je v zadnjih mesecih opaziti v ZDA, sodi, da bo »v prihodnjih mesecih sovražnik ameriškega gospodarstva še podražitve cele vrste proizvodov za 10 in v nekaterih primerih tudi več odstotkov. Tako so se prejšnje bojazni pred »gospodarskim zastojem« spremenile \ strah pred inflacijo. Ko govori o »nezdravih pojavih« v sedanji ameriški prosperiteti, »Christian Sience Monitor« zlasti opozarja na veliko zadol- inflacija«. Ameriška ministra j ženost prebivalstva, ki kupuje že za trgovino in finance sta že po- i vse na obroke, in na nazadovanje prej opozorila deželo, da se go- dgbička majhnih podjetij. Razen spodarstvo čedalje bolj razvija v tega je »sedanje naraščanje cen, smeri inflacije. Njun opomin je ki se bo, kot kaže, še nadalje-zlasti pomemben spričo najnovej- valo, prizadelo vse ljudi«. Z ZASEDANJA CENTRALNEGA SVETA SINDIKATOV POLJSKE O novih nalogah sindikatov za razvoj gospodarstva in zboljšanje standarda delovnih ljudi na Poljskem Varšava, 22. avg. (AFP). — Na za večje sodelovanje delavcev v plenarnem zasedanju Centralne- obravnavanju najvažnejših vprega sveta sindikatov Poljske, ki šanj, nanašajočih se na p*>izvod- zdaj zaseda v Varšavi, je pred- delov“e R?&oje in življenje j r , tr i i jri delavcev. Sindika sednik sveta Viktor Klosiewicz 'v delavcev. Sindikati morajo vpli-. vati, da bo delavskemu razredu svojem poročilu obravnaval bliz- zagotovljeno vse, kar mu je za- nje naloge poljskih sindikatov. jamgeno z .ustavo, zakoni, odloki Pi.lo m se ne morejo boriti proti Sindikalna organizacija, je dejal. viaBilanca, ki jo je obravnaval plenum CK Združene delavske partije Poljske, kaže, da smo v tem obdobju mnogo storili na področju izgradnje, za kar se mo- loiajai skratka večje ramo zahvaliti vnemi delavcev, nauld ugotavlja, da je na-cesti, ne- 1ZRAEL SPOPAD NA MEJI Z JORDANIJO ti« je^doseglo 'p^vprečno^Miro”0"^ tU<1j gospodarskemu sodelova- pacajo področja Sueškega prekopa in do Itso ira n'ro v enournem poletu nJu z deželami ljudske demokra- da je zato zdaj v ugodnejšem polo prek kalifornijske puščave. To je nov cije in Sovjetsko zvezo.c Poudaril za-1“ Tel Aviv, predstavnik j di 22. avg. izjavil, (AFP). Izraelski da so jordanski graiM-ar.i davi streljali na izraelsko patruljo, ki je bila na izralskem ozein-Iju. Izraelci so odgovorili na ogenj. Streljanje je trajalo 40 minut. Na Izraelski strani ni bilo žrtev. ameriški rekord v hitrostnem poletu. ANTARKTIKA NIZKA TEMPERATURA London, 22. avg. (Reuter). Sovjetski znanstveniki so zabeležili najnižjo temperaturo. ki so jo kdajkoli izmerili na Antarktiki — 66,8 stopinj pod ničlo. Iz-j° v znanstvenem taborišču »rijonirskafac na Antarktiki. V snegu temP>'ratura 67,? stopinj pod Tako so- zdaj Egipčani »beati posidentes« in imajo ' prednost, da branijo svoje pravice na prekopu, sklicatelji londonske konference pa so v neugodnem položaju, ker morajo zahtevati, iskati, se jeziti in dokazo- pa je, da se je v tem obdobju tudi dogajalo, da so bila pooblastila krajevnih organov zožena in 1 • ________”i,„ zantevau, iskati, se jezni ir da je »gospodarska admimstra- vatl nekak5ne svoje pravice.. ena uveljavila več ukrepov, ki . Renauld je v svojih »razmišlja-zmanjšujejo pravice in privilegije nJlh. ofitno spoznal, da človek ne delavcev«. Ugotovil je, da smdi- sme zanmiati. Kdaj pa bodo on in kati na negativne pojave niso njemu podobni razumeli tragično „ i: cen«, s katero ie trebn plačati nera- reagirali dovolj odločno m da zumevanje drugih, važnejših stvari...: I so zanemarili malone vsa načela, i l. u. Lastna šiba hudo tepe Zakaj nekatera velenjska obrtna podjetja ne napredujejo Velenje in Šoštanj, ki se polagoma zraščata v zaokroženo celoto, doživljata izredno nagel gospodarski vzpon ob »rudniku bodočnosti« in termoelektrarni. Hkrati tudi zunanja podoba teh krajev dobiva čedalje prijetnejši obraz z novimi stanovanjskimi bloki, urejenemi cestami, sodobno razsvetljavo in s svojo posebnostjo, umetnim jezerom, ki privablja čedalje več turistov. Vse to je prijetno, razveseljivo. Na-1 je, da so nekateri delavci prekinili sprotje tega pa so stvari ki smo jih! redno delo v podjetju, da bi Šli lahko „ondan zvedeli na sestanku sindikalne šušmarit. Nekatere stranke očitajo tudi nodružnice velenjskih obrtnih delavcev, slabo kvaliteto. Tudi to podjetje se pri-oslušali smo samo odlomke, pa vendar tožuje, da velenjski rudnik oddaja dela - u:,i 1- J- obrtnim podjetjem iz oddaljenih krajev, ali pa jih opravlja s svojo ekipo. Nekaj delavcev tega podjetja se je za- poslilo pri nekem konkurenčnem podjetju iz Maribora, ki je prevzelo dela v Velenju. Po zatrjevanju predstavnikov velenjskega obrtnega podjetja plačuje to mariborsko podjetje delavcem po 250 din terenskega dodatka, dasiravno stalno stanujejo v Velenju, kjer tudi delajo, da jim daje bianco naročilnice ež plačujejo zdrževanje sl so bili le—ti taki, da smo si v štirih urah, kolikor je trajal sestanek, že lahko ustvarili grobo podobo celotne velenjske obrti. Prvi je začel pripovedovati upravnik pekarne, ki ga ie dopolnil še predsednik upravnega odbora. Pekarna dela brez kreditov. Radi bi uvedli nagrajevanje po učinku. Zdaj izkoriščajo komaj šestino kapacitete pekarne. Organi samoupravljanja ne živijo polnokrvnega življenja, zlasti še zato ne, ker jih knjigovodstvo ne obvešča sproti o finančnih razmerah podjetja. Zgodilo se jim je, da so vzlic povečanemu prometu prejeli 80*/« plače, ne da bi kolektiv vedel zakaj. V nadaljnji razpravi se je pokazalo, da dela knjigovodstvo za vsa obrtna podjetja v Velenju, razen za dva. Toda v knjigovodstvu ni dovolj kadra in bržkone zato ne uspejo obveščati organov samoupravljanja o finančnih razmerah podjetij, marveč seznanjajo o tem kvečjemu le upravnike. Predstavniki nekaterih podjetij niti ne vedo, kolikšen de-*o posamezna podjetja za skupne knjigovodske slnž-fte. venaar ie bilo moč po razpravi na sestanku sklepatj, da se prispevek posameznih podjetij za to službo ne ravna po prometu ali številu zaposlenih v posameznih podjetjih, marveč so nekatera podjetja obremenjena neeakoprav-no; podjetja, ki jim gre iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov slabo, so obremenjena razmeroma manj kakor dobra podjetja. DOMA IMAJO VEč DELA KAKOR V PODJETJU Toda pojdimo naprej h krojaškemu podjetju. Le-ta ima piškave finance. Že nekaj mesecev niso prejeli polnih plač. Kot vzrok navajajo to, da imajo letos precej manj naročil. Toda, saj število velenjskega prebivalstva narašča, ne pa usiha. Objektivni razlog bi bil le sezonski značaj te obrti, toda tudi tega bi bilo moč vsa! omiliti. Rudnik Velenje naroča izdelovanje delovnih oblek v Ljubljani, ne pri domačem podjetju, ki — po navedbi njegovih predstavnikov — nima dovolj sredstev, da bi nabavilo večje količine blaga. Po drugi strani dolgujejo stranke podjetju okrog pol milijona dinarjev, toda te dolgove slabo izterjuje, čeravno imajo in s tem podpira njihovo šušmarstvo. samo da bi jih obdržalo zase. To ^ naj bi bil odgovor na vprašanje, zakaj je to mariborsko podjetje kljub večjim režijskem stroškom lahko odrinilo domače podjetje iz konkurence v domačem kraju? Zanimivo pa je tudi to, da občinski tive že začela tepsti (razen objektivnih vzrokov) lastna šiba, ki so si jo spletli i pJ postavila tudi vprašanje nadaljnje zaposlitve posameznikov. Ali nas taki primeri ne prepričujejo hkrati čedalje bolj tudi o potrebi po tesnejšem sistematičnejšem sodelovanju organov delavskega upravljanja, zbornic oziroma njihovih občinskih pododborov, političnih organizacij in ljudskih odborov oziroma njihovih svetov v komunah? Pri sistematičnejšem sodelovanju bi bilo moč pomagati zlasti šibkejšim organom delavskega upravljanja, hkrati pa bi bil liudski odbor sproti seznanjen s problemi podjetij, da bi se lahko še pravočasno loteval ustreznih ukrepov, ne pa šele tedaj, ko voda že teče v grlo in ko je treba to ali ono podjetje likvidirati. V Velenju je tudi očiten plot med nekaterimi podjetji, kakor n. pr. med rudnikom in posameznimi obrtnimi podjetji. Naj so vzroki na tej ali oni stani, posledice so izredno škodljive, zato je treba te vzroke ugotoviti in odpraviti. V Velenju prevzemajo obrtniška in okrajni forumi dolgo niso bili 5a- » krajev, tančneje obvričeni » razmerah v ve- konli*i™nca je pozitivna v toliko, ker lenjskem slil^pleskarskem llujJ odkriva slVbosti domačih podjetij, Tudi okrajna obrtna zbornica je zvedela H __ nraksa oddaiania del družim za problem opravljali pomočnii vajencih, ki ^ so 1 izpite. Pri izpitih vendar pa praksa oddajanja del drugim podjetjem zelo povečuje stroške, (saj šele po *zpi“-.rr'„h‘zpl“" | n e k ateViVelen jčan i sanTi priznavajo, di •e ,e k'’«.»v X bi bilo s tako zapravljenim denarjem jenca tega podjetja, ki sta Prl*|* J* „ moč marsikaj več storiti za komunalni letos precej manj dela, so obdržali lanskoletno število delavcev, zdaj pa bodo dva odpustili. Delavci, ki ne*prejemajo polnih plač, šušmarijo. Ko je upravnik enemu izmed njih rekel, da prihodnji dan nima zanj dela, je ta lepo prinesel delo od doma. So primeri, ko delavci sprejemajo naročilo za podjetje tedaj, ko so s šu-šmarstvom že tako preobloženi, da sami ne morejo več sprejemati novih naročil. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne kazni plačujejo šušmarji, toda na sestanku žal ni bilo predstavnika ljudskega odbora, da bi ga vprašali (navzoč je bil le uslužbenec v knjigovodstvu, ki je odbornik). Privatnim obrtnikom gre bolje, disiravno računajo ceneje kakor obrtno podjetje. Nekateri trdijo, da je vzrok v tem. da so ti privatniki minimalno obdavčeni, da delajo popoldne tudi z neprijavljenimi pomočniki, za katere ne plačujejo prispevkov za socialno zavarovanje, da si pomagajo tudi z delom vajencev, kar jim zmanjšuje režijo. Mizarsko podjetje je tudi v škripcih. Dela brez obrtnih sredstev in primernih prostorov. Pomanjkanje ^ oD^atnih kreditov čutijo šele zdaj, ko jim dobavitelji blaga ne dajejo več na up. Delavci in vajenci ne prejemajo redno plač. Podjetje trdi, da vzlic cenejšim ponudbam ne dobi v domačem kraju večjih del, ki jih prevzemajo obrtna podjetja iz drugih krajev. Pravijo, da je po sredi tudi spor med vodilnimi uslužbenci tega podjetja in rudnika, zato rudnik, ki je g;«vni investitor, oddaja mizarska dela drugam. Drug vzrok S a je tudi v nezadovoljivi kvaliteti dela omačega podjetja. VEČJA DELA PREVZEMAJO PODJETJA IZ DRUGIH KRAJEV V mesariji pravijo, da nimajo večjih težav, v čevljarskem podjetju pa so število zaposlenih od lani nekoliko skrčili. Hudo pa je v slikarsko-pleskar-skem podjetju. Lani je bilo tu zaposlenih 20 pomočnikov in 6 vajencev, zdaj pa je ostal upravnik sam z nekaj vajenci. Že lani niso prejemali rednih plač, vajenci pa od septembra niso dobili predpisanih nagraa. Podjetje n*®® ustrezne delavnice. Vendar leži velik del krivde ha neelastičnem in neprizadevnem vodstvu podjetja, v slabem gospodarjenju in šušmarstvu. Dogajalo se P tUL * L „ S Ob eTse S razvoji kraja). Domača obr.aa podjetja »trofcovnega rnanja Ob tem se ie ago- J 'zmanjšuje lokalni standard in tovl'» 'r;- ^ *e ?ep!' i/” I dohodke komune, zato je sanacija tam- prejemajo vajenci nagrad in da je kajšnjega socialističnega obrtnega sek- vzgojo. ^Vajenca^ sta pri izpitu padlzu U * ŽW° ™ Kaj 'pravijo k temu tisti, ti so »ne- ^>T Mio”^TkVaJo marUi njuno strokovno vzgojo i»jm. dokazovati da proJpadajo nekatera obrtna jW» ■fusrp.sMS MA,MS, rTffasaa? * ”u iSti"orr.sruX’.“..v,s drselo do likvidacije. svojega prebivalstva. To je samo otroč- HUDE POSLEDICE PREJŠNJE ; v^enjfkih "otrtnfh . . . podjetij, ki so s svojim delom ali celo Tudi mehanično ^ podjetje, ki z a po- s posameznimi nepravilnostmi dokaj sinje še okro£ 50 ljudi, je zabredlo v prjSpevali k sedanjim razmeram v pod-stiske. Prejšnji okraj rau je pred dve- Jetfih, vsaj deloma ublažiti svoj delež ma letoma izdal gradbeno dovoljenja krjvde. za gradnjo kapitalnih objektov in objek- y Velenju je bilo sicer v zadnjih tov družbenega standarda, ne da bi jetih nekaj storjenega za razvoj neka-imelo podjetje zagotovljena potrebna ^erijj socialističnih obrtnih podjetji, v investicijska sredstva. Zato je zdaj pod- cejQ^ vzeto pa je ta gospodarski sektor jetju začelo zmanjkovati obratnih sred- vendarle užival premalo pozornosti, stev, na upanje pa jim dobavitelji le skrajni čas je, da se odpravijo kvarni neradi dajejo surovine. Spričo teli ii- vzroki, da se ta rakova pot nekaterih nančnih težav delavci že vec mesecev tamkaj§njih obrtnih podjetij zaustavi neredno prejemajo plate, storilnost je jn se zagno izkoriščati številni ugod- 50-LETNICA koče na Kamniškem sedlu I §i Planinsko društvo v Kamniku bo v nedeljo, 26. t.’m. proslavilo 50-letnico otvoritve koče na Kam- koč tudi kočo na Kamniškem sedlu in si ustanovilo gopodarski odsek, ki je skrbel, da so kočo niškem sedlu. Zato vabimo vse povečali, dogradili zimsko sobo planince na to proslavo. Pobudo za graditev koče na Kamniškem sedlu je dal 1. 1902. učitelj Miha Kos iz Homca. Leta 1946 je planinsko dru- začeia upadati, šušmrjjeiije se vedno . 0j,jektivnj pogoji za razvoj sociali- i x,„n Kamnik "tvrevzelo V SVOiO ‘ ■ razrašča, najboljši delavci zapu- »■ v.l.ni«. slv0 Kamnin prevzelo v svojo bolj ------------- ------------ ščajo podjetje. Vendar vodstvo podjetja n pa, da se bodo s pomočjo občine in kraja polagoma začeli izvijati iz škrip- za alpiniste, novo jedilnico in ležišča znatno izboljšali. Koča na Kamniškem sedlu je ena najlepših koč, ki vsako leto privablja vedno več obiskovalcev Kamniških planin. Koča lahko RAZGLEDNICE so po Navada je, da človek z izlet* piše svojcu, znancu ali prijatelju razglednico s podobo letovišča ali pa tako dopisnico kupi samo zase, da ga spom^ija na kraj, kjer je morda preživel nekaj prijetnih uric. Toda v nekaterih izletniških, in turističnih krajih še vedno niso dovolj dovzetni za te skromne željice gostov, dasiravno bi bilo prodajanje takih razglednic ali drobnih spominkov lahko tudi vir zaslužka. Zato so pred leti inozemski turisti, ki s0 obiskali Postojnsko jamo, kupovali celo izdelke suhe robe, ker drugih spominkov ni bilo. V Postojni so to pomanjkljivost ze precej odpravili, prav tako P* tudi o nekaterih drugih turističnih krajih posvečajo takim drobnim stvarem, ki pa so v turizmu pomembne, vedno več pozornosti-Ponekod pa so še malce počasni- Pred dnevi je družba gostov da vrtu restavracije ob Velenjskem jezeru hvalila prijetno zunanjo podobo Velenja, ki se je v nekaj povojnih letih zelo spremenila, kraju v prid. Tedaj si je nekaj gostov zaželelo, da bi t° lepo podobo Velenja posredovalo — čeprav samo na razglednici — tudi svojim domačim. Poklicali uslužbenko in jo vprašali, ali prodajajo v restavraciji tudi kake razglednice. Uslužbenka jim je ustregla z razglednico, ki je prikazovala letoviščarsko kočo. To* - ' ' oda gostje so želeli razglednico-ki bi prikazovala kako značilne]-šo velenjsko zanimivost. Najljubša bi jim bila razglednica s foto- stičnega sektorja obrtništva v \eienju.^upravo razen nekaterih prenoči 90 do 100 planincev. okraja polagoma začel Iz vse te problematike velenjskega socialističnega sektorja obrti je moč povzeti nekaj zanimivih naukov. Predvsem gre tu za spopad med staro gospodarsko prakso podjetij in ljudskih odborov po eni plati ter zahtevami, ki jih postavlja stabilizacija gospodarstva z ostrejšimi gospodarskimi P"dpisi ta v mestu Videm-Krško deluje !XJX;am pVaku po v.ehmiivXPk« DPD »Svoboda«, ki ima razen je stabilizaciji gospodarstva samo v prid. igralskih skupin, pevskih zbOTOV lave" nekaterim Skupine tudi knjiž, volj gibčna, da bi se pravočasno pnla- niCO. Li6-ta pa deluje Žal le V gajala novim pogojem, ki zahtevajo od enem prostoru. j*ijVČXki1erX\«T«nj.\0ihg0*.tt Program za preteklo gledali-• so v prejšnjih letih - tako ško sezono je bil precej obširen. PROSVETNA DEJAVNOST V OBČINI VIDEM-KRSKO * Po vaseh si želijo več razvedrila drugih podjetjih brez zoprnih obrazcev odšel taborit V Slovensko katereim j^šlo^“vse Tk« "pTdoM! Primorje, seveda . prisluženim se zdaj hudo maščuje. denarjem. jmssmn ossovs. rocon ok“fK»“S,gŽ STS „ StZMtt&tPt-SSSfc samostojnih nastopov doma in v vene odločbe ljudskih odborov, ne da okolicL Moški, ženski in mešani bi imela hkrati tudi kol i kor tol*^P“r®~ pevski zbori redno vadijo, sode-lene osnovne pogoje za delo, Kakor so ^ f A .. ., , osnovna in obratna sredstva in pa — llljejo pa tudi na raznilh prosla-kar se je v nekaj podjetjih pokazalo vajj jn prireditvah in tako poskrbel ‘r^venViaŽkn.°deT. X.L « LrX bijo za pestrejše prolgrame Or-kateri ol^pktivni vzroki omogočali raz- kester »Viktor Parma«, ki je tudi raščanje napak in nepravilnosti. Občin- v skJopu »Svobode« je priredil' ^pei“dcki zMo°rj«niumgou“}aie po man"- samostojen koncert razen tega pa kljivosti in nepravilnosti v nekaterih je' Sodeloval na VSeh proslavah, obrtnih podjetjih dokaj kasno, šele po- Folklorna skupina je še mlada, a T'J: Ss.Žoj rn:agr.n0«U°Xug'g.rap^ kljub temu žanje lepe uspehe, jetja. (Ob tem so nekateri postavili V času občinskega praznova-vprašanie, ali ne bi kazalo, da bi v je pripravila »Svoboda« klil- Mlfe pristojn'«6 fitodt turne programe za vse okoliške obrtne zbornice in sindikalne forume o vasi. tem. da v tem in tem podjetju gospo- Kulturnega razvedrila v mesttt skega^upravljanja' v večini^nsh^p^fjehj bi bilo lahko še več, če bi imeli so začeli razmišljati o razmerah v svo- na šele potem, ko Je kolek- zborih volivcev po vaseh so pre- pestra, po vaseh so pa zelo bor-bivalci večkrat zahtevali, naj bi ne. Razveseljivo je dejstvo, da jim nudili več razvedrila. V me- delujejo tudi nekatere sindikalne stu imajo razen kulturnih pri- knjižnice. Dosti je seveda takih, reditev tudi kino, ki ga po vaseh ki imajo ime, knjige p« med nimajo. Kdaj pa kdaj so vasi v bralce ne pridejo. Zato je pred občini Videm-Krško obiskali z kratkim svet za prosveto raz-ozkometražnim kinoprojektorjem pravljal o knjižnicah raznih pod-iz Trbovelj. Ker so pa bile te jetij in sindikatov ter predlagal, predstave le bolj redke, je občin- da bi le-te odstopile knjige vaški odbor pred nedavnim nabavil škim knjižnicam. 6voj ozkometražni kino-projektor, | Ker vaške knjižnice po več let ki bo vsak tedep nudil kino pred- niso nabavile novih knjig, bral-stave po vaseh. S tem je dobilo cev ni mnogo in marsikje je tudi mesto Videm-Krško letni knjižnica le še na papirju. Zato kino, ki je vsakokrat dobro ob- je nujno, da jim odstopijo sin-iskan. dikalne knjižnice svoje knjige, da V vseh krajih občine, kjer so bo tudi do kmečkih ljudi, ki so šole, so tudi ljudske knjižnice, j tudi željni branja, prišla lepa V mestu je knjižnica še dokaj, knjiga. A. R. rafijo čudovitega jezerca ali akega kotička ob njem. Zal jiu* je uslužbenka na to željo odgovorila lahko z eno samo besedo'- tNimamo!< Eden izmed gostov se je podrobneje zanimal, kako to, da lahko ponudijo le eno samo razglednico o tako prijaznem kraju, kakor je Velenje. >Imeli smo tudi razglednice s fotografijami jezera, pa so že pošle,< je odgovorila uslužbenka- Dobro, pošle sol To kaže, da so gostje radi posegali po njih in da bi se jih splačalo ponatisniti. Mar je to taka težava? Cernu bi puščali gosta iz Velenja Z vtisom, da v tem kraju še ni dovolj razumevanja za želje (UTK stov. Seveda se take drobne stvan dogajajo še v nekaterih drugih letoviščarskih krajih. šek. Popravljanje hodnikov na ulicah v Celju Na mnogih mestih so bili hodniki z* pešce poškodovani in le delno asfalti- rani. Podjetja, ki večkrat opravljajo razna dela na cestah in hodnikih, pustijo poškodovane hodnike neurejene, včasih pa celo po nepotrebnem in n« napačnih mestih razkopavajo. — Uprava za ceste in kanalizacije je te«, dni * vseh ulicah zakrpala poškodoane hodnike. Posamezne skupine, ki bi v bodoče opravjjale različna popravila, naj bi tudi sproti uredila zastran popravila hodnikov in cestišč. K. Naročajte, kupujte in ši* rite ljudsko revijo Prešernove družbe »OBZORNIK«! jih podjetjih razpolago ustrezno dvorano. Upravni odbor DPD »Svobode« je o tem že večkrat razpravljal. Prvotno so prišli do zaključka, da je nujno postaviti nov kulturni dom, ki bo v ponos ne le kraju, temveč tudi vsej občini. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so trenutno opustili mi-gostov, med njimi tajnik okraj- sel na gradnjo novega kulturnega nega odbora SZDL Gorica ljudski doma. Z vso vnemo pa so pričeli poslanec Bogomil Vižintin, pred- razširjati in urejati bivšo pro-stavnik TNZ tov. Adolf Dimnik svetno dvorano na Vidmu. Stene in predsednik Občinskega ljud- so že porušene, delo je v pol-skega odbora tov. Franc Pajntar, nem teku, tako da bo v prihodnji Popoldne so gasilci iz Dornberka gledališki sezoni dvorana že upo-in Šempetra pred številnimi gle- rabna. Pri prostovoljnem delu so dalci sredi vasi pokazali več ga- se izkazali člani DPD »Svobode«, silskih spretnosti in veščin. kakor tudi mladinska brigada, z M. D. Na množičnih sestankih in’ IZ NOVOGORIŠKE OBČINE MSadina dobro dela Mladina v novogoriški občini postaja vedno delavnejša in marljivejša. Na področju občine je sedaj 13 aktivov LMS, ustanovili pa jih bodo še. Pred kratkim -pa je bil ustanovljen aktiv LMS v tovarni pohištva v Novi Gorici in istotam tudi klub mladih proizvajalcev. Tudi v Rožni dolini, Sugarju in Trnovem so ustanovili podobne aktive, medtem ko bodo v najkrajšem času ustanovili v livarni Štrukelj v Novi Gorici nov aktiv LMS — klub •mladih proizvajalcev. Mladina goriškega okraja pa tudi sodeluje pri raznih delovnih akcijah. Tako so nedavno začeli razširjati cesto Bovec Plužna, precej mladincev bo tudi delalo v Brkinih, medtem ko bodo pomagali drugi verjetno tudi graditi cesto skozi Panovec pri Novi Gorici. -vm Prvo gasilsko društvo na Krasu V Opatjem selu so v nedeljo na pobudo krajevne organizacije SZDL ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, ki ima že 32 članov, med njimi večidel mlajših ljudi. Ustanovne skupščine te prve gasilske organizacije na žlo- , skem Krasu, se je razen številnih ' Dela v predoru pod Panovcem se bližajo koncu. Prihodnji mesec domačinov udeležilo tudi več i bo že odprt promet po novi cesti med Rožno dolino in Novo Gorico C S P 0 fi T IN TELESNA VZGOJA IV. KOLO ZVEZNE NOGOMETNE LIGE HAJDUK v stari formi Crvena zvezda vodi na lestvici Včeraj so zvezni nogometni llgašl absolvirall IV. kolo zvezne lige. Najvažnejši Je bil dvoboj vodečih enaj-storlc na lestvici zagrebškega Dinama ln splitskega Hajduka. Na zagrebškem stadionu v Makslmiru se Je zbralo več kot 20.000 gledalcev, ki so bili priča zanimivi tekmi obeh rivalov. Splitčani so že ob polčasu vodili z 2:1. Rezultat se do konca tekme ni spremenil. Hajduk, ki se Je lani s težavo rešil Izpada iz lige, letos stopa po stopinjah svoje slavne tradicije. Posebej je treba opozoriti, da so se Splitčani tokrat borili a tisto požrtvo-v%jnostjo, ki Je bila v letih njihovih največjih uspehov zanje tako značilna. V ostalih tekmah Je priredil dokajšnje presenečenje Partizan z zmago v Sarajevu, Radnlčkl pa Je'v tekmi z Vojvodino doživel pravo katastrofo. Crvena zvezda Je z najnjžjim možnim rezultatom porazila Spartaka, tekma med Budučnostjo ln Veležem pa se Je končala neodločeno. Vardar je na svojem Igrišču pospravil drugo zmago in tako BSKu le bolj pokvaril že itak slabo bilanco. V nedeljo bodo llgašl odigrali V. kolo. Včerajšnji rezultati (tekma Lokomotiva—Zagreb bo danes): Vardar — BSK 1:« (0:0) Sarajevo — Partizan 1:4 (0:2) Budučnost — Vele* 1:1 dobo. S tem kajpa ne mislim trmasto zagovarjati vsako posameznost, a smer poti se mi, se nam zdi prava. zmagovitem zavezniškem boju svobodoljubnih junakov zoper mračno trinoško pošast; ne za Trudne zastore, temveč za Dogodek v mestu Gogi, pretresljivo gledališko pesnitev o brezupnem odmiranju nekoč dejavnih in svetlih želja sredi sivine zatohla-, ga malomeščanstva podeželskih mestec; ne za Mačko na vroči pločevinasti strehi, temveč za Dežurno službo (Jerzi Lutkow-ski), napeto udarnico o spopadu človečnosti in državne brezdus-nosti v okoliščinah poskusnega uveljavljanja novega in pravičnega družbenega reda. In tako dalje. Zato mislim, da so prav tako krivični dosedanji očitki, češ da nismo dovolj sodobni, kot so bili poprej krivični tisti, da smo pretirano novotarski za vsako ceno in premalo poljudni. Je kaj sprememb v igralskem zboru? Izgubili smo dva člana (MinCa Jerajeva, Peter Božič) dobili smo štiri nove (Angelca Hlebcetova, Tone Terpin, Slavko Belak, Janez Eržen). Vendar si s tem še nismo dovolj opomogli, če upoštevamo nepremostljive težave, ki nam jih delajo stanovanjsko vprašanje, Akademija za igralsko umetnost, Triglav film, zdravstvene okoliščine in nas proračun. Igrati moramo znatno več in zato hitreje pripravljati uprizoritve, torej bi potrebovali vsaj še pet, šest igralcev. Ce tudi namreč piše, da imamo 19 igralcev, jih je v resnici — vsaj zdaj na začetku leta — vsestransko prostih za redno delo komaj 14 in še vedno nam groze izpadi. Torej pričakovanja ravno niso rožnata. Vseeno — upamo. \ Pod konec prejšnjega igralnega obdobja se je slišalo precej vznemirljivih vesti o denarni zagati vaše ustanove, češ da ji grozi morda celo razpad. Kako kaže zdaj? znanih vprašanj. Kljub temu pa smo prepričani, da se nam bo posrečilo uresničiti poglavitne načrte: štirinajst do petnajst uprizoritev; še več gostovanj zunaj Celja, tudi v krajih, kamor doslej še sploh nismo zahajali, kajpak tudi nekaj gostovanj v večjih mestih. (Ljubljana, ob vseslovenski proslavi Linhartove 200-letnice in morda še kdaj samostojno; Zagreb že zdaj jeseni z »Osebnim tajnikom«, ker je tako želel gostitelj; prav gotovo tudi Maribor in nemara še kje). Predvsem pa — na kratko in preprosto povedano: čim več dobrih odrskih stvaritev, odrsko dobrih, ne samo slovstvenih. In dosledna zvestoba dosedanji poti: tovariško ubran in umetniško uravnovešen igralski izbor, ki si prizadeva za napredno, svobodoljubno in vsekdar živo človeško misel v radosti stvariteljstva in lepotnega uživanja. V. P. FESTIVAL jugoslovanske poezije v Plitvicah Živopisna Piitvička jezera so [ te dni prizorišče pomembne kul-1 turne manifestacije: štirideset uglednih jugoslovanskih pesnikov se je zbralo na prvem festivalu poezije. Podobne prireditve so v svetu dovolj znane in popularne, le da imajo zvečine mednarodni značaj. Plitvički festival je prva povojna revija pesniške besede pri nas in se ga morda zato udeležujejo le poetje iz naše države, čeprav so spočetka obljubili udeležbo tudi nekateri tuji pesniki. Ne glede na to so prvi dnevi potekli v vzdušju in programu, ki kaže, da bo prireditev dosegla svoj namen. Namen tega zboi% ni zgolj pregled povojnega pesniškega ustvarjanja v Jugoslaviji, saj sta prireditelj — pesniška založba »Ly-kos« iz Zagreba — in gostitelj — Društvo kjiževnikov Hrvatske — nujno bila vezana na omejen izbor ustvarjalcev. Pomembnejši namen je intimnejša, neposredna seznanitev jugoslovanskih pesnikov, izmenjava medsebojnih mnenj, misli, pobud. Pijav s tega vidika kaže dosedanji potek festivala lepe in koristne sadove. Prvi in drugi dan sta bila posvečena branju pesmi nekaterih naših klasikov od Njegoša, Ma- žuraniča, Prešerna do Ujeviča, Otona Zupančiča, Koste Racina in drugih. Ob otvoritvi je prvakinja zagrebške Drame Mija Oremovič brala prve stihe iz Gunduličeve »Dubravke«, pozdravni govor pa je imela v imenu zbranih pesnikov srbska pesnica Desanka Maksimovič. Poudarila je, da veže jugoslovanske pesnike ljubezen do ljudi in lepote. Program' včerajšnjega in naslednjih festivalskih dni bo izpolnjen z branjem pesmi udeležencev, s pogovori, s tiskovnimi konferencami, z izleti itd. čeprav je med pesniki nekaj bojazni, da utegne biti program nekoliko utrujajoč, je vzdušje, ki ga inspirirajo lepote Plitvič-kih jezer, vendarle porok, da bo razpoloženje pesnikov, od naj starejših do na^mlajših, dovolj prisrčno in radoživo ter hkrati koristna manifestacija jugoslovanske pesniške besede in njenih ustvarjalcev. Če bodo festivali postali vsakoletna revija jugoslovanske poezije, tedaj bo prav, če bodo prireditelji nanje povabili tudi napredne pesnike iz tujine, saj bo z mednarodno popularnostjo podobnih pesniških zborov rasla tudi popularnost jugoslovanske poezije v svetu. Kakšne so poglavitne značilnosti delovnega sporeda v novem gledališkem letu? Močan poudarek na domači ustvarjalnosti (Slavko Grum, Prežihov Vcnranc, Fran Levstik, Josip Ogrinc, Ivan Potrč in letošnje novosti; sem lahko prištejemo tud Nušiča in Daviča), dosti svetovnih mojstrov niajvečjega slovesa, (Shakespeare, Goldoni, So-f okle j, Cehov) in zavestno prizadevanje, da iz vse zaloge preizkušenih ali še novih vrednot izberemo predvsem take reči, ka- j kršne — četudi ne vedno nove — j vendarle odgovarjajo na življenj-1 ska vprašanja današnjega ali pred nedavnim preživetega časa. Tako smo se odločili ne za Edipa, temveč za Antigono, praznično igro o junaškem uporu osebnosti zoper nasilje uveljavljenih in gospodovalnih vrednot; ne za Zimsko pravljico, temveč za Machbeta, povest o slabiču nasilniku in o Razpadlo celjsko gledališče prav gotovo ne bo. Tudi ukinil ga ne bo nihče. To je nedvomno. Varčevati pa bo treba tako strogo, da se včesi kar bojim, ali ne bo to pretirano varčevanje škodovalo kakovosti našega dela. Vprašanje je tudi, ali so vsi varčevalni ukrepi ravno najbolje izbrani in vedno razsodni. Če skušamo omejevati izdatke za opremo, če prosimo sodelavce, naj se zadovoljujejo z nižjimi nagradami, če skušamo večati dohodke, je vse to prav in smotrno. A če zaradi varčevanja izgubljamo važne' uslužbence, tedaj to ogroža redno delovanje. Kako bodo na primer naše obrtne delavnice brez skupnega tehmčnega vodje urejeno in ubrano stregle našim potrebam, ne da bi nastajali zastoji ali pojavi nezadostne storilnosti — tega še ne vemo. Vsekakor bo treba razjasniti še mnogo doslej nerešenih ali ne- Alberto Moravia: SLA PO LJUBEZNI 7 a sprehod z Ginom sem oblek-^ la svojo najboljšo obleko, £voje najboljše čevlje, svojo najboljšo bluzo, svoje najboljše svilne nogavice. Spominjam se, da s®rn imela dvodelno obleko, črn suknjič in krilo s črnimi in be-jtoii kockami. Blago ni bilo slabo. toda šivilja, ki mi ga je nabila, ni bila kaj prida boljša od ^ame. Krilo je bilo zelo kratko, Vendar krajše zadaj kot spredaj, jako da sem imela kolena razkrita, odzadaj pa mi je bilo videti stegna. Suknjič mi je naredila pretirano po životu, z nekimi *Udnimi in velikimi našivki in * tako tenkimi rokavi, da me. je bolelo pod pazduho. Bil mi je tako ozek, da se je zdelo, da se °o zdaj zdaj razpočil, in prsi so silile iz njega, kot da ga en kos manjka. Bluza pa je bila rde-Ja, čisto preprosta, gladko tkana, ofez okraskov, in skoznjo je bilo Videti moje najboljše spodnje Perilo iz bele bombaževine. In, končno, čevlje sem imela črne, svetle, iz dobrega usnja, a zastarelega vzorca. Klobuka nisem ,!mela in lasje, kostanjevi in valoviti, so mi padali po ramenih. Sila sem prvič v tej obleki in bita sem nanjo ponosna. Zdela se mi je zelo elegantna in nisem si mogla kaj, da si ne bi domišljala, <3a se na ulici vsi ozirajo za ma-Po. Toda ko sem stopila v spalnico Ginove gospe in videla veliko in nizko posteljo s prešitim svilenim pregrinjalom, bele vezene rjuhe in vse tiste prozorne tenčice, ki so od zgoraj padale na blazine, in ko sem videla samo sebe v trikratnem odsevu v trodelnem zrcalu toalete, ki je bila na koncu sobe, sem se ovedela, da sem oblečena kot beračica in da biti ponosen nad takimi cunjami, je smešno in pomilovanja vredno. Zazdelo se mi je, da se ne bom nikdar počutila srečne, dokler se ne bom mogla tako obleči in dokler ne bom živela v taki hiši. Slo mi je skoraj na jok in sedla sem, osupla’ in brez besede, na posteljo. »Kaj ti je?« me je vprašal Gino, se usedel zraven in me prijel za roko. »Nič,« sem odvrnila, »gledala sem neko divjakinjo, ki mi je po-1 dobna.« »Koga?« je začudeno vprašal. »Tisto tam,« sem odgovorila in pokazala na zrcalo, v katerem sem se videla, sedečo na postelji poleg Gina, in res sva izgledala i oba, vendar jaz bolj kot on, kot dva razmršcna divjaka, ki sta povsem slučajno zabredla v hišo civiliziranih ljudi. ! Tokrat je dojel moj občutek 1 pobitosti, zavisti in ljubosumja, ki me je stiskal za srce, me objel in dejal: »Pa se ne glej v zrcalo.« Bal se je za izid svojega načrta, ni pa opazil, da mu ne more pri tem nič bolj pomagati i kot prav ta občutek ponižanja. Poljubila sva se in poljub mi je vrnil pogum, kajti čutila sem, da. konec koncev, ljubim in da sem ljubljena. Toda ko mi je kmalu nato pokazal kopalnico, veliko kot cela soba, bleščečo se v belih ploščicah, z vzidano banjo in s poni-kljano vodno napravo, in predvsem ko mi je odprl eno izmed omar in sem videla v njej, tesno drugo ob drugi, vse polno gospe-jinih oblek, sta se mi zavist in občutek lastne revščine povrnila in me spet pahnila v obup. Nenadoma me je prevzela želja, ne razmišljati več o teh stvareh, in, tokrat prvič, sem zavestno hotela postati Ginova ljubica. Nekaj zato, da bi pozabila na svoje stanje, in nekaj zato, da bi si ustva-‘ rila iluzijo,' v nasprotju z občutkom sužnosti, ki me je tesnil, da sem tudi jaz svobodna in zmožna nekaj storiti. Nisem se ! mogla lepo obleči; niti nisčm ! mogla imeti take hiše, toda vsaj ljubila sem lahko kot boga-i taši, in morda še bolje kot oni. Vprašala sem Gina: »Zakaj mi razkazuješ te obleke, kaj me brigajo?« »Mislil sem, da te bo zanimalo,« je zbegano odgovoril. »Sploh me ne zanimajo,« sem rekla, »res je, lepe so, pa saj vendar nisem zato prišla sčm, da bi gledala obleke.« Videla sem, kako so mu ob teh besedah oči zažarele, in ma- F'?? TOVARNA AVTOMOBILOV v PRIBO JU na Limu Takoj dobavlja: vse vrste štiritonskih vozil z Diesel motorjem 90 KS, tipa: • 4 GE — L z enim diferencialom • 4 GE — K z enim diferencialom in kipersko napravo • 4 GAE — L z dvema diferencialoma • 4 GAE — K z dvema diferencialoma in kipersko napravo vse vrste šesttonskih vozil z Diesel motorjem 130 KS, tipa: • 6 GGF — L z enim diferencialom • 6 GGF — K z enim diferencialom in kipersko napravo • 6 GAF — L z dvema diferencialoma • 6 GAF — K z dvema diferencialoma in kipersko napravo avtobuse za medkrajevni promet z Diesel motorjem 130 KS, tipa: • »A« z 31 premakljivimi sedeži DE LUKE s 37 nepremakljivimi sedeži DE LUXE V njih je vgrajena naprava za gretje, radijski aparat z zvočniki, frižider in drugo • »B« z 42 sedeži — univerzal in z vsemi potrebnimi napravami avtobuse za mestni promet z Diesel motorjem 130 KS. PRODAJAMO PROTI TAKOJŠNJEMU PLAČILU ALI NA TRILETNI KREDIT 3097 SKLEPANJE POGODB V PROSTORIH FAP V PRIBOJU ALI NA RAZSTAVNEM PROSTORU FAP NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU J lomarno sem dodala: »Pokaži mi rajši svojo sobo.« »V podpritličju je,« je rekel živahno, »hočeš, da greva tja?« Gledala sem ga nekaj časa molče in potem vprašala z odkritosrčnostjo, za katero mi je bilo žal: »Zakaj se delaš zdaj tako neumnega?« »Toda jaz...,« je začel vznemirjen in presenečen. »Veš bolj kot jaz, da nisva prišla s£m zato, da bi si ogledovala hišo ali občudovala obleke tvoje gospe, marveč da greva v tvojo sobo in se tam ljubiva .. pojdiva in ne govoriva več o tem.« Skoraj v trenutku in samo zato, ker sem videla to hišo, sem se tako zelo spremenila, da nisem bila niti malo več podobna tisti plahi in naivni deklici, ki je malo prej vstopila; to me je presenečalo in komaj, da sem se še poznala. Zapustila sva sobo in se počasi vračala po stopnicah. Gi-, no me je držal z roko okrog pasu in na vsaki stopnici sva se poljubljala: mislim, da še nihče ni nikdar tako dolgo hodil po stopnicah. V pritličju je Gino odprl neka vrata v steni in me po stopnicah za služinčad, še vedno poljubljajoč me in z roko okrog pasu, odpeljal v podpritličje. Bil je že večer in spodaj je bila tema. Ne da bi prižgala luči, sva po temnem hodniku, objeta in z usti na ustih, prišla do Ginove sobe. Odprl je in, ko sva vstopila, sem slišala, da je za tabo zaklenil vrata. Dolgo sva stala v temi in se poljubljala. Poljuba ni bilo nikdar konec, vsakokrat ko sem jaz hotela odnehati, je on začel znova, in vsakokrat ko je hotel odnehati on, sem nadaljevala jaz. Nato me je Gino potisnil proti postelji in jaz sem brez odpora padla vznak. Gino mi je tesno ob ušesu strastno šepetal sladke in bodrilne besede z jasnim namenom, da bi me premotil in da ne bi opazila, kako se medtem trudi, da bi me slekel. Ni bilo potrebno, ker sem se že sama odločila, da se mu vdam, pa tudi zato ne, ker sem zasovražila to svojo obleko, ki mi je bila prej tako draga, in sem komaj čakala, da se je rešim. Gola, sem mislila, bom prav tako lepa, če ne še lepša, kot Ginova gospa in • kot vse druge ženske po svetu. Sicer pa je moje telo že mesece pričakovalo tega trenutka in jaz sem ga, kljub vsemu, čutila, kako drhti v pričakovanju in zatajeni strasti, kot sestradana in privezana žival, ki jo po dolgem stradanju končno le odvežejo in ji ponudijo hrane. (Odlomek je vzet iz enega najbolj znanih romanov italijanskega pisatelja Alberta Moravie »Rimljanka«. Delo, ki je prevedeno že skoraj v vse evropske jezike, je pred kratkim izšlo tudi v srbohrvatskem prevodu, v začetku prihodnjega leta bo ta roman v slovenskem prevodu Cirila Zlobca izšel pri Slovenskem knjižnem zavodu. »Rimljanka« je življenjepis prostitutke in posreduje galerijo zanimivih človeških obrazov sodobnega velemesta.) Vrnil se je kapitan Luka Lahna pomladna sapa se je pasla nad oceanom, potem ko se je pomiril vihar, ki je vse od ameriške obale dalje pestil deset-tisočtonsko ladjo »Slavijo«, polno pšenice. Sapa je pregnala de- T o n e Seliškar fun, izgubili so vse čolne, a ladjo in tovor so rešili... Nazadnje vidi parnik »Mrož«, kako se prebija skozi viharno valovje Severnega morja in kako se ladja razbije na čereh Islandije... ževne oblake, ki so se daleč, da- g0, hoče zdaj, ko je spet pre- po vrsti so prihajali k njemu in Gleda ladjo »Albatros«, ki jo je leč za krmo zgnetli v silne bele magal še en vihar, zajeti vse te so mu čestitali za rojstni dan. nemška podmornica potopila... stope, pomikajoč se proti severu; silne vode, po katerih je vodil Kapitan Luka je ves čas stal V mislih spet stoji s partizan-valovi so se še penili, še so upe- svoje ladje. Koliko let? vzravnan kakor vedno. Stiskal je skim kapitanom Luko, ki napada hani rožljali ob bok ladje, ki je »Kakšen dajum pa je danes?« roke svojim vrlim fantom in srce nemški torpedni čoln in ga za- hitela proti domovini. Se dan in je nenadoma vprašal svojega ofi- mu je uhajalo. Postal je bled ko jame... Štefan spremlja kapita- noč vožnje pa bo ladja zdrknila cirja. zid in Stefan ga je podprl.' Raz- na Luko po vseh oceanih sveta, mimo gib ral tarske skale v Sredo- »Dvajsetega aprila smo, ka- prostrl je roke proti morju, ka- Štirideset let morja, viharjev, zemsko morje. Potlej ni več da- pitan.« kor da bi ga hotel objeti, nato mraza, vročine, pomladi in zim, leč do doma- »Torej je moj rojstni dan in se je počasi obrnil k poveljni- tisoč in tisoč lepih in burnih dni. Na krmilnem mostu Je sedel star sem šestdeset let!« je šepnil škemu mostu, počasi dvignil dlan v ležalnem stolu kapitan Luka na glas, da ga je slišal oficir. k ščitku kape in omahnil. Matič. Ob krmilnem kolesu je stal prvi krmilar. Ladja se je počasi zadirala s pramcem v razpotegnjene valove in včasih se je kak val s penečo silo dvignil ob boku vse do krova, a moči so mu že opešale. Sesul se je nazaj v morje, zajel spet nove vode in se pognal za ostalo čredo valov. Pomladno sonce je razlilo bleščavo po neizmernih vodah. Kapitan Luka je vodil »Slavijo« skozi razbesneli vihar. Tri dni in tri noči skoraj da nk spal, in čeprav so se umaknili središču orkana, so jih strašni valovi le tako silno naskakovali, da so že pripravili rešilne čolne. Zdajle, ko sedi kapitan Luka v ležalnem stolu in sreblje črno kavo ter ga milo pomladno sonce greje, razmišlja o prestanem viharju. Nekako tako mu je pri srcu, ka- svetif* n%a%odiJladio^v neiz- »Tedaj vam čestitam, kapitan, Kapitan Luka je umrl v parnem* morja večnosti, iz katerih l° ,še mno?“ 'et:\,je vzMiknil radni uniformi. Ne v postelji. Na ni več povratka. Zaprl je oči in °f,c"’ *?“*“ krmllno kol° ln krovu! se vse bolj potapljal nazaj, v mi- st°pil h kapitanu. „ „ Mrtvi kapitan Luka je vodil Zdaj leži kapitan Luka v paradni uniformi na svoji ladji. Zdaj jo bo zapustil. Ob bok ld-dje je pristala stara trabakula s Korčule. Njegovi rojaki so prišli po svojega mrtvega kapitana; Škripci dvignejo krsto in jo počasi spuste na barko. Vse zastave vseh ladij spuste na pol droga. Vse sirene vseh ladij v pristanišču rjovejo svoj bojni morski klic kapitanu v zadnji pozdrav. Kapitan Luka zapušča svojo ladjo v paradni uniformi. Ko zavije korčulanska trabakula skozi Splitska vrata, si mornarji obrišejo oči in Stefan zamahne še enkrat proti trabakuli, ki je vedno manjša in reče mornarjem: »Lepo je umrl naš kapitan Luka!« Šolska naloga Učitelj je razdelil zvezke. - ■ * «. >Pisali bomo šolsko nalogo!< je rekel. Enaintrideset rok se je stegnilo po peresnikih. Enaintrideset glav se je sklonilo nad zvezki. >Pisali bomo prost spis: Moj očeh Po razredu je završalo. »O/ Lepa naloga!. Učenci so bili navdušeni. Le mala Ankica v drugi klopi je obstala s široko razprtimi očmi. Strmela je v učitelja, kakor da ne bi razumela njegovih besed. Tedaj se je dvignil Štuhcev Jakec, Ankin sosed. »Tovariš! Anka ne more pisati naloge... Ona vendar nima očeta .. .< Trideset glav je zastrmelo o malo deklico. Strmeli so v dve debeli solzi, ki sta polzeli po njenih licih. V mučno tišino je spregovoril učitelj: »Ti, Štuhec, skrbi za svojo nalogo! Ne vtikaj se v naloge drugih!. je rekel in nato je tiše dodal: >A ti, Ankica, ne jokaj! Napiši kar moreš! ... Saj veš ... vsi te imamo radi. ■ ■< V drugič se je enaintrideset rok stegnilo po peresnikih. V drugič se je enintrideset glav sklonilo nad .zvezki. Pisali so. Tudi Ankica je pisala. Njena roka se je rahlo tresla. Negotovo je drsela po belem papirju in ustvarjala črke, besede, stavke. »Svojega očeta ne poznam,« je pisala. >Še preden sem ga mogla spoznati, je odšel. Pravijo, da je moj oče slab človek. A kljub vsemu ga imam rada. Moj oče je! Tako pravi tudi moja mama. Včasih gledam druge otrobe. Oče jih vodi na sprehod. Pelje jih k potoku. Tam jim dela mlinčke. Vreže jim vrbove piščali. A jaz sedim za grmom. Poslušanj jih in si mislim: Kako srečni so.. .< Pobrali so zvezke. Učitelj je sedel za mizo in pregledoval šolske naloge. Ko je dvignil zvezek male Ankice, se je zamislil. Z očmi je obvisel na njenem bledem obrazu. Dvignil se je in tiho dejal: >Ankica! Tvoja naloga je najboljša!< Marta Grom, Kobarid Branka Jurca: m m nulo, in čeprav je bilo tega mno- Nagradna slikanica »JABOLKA« . aJ j - - Podala sta si roke. Kapitan svojo ladjo v domovino. Mimo Cvetica na poljani je odprla Luka se je nasmehnil in prosil gibraltarske skale; skozi Messin- cvet in že jo je zažejalo. Dvignila oficirja: ska vrata in naprej, naprej v je glavo in pogledala v nebo, a »Pokliči, prosim te, kogar koli, njegovo sinje Jadransko morje, v nebo je bilo jasno in sonce je da mi pomaga!« Split. Mrtvi kapitan Luka je v delalo okoli sebe zmeraj večje Po stopnicah je privihral star paradni uniformi pripeljal svojo ognjene kolobarje in cvetico je mornar Štefan, najstarejši kapi- ladjo v domovino. še bolj zažejalo. Oh, kako jo je tanov tovariš, saj sta skupaj od- In ko leži kapitan Luka v za-*cjal6! jadrala na prvo vožnjo. Pred svoji paradni uniformi v krsti na moraš!« je zaklical Stefan. »Kaj ob krsti Štefan, njegov tovariš so ti rekli zdravniki v New Yorku? Počitek, počitek in samo počitek! Ti pa kar tule!« »Stefan, povej mi, ali si mi prijatelj ali ne?« ga je vprašal kapitan in ga blago pogledal. »Pridi bliže!« mu je zašepetal. Štefan se je nagnil nad kapitanovo glavo. »Štefan, ali znaš molčati?« ga Je vprašaj tiho in tako čudno važno, da je Stefana kar pretreslo. »Saj veš, kapitan, vedno sem ti bil zvest!« je zašepetal Štefan. »Umrl bom, Stefan. Danes, na moj rojstni dan... Moje bolno srce mi odbija poslednje ure... skozi vse življenje in stoje nje- šJtiiSaa Opišite nagradno slikanico »Jabolka« in pošljite opise mladinski strani Ljudske pravice. Najboljšega bomo objavili in na gradili. — Slikanico »Jabolka« si je zamislila in jo narisala Belica Bkerlak, II. r. klas. gimn., Ljub »In kdaj bo prišla ta rosa?« »Ko pade mrak...« ' »A kdaj pade mrak?« Povesila je cvet in steblo ln ^ štiridesetimi leti! Oba sta bila pramcu svoje ladje sredi po- '*ste in zajokala je doma z otoka Korčule. mladnih rož, ki so mu jih pri- _ »Žejna sem, joj, kako sem »Kapitan, kapitan, v posteljo nesli mornarji in prijatelji, stoji želna!« Starejše cvetice na poljani so ji odgovorile: »Napiješ se rose!« »Cesa?« je vprašala cvetica zvedavo. »Rose se napiješ,« je rekel metulj, ki je priletel k cvetici. »Kakšna, pa je rosa?« »Kot biser, kot solza, kot kaplja...« UREDNIKOV KOTIČEK Dragi tovariš urednik! Pošiljam Ti slikanico »Neubog- Dragi urednik! Prosim, da mi v četrtek Vsaka travica na poljani 1* vedela za mrak. Metulj ji ni odgovoril in je odletel preko pisanega travnika. Cvetica pa je čakala mraka. Zareče sonce je zatonilo hribe in cvetica si je rekla — nemara prihaja mrak... Na nebu so se prižgale prve zvezde.' Vsa nestrpna je začela klicati: »Rosa, čuj, rosa!« Ze so pritekle drobne kapljice k cvetici, se sprijele in obesile, ena kaplja za cvet, ena za list in ena za korenine. »Ste ve rosa?« je vprašala cvetica, »Rosa smo, seveda smo rosa.« Cvetica jih je ogledovala. Ali so kot biser ali kot solza ali kot kaplja? A že jo je žeja premagala in vprašala je: »Ali vas lahko popijem?« »Saj zato smo prišle,« so rekle rosne kaplje. Rosne kaplje so se v luninih žarkih še zadnjič zalesketale, zatrepetale in — cvetica jih je po- Pelji me v mojo kabino in po- govi mornarji ob njegovi po- ljiva Maja«. Prosim, da bi jo ob- Urednikovem kotičku sporočiš, pila. Popila jih je in se odže magaj mi obleči paradno nnifor- slednji straži, gleda Štefan vse iavil- Pozdravlja Te mo, saj veš, prijatelj, kapitan tiste velike ure, ki jih je skupaj ladje ne sme umreti v svoji po- s kapitanom preživel. Vidi ladjo stelji... Prosim, Štefan, in molči, »Velebit«, na kateri Je prvikrat Mrmolja Vesna, Laško 55. to je samo najina stvar!« Štefan je vedel, da je kapitan Luka na smrt bolan. Zdravnik v New Yorku mu je povedal, da je njegovo srce tako izčrpano, da lahko vsak čas obstane. In ker je bil kapitan Luka vedno mož beseda, mu je Štefan tudi zdaj poveljeval kapitan Luka; na Kitajskem morju jih je zalotil taj- Draga Vesna! kako dolga je najdaljša ladja na jala. svetu in njeno ime. Oprosti mi zaradi moje malomarne pisave. Na svidenje! Benčič Branko, Carpacijev trg 4, Koper. Križanka »Mucek« Nagrada Dragi Branko! V pravo zadrego si me spravil. p.Kt pK&sta tehtnica Tvojo slikanico »Neubogljiva Maja« bi rad objavil, saj je v njej lepa misel in tudi narisana ni slabo. Objaviti pa je zato ne _ _ _ morem, ker si jo narisala s svinč- Sam itak ne vem za dolžino naj-n i'jf' ^ hoste risali za daljše ladje. Vprašal bom kakega . . _ . . . . Križanko »Dirkač« je pra- mladinsko stran Ljudske pravice, velikega učenjaka tu v Ljubljani mm^kega'vrdka” zadržal je solze" ^ ™*a >" bila Izžrebana ‘ Črn,1™> na»olje pa je, da zadovolji Tvoji radovednosti! morekega volka, zadržal je solze, . ce rišete s tušem. Priporoča se Prihodnjič Ti bom pa sporočil, prijel svojega kapitana pod roko Zišek Anica, Lipovci 36, p. Bel- Ti Prisrčno Te pozdravlja in mu pomagal do njegove ka- tinci. Iskreno čestitamo! urednik. urednik, bine, ki je bila takoj za poveljniškim mostom. V kletki je žvr-golel kanarček, ki je spremljal kapitana na vseh njegovih vožnjah. «Poješ pomladi...!«, je zašepetal kapitan in težko dihal. »Štefan, podvizajva se!« In pričela sta oblačiti najlepšo kapitanovo uniformo: tem- mene primerno tehtnico. nomodre hlače in prav tak jopič, ki se je ves svetil z zlatimi na-šivi in znaki. Kapitan si je počesal svoje sive lase in si nadel čudovito belo oficirsko kapo z veliko zlato in rdečo kokardo. Pogledal se je v zrcalo in se nasmehnil. »še nekaj mi manjka!« je dahnil. »Saj veš, Stefan!« Oh, Štefan- je vse vedel. Odprl Je omarico in pripel na kapitanov jopič dve partizanski medalji ... »Ali še pomniš, prijatelj, za kaj sva jih dobila?« »Za osvojitev nemškega torpednega čolna pri Hvaru!« «■■■ Vodoravno: 1. uživamo jo med odmorom, 7. del ure, 8. delam packe, 9. jadrati po zraku, 14. oblika glagola brati, 15. z njim merimo kote, 16. kdor piše epske Ljubitelji kemije in fotografi- pri tej tehtnici nadomešča vodo- Um obročkom, odnosno obročka- p,esmi’ J7' rii staro* 17a' Ploščin' je često pogrešajo za svoje na- ravno ležeča vrvica, ki se pri st im vijakom, kakršnega si lahko mera’ }*' del besede veterA . ker de- različni obtežitvi skledic giblje napravimo tudi sami iz primerne 19;. reven ,20' PrjPrava- k» straši zdaj levo zdaj desno. To gibanje žice. Jeziček si napravimo iz ,cf P° mnogradih, 22. kdor ima najlaže zaznamo, če na njeni sre- koščka tanke pločevine; zgoraj ga nosx ; diru pritrdimo majhen pločevina- upognemo in stisnemo s kleščami, Navpično: 1. žival, ki lovi misli jeziček ter na pokončni nosi- s tem, da odtehtamo točno 1 g }■ mo^° .?• vr^ lepila, lec tik pod njegovo konico na- žice in jo nato razstrižemo na 10 ,1 ^r“!lcos spolnik, 5. mesto na pravimo viden ris. Pri tehtanju ali 20 enakih delov. Vsak takšen Koroškem, 6 z njim lepimo jilm- bo jeziček spočetka seveda po- kondc bo predstavljal dejansko ski trak-'7. vrsta pevskega glasu, mahnjen levo ali desno, brž ko desetinko odnosno dvajsetinko nastanf P° ugašenem ognju, pa bo tehtana snov v ravnotežju grama. -mm- zaimek; 11zensko ime,* 12- z utežmi, bo konica jezička zopet ____________ točno na sredi tik nad risom. Ogrodje takšne tehtnice si po označenih izmerah napravimo iz lesa — najbolje iz vezane plošče. Na osnovno deščico velikosti 100y.l60 mm (t. j. 10y.l6 cm!) pribijemo najprej (na zadnji rob!) pokončno lestvico, a vrh nje vo- »Da, tako je! Zdaj mi pa po- nar ja za vsako stvar ni ravno na doravno prečko velikosti 10 X 2 00 magaj na krov. Rad bi videl pretek, ne kaže drugega, kot da milimetrov. Za skledici uporabi-svoje fante!« si jo napravimo sami. mo dva enaka pokrova kake plo- Glas o kapitanovem rojstnem Tehtnica, kakršno prikazuje čevinaste okrogle škatle (n. pr. dnevu je šel od moža do moža. skica, je prav enostavna, lična in od kreme) in ju s pomočjo pri-Prvi oficir je izdal povelje za cenena, a razen tega tako točna, merne vrvice navežemo, kakor okrasitev ladje in ko je stopil da bomo na njej lahko odmerili kaže skica. Radi lažjega gibanja kapitan na krov, so bile vse la- tudi desetinke grama te ali one je priporočljivo, da vsa štiri gib-dijske vrvi v zastavicah. In v«i snovi. Običajno gibljivo prečko Ijiva stikališča povežemo z ma- REBUS veznik, 13. simbol za iridij, 14, priimek našega pisatelja, 15. nasprotje od kvadriranja, 17. pišemo jo v notne črte, 19. ni obut, 21-predlog. DNEVNE NOVICE | . Na i. gimnaziji v Mariboru se bo-® sačeli popravni izpiti za redne di-24. avgusta, privatni izpiti pa ^ključno popravni in dopolnilni) dne "■ »vgusta, sprejemni izpiti za redne Privatne dijake 27. avgusta, matura *■ avgusta. Začetek izpitov dnevno lb! zjutraj. delavska gimnazija. — po-K»vni izpiti za vse razrede bodo dne sept. ob 18. url na I. gimnaziji v “Jubljani. — Nižji tečajni Izpit bo 12. "Pt. ob 19. uri. — Prošnje za vse iz-vložite v ravnateljstvu I. gimna-do 28. avgusta, vsak torek in pe-od 10. do 12. ure in 28. avg. od 18. ,*> 19, ure. — vpisovanje za šolsko ‘eto 1956/57 bo dne 3. In 4. sept. od 17. ® 19. ure v pisarni I. gimnazije. Pri tou predložite: 1. prijavo, kolkovano !» din drž. takse in SO din mestne 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. r®jstni list; 4. potrdilo o zaposlitvi z Javedbo dela. — Pričetek pouka bo ’ septembra. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za četrtek, 25. avgusta 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslu-Salci! (pester glasbeni spored) — O;2®-" 6.25 Na5 jedilnik - 6.30-6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Opoldanski *on-certni spored — M. Bravničar: Divertis-sements za klavir in godalni orkester Emil Adamič: Ljubljanski akvareli — 11.45 Dober dan, otroci! (Dušan Mevlja; Marelice, Gustav Strniša: Bik in vol) 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 12.50 Kmetijski nasveti — ing. Jože Ferčaj: Pripravimo licenciranje plemenjakov — 12.40 20 minut z domačimi zabavnimi ansambli — 15.15 Zabavna glasba — 15.55 Od arije do arije — 14.50 Turistična oddaja — 1*:« Želeli ste - poslušajtel 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.55 Pohorski fantje pojo in igrajo — 16.00 Utrinki iz literature — Kristina Lavant: Otrok — 16.20 40 minut z jugoslovanskimi solisti — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.15 Johan- OVEN milni prašek predstavlja 10,w „ u„m -------------- ..... _ ‘Elvirano milo, ki je nalašč ustvar- ne5 Brahms: Dvojni koncert za violino eno za pranje boljšega perila. Ce že- jei0 in orkester v a-molu — 18.50 Do- 5“ Prijetno pranje, če želite poceni ma{e aktualnosti -19.00 Reportaža z Franje, če želite zaščititi vaše perilo evropskega prvenstva v veslanju na * Ba negovati, potem vzemite samo Bledu — 19.50 Zabavna glasba, vmes re- 0vEN milni prašek. klame — 19.50 Radijski dnevnik — 20.00 --------------------------------- ,, četrtkov večer domačih pesmi in nape- Rezultat pranja z OVEN milnim V0T _ 21.00 Literarni večer: Alberto Pt«kom je bleščeče, belo, voljno ln Moravia — 21.50 Frescobaldi-Respighi vPijaJoče perilo. Passacaglia V. Novak: Sonata eroica , Kar ni bilo mogoče včeraj, Je da- (izv. pianist Anton Trost) — 22.15—25.00 n«. Za Telnt Bell ROŽNO MLEKO V plesnem ntmu inrovlne zagotovljene. Odličen Iz- M tek 24 aVgnsta uel«k za naše žene. I KINO »UNION« Italijanski film M 1*1 1 | * Tednik P. N. St. 33. V glavni vlogi Jacques Semas in Brunella Bovo. Predstavi ob 18 in 20.30. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »KOMUNA« Ameriški Olm JACK LONDON Tednik F. N. št. 33. V glavni vlogi Michael 0’Shea ln Susan Hayward. Predstavi ob 18 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. Svet. A. Bordevič »Motocikl« TEHNIČNI PRIROČNIK Knjiga ima 184 strani z 205 slikami VSEBINA: tehnika motorja, konstrukcija motociklov in scoo-terjev, okvare in popravila. Cena 400 dinarjev. — Na razpolago so tudi tehnične knjige: »MOTORI«, 350 dinarjev, »AUTOMOBILI«, 380 dinarjev. — Naročila pošljite na: Založnlško-tls/karsko podjetje KOSMOS tekoči račun 101-T-592 — Poštni predal 683 BEOGRAD, NARODNOG FRONTA 76 2935 KINO »TRIGLAV« Švedski film »SAMO MATI« Tednik. V glavni vlogi Eva Dahl- _ , . . j , ieaniK. v giavni viogi lvs jjaur 5.00-7.00 Dobro jutro, dragi poslu- becki Ragnar Falek in U1I Pamle. glasbeni spored) 6.20-6.« preCistavi ob 18 in 20. Prodaja vstop- . Vaša posoda bo bleščeča, če Jo ialcil (pester ®Reklame - čistili s čistilnim praškom LIN. Naš jedilnik -^6.50-6.» ReUame ^ , ^^nlc od 17 dalje............ ,, FLEX le samo prvovrsten. Flex plesu pe1 naši deželi — 8.501 Radijski ro- Kmo ,SLOGA«. amer. barvni film: . •> - -— ■— *”•' T— <*» Hurtnff: ihalassa — a ah. ,saskachewan«. V gl. vlogi Alan Je vedno prvovrsten. 'fte-Zbe “tZINMCIB* IN DiZODORIRA ^ukcijSl n^nobenih nadomestkov. Cepka — 10.00 Koncert po željah — 11.00 Radijski koledar - 11.05 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 11 50 Za dom in žene — 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored - 12.50 Kmetijski nasveti — Ing. Slavica Siko-vec- Kako odpravimo utrujenost vinogradniške zemlje - 12-« Pianist Pavel Sivic igra klavirske skladbe na narodne teme — 15.15 Za prijetno razvedrilo 14.50 Oddaja za lovce — 14.40 2eleli stB — poslušajtel 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.55 Pojeta ženski vokalni kvartet in moški zbor Enakost p v Viktorja Fabianija — 16.00 Utrinki iž literature — Boris Pilujak: Posestvo Belokonsko — 16.20 Popoldanski koncert — Sergej Prokofjev: Koncert za klavir la, orkester št. 1 v Des-duru — Lucijan Marija Škerjanc: Druga simfonija — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Nove knjige — IS.15 Iz modernih ODe, (B. Britten: Peter Grimer, G. Me-»PARTIZAN«: Amer. barvni film Konzui) _ 18.50 Družinski pogo- / t O a l t I N O mariborske vesti DEŽURNA LEKARNA: Četrtek, 23. avgusta: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Petek, 24. avgusta: lekarna »Pri «rMu«. Partizanska 1. KINO 'dvoriščno okno«. ARNIK«: Bolgarski film »Pod slovensko nar. gledališče „ Gostovanje Slov. nar. gledališča iz rrSta. Sobota, 25. avgusta ob 20: Milan vori — Tita Škerlj: Naš malček na igrišču - 19.00 Prenos z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu — 19.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.50 Radijski dnevnik — 20.00 Constantin Brailoiou: Glasba narodov sveta - XXIV. Ukrajinski Romuni - 20.50 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.45 Iz mo- Ladd in Shely winters. Tednik. Predstave ob 17, 19 ln 20. Ob 10 matineja ameriškega filma »Ne bodo ml verjeli«. V gl. vlogi Susan Hayward. KINO »VIC«: Amer. film: »Ne bodo ml verjeli«. V glavni vlogi Susan Hayward. Predstave ob IS ln 20.30. KINO »SOCA«: Brazilski film »Razbojnik«. Predstave ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francoski film »Ponočni ljubimci«. V glavni vlogi Jean Marais in Dany Kobin. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova B, tel. 32-454 — predvaja za mladino Jugoslov. film »Plavi »«. Predstave vsak' delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek ln petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 ln 10.30. KINO »LITOSTROJ«; Fin. film »Moja simfonija mlademu dekletu«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. LETNI KINO DOMA JLA«: Angleški film »Tri korake do vešal«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. IZŠLE SO IV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE »Gospodarsko-f inančnega priročnika« CENA 750 DINARJEV Opozarjamo, da je osnovna Izdaja razprodana in da imamo še na zalogi manjše število izvodov I., II. in III. sprememb in dopolnil. Nova II. izdaja »GOSPODARSKO-FINANCNEGA PRIROČNIKA«, ki bo v dveh knjigah (s platnicami iz polivinila in patentnimi vijaki) zajemala celotno dosedanjo vsebino, vkljuCeno s IV. spremembami in dopolnili, je v tisku v zelo omejenem številu izvodov in bo pravočasno poslana vsem prijavljenim naročnikom. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« (prej »BIRO ZA IZRADU OBRAZACA«) ZALOŽNIŠKO TISKARSKO PODJETJE Prizrenska ulica 6 — poštni predal 479. BEOGRAD 3086 KINO »SISKA« Ameriški film Biedoličnikov sin V glavni vlogi Bob Hope in Jane Russel. Predstave ob 16, 18 ln *>. Prodaja vstopnic od IS dalje. Danes zadnjikrat OBOBN1 OGLASI na pesnitev — 21.15 Oddaja o morju in UMETNOSTNA GALERIJA pomorščakih — 22.15 Igra Plesni orke- „ Razstava srbske sodobne grafike, ster Radia Ljubljana - 22.30 Mednarod- fcazstavljenih je 88 grafik vidnejših na radijska univerza —a) Harold Spen- Erbskih grafikov. Razstava je odprta cer Jones: Nekdanji in sedanji nazori ZADRU2NA MLEKARNA v Novem dnevno od 10 do 18 v času od 19. av- o vesolju —b) Gerhard Schicker: Po- mestu razpisuje delovna mesta za: PLAHTA za tovorni avto je bila Izgubljena med Dekani in Koprom. Najditelja prosimo, naj Jo vrne na podjetje »Fructus«, Koper. 3219 MEZDNEGA KNJIGOVODJO (-klnjo) sprejme s 1. septembrom »Karton«, Ljubljana, Wolfova 12. 3220 8usta do 2. septembra. CELJSKE VESTI . KINO -lH" ■v , »TJNION«: Ruski barvni film »Ne-!ltlrtna ljubezen«. w »METROPOL«: Ital. film: »Porca miseria«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO ...Ameriški barvni film »Bledollč-nutov sin«. Predstava ob 20. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški film: »Leteči vragl«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »svoboda - trbovlje n«: av-swijski film »Leteči razred«. sebni zaščitni postopki — 22.50—25.00 Melodije za lahko noč — 22.15—25.00 UKV programi Plesna glasba. Z JESENIC IN OKOLICE 'Zdravntiko dežurno službo lm* na Jesenicah dr. Aloje Jenko Z BLEDA Ameriški film »Sodnik Tlmberla-ne«. V glavni vlogi Spencer Tracy, Lana Turner ln Zacharjr Scott. Predstavi ob 18 ln 20.30. VESTI IZ KRANJA »STORŽIČ«: Ameriški barvni film »Ljubimca divjega zapada«. Predstavi ob 18 in 20. »PARTIZAN«: Amer. film »Tujec na begu«. Predstava ob 20. IZ D0M2AL AmerlSkl film »MoJJe«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Marlon Brando ln Teresa Wright. slrarskega mojstra; pogoj 15-letna praksa; sirarja, pogoj 10-letna praksa; mfijstra za izdelovanje kazeina in lepila, pogojustrezno strokovno znanje z najmanj triletno prakso. Plače po dogovoru, stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj — Ponudbe na upravo podjetja. 3218 NARTA DE-DE toaletno milo je novost — ustreza tudi najbolj občutljivi koži, dezlnficlra ln dezodorlra. 2915 r Glasbena šola ▼ Kopru nujno potrebuj* učitelja klavirja Prednost imajo absolventi Akademije za glasbo ali absolventi Srednje glasbene šole z večletno prakso. 3215 RAVNATELJSTVO ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali z nami ob prerani izgubi naše drage B02ENE SMOLEJ, ro). VEBER Posebno zahvalo izrekamo dr. Milanu Cehu za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, primariju dr. Brand-stetterju ter strežnemu osebju tukajšnje bolnišnice. Toplo se zahvaljujemo Zvezi delovnih žena za poslovilne besede pred odprtim grobom in pevskemu zboru »Svobode« za lepo petje. Prisrčno se zahvaljujemo vsem številnim darovalcem Vencev in šopkov ter vsem, ki so ljubljeno pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Jesenice, 22. avgusta 1956. Mož Slavko, sin Igor in sorodstvo Tovarna farmacevtskih in kemiinih proizvodov »LEK« • LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 135 razpisuje NATEČAJ za naslednji delovni mesti: ekonomista-analitika v oddelku za pripravo dela in tehnično kontrolo Pogoji: ekonomska fakulteta, zaželeno pasivno znanje angleščine in nemščine šefa izvoznega oddelka Pogoji: ekonomska fakulteta in najmanj 2 do 3-letna praksa v zunanjetrgovinskih poslih, od tega 2 leti v kemični, stroki. Obvladanje enega tujega jezika. Ponudbe z življenjepisom in podrobnim opisom prakse pošljite Upravi podjetja do 10. septembra. 3216 Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru KANAL OB SOCl razpisuje mesto direktorja podjetja »15. SEPTEMBER« tovarne cementa in salonita, Anhovo Prosilec mora imeti tele pogoje: a) inženir kemije s 5-letno prakso, od tega najmanj 3 leta dela v cementni, salonitni ali tej sorodni stroki b) ekonomist z ekonomsko fakulteto in 5-letno prakso, od tega najmanj 2 leti uspešnega dela na vodilnem položaju v cementni, salonitni ali tej sorodni stroki c) srednješolska izobrazba kemične ali ekonomske stroke z najmanj 8-letno prakso, od tega vsaj 9 let uspešnega dela v cementni, salonitni ali tej sorodni stroki in vsaj 3-letna praksa na vodilnem mestu v podjetju Interesenti naj predložijo ponudbe z dokazilom o svoji strokovni izobrazbi in o svojem dosedanjem delu ter o roku možnosti nastopa službe. Ponudbe vložite do 20. septembra 1956 na naslov: KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU KANAL OB SOCI. Plača po dogovoru, družinsko ali samsko komfortno stanovanje zagotovljeno. 3213 Okrajna uprava za gozdarstvo Trbovlje razpisuje na osnovi 61. 1 Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 61ena 3 pravilnika o postopku o glavni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list, LRS 17/56) sledeCo I. javno pismeno licitacijo *a izvršitev gradbenih ln gradben© obrtniških del na upravno stanovanjski zgradbi Okrajne uprave za gozdarstvo Trbovlje Predračunska vsota znaša 19,082.095 din Rok za dovršitev gradbenih del je 31. december 1956. Javna licitacija bo 15. septembra t. 1. z začetkom ob 8. uri v prostorih Okrajne uprave za gozdarstvo Trbovlie, Trg Fakina št. 1. Rok za\>ddajo ponudb fe do začetka licitacije. . ViSina varščine znaša 0.5 /• pred* računske vsote projekta in *e priložiti ponudbu Projektivni elaborati so na razpolago pri investl ll?! Okrajna J»P£ava^ za gozdarstvo OLO Trbovlj »ELEKTRON« elektrotehnično in montažno podjetje BEOGRAD — Timočka ul. 14 poziva vse delavce in uslužbence ki so bili leta 1955 v delovnem razmerju s podjetjem, pa imajo po ČL 58 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/54) pravico do plače iz dobička, naj pošljejo svoje naslove ali naj se osebno zglase ter dvignejo svoje plače iz dobička. Rok za dvig teh plač je tri mesece, po tem roku izgube pravico nanje. 3090 UPRAVNI ODBOR SPLOŠNE BOLNIŠNICE V TUZLI razpisuje NATEČAJ za: 3 zdravnike za specializacijo v kirurgiji zdravnika za specializacijo v ginekologiji 2 zdravnika za specializacijo v interni 2 zdravnika za specializacijo v infekcijski 6 zdravnikov za specializacijo v pediatriji 3 zdravnike za specializacijo v ortopediji in traumatologijl zdravnika za specializacijo v rentgenologiji 10 zdravniških pomočnikov 2 medicinska laboranta 15 bolničarjev — bolničark 10 otroških negovalk Za specializacijo je potrebne, da je kandidat izpolnil pogoje predvi- iene s pravilnikom o pripravniškem stažu in strokovnih iipitih v bolnišnici v Tuzh' (Uradn' Specializacija je v Sploini R .®5n.0Tna, P,a{a PO uredbi, dopolnilna pa po p|a{nem pravilniku. Bolnišnica ima menzo za prehrano uslužbencev po režijski ceni. , , . traja do 25. septembra 1956. _ prfjave pošljite upravi te bolnišnice in v njih navedite podrobne podatke o dosedanjem službo-vanju. 3093 Zadružno lesno industrijsko podjetje Ljubljana SPOROČA VSEM, KI SE OBRAČAJO S KAKRŠNIMI KOLI PROŠNJAMI, DA PODJETJE NE RAZPOLAGA VEC Z NIKAKRŠNIMI SREDSTVI IN ZARADI TEGA NE BO ODGOVARJALO NA TAKSNE DOPISE. Zadružno lesno industrijsko podjetje LJUBLJANA S214 impol SLOVENSKA BISTRICA industrijo ■ metalnih * polizdelkov sprejme v službo več metalurških inženirjev Prednost imajo kandidati s prakso, v poštev pa pridejo tudi začetniki, — Plača po tarifnem pravilniku, ostali pogoji po dogovoru. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 3211 4 4 4 A A A ^ 250 din, za tujino kulturnd rubrika naročnina Pred nekaj leti so začeli razmišljati v splitski ladjedelnici o graditvi potniških ladij, ki naj bi pripomogle k razvoju turizma na našem Jadranu. Poprej takih ladij pri nas nismo gradili, ker je laže izdelovati velike tovorne ladje kot pa majhne potniške. — In tako so letos julija spustili v morje ladjo »Jugoslavija«, drugo ladjo, >Jadran« imenovano, bodo izročili prometu prihodnjo sezono, »Jedin-stvo«, ki bo istega tipa, pa ob koncu prihodnjega leta. Pred nekaj dnevi' so »Jugoslavijo« izročili prometu. S hitrostjo osemnajst vozlov se je odpravila skozi Splitska vrata proti Visu, nato pa na Hvar, od koder se je po južni strani otoka na večer vrnila s svoje prve vožnje. Opolnoči je odplula proti Reki, kjer je prevzela progo »Partizanke* na liniji Benetke— Reka — Zadar — Šibenik — Split — Dubrovnik. »Partizanka« je odplula na čiščenje, kasneje pa Drobne ZANIMIVOSTI V JUGOSLAVIJI 2,235.000 DELAVCEV Konec minulega leta je bilo T Jugoslaviji zaposlenih v družbenem sektorju 2,235.000 delavcev jn delavk. Po številu zaposlenih delavcev v industrijskih podjetjih je na prvem mestu zagrebški okraj, kjer so našteli 61.100' delavcev. Na drugem mestu je beograjski okraj z 49.000 delavci, sledijo pa Ljubljana s 34.100, Maribor s 33.500, Zenica z 32.500. Sarajevo z 2S.2f,0. Ka-kanj s 24.200. Tuzla z 22.000 itd. Po količini poguriske energije za industrijska podjetja v naši državi pripada prvo mesto Zenici, na drugem je Zagreb, sledijo pa Maribor, Beograd itd. KIT V BOLNIŠNICI Pred kratkim so našli na ka-. lifornijski obali okoli 600 kilogramov težkega mladega kita. Ribiči 9o takoj poklicali veterinarje, ki so dognali, da je ta veliki mladič bolan. Potem ko mu niso pomagale večje količine penicilina in vitaminov, so živi-* nozdravniki sklenili, da bodo bolnika z velikim žerjavom prenesli v bolnišnico v .mesini akvarij. Na splošno zadovoljstvo obiskovalcev je mladi kit preživel določen čas v družbi morskih želv in drugih živali ter v kratkem časa .ozdravel! bo prevzela krožno potovanje skupin tujih turistov po Jadranu in Sredozemskem morju. »Jugoslavija« je naša največja in najmoderneje opremljena potniška ladja, ki ima 2563 BRT, 203 postelje, ženeta pa jo dva I motorja, katerih vsak ima 2400 KM. Ladja doseže hitrost nad devetnajst vozlov. Zgrajena je v skladu z določili Londonskega sporazuma o zavarovanju člove-| ških življenj, sprejetimi leta 1948. Na krovu te naše najmodernejše potniške ladje je precej novosti: hladilniki, aparati za sladoled, električni aparati za pomivanje in sušenje posode, dvigala za raznašanje hrane itd, »Jugoslavija« ima dvoje restav- racij^ dvoje kavarn, lep bar s plesiščem, dvoje verand — ena je steklena — in prostor za sončenje s prho. Opremljena je z najmodernejšimi navigacijskimi instrumenti, kot so radar, radio-gonometer, električni aparat za merjenje globine, magnetni in žiro-kompas, lepe kabine, moderne gasilne naprave ter nepre- ANGLIJA potuje na sever Pred 150 milijoni let je bila Velika Britanija v neposredni bližini zemeljskega ravnika, odtlej pa se britanski otoki kar naprej pomikajo proti severu, so ugotovili Nobelovi nagrajenci za fizi-ko, ki so se nedavno zbrali v nemškem mestu Landau. Najnovejše raziskave zemeljskega ravnika ih novi, zelo natančni instrumenti so pripomogli, da so znanstveniki preverili in potrdili teorijo o »selitvi celin«. Dobili so nove podatke o položaju celin v prazgodovinskih časih. Tako je bila na primer Indija pred, 70 milijoni let na južni zemeljski poluti, pred 200 milijoni let pa je bila soseda Južnega tečaja. Podobno se je premikala tudi afriška celina, znanstveniki pa so ugotovili, da se Evropa nenehno oddaljuje od Amerike. I močljive in proti požaru odporne pregrade v skladu z mednarodnimi predpisi. i\a ladji je telefonska in telegrafska radijska postaja.; govoriti bo mogoče z beograjsko telefonsko centralo. Potniki bodo lahko klicali sorodnike, tujci pa tudi svojce v domačem kraju. Razen tega so na ladji avtomatične naprave, tako na primer tista za oddajanje znakov SOS in naprava za signale med vožnjo po meglenem morju ter dvanajst žarometov. Dalje ima »Jugoslavija« osem rešilnih čolnov za 335 oseb in osem splavov za 288 ljudi, torej skupno za 643 ali polovico od skupnega števila not-nikov in posadke v obalni plovbi. Za mednarddno potovanje sprejme »Jugoslavija« 207, za obalno plovbo pa 1200 potnikov. , Splitska ladjedelnica pa je praznovala še en uspeh: sredi avgusta je splovila oceanski tramper »Nikola Tesla«, ki ima 10.270 ton nosilnosti. Prvo tram-persko ladjo tega tipa so splovili letos aprila. —ig. »Jugoslavija« med prvo vožnjo Največje umetno jezero Načrt o zajezitvi reke Volta je največjd in najpomembnejši poskus, da bi dali Zlati obali v Afriki gospodarske pogoje za razvoj v Motorni tramper »Nikola Tesla« moderno državo. Po tem načrtu je dolg 186, širok 18.29, visok pa nameravajo zgraditi na reki Volta 11.89 m. Na sliki: Splovitev v j velikanski jez, za katerim bo na-Splitu j stalo največje umetno jezero na p.£&«eČG maito Čeprav so nam dimenzije največjih čezoceanskih potniških ladij dobro znane, vendar nimamo prave predstave o njihovi razsežnosti. Nemara nam bodo pripomogli k popolnejši predstavi podatki o priboru na francoski ladji »Libertč«, ki ima, kot je znano, 50.000 ton nosilnosti. V njenih jedilnicah je 44.000 kosov jedilnega pribora, 18.000 krožnikov, 10.500 skodelic in 12.000 kozarcev. Na vsako potovanje vzame ladja s seboj 9 ton perutnine, 5 ton svežega mesa, 24 ton krompirja, po 7 ton sadja in rib ter 60.000 jajc. Za vsak. primer ima ladja v skladišču na zalogi 26.000 kon-serv, v hladilnicah pa 42 volov, 32 telet, 20 ovac in 180 jagnjet. V ladijskih kleteh hranijo 46.000 litrov vina, 9700 litrov šampanjca-, 5350 litrov močnih alkoholnih pijač in 20.000 litrov, piva. Na ladji imajo tudi 50.000 zavojčkov cigaret, 2 toni kave in 42 ton ledu. svetu. S tem bodo dobili velike količine električne energije, ki jo bodo ^potrebovali za proizvodnjo približno ene desetine aluminija na svetu. Hkrati bodo s tem lahko tudi izpopolnili načrte za namakanje kmetijskih površin, potem pa področje Zlate obale ne bo več odvisno le od ene same žetve. V jezeru nameravajo gojiti tudi ribe. možnost zvišanja stroškov na 309 milijonov. V tej zvezi dvomijo, da bodo družbe hotele zvišati že obljubljeni prispevek. V zadnjem času so zato navezali stike s Svetovno banko, ki naj bi dala dolgoročno posojilo. 1 Ločilo ironije Po mnenju nekaterih starih jezikoslovcev bi bilo treba uvesti med ločila tudi znamenja ironije. Postavljena bi bila %a ironičnimi stavki, da bi bralec takoj prebral tisti stavek z ironičnim prizvokom. Ločilo bi bilo podobno narobe obnjenemu vprašaju. Novo jezero bo pomenilo znatno spremembo in bo velikega pomena za Zlato obalo zlasti danes, ko so cene kakaa na svetovnem tržišču katastrofalno padle, pri-1 delovanje kakaa pa je bilo pogla-! vitni vir dohodkov prebivalstva na Zlati obali. Poročilo priprav- i/„.__ „_ - v, j l.ialne komisije o načrtu postavlja PO StlOpSKCm IlClCiAU ' Zlato obalo pred usodno odločitev : že na samem začetku njenega sa-i mostojnega življenja, komisija je namreč sporočila, da je načrt teh-| nično dober in izvedljiv, vendar i pa je poudarila, da so znaki inflacije že po prvem osnutku povzročili težavne finančne pro-1 bleme. .................................................................. ilUw|u",IUIU“ll|i||||Hi,l|iljl||J|lMil||||||||lll||H|J[J|IH|||j||||||||||[|||||||||j|j miiiii"" HANS FALLADA Jčaj izdaj, FANT B O M A N M Nameril se je v Bergmannovo trgovino, naravnost v temno pisarno zraven prodajalne. Sef je v pisarni razmnoževal poslovna pisma. Pri Bergmannu so še vedno delali tako. »O, Pinneberg!« je rekel Bergmann. »Ste še med živimi?« »Gospod Bergmann,« je začel Pinneberg skoraj brez sape. »Neznanski cepec sem bil, ko sem šel stran od vas. Prosim vas, oprostite mi! Prav rad bom vedno hodil po pošto.« »Stojte,« je rekel Bergmann. »Ne govorite neumnosti! Tistega, kar ste rekli, gospod Pinneberg, nisem slišal. Nikar me ne prosite odpuščanja, saj vam tako ali tako ne bom dal službe.« »Gospod Bergmann!« »Nikar ne govorite! Ne prosjačite! Pozneje vas bo sram, ste moledovali in je bilo vse zaman. Nimam službe za vas.« »Takrat ste rekli, gospod Bergmann, da me boste mesec dni vlekli, preden me boste spet vzeli v službo...« »Prav imate, gospod Pinneberg, rekel sem to in mi je žal, da sem vam to rekel. Rekel sem vam v jezi, ker ste tako spodoben fant, tako uslužen fant — razen pošte — pa ste šli k tistemu pijancu in ženskarju. V jezi sem rekel.« »Gospod Bergmann,« je spet začel Pinneberg. »Poročen sem, otroka pričakujeva. Kleinholz mi je odpovedal. Kaj naj storim? da Na reki Zambezi — na meji med Rodezijo in Nyaso — nameravajo zgraditi nasip, ki se bo za njim nabralo velikansko jezero. Pravijo, da bi dajala elektrarna v tem jezu sprva 500, kasneje pa 1200 megavatov električne energije. Po nasipu, katerega maketo kaže naša sli« ka, bi bila potem speljana avtomobilska cesta od Livingsto-na do Lusake. Gradbeni stroški bi nanesli okoli 113 milijonov funtov vfie’.kako je v Ducherowu- m. Vzemite me spet v službo. Saj veste, da za plačo pošteno delam.« »Vem, vem,« je majal z glavo. »Vzemite me nazaj, gospod Bergmann, prosim vas!« Grdi mali mož — narava ga ni obdarovala niti s trohico lepote - je majal z glavo: »Ne vzamem vas, gospod Pinneberg-. In zakaj? Zato, ker ne morem!« »Oh, gospod Bergmann!« »Ni lahka reč, gospod Pinneberg. Zgodaj ste začeli. Ali imate dobro ženo?« »Gospod Bergmann!« »Vem, vem. Ko bi le vedno dobra ostala! Poslušajte me Pinneberg, resnico vam bom povedal. Rad bi vas vzel v službo, pa ne morem, ker žena noče. Zamerili ste se ji, ko ste ji vrgli v obraz, da vam nuna ukazovati. Tega vam ne bo pozabila. Ne morem vas sprejeti, Pinneberg. Zal mi je, toda zares ne gre!« Premor. Dolg premor. Mali Bergmann je spet začel razmnoževati pisma, vsak odtis posebej pogledal. »Tako je, Pinnebers « je počasi povedal. »Ce bi stopil k vaši ženi,« je zamrmral Pinneberg. »K njej bi šel, gospod Bergmann.« »Mislite, da bi kaj pomagalo? Ne, ne bi! Veste, Pinneberg, mojo ženo boste kar naprej prosili, vsakikrat vam bo rekla, da do še premislila, pozabila pa vam tega ne bo. Nazadnje bi vam moral povedati, da ne bo nič. Take so ženske, gospod Pinneberg. Mladi ste, pa še ničesar ne veste o tem. Koliko časa ste poročeni?« »Dobre štiri tedne.« »Dobre štiri tedne! Glej ga, na tedne še računa. Dober zakonski mož boste, to že vidkn. Naj vas ne bo sram, ko prosite! Samo da smo prijazni drug z drugim. Bodite vedno prijazni s svojo ženo! Ne pozabite, da je ženska in da njena pamet... Zelo mi je žal, Pinneberg.« Pinneberg se je počasi odpravtL j Velikanski jez nameravata I zgraditi vladi Zlate obale in Anglije skupno z dvema aluminijskima družbama, eno iz Kanade, drugo iz Anglije. Leta 1952 so 1 menili, da bo graditev stala 144 milijonov funtov, novi proračun pa postavlja kot minimum 231 milijonov funtov in dopušča celo V Etiopiji meljejo sveže pra-ženo kavo z dodatkom nageljnovih žbic in cimetne skorje. Pri kuhanju dodajo Etiopci molel soli. Rimske kravate Kot je znano, prihaja beseda' kravata od francoskega naziva zo, Hrvate, ki so imeli v srednjem veku kot del svoje noše tudi rute pod vratom. Neke vrste kravati po so nosili že rimski legionarji-Zavezane .so bile pod vratom i*1 so tako držale skupaj obleko, ter varovale vojake mraza, poleti Pa so jih uporabljali za otiranje znoja. NE ZAMUDITE ZAČETKA NASE NOVE SLIKANICE v SINJIH GLOBINAH nega podmorskega Zeta. P Pn2°rou mal° ***** * ******** ..................................... XII V petek, bilo je štiri dni pred koncem meseca, je sedel 5 teko6" hodi 550 "aVadi V Pisarni’ °včka F« ^ doma čistila. Ko „e tako hodila od enega kosa pohištva do drugega je nekdo Piletič ^ °dPrl ^ ^ VPraŠaL >>AU stanuje tu gospa nInfxDa’ jaz sem'* - *Pismo za vas. Na vrata si pritrdite rs—! Ne morem vohati> kje kd° stanuje-‘in že se Ovčka je držala pismo v rokah. Velik ovitek je bil, na njem Poročena03* ^ J* d°bUa *>rvo odkar je bila m Drebrila' ’ marVeč iz Berlina- Obrnila, je ovitek ska cesL 92mS«J J,C0: Pinn6berg’ NW 40’ S^er' eov^TVr Mia’ ne Marija>‘ je Ovčka, »z od- govorom se ji m preveč mudilo.« kdaflTir, ni POl°Žila ga jena dalje čistila ter TLLfV rg ri ja' Tam leŽi m b° tudi . ostalo, dokler bolje bo tLo ^ ^ 53 b°Sta SkUpaj Prebrala- naj' Iznenada pa je izpusta cunjo. Zazdelo se ji je, da je v pismu kaj posebnega. Stekla je v vdovino kuhinjo in si pod pipo brž trdil T d0Va.jl Je nekaj rekla- Ovčka je mehanično pritrdila čeprav ni ničesar slišala.. 2e je stala pred ogledalom in si ravnala lase, da bi bila čedna. Potem pa je trdo sedla na zofo, da so zapele vzmeti, vzela pismo m ga odprla. Prebrala ga je ^ ^ m “ČeIa razumevati' potem pa je iznenada do ki« h i 1»S° 31 drhtele n0ge' NiC hude*a’ ^ pomislila, do Klemholza b.om že prišla. Takoj moram govoriti s Fantom. Predvsem pa se ne smem preveč veseliti, ker bi to Storžku škodovalo. »Izogibajte se naglega razburjenja, kolikor se le da,« le rečeno v *Cudu materinstva«. »JUGOSLAVIJA« plove (~ Lep uspeh splitske ladjedelnice ")