PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	AA
Abb. postale I gruppo	- l^ena	llF
Leto XXVm. Št. 72 (8165)
TRST, sobota, 25. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SEVERNOIRSKA VLADA ODSTOPILA, IR A ZAVRAČA «HEATHOV NAČRT*
Napetost po odločitvi britanske da neposredno prevzame oblast v
vlade
Ulstru
Laburisti in liberalci bodo podprli Heatha - Zadovoljstvo vlade v Dublinu - Grožnje protestantske reakcije v Belfastu - Gospodinje pokupujejo obveze in zdravila
LONDON, 24. — Ko so se prekinila pogajanja s protestansko vlado S. Irske, ki je v združeni kra Ijevini predstavljala neke vrste avtonomno pokrajino, je Heathova vlada sklenila, da sama prevzame oblast nad deželo in «zamrzne» dejavnost njenega parlamente. Faulk-nerjeva vlada je nemudoma odsto-
pila, ker se ne strinja z ukrepi, ki sestavljajo «mirovni načrt« londonske vlade, medtem ko je IRA že dala vedeti, preko glasnikov obeh struj, da se z delnimi in protislovnimi ukrepi ne more strinjati in da bo nadaljevala svoj boj.
V Ulstru je zavladala napetost, kd se stopnjuje iz ure v uro. Ženske, tako v bogatejših protestantskih. kakor tudi v revnejših katoliških mestnih četrtih nakupujejo obveze in zdravila. Pričakujejo o-strih spopadov, nekateri govorijo, da utegne Heathov načrt sprožiti
Edvard Heath
!»- - ■	i > '
nov val terorizma ali pravo državljansko vojno med protestanti in katoličani. Angleška vlada pa meni, da je na tak način rešila svoj ugled, kar je deloma tuci res, saj ji je uspelo združiti okoli sebe Podporo laburistov in liberalcev, ki so v opoziciji, pohvalil pa jo je tudi irski predsednik Linch. Irski veleposlanik v Londonu se je po dveh mesecih odsotnosti spet vrnil v angleško prestolnico, od koder je odpotoval po pokolu v London-derryju, Id so ga zagrešili britanski vojaki.
Britansko vojaško poveljstvo prav tako računa z novim valom nasilja. Zato je mobiliziralo 4000 vojakov, ki so v Nemčiji, da bi jih v potrebi z letalskim mostom prepeljali v Ulster. Tamkajšnji garnizon danes že šteje 14 tisoč in petsto vojakov.
Britanski premier Heath je svoj sldep sporočil v spodnji zbornici Po dvakrat prekinjenih in dvanajst Ur trajajočih pogajanjih s severnoirskim predsednikom vlade Faulknerjem. Ta je že od vsega začetka napovedal svoj odstop v primeru, da bi oblast v Uistru prevzel opol-nomočen minister (nekakšen guverner). Heath .je spodnji zbornici, ki Ka ie napeto poslušala, povedal, da Predvideva njegov načrt «zamrznje-nje» severnoirskega parlamenta (v katerem prevladujejo protestanti), imenovanje opolnomočenega ministra. ki bo protestantom naklonjeni voditelj konzervativcev William Whi-telaw. Temu naj bi stala ob strani Posvetovalna komisija, v kateri bodo predstavniki vseh skupin prebivalstva. Heath je nadalje obljubil, da bodo v Ulstru od časa do časa izvajali plebiscit, ki naj opredeli teritorialno pripadnost pokrajine. Pri tem, sicer meglenem predlogu, je Heath poudaril, da maraio o mejah Cin torej o priključitvi k Irski) odločati ljudje sami in z ustrezno Večino.
Heath je takoj dodal, da bo londonska uprava za severnoirsko provinco «trda». ker namerava britanska vlada odpraviti nasilje. Izjavil ie tudi, da bo še vedno veljal zakon o internaciji irskih nacionalistov, vendar bodo v koncentracijskih taboriščih obdržali samo »naj-nevarnejše*, za druge pa bodo pregledali vsak posamezen primer.
V	Ulstru so se prvi oglasili gverilci struje »provisionals* irske republikanske armade (IRA). Izjavili so, da se ne bodo ozirali na novo britansko zakonodajo in da bodo nadaljevali svoj boj
Za njimi so izrazili 3voje nezadovoljstvo s Heathovim »mirovnim načrtom* tudi pripadniki »uradne* (levičarske) IRA.
»Izdajstvo*. Tako je londonske sklepe komentiral voditelj protestantske reakcionarne »Vanguard*, bivši notranji minister Craig. Podprlo ga je nekaj tisoč pristaniških delavcev, ki so demonstrirali v centru Belfasta, vendar velja poudariti, da ie delavska demonstracija Potekala brez incidentov, nakar so severnoirski sindikati pozvali delav-oe, naj se več ne udeležujejo v Pouličnih demonstracij, ker da je »položaj zelo težak*.
V	Belfastu je spregovori! tudi dosedanji premier Faulkner. Svoj po-
govor s Heathom je označil za »maškarado*, mirovni načrt londonske vlade pa kot «prvo zmago irskih iredentistov*.
Zvečer ie Heath spregovoril preko televizijskih ekranov vsem prebivalcem Ulstra. Dejal ie, da hoče britanska vlada »začeti znova* in si želi «sožitja med skupnostmi*. V tem smislu je katoličanom obljubil tudi nekaj gospodarskih ugodnosti in postopno odpravo kričeče brezposelnosti.
Nixon odredil prekinitev pariških pogajanj v Vietnamu
NEW YORK, 24. — Ameriški predsednik Nixon je osebno odredil prekinitev pariških pogajanj o Vietnamu za nedoločen čas. To je povedal na tiskovni konferenci, ki jo je sklical potem, ko so ameriški in sajgonski predstavniki v četrtek zapustili pogajanja v Aveniji Kle-ber, češ da so predlogi Vietnamcev «propaganda». Pač pa je Nixon na svoji tiskovni konferenci dopustil možnost ločenih tajnih pogajanj.
V	svoji tiskovni konferenci se je Nixon dotaknil tudi drugih vprašanj. Dejal je, da potekajo kitajsko - ameriški razgovori v francoski prestolnici v «zeln treznem ozračju* in da dobro napredujejo. Poudaril pa je nesoglasja s Sovjetsko zvezo glede omejevanja strateške oborožitve, istočasno pa izrazil upanje, da bo v Moskvi sklenil ugoden sporazum. Pozitivno je ocenil govor tajnika KP SZ Brežnieva.
V	Pariz je medtem dopotovala zunanja ministrica začasne vietnamske revolucionarne vlade gospa Thi Binh. Predsednik DRV Xuan Thuy je ob njenem prihodu izjavil, da »so Amerikanci prikinili pogajanja in njim pripada prva poteza*. Na namigovanje, da utegne Nixon načeti vietnamsko vprašanje med svojim obiskom v Moskvi, je Thuy dejal, da ga bo «vsekakor moral rešiti za mizo pogajanj v Parizu*.
Iz Sajgona medtem poročajo, da je kolaboracionistična vojska poslala nadaljnjih tri tisoč vojakov v Kambodžo, na pomoč majavemu režimu generala Lon Nola. V Pnom Penhu pa so partizanski saboterji delno porušili most na reki Mekong. Eksplozija je ubila enega vojaka in nekega civilista.
Ameriški velebombniki B 52 nadaljujejo s sistematičnim uničevanjem osvobodilnega ozemlja v Juž-
nem Vietnamu. Tokrat So napadli pokrajin« Thua Thien. Topništvo pa je bombardiralo preko meje neke sevemovietnamske vasi.
Laoški partizani gibanja »Patet Laos* z vso silo napadajo glavni štab kolaboracionistične vojske «Meo», ki j0 je organizirala CIA. Partizani so napadli z minometi tudi neko bližnje ameriško letalsko oporišče.
Alonov načrt o Cisjordaniji
TEL AVIV, 24. — Izraelski podpredsednik vlade Alon je izjavil,
da se delno strinja s Huseinovim načrtom o Cisjordaniji, čeprav zavrača njegove hipoteze o povratku Izraela na stare meje. V bistvu izraelski predstavnik pušča odprta vrata možnim pogajanjem, čeprav vztraja, da mora Izrael dobiti nove meje. V tem smislu je predložil več točk svojega načrta, ki predvideva novo mejo s na Jordanu (in torej aneksijo ene tretjine Cisjordanije) ter novo mejo na Sinaju. Alon trdi. da bi sporazum z Jordanijo bil navaden kompromis v pričakovanju možne rešitve.
Za maksimalni program pa je navedel «Eretz Izrael*, se nravi svetopisemsko obljubljeno deželo, ki naj
bi segala tja do meja z Irakom. Dodal pa je, da bi kompromis z Jordanijo bil možen «v tej zgodovinski fazi*.
Tri dni bo trajal sestanek na vrhu med predsedniki Sirije Asadom, Egipta Al Sadatom in Libije Geda fijem, ki so pred tem sprejeli predstavnika organizacije Al Fatah. Na zasedanju »predsedstva arabske federacije* bodo preučili Huseinov načrt in izdelali skupno oceno.
_ Iz Kaira se je medtem oglasil tudi Hejkal, ki v listu «A1 Ahram* trdi, da se je Husein srečal z izraelskim podpredsednikom Alonom v avtomobilu pri Akabi, pred poldrugim letom. Kot je znano, Husein demantira vesti o njegovih sestankih z Izraelci
PO SEDMIH DNEH ZASEDANJA V BRUSLJU
Dosežen globalni sporazum o kmetijski politiki EGS
Določena podpora malim kmetom, ki bodo zapustili zemljo Povišanje cen kmetijskih pridelkov za prihodnjo letino
BRUSELJ, 24. — Po sedmih dneh zasedanja so ministri za kmetijstvo Evropske gospodarske skupnosti dosegla sporazum o cenah kmetijskih pridelkov in o bodoči kmetijski politiki zelene Evrope. Pogajanja so bila zelo težavna in .je včasih kazalo, da se bodo celo razbila. Čeprav s tem sporazumom ostajajo še vedno odprta nekatera vprašanja, je vendar prišlo do začetka izvajanja preureditve kmetijskih struktur, predvsem v zaostalih področjih EGS, kot je npr. južna Italija. To seveda ne bo kar čez noč rešilo vprašanje italijanskega kmetijstva, temveč bo z določenimi podporami še bolj okrepilo velika posestva in pospešilo odhod ljudi s kmetov.
Ministri so sprejeli ukrepe za posodobljenje kmetijskih posestev, hkrati pa tudi za ukinitev kmetijske dejavnosti »za boljše izkoriščanje
....Illlllllllll .................................................
ZARADI POKOLA NA MILANSKEM TRGU FONTANA
Že prihodnji teden začetek formalne preiskave proti fašistični trojici
Milanski državni pravdnik ugotovil, da obstajajo «zadostne indicije» proti Rautiju, Fredi inVenturi - Obtožencev za sedaj ne bodo premestili
MILAN, 24. — V začetku prihodnjega tedna bodo izročili uradu milanskega preiskovalnega sodnika dokazno gradivo za začetek formalne preiskave proti Rautiju, Fredi in Venturi, ki so obtoženi, da so organizirali krvave atentate 12. decembra 1969 v Milanu in Rimu, pri katerih je šestnajst oseb izgubilo življenje, več kot sto pa je bilo ranjenih.
Napoved o odprtju normalne preiskave je dal na običajnem srečanju s časnikarji milanski državni pravdnik dr. Enrico De Peppo. Sodnik je dodal, da bodo dokumente o preiskavi, ki jo je vodil sodnik Stiz, izročili preiskovalnemu uradu skupaj s pripombami namestnikov javnega tožilca Fiasconara in Ales-sandrinija o zahtevi po izpustitvi fašistične trojice na svobodo.
Kot je povedal dr. De Peppo, izročitev aktov preiskovalnemu sodniku pomeni, da obstajajo zadostni indici za odprtje formalne preiskave. V nasprotnem primeru bi imel namreč urad državnega pravdnika možnost, da sproži potrebne pobude za izbiro nadaljnjega dokaznega gradiva, kar pa v tem primeru ni bilo potrebno. Državni pravdnik je tudi pojasnil, da omenjeni «zadostni indici* zadevajo vse obtožbe, ki so bile izrečene proti Rautiju, Fredi in Venturi, vštevši atentat na Trgu Fontana.
Misovski predstavnik in njegova dva pajdaša pa bodo za sedaj ostali
v Venetu: Rauti v zaporu v Tre-visu, Ventura v Bassanu in Freda v ambulanti zapora v Padovi, kjer ga zdravijo zaradi vretenčne kile. Dr. De Peppo je namreč sklenil, da prepusti odločitev preiskovalnemu sodniku, ki bo prevzel zadevo v roke. Ta bo lahko sam odpotoval v Veneta zaslišat obtožence, ali pa jih bo dal premestiti v Milan.
Glede dokumentacije, ki jo je poslal iz Trevisa dr. Stiz, je milanski državni pravdnik potrdil, da je med dokaznim gradivom tudi orožje in eksploziv, medtem ko ni dal točnega odgovora na vprašanje, če so prejeli tudi naprave za tempiranje. Glede preiskave je končno dr. De Peppo napovedal, da bo »zelo zapletena in predvidoma dolgotrajna*.
Namestniki državnega pravdnika Fiasconaro, Alessandrini in Pomarici nadaljujejo medtem pregled zajetne dokumentacije treviškega preiskovalnega sodnika. Gre za kakih enajst tisoč tipkanih strani, kolikor jih obsega devet debelih svežnjev. Delo poteka v malem uradu v četrtem
nadstropju milanske prokure, ki ga . in ki bi preko določenih meja po-karabinjerji noč in dan stražijo. Pre- J stal glas uničenia italijanske demo-gled dokumentov se bo verjetno zak- ( kratične ureditve*.
..................................
POČASTITEV TAICEV V FOSSE ARDEATINE
RIM, 24. - Ob 28-letnici nacističnega pokola v Fosse Ardeatine je bila danes svečana počastitev ubitih talcev, katere sta se udeležila budi predsednik republike Gio-vanni Leone in predsednik vlade Giulio Andreotti. Na počastitvi se je zbralo na tisoče ljudi, med katerimi je bilo mnogo šolarjev in dijakov. Navzoča so bila tudi predstavništva vseh odporniških organizacij.
Ob tej priložnosti so danes odkrili ploščo, na kateri so vklesana imena italijanskih mest, ki so bila odlikovana z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Hkrati so v Fosse Ardeatine postavili prvo od 363 žar, ki bodo predstavljale 200 tisoč padlih v osvobodilnem boju. Na počastitvi spomina je govoril tudi predsednik vlade Andreotti.
Spomin na ustreljene talce v
Fosse Ardeatine je danes počastila tudi vsedržavna zveza italijanskih partizanov ANPI pri Porta San Paolo. Počastitve se je udeležilo več kot šest tisoč ljudi, med katerimi je bilo mnogo žensk, delavcev in študentov. Kratke nagovore so ob tej priložnosti imeli predsednik ANPI Boldrini in nekateri bivši partizani.
Na sliki množica prebivalstva pred spomenikom. (Telefoto ANSA)
ljučil danes pozno ponoči, jutri pa bodo morali sodniki potegniti zak ljučke ter formulirati predloge za preiskovalnega sodnika. Za sedaj še m znano, kdo je bil določen za vodenje preiskave. Včerajšnjih govoric, po katerih naj bi nalogo poverili sodniku D’Ambrosiu, ki trenutno vodi preiskavo o Pinellijevi smrti, danes niso potrdili, niti ne demantirali.
Urad Alessandrinija in Fiasconara je danes obiskal kapetan karabinjerjev Varisco, ki je dodeljen rimskemu sodišču in ki je med drugim vodit varnostno službo med procesom proti Valpredi. Kapetan se je za držal v kratkem pogovoru z namestnikoma javnega tožilca ob prisotnosti dr. Viole, ki vodi preiskavo o smrti založnika Feltrinellija. Kaže, da je Varisco prinesel iz Rima nekatere dokumente. o katerih pa ni znano, če se nanašajo na «čmo celico* iz Trevisa, ali pa na Feltrinellijevo smrt.
Medtem ko fašisti na ves glas zatrjujejo nedolžnost Rautija, Frede in Venture (sam misovski senator Nen cioni je danes obiskal dr. De Pep-pa). odvetniki trmasto vztrajajo na zahtevi, naj bi proces dodelili tržaškemu sodišču. V našem mestu je namreč v teku sodna preiskava o knjigi, ki jo je napisal Freda, objavil pa Ventura, z naslovom »Pravica je kot krmilo*, zaradi katere sta bila fašista obtožena obrekovanja, prevratniške propagande, žalitve sodnih oblasti in drugih kaznivih dejanj. Branilci trdijo, da pomeni knjiga prvi akt «enega samega zločinskega načrta*, kar bi opravičevalo, da bi se tržaško sodišče ukvarjalo z vsemi obtožbami, ki sta si jih Freda in Ventura pozneje nakopičila. Fredov odvetnik Ghidoni je zahtevo v tej zvezi predložil na kasacijsko sodišče z namenom, da bi preiskavo iztrgal iz rok dr. Stiza. Sedaj pa je preiskovalni sodnik iz Trevisa izročil vse akte milanskim oblastem, kar je spravilo odvetnika v težavo, tako da bo moral zahtevo ponovno ponoviti.
Na zaključku naj še omenimo, da je notranje ministrstvo v poluradni noti demantiralo pisanje nekaterih časopisov, po katerih naj bi poslali funkcionarja javne varnosti v Tre-viso, da bi vodil preiskavo o političnem prepričanju in preteklosti dr. Stiza in javnega tožilca Calogera.
Priprave strank za volilno kampanjo
RIM. 24. — Politične stranke v Italiji pripravljajo svoje programe in načrte za volilno kampanjo. Tajnik PLI Malagodi .ie danes na tiskovni konferenci začrtal politično linijo liberalne volilne kampanje. V bistvu je liberalni voditelj ponudil demokristjanom, socialdemokratom in republikancem sodelovanje v vladi po volitvah. Dejal ie. da bo njegova stranka tudi po majskih volitvah ohranila svoje obveznosti, ki jih je sprejela v pretekli zakonodajni dobi. tudi če bi v prihodnosti stopila v vlado in zapustila »konstruktivno opozicijo*.
Malagodi je poudaril, »da vladati v okviru demokratične varnosti pomeni ne imeti usmiljenja do KPI in PSIUP, kakor tudi db levičarskega stremljenja PSI*. Glede inisovcev pa .je dejal, da se ne sme popustiti proti poskusu, da bi se spremenil položaj v Italiji z glasovanjem za MSI, »ki .ie samo glas protesta
Vodstvo PSIUP je sklicalo sejo centralnega komiteja za 28. in 29. marca, na .kateri bodo proučili in sprejeli načrt, s katerim st bo stranka predstavila na raajsvu. ,o-iitvah.
Kot sporočajo, ie MPL (Politično gibanic delavcev) predložilo svoje kandidatne liste za poslansko zbornico v vseh volilnih okrožjih in bo imelo v nedeljo v Rimu prvi volilni shod. na katerem bo med drugimi govoril tudi voditelj gibanja Livio Labor, bivši predsednik ACLI.
prostih zemljšč* ter za strokovno izobrazbo ljudi, ki delajo na kmetih.
Z današnjim sporazumom v Bruslju se bodo cene kmetijskih pridelkov prihodnje letine v glavnem tako-le povišale: žitarice za 4 odst. riž ba 4,7 odst.; sladkor (upoštevajoč ceno določeno za sladkorno peso) za 2,6 odst.; olivno olje za 5 odst.: govedina za 4,3 odst.; vino za 7 odst.; tobak od 5 do 8 odst.
Za pomoč kmetom, ki si nameravajo urediti posestva, »ki naj bi jim omogočila postopno dosego delovnega dohodka, ki ga dobivajo delavci v proizvodnji*, bo gospodarska skupnost porabila v prihodnjih petih letih 270 milijard lir. Na revnejših področjih bo pomoč iz skupnega sklada znašala do 65 odst. za posodobljene posestva. O-stalih 35 odst. bo šlo v breme posameznih držav.
Gospodarska sKupnost je določila tudi posebni sklad, iz katerega bodo plačali kmetom med 55. in 65. letom starosti, ki bodo zapustili kmetijsko dejavnost, doklado v višini 375 tisoč lir letno za samce in 562.500 lir za poročene. Za kritje te doklade bo skupno izdala za nerazvita področja do 65 odst. stroškov, za ostala področja Da 25 odst. V prvem primeru pride v poštev samo Italija, ki ima sorazmerno na ostale članice EGS visok odstotek prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu. Poleg tega bodo razvili živahno kampanjo med kmeti za strokovno preobrazbo njihovih sinov, ki naj bi se zaposlili v drugih dejavnostih.
V bistvu bodo ti ukrepi dejansko omogočili izvajanje kmetijskega načrta Mansholt, ki mu v Italiji sindikalne organizacije odločno nasprotujejo. Sindikati ugotavljajo, da vabiti kmete v Italiji naj zapustijo zemljo pomeni povečati število brezposelnih, če se ne hkrati tudi ustvarijo nova delovna mesta, Hkrati pa Mansholtov načrt stremi za tem, da se ustanovijo samo velika monopolistična kmetijska posestva katerim jamči tudi izdatne podpore. Po drugi strani pa minister za kmetijstvo Natali trdi, da je sporazum zelo ugoden za Italijo, ki ima še vedno zaostalo kmetijstvo v primerjavi z ostalimi čla nicami skupnosti.
IIIIIIIIIIIIIUItllllllllllllllll|||lllll||||||l||||||||||||||||||||||||||IIIII||||||||||||||||l|||||||l|||||||H„„||„„IM„||ll„,
NA POGOVORIH PODTAJNIKOV ZA ZUNANJE ZADEVE
Okrepiti odnose med SFRJ in Zahodno Nemčijo
Obravnavala sta tudi politični položaj v Evropi in na svetu
dvostranskih odnosov.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — V Beogradu se je danes končalo dvodnevno politično posvetovanje med namestnikom zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakšem Petričem in državnim tajnikom pn zunanjem ministrstvu Zvezne republike Nemčije dr. Paulom Frankom.
V sporočilu za tisk se omenja, da sta Petrič in Frank izmenjala misli o splošnem položaju na svetu, o odnosih med velikimi silami, po sebno o evropskih vprašanjih, Sredozemlju, Bližnjem vzhodu, indijski podcelini in Daljnem vzhodu, politiki neuvrščenih in državah v razvoju.
Največji del razgovora se je nanašal na evropska vprašanja. Dr. Frank je seznanil Petriča z dosedanjim delovanjem in bodočimi namerami vlade Willyja Brandta na področju popuščanja napetosti ter izrazil zaupanje. da bosta ratificirana sporazuma s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Namestnik zveznega tajnika Jugoslavije je pozitivno ocenil dosedanjo politiko vlade Zahodne Nemčije in izrazil u-panje, da bo Zahodna Nemčija tudi v bodoče nadaljevala s pozitivnim prispevkom k napredku evropskega sodelovanja in uresničenja evropske varnosti.
V preučevanju dvostranskih vprašanj je bilo obojestransko ugotovljeno. da so odnosi dobri in da so v skladu z obojestranskimi interesi potrebni nadaljnji napori za njihov napredek. Pri tem je bilo z jugoslovanske strani opozorjeno na nekatera posebna vprašanja, med njimi na potrebo sprejetja dodatnih ukrepov, ki bi omejili in onemogočili protijugoslovansko in teroristično delovanje sovražne emigracije v Zahodni Nemčiji in na potrebo rešitve vprašanja odškodnine žrtvam nacizma.
Namestnik zveznega tajnika Jakša Petrič je v razgovorih posebno opozoril dr. Franka, da bi obojestransko sprejeta rešitev teh dveh vprašanj prispevala k nadaljnjemu napredku odnosov in sodelovanja med obema državama. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo z dosedanjimi političnimi posvetovanji in pripravljenost, da jih redno vzdržujeta.
Pred odhodom iz Beograda je dr.
Franka sprejel tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Ob tej priložnosti sta Tepavac in Frank znašal 122,3.
v daljšem razgovoru izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in nekaterih vprašanjih s področja
B. BOŽIČ
Dosežen sporazum med Anglijo in Malto? Minioff v Londonu
LONDON, 24. — Malteški premier Dom Mintoff bo jutri dopotoval v angleško prestolnico, kjer bo v nedeljo popoldne podpisal sporazum o britanskih vojaških oporiščih na oto-Takoj po podpisu nepričakovano sklenjenega sporazuma bo angleški obrambni minister Carrington imel tiskovno konferenco.
Britanski vladni krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bo Malta ostala angleško pomorsko oporišče. NI pa znano, kolikšno najemnino bo morala Velika Britanija plačati Malti.
Vest o sporazumu med Malto in Anglijo so objavili britanski viri. Prebivalstvo La Vallette se je zgrnilo na cestah in vzklikalo predsedniku vlade, vendar je iz predsedniške palače prišla »diplomatska* mrzla prha: malteška vlada je namreč demantirala, da bi med Veliko Britanijo in Malto bil že dosežen sporazum. Pogajanja, trdijo na Malti, še trajajo in rešiti je treba še ne katera vprašanja. Zato je malteška vlada povabila prebivalstvo, naj se vrne na svoje domove.
Indeks industrijske proizvodnje v Italiji
RIM, 24. — Indeks srednje dnevne industrijske proizvodnje v Italiji januarja 1972 je, v primerjavi z istim mesecem lani, porastel za 1,3 od sito, v primerjavi z lanskim decembrom pa je padel za 2,6 od sto.
Splošni indeks industrijske proizvodnje pa je, v primerjavi z letom 1966, ko je indeks računan kot 100,
PISMO H RIMA
Tek čez drn in strn
Črno ali rdeče, rdeče ali črno: ne gre za Stendhalov roman, ampak za stavo na ruleto, kateri prisostvujemo v teh predvolilnih dneh. To je neodgovorna m skrajno nevarna igra, predvsem pa gre za izkrivljanje resnice, ki v politični kroniki dežele ni nekaj novege. V «Zgodovmi Italije v fašističnem obdobju» Salvato-rellija in Mire lahko beremo: sGiolitu je postavljal obe gibanji (socializem in fašizem) na isti tavni gospodarsko politične akcij* in prot.iakcije: in tako se mu je fašizem zdel koristen protiutež maksimaliz-mu. Ni razumel, da je nasilje, ki je postranski pojav v socialističnem gibanju, samo bistvo fašizma».
Gre za osnovni, celo očitni politični podatek, ki ga je zgodovina potrdila. In zaradi tega ne razumemo, kako je demokristjan Arnuad lahko na to pozabil med «prisrčnim kramljanjem)) z Almirantejem pred milijoni televizijskih gledalcev. Priznati moramo, da se nam je ta salonski pogo-vor malce zagnusil, posebno še, ker je samo nekaj ur prej še eno sodišče proglasilo misov-skega prvaka za ciničnega preganjalca partizanov.
Poleg vsega j>a je koncepcija o nasprotujočih si ekstremizmih v nasprotju s sedanjo italijansko stvarnostjo, v kateri ima prava levica preizkušeno funkcijo reda in zakonitosti, ki je nastala iz protifašističnega boja in dobila svoj izraz v republiški ustavi. Nasilje ts-venparlamentarnih skupin je čisto drugačne narave, čeprav pelje vodo na mlin fašističnega prevrata. To, kar zaskrbijo, je fašistična infiltracija na najvišje položaje, kot zgovorno dokazuje afera z Birindellijem.
Treba se je raje sklicevati na tisto ozračje (ki smo ga v Italiji že preizkusili) sektaških zablod, ko izginjajo meje med anarhizmom in fašizmom: mislimo tu na Marinettija in na njegov futurizem, na D’An-nunzia in na njegove geste, ki so oponašale Nietschejeve-ga nadčloveka. Zavzetje Reke, na primer, je bilo prav gotovo desničarska pustolovščina, a vendar z nekim anarhoid-nim prizvokom, kar nas mogoče spominja na zmedeno Feltrinellijevo oporečništvo. Gre za pojave, ki jih lahko primerjamo s Sorelovim sindikalizmom, kar je Turati že leta 1906 obsodil kot skameno dobo socializma».
Ponavljati Giolittijevo igro — kot menda dela KD — je zato ne samo nevarno, ampak pomeni igračkanje na račun nepoznanja italijanske zgodovine. Prav iz tega manevra pa izhaja popustljivost do neofa-šizma oziroma absurdna de-mokrščanska konkurenca z mi-sovci v zmotnem prepričanju, da je desnico mogoče ustaviti le s premikom na desno. Skratka, KD s svojo enobarvno vlado stavi, v tej nevarni igri na ruleto, na črno barvo.
Preteklo nedeljo, na dan sv. Jožefa, je bil v Cerveteri-ju blizu Rima tek čez drn in strn: organiziralo ga je MSI, mogoče zato, da bi volilno «u-trjevala» svojo mladino. Manifestacija je bila pod pokroviteljstvom «častnega odbora», v katerem so bili znani fašistični prvaki, kot na primer Almirante in Ferretti. Na prvem mestu tega seznama pa je stalo neko drugo ime. Želite vedeti, katero? Ime Giu-lia Andreottija, ministrskega predsednika.
MARIO DEZMANN
Sindikat poljskih delavcev CGIL o možnostih sporazuma
RIM, 24. — Sindikat uol.jskih delavcev CGIL je pozitivno ocenil borbenost kategorije in doseženo stopnjo enotnosti z drugimi strokami delavcev. Predlagal ie drugim sindikatom sestanek za izoblikovanje novih predlogov za sporazum in drugih platform za posamezna področja in stroke.
REM, 24. — Znani strokovnjak za ustavna vprašania poslanec Lelio Basso je predložil predlog ustavnega zakona, ki spreminja člena 7 in 8 italijanske ustave. Gre za predlog. Iti odpravlja različno ravnanje države do nekatoliških ver. medtem ko je katoliška cerkev privilegirana.
DOKONČNO: 9 UST ZA ZBORNICO IN 7 ZA SENAT
VOLILNI URAD JE ODOBRIL VSE PREDLOŽENE KANDIDATNE LISTE
Nove oblike razgovora slovenskega poslanca z volivci ■ Socialisti napovedujejo izdajo zanimive revije - Jutri tiskovna konferenca PSI
ta Dušana Košute. Glede Goriške in pripadnike svobodnih poklicev, jejo na ugotovitev, da so potrebna še nadaljnja posvetovanja. Kot je znano, kandidirajo v goriški pokrajini, trije slovenski kandidati: na listi KPI neodvisen kandidat Andrej Jarc, na listi PSI podpredsednik pokrajinske uprave Marko VValtritsch in na listi PSDI Gra-dimir Gradnik.
Celotno število slovenskih kandidatov se je na tokratnih političnih volitvah zvišalo, saj jih je na področju Furlanije - Julijske krajine šest, medtem ko jih je bilo prej pet.
Glede ostalih strank ni posebnih novosti. Vse kaže, da se je inž.

Jn
Volilni urad tržaškega prizivnega sodišča je sinoči odobril vse kandidatne liste, ki so bile predložene na našem področju. To pomeni, da so veljavne kandidature tako za poslansko zbornico kot za senat, o katerih smo podrobneje poročali že včeraj.
Socialisti pravijo, da so zaključili nekatere podrobnosti in določene zapletene tehnične operacije glede priprav za volitve. Slovenska komisija se je večkrat sestala in prihodnji ponedeljek se bo sestalo tajništvo stranke. Glede volilne kampanje se ne usmerjajo toliko na bučna zborovanja, temveč napovedujejo izdajo bogato dokumentiranega glasila PSI »Naprej*. ki naj ne bi imelo ozko volilnega značaja, temveč naj bi v revialni obliki obravnavala nekatera ključna vprašanja Slovencev ter še zlasti vprašanje globalne zakonske zaščite.
Že včeraj smo ugotovili, da so na kandidatnih listah za izvolitev poslancev v tržaškem volilnem okrožju trije slovenski kandidati.
V tej zvezi smo omenili dosedanjega poslanca Albina škerka, ki ponovno kandidira s stvarno možnostjo izvolitve. Tržaška federacija bo po izjavi svojega tajnika Rossettija priredila številna specializirana zborovanja, okrogle mize in razna študijska preučevanja, med katerimi bodo obravnavali razna specifična vprašanja ter v tej zvezi še zlasti vprašanja, ki zanimajo Slovence, slovenske Volivce, slovensko delavce, kmete, obrtnike
in pripadnike svobodnih poklicev.
Tajnik Rossetti je v tej zvezi podčrtal, da se skuša tudi na ta način uvesti nove metode v razgovorih med stranko in voldvoi in tudi tako ovrednotiti slovenskega kandidata.
Glede Slovenske skupnosti so tedniki, ki izražajo mnenja, ki so zelo blizu tej politični formaciji, potrdili že znana stališča. To velja tako za »Katoliški glas*, ki izhaja v Gorici, kot tudi za tržaški »Novi list». Oba tednika objavljata v celoti resolucijo sveta Slovenske skupnosti, ki smo jo v našem listu že dvakrat ponatisnili, in ki v bistvu poziva člane Slovenske skupnosti, naj oddajo svoj glas za poslanca Škerka, ali naj omogočijo uveljavitev socialističnega kandida-
•MliUiHiauiuuiiiiiimiiimi.iiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiitiiHiiiiniii
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Ko se fašisti obrekujejo...
Spor je nastal zaradi neke popevkarske prireditve - Tri obsodbe na denarno kazen
Bartoli, kot kandidat skrajne desnice, podredil volji osrednjega vodstva demokristjanske stranke.
Za nedeljo ni predvidenih pomembnejših volilnih zborovanj razen liberalcev, za katere bo govoril namestnik skupine načelnika senata Veronesi.
Republikanska stranka nam je poslala obvestilo, da bodo v nedeljo ob 10.30 v hotelu «P' la Ville» pričeli volilno kampanjo s tiskovno konferenco, med katero bodo predstavili kandidate za tržaško volilno okrožje in obrazložili politični program stranke. Na tiskovni konferenci bo prisoten član vsedržavnega vodstva poslanec Oddo Biasini.
ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
L Ozim in M. Lipovšek sinoči v Kulturnem domu
Izredna violinska tehnika in interpretativna sposobnost virtuoza Ozima in čudovita klavirska spremljava pianista Lipovška
Koncertna sezona Glasbene matice se bliža uspešnemu koncu. Da bo tak, pač ni dvomov. O tem nas je prepričal niz dosedanjih koncertov; sinočnji glasbeni večer v Kulturnem domu pa je to prepričanje v vsakem pogledu potrdil in okrepil. Ugledna gosta je Primorski dnevnik pred nekaj dnevi že obširno predstavil. Gre za violinista Igorja Ozima in za že starega znanca tržaških koncertnih dvoran pianista Marijana Lipovška. Posredovala sta nam odbran spored. Njegova temeljna stebra sta predstavila v prvem delu večera: to sta Franckova sonata v a-duru in Bachova sonata za violino solo v g-molu. V drugem delu so se zvrstile dela Chaussona, Matičiča in Paganinija, in sicer lirično pojoči Poeme francoskega, prijetne in sugestivne Tri skladbe za violi-
lliilliiilliiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,iiil|||||||l|||||imi,|l,m„„(II||(ll,|ll|||lll,M||1|M|llM||||||(I|||llI|Imi|||11|I||(||I||||||||1|1||||1|||||||I|||1||(1|||||(|||w
IZKRCAVANJE Z LADJE «KATHARINA»
Prvi kontejnerji na pomolu VII
Ladja je pripeljala 121 kontejnerjev, od katerih polovico praznilh - Nabavili bodo novo dvigalo z zmogljivostjo 45 ton

. . ■4
'§
n
fr
% A
4
te
-
f 4L
EKifi9Bn
■■..
7 IMi
- »m**
JW la vozilo za prevoz kontejnerjev na pomolu Vil
Zaradi medsebojnega ohrekovanja se je znašlo pred tržaškim kazenskim sodiščem, kd mu je predsedoval dr. Ligabue (tož. D’Onofrio, zapis. Mastromauro) pet fašistov: štirje kot obtoženci, eden pa kot tožitelj.
Zadeva je preprosta. Ponoči 30. junija lani naj bi znani tržaški fašist Manlio Portolan iz Ul. Bel-poggio 3 zapazil v Drevoredu XX. septembra četverico mladih fašistov:	22-letnega Gianfranca Sus-
sicha z Lonjerske ceste št. 22, 25-let-nega Duilia Gerina iz Ul. Somcini 42/1, 23-letno Ombretto Petronio iz Ul. Rossetti 23/1 ter nekoliko starejšo fašistko, 47-letno Imrna-colato Mioni iz Ul. della Tesa 22. Četverica naj bi delila letake, ki jih je podpisala organizacija »Cir-colo culturale Julius Evola*. Vsebina teh letakov je zadevala napad na MSI, ker naj bi stranka preprečila neko popevkarsko prireditev v mestnem kinematografu, akcijo samo pa naj bi sprožil Por-tolatn. Portolan je obtožil četverico obrekovanja in tako so se za zadevo pričeli zanimati karabinjerji. Ugotovili so, da je bil naslov ulice podpisanega krožka na letakih povsem izmišljen. Na tem naslovu je namreč prebivala Mionijeva mati. Vrh tega so pa še ugotovili, da prireditev ni šla po vodi zaradi posega stranke, ampak enostavno zato, ker je tisti večer bila dvorana zasedena v druge namene.
Na sodni obravnavi je Mionijeva odločno zanikala, da bi napisala letak. Tudi Sussich je dejal, da sploh ne ve o letakih in niti, kdo jih je natisnil. Gerin in Petroniova pa sta bila odsotna.
Javni tožilec dr. D’Onofrio je predlagal za Sussicha, Gerina in Petronjovo po 9 mesecev zapora, za Mionijevo pa najširšo oprostitev. Za javnim tožilcem sta spregovorila še odv. Annoscia za Mio-nijevo in odv. Giacchini za ostale tri obtožence.
Sodni zbor je obsodil Sussicha, Gerina in Petroniovo vsakega na 200 tisoč lir denarne kazni, Mionijevo pa oprostil z utemeljitvijo, da ni zakrivila kaznivega dejanja. Vrh tega je obsodil Portolana na polovično poravnavo sodnih stroškov.
JUdlnO- UiedniiiMl
Spoštovano uredništvo, prebral sem Vaše poročilo od 24. t. m. o torkovi seji občinskega sveta devinsko - nabrežinske občine. V tem poročilu me je najbolj zanimala županova izjava o načrtu, da bi se v Devinu uredil muzej o nemškem pesniku Rilkeju in »ustanovitvi društva, ki bo skrbelo, da
se v Devinu prirejajo simpoziji o Rilkeju*.
Seveda nimam nič proti takim načrtom, saj je naš Devin postal v Evropi najbolj znan zaradi Ril-kejevih in »Devinskih elegij*, ki so nastale med kratkim bivanjem slavnega nemškega pesnika v devinskem gradu. Prav je, da se uredi muzej in prav je, da se ustanovi omenjeno društvo.
Tod a . ..
Toda, še bolj prav bi bilo, če bi bil na torkovi seji vsaj eden izmed dvajsetih članov občinskega sveta, od katerih (ki so bili izvoljeni, če se ne motim, v predlanskem juniju) jih je najmanj osem Slovencev (in nobenega Nemca), predlagal npr. sledeče:
1.	Ustanovi naj se društvo, ki bo prirejalo simpozije o krvavem uporu kraških kmetov v mesecu maju leta 1713, uporu, ki ni bil doslej še skoraj nič raziskan, tako, da še vedno ne vemo, koliko žrtev je terjal, čeprav je gotovo, da jih ni bilo malo, saj je ukazal vojaški grajski poveljnik streljati s topovi naravnost v sedemtisočgla-vo kmečko množico, ki se je zbrala pred gradom.
2.	Naj se pospeši zbiranje prispevkov za postavitev primernega spomenika slovenskemu nalbrežin-skemu in primorskemu pesniku Igu Grudnu, ob vhodu v njegovo rojstno hišo pa naj bi občinska uprava poskrbela za vzidava spominske plošče O tej zadevi je Vaš cen j. dnevnik pred mnogimi tedni že objavil pismo nabrežinskega občinskega svetovalca Srečka Colje; že zaradi tega se mi zdi čudno, da o Igu Grudnu na omenjeni seji sploh ni bil govor.
Če bi torej ta dva predloga nekdo sprožil, bi moral hkrati predlagati, naj bi jima občinski svet in občinski odbor dala prednost pred skrbjo za muzej in simpozij o Rilkeju, ki je sicer slaven, vendar pa je — tako se mi zdi — naš Igo Gruden vreden večjega upoštevanja vsaj s strani upravnega odbora občine njegove rodne Nabrežine. Kajti:
»Kdor zaničuje se sam .. .» itd., je po pravici zapisal še manj slavni, a v Trstu pokopani Janez Vesel.
S spoštovanjem
Peter Gašperšič
Op. ur.: Zares, če bi v Nabrežini dali prednost nemškemu slamemu Rilkeju, bi bil to že drugi primer dajana prednosti nedomgjjinom na tej naši slovenski obali saj ie predlanskim dobil spominski napis v našo kraško steno tržaški italijanski pesnik Umberto Saba. Tudi o tem ie bilo v našem dnevniku že pred meseci nekaj zapisano.
Ob pomolu VII. je 999-tonska ladja »Katharina* včeraj začela raztovarjati 121 kontejnerjev, ki jih je pripeljala dz Izraela. Polovica kontejnerjev je praznih ter jih bodo v Trstu napolnili z raznim blagom, namenjenim izraelski luki Ashdod in Haifo. »Katharina*, ki pluie pod nemško zastavo, ie prispela v Trst že v sredo zvečer, v četrtek pa so pristaniški delavci stavkali in so zato kontejnerji ostali nedotaknjeni na ladji. Raztovarjanje blaga poteka še razmeroma počasi, saj luška uprava ne razpolaga z napravami, ki bi dovolile hitro manipulacijo tovora. Vsak kontejner najprej dvigne'0 iz ladijskega trupa s pomočjo žerjava, ki .ie montiran na posebnem tovornjaku. Nato ga prevzame mostiščno vozilo na gumijastih kolesih, ki ga odpelje na določeno mesto poleg že izkrcanih kontejnerjev Pristaniška ustanova bo v kratkem nabavila posebno dvigalno napravo z zmogljivostjo 45 ton. ki se bo pomikala ob ladijskem trupu po tirnicah. s tem pa bo manipulacija s kontejnerji občutno pospešena. Kakor omenjeno, .je «Katharina» pripeljala v Trst tudi več praznih kontejnerjev, v Izrael pa bodo z njo odpremili 150 polnih enot. Pomol VII. je deloma usposobljen za kontejnerski in drugi blagovni promet, na preostalem delu pa so spravljene večje pošiljke fiatovih avtomobilov in vrsta žeiezobeton-skih kvadrov in valjev, ki so potrebni pri gradnji zidanega doka v bližnjem Tržaškem arzenalu - Sv. Marku.
Megla preprečila Frondizzijev prihod
Bivši predsednik argentinske re publike Arturo Frondizzi, ki bi moral imeti včeraj zvečer pri tržaški trgovinski zbornici predavanje, ni mogel dopotovati v naše mesto, ker letalo, s katerim je potoval, zaradi goste megle ni moglo pristati v Ronkah. Letalo se je moralo preusmeriti v Benetke, odkoder pa Frondizzi spet zaradi megle tudj z avtom ni mogel doseči našega mesta.
Na letališču v Ronkah so argentinskega gosta skoraj dve uri zaman pričakovali vladni komisar Abbrescia in številne druge osebnosti.
Frondizzijev nastop v Trstu bo verjetno moral odpasti.
Mladinci KD proti videmski univerzi
Mladinsko gibanje KD je včeraj razdelilo dva letaka, v katerih o-stro napada dogovor med tržaško univerzo in videmskim konzorcijem za uvedbo tečajev za inženirstvo, fiziko in matematiko v Vidmu.
Prva kritika je namenjena »tajnemu vodenju pogajanj*, pri kate-
(10). Drugi razlog neodobravanja sporazuma je dejstvo, da mora o-stati tržaška univerza edina deželna univerza in da je treba razviti ta visokošolski inštitut. Zelo oster je tudi napad na rektorja Origoneja, ki — tako je rečeno v letaku — »blesti med baroni univerze, ki so se zbali, da bi izgubili svoj monopol*.
no in klavir (Preludij. Arija in Noctumo) slovenskega in Fantazija na temo Rossinijevega Mojzesa italijanskega skladatelja. Vztrajnemu ploskanju občinstva sta se nazadnje odzvala spet s Paganini-jem in Prokofjevim.
V roKah mojstra Igorja Ozima zgledajo gosli prav pokorno in pohlevno glasbilo. Nikjer občutka najmanjšega napora, pravzaprav
s, da tehnika Ozima res ni pro-btem, dasi glasbeniki predobro vedo, koliko vztrajnega in težkega dela je v takem vtisu opredmetenega. Gosli so mu zapele v bogatem spektrumu barv in odtenkov, od toplega žametastega zvoka do surove odrezavosti. Vendar menimo, da je Ozimu najbližja, v njegovi glasbeni pripovedi najbolj pristna igra, ki jo je izpričal v Bachovi sonati. Ubral jo je sicer previdno, ali hkrati skrajno zanesljivo, natančno in zelo polnokrvno, da je s svojo monumentalnostjo napolnila dvorano. Tudi njegova nezaupljivost do vsakega sentimentalizma ga je pri Bachu le podprla.
Lipovškova korepetitorska umetnost ne potrebuje nobenega predstavljanja, še manj pa pripomb. S svojim klasično nastavljenim klavirskim prijemom prožno in prilagodljivo spremlja solista; zlasti vzbuja občudovanje rahločutnosti in zanesljivost pianissimov. Njegov delež pri uspešnem večeru je vse prej kot postranski.
Ravel Kodrič
# Ob obletnici pokola v Fosse Ar-deatine pri Rimu, je včeraj tržaška občina položila venec na spomenik v parku pri Sv. Justu edinemu Tržačanu, ki je takrat padel — Mariu Haipelu.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1971
Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta.
Prijavo morajo Izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos, kot običajno, izpopolnjuje v uradnih urah (8,—14., ob četrtkih, 8.—12. in 15.-18.) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1971, potrdilo delodajalca o plači v letu 1971 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se Izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.
PD »SLAVEC* — Ricmanje
Danes, 25. marca ob 20.30 bo v društveni dvorani v Ricmanjih
REDNI OBČNI ZBOR
Vabljeni vsi člani in ljubitelji prosvete.
Jutri v Skednju javna manifestacija proti fašizmu
Jutri ob 10. uri bodo predvajali v kinodvorani v Skednju film »A1-1'armi siam fascisti* o fašističnem nasilju od leta 1919 do 1970. Predvajanje filma so pripravile KPI.
Mladinska skupina PSIUP. Prosvetno društvo «1. Grbec*. PSIUP, PSI,
ZKMI in Zveza italijanskih žena v okviru javne protifašistične manifestacije.
V letaku, ki so ga razdelili v Skednju, pravijo, da se vrstijo fašistične provokacije in da se morajo vsi demokrati odločno zoperstaviti kateremu koli poskusu fašističnega izbruha. Nadalje je v letaku našteta dolga vrsta fašističnih zločinov: od teroristične skupine v Trevisu do arzenala v Nabrežini. od fizičnih nastopov proti delavcem do mazanja mestnih zidov. Proti temu in proti uničenju slovenske narodne manjšine, ki ie v bitki proti fašizmu žrtvovala svoie najboljše sinove, vabijo omenjene organizacije k stalni antifašistični budnosti.	____________________________
iiiiiiiiiiiiiišiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiniiiiiiiifmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMgiiiiniiiiiii
GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Zabavne Primorske zdrahe jutri v Kulturnem domu
Delo je kot gost režiral Mario Uršič
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM in MLADINSKI KROŽEK - TRST priredita gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsla
V sredo. 29. t. m. ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. della Ginnastica 72
Norman Barrash - Caroll Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
rih niso sodelovali študentje, pač pa samo majhen del profesorjev 1 tehtane do zadnjega, saj je preži
Jutri popoldne bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Primorsko dramsko aledališče iz Nove Gorice s komedijo, ki pri našem občinstvu gotovo ne potrebuje nikakršne reklame: z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami, s katerimi so gostje pred kratkim že navdušili goriške gledalce.
V dveh stoletjih, ki nas ločijo od njihovega nastanka, niso Goldonijeve komedije niti malo izgubile na svojem blesku. Krstna predstava Primorskih zdrah je bila leta 1762 in odtlej je to delo želo same odlične pohvale, prav gotovo pa ne zaradi svoje zgodbe, ki je. kot pravi Goldoni sam v svojih Spominih, pravi pravcati nič. Tudi tu je namreč zgodba, kot v marsikateri njegovi mojstrovini. postranska stvar. Mnogo bolj ga je mikal o-ris okolja, v katerem se dejanje razvija, oris ribiškega naselja in ljudi v njem. ki jih je imel pre-
vel svojo mladost med ribiči v Chioggi. Tu je bil v začetku svoje razmeroma kratke pravniške kariere tudi sodniški prisednik. kar mu je omogočilo še bolj prodreti v duševnost teh na zunai raskavih, a v bistvu dobrih ljudi. Spominu nanje se je oddolžil s širokim, vedrim in dobrodušnim smehom.
Temu živemu, lahkotnemu in barvitemu Goldonijevemu besedilu je dal v slovenščini pravo podobo dr. Mirko Rupel. Mojstrsko ga je prelil v narečje, ki ga govore in ob obali in vnesel pripoved o tukajšnjih ponašil tudi s tem. da je dal osebam slovenska imena in vzdevke, da je dajanje lokaliziral v slovenski obali in vnesel pripoved o tukajšnjih ženitovanjskih običajih
Uprizoritev je pripravil mladi tržaški režiser Mario Uršič in prepričani smo. da jo bo tudi naše občinstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
Komedija v dveh delih
V primorsko narečje prelil dr. Mirko Rupel Scenograf: Matjaž Turk Kostumograf: arh. Milena Kumar Glasbena oprema: Ivan Mignozzi Režiser: MARIO URŠIČ Jutri, 26. t. m. ob 16. uri Abonenti SG imajo 50% popusta
P. d. »VALENTIN VODNIK*
Danes, 25. marca, ob 20.30 gostuje v društvenih prostorih v Dolini amaterski oder Prosek -Kontovel z veseloigro Pera Bu-daka
«KLOPČIČ»
Vljudno vabljeni!
V torek,
28. marca ob 20.30 bo predavala v Slovenskem klubu
dr. Marinka Jakopič - Garbajs,
psihiater v Ljubljani, o aktualni temi
KAJ JE TOKSIMANIJA IN TOKSIMANIJA MLADIH
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni zlasti zdravniki, profesorji. učitelji in mladina.
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi
danes 25. marca ob 17.30 v Ulico Geppa 9 na predvajanje filma
«1 COMPAGNI*
Sledi ples.
Prosimo točnost.
SPD «Igo Gruden* iz Nabrežine
priredi danes, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih diskusijski večer o temi
Ali imamo
zamejski Slovenci nove probleme
Sodelujejo: Stanislav Bole, dr. Dragomir Legiša, prof. Aleš Lokar, dr. Drago Gantar, arh. Marino Kokorovec, arh. Mitja Race in dr. Vladimir Vremec.
VLJUDNO VABLJENI!
Slovensko planinsko društvo — „	TRST
vabi člane in prijatelje na
NAGRAJEVANJE UDELEŽENCEV 6. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1972
ki bo DANES, 25. t. m., oh 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma.
Na sporedu so plesne točke, godba s Proseka in otroški pev ski zbor šole Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Janka Bana.
Nagrajene otroke prosimo, da se udeležijo nagrajevanja v smučarskih oblekah. Ob tej priliki bo SPDT izročilo tudi značke in izkaznice tistim, ki so opravili smučarski test 1972. Te mlade smučarje prosimo, da se zberejo v dvorani ob 19.45.
Včeraj- danes
Danes, SOBOTA, 25. marca Ozn. M. D.
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.24 — Dolžina dneva 12.26 — Luna vzide ob 14.05 in zatone ob 3.59 Jutri, NEDELJA, 26. marca CVETNA
Vreme včeraj: na j višja temperaturi 14, najnižja 10, ob 19. uri 10 sto pinj, zračni tlak 1014,2 stanoviten brez vetra, vlaga 96-odstotna, nebi pooblačeno, megla, morje mimo, tem peratura morja 11,3 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. marca so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 17 ljudi.
Umrli so: 83-letna Giuseppina Vol-pi vd. De Luca, 64-letni Giuseppe Cannavd, 66-letna Livia Steiner vd. Bagagli, 74-letni Bruno Pitton, 78-letni Ottorino Dameneghetti, 79-letni Giovanni Vendramin, 81-letna Giudit-ta Vivian, 64-letni Giovanni Spada-ro, 70-letna Amalia Gherlani vd. Tuc-ci, 72-letna Anna Pale por. Faludan, 83-letna Giovanna Žnidaršič vd. Fer-luga, 59-letni Giuseppe Razza, 83-letna Amalia Buzzi vd. Urizio, 83-letna Gioseffa Fabian vd. Sossi, 84-letna Teresa Zidarič vd. Lestan, 56-letna Vittoria Merzek por. Zuliani, 62-letni Aldo Batagelj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale Rossetti - Emili, Ul. Combi 19, Samaritano, Trg Ospedale 8, Tan & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, C. S. Giacomo 1, Gr Ion, Alla Minerva, Trg V. Giotti Ai Due Mori, Trg Unitš dTtalia Al S. Lorenzo, Ul. dei Sonetni (Skedenj).
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 25. marca ob 20. uri SPDT: nagrajevanje 6. zimskih športnih i-ger 1972.
Jutri, 26. t. m. ob 16. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice:	Carlo
Goldoni «Primorske zdrahe*.
V	ponedeljek, 27. t. m. ob 17. uri Občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu.
V	sredo, 29. t. m. ob 14.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje*.
V	sredo, 29. t. m. ob 20.30 gostovanje eksperimentalnega gledališča »Glej* iz Ljubljane »Spomenik G* — Mala dvorana.
V	četrtek, 30. t. m. ob 17. uri Tennessee Williams »Tramvaj poželenje*.
Za Slovensko gledališče so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12. do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
VERDI
Jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih tretja predstava opere »Boris Godunov* v izvirni izdaji M. Musorgskega. Dirigent Oskar Da-non. Režija Gian Carlo Menotti. V glavni vlogi nastopa Richard Cross, v ostalih pa Sergio Tedesco, Luigi Roni, David Ogg, Alfredo Mariotti, Marco Pagliacci, Gabrielta Novielli, Bruna Baglioni, Paolo Mascotta, Antonio Liviero, Florindo Andreoli, Ada Pinelli, Enzo Viaro, Vito Susca, Athos Cesarini, Dario Zerial. Postavitev s festivala v Spoletu.
Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli. Sodelujejo «Piccoli Cantori delta cit-tš di Trieste* pod vodstvom Edde Galvano.
Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje prodaja vstopnic.
POLITEAMA ROSSETTI
V	ponedeljek na pobudo Teatra Sta-bile nastop «Modern Jazz Quarteta». člani Koncertnega društva bodo imeli isti popust kot abonenti Teatra Stabile. Ansambel sestavljajo vibrafonist Milt «Bags* Jackson, pianist John Lewis, kontrabasist Percy Heath in tolkač Connie Kay.
# * «
Danes ob 21. uri in jutri ob 16.30 predstavi v tržaškem narečju »Zadnji dan pusta*.
Šolske v*>3ti
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da bo v okviru usmerjevalnega tečaja v zbornici zavoda predaval v ponedeljek 27. marca ob 12.15 slovstveni zgodovinar prof. Jože Mahnič iz Ljuhljpne o slovenski modemi.
športni krožek «KRAS»
priredi v torek, 28. t. m. ob 20.30 v šolski telovadnici v Sa-ležu
KULTURNI VEČER
Nastopila bosta pevski zbor «Srečko Kumar* iz Repna in gledališki igralec Stane Raztresen Vljudno vabljeni!
OBČNI ZBOR
SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
V ponedeljek, 27. marca 1972 bo v Kulturnem domu ob 17. uri 17. občni zbor sindikata.
Dnevni red:
—	Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
—	Branje lanskega zapisnika
—	Poročila in razprava
—	Razrešnica in volitve novega odbora
—	Razno.
Pismene predloge naj člani predložijo odboru do 17. ure 27. marca 1972. če kdo pomotoma ni prejel vabita, ga lahko dobi ob začetku občnega zbora.
Izleti
Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranj '-.o goro. Cena 10.500 lir.
Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu, Ul. Fabio Filzi 8.
ŠD Polet obvešča izletnike, da bo odhod v Planico v nedeljo ob 6. uri pred Prosvetnim domom.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom — Mala dvorana
GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA «GLEJ»
IZ LJUBLJANE
«SPOMENIK 1»
satirični hapening po motivu Bojana Štiha
V sredo, 29. marca, ob 20.30.
Razstave
V	Kulturnem domu antološka razstava grafike Avgusta Černigoja.
Demetrij Cej razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta do 31. t.m.
V	avli hotela Tabor v Sežani razstavlja do 30. t. m. Franco Punis. Punis je že letni sodeloval na kraškem ex-tempore in sodeloval v galeriji 2xGO v Hruševici.
V	občinski galeriji razstavlja Mino Rigotti.
Danes, 25. t. m., se bo v galeriji Cartesius začela razstava del tržaškega slikarja Cornachina. Trajata bo do 14. aprila.
Danes, 25. t. m., bo v galeriji »La Lantema* odprl razstavo svojih del slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta mesec dni, do 24. aprila.
V	galeriji Torbandena razstavlja do 12. aprila slikar Decillia.
Kino
Nazionale 16.00 «Quattro tocchi di campana...*. Kirk Douglas in Johnny Cash. Film western v barvah.
Fenice 15.30 «1 cani di paglia non sanno difendersi dalle avversita e non reagiscono alle offese. Essi su-biscono supinamente il loro destino. Talvolta pero i cani di paglia pren-dono fuoco*. Dustin Hoffman. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Terrore cieco*. Mia Far-row. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 »Milano calibro 9». Gastone Moschin, Barbara Bouchet. Philippe Leroy, Frank Wolff, Luigi Pistilli. Barvni film. Prepovedano
mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.15—22.10 «Roma» Barvni film režiserja Federica Fellinija. Prepovedano mladini pod 14-letom.
Ritz 16.00 «Forza G*. Riccardo Sal-vino, Barbara Bouchet, Pino Coliz-zi. Barvni film.
Alabarda 16.30 »Dopodichč uccide 9 maschio e lo divora*. Marisa Mell, Stephen Boyd. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «La classe operaia va in paradiso*. Gian Maria Volontč. Režiser Elio Petri. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Un’anguiUa da 300 mi-lioni»,n,,Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Permette, Rocco Pa-paleo*, Marcello Mastroianni. Barvni film.
Capital 16.00 «L’amante deli ’Orsa Maggiore*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Giuliano Gemma in Senta Berger.
Moderno 16.30 «Armiamoci e partite*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film.
Vittorio Veneta 16.15 »La notte che Evelyn uscl dalla tomba*. Anthony Steffen in Marisa Malfatti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «ZeppeIin». Michael Jark in Elke Sommer. Barvni film.
Astra 16.30 »Gli aristogatti*.
Abbazia 16.00 «Stanza 17-17 palazzo delle tasse ufficio imposte*. Ugo Tognazzi, G. Moschin in P. Leroy. Barvni film.
KINO «|R|S» PROSEK
danes, v soboto, ob 19. uri in jutri, v nedeljo ob 16. uri:
RAPINA RECORD A NEVV YORK
Kinemaskop v barvah. Igra Sean Connery.
Klub zamejskih študentov v Ljubljani vabi kolege in prijatelje na BRUCOVANJE, ki bo danes, 25. t. m. v Ljubljani na Poljanski cesti 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za kulturni program in okrepčila.
Nogometna tekma KASTA — Maturantje trgovskega zavoda »Žiga Zois* bo danes, 25. t. m. ob 16. uri na openskem igrišču.
SPD Barkovlje: danes, 25. t. m. ob 20.30 predvajanje diapozitivov «0 naših planinah*.
+
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga
VERA G0TIČ vd SIRK
Pogreb bo danes ob 17. uri iz očetove hiše v Križu na domače pokopališče.
Žalujoči: sestra Ida, bratje Ferdinand, Ciril, Zoro, Adrijan, Ivan In Ludvik z družinami, svakinja Silvija, svak Nadal z družinama ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Trst, 25. marca 1972
GORIŠKI DNEVNIK
ZADNJE ZASEDANJE PRED VOLITVAMI
Deželni svet je obravnaval vprašanje videmske univerze
V razpravo so posegli predstavniki vseh strank ■ Univerzo v Vidmu je treba ustanoviti postopoma, brez «lokalpatriotrimo
Vprašanje videmske avtonomne fakultete je bilo včeraj osrednja točka razprave deželnega sveta. V začetku tega tedna so se sestali predstavniki tržaške univerze in videmskega konzorcija za razvoj univerze v tem mestu. Ker je bil sestanek pod okriljem deželnega odborništva za šolstvo, je v neslednjih dneh veliko svetovalcev predložilo pismena vprašanja. Vsem je včeraj odgovoril odbornik za šolstvo Giust — istočasno je odgovoril na vprašanja svetovalcev Dal Masa (PSDI), Di Capo-riacea in Puppinija (MF), Del Gob-ba (KD). Moschionija (KPI) in Pittonija "(PSI).
Odbornik Giust je dejal, da je že predsednik deželnega odbora jasno izrazil stališče odbora 1. junija lani, sam odbornik Giust pa je o tem široko govoril na zadnji razpravi o tem vprašanju spomladi lani. Na koncu te razprave so pripravili dokument, v katerem je rečeno med drugim, da bo deželna uprava «pri-pomogla h krajevni uveljavitvi zakona o univerzitetni reformi s tem, da bo povečala univerzitetne strukture v deželi, vključno decentrirane strukture v Vidmu*. Dežela je vsa ta leta pritiskala na ministrstvo za javno šolstvo in je tako dosegla, da so ustanovili v Vidmu fakulteto za tuje jezike. V zadnjih časih pa je dosegla, da so ustanovili tudi stolico za slovenski jezik in slovstvo. Velik je tudi delež dežele — je na-dialjeval odbornik Giust — pri fi-nančni podpori univerzitetnih dejavnosti. Odbor se je obvezal za povečanje deželne, to je tržaške univerze, obenem pa je uradno izrazil mnenje, da je ustanovitev fakultet v Vidmu objektivna potreba.
Reforma univerzitetnega sistema, ki je sicer začasno odpadla zaradi predčasnih volitev, ima kot osrednjo točko »enotnost deželne univerze*. Deželna uprava bo zato nadaljevala s svojim prizadevanjem za razvoj univerzitetne dejavnosti v okviru socialnih in ekonomskih razvojnih silnic deželnega načrtovanja. Prav zato je posegla, da je prišlo do stikov in do sporazuma med predstavniki tržaške univerze in videmskega konzorcija. Ob koncu torkovega sestanka so podpisali sporazum, po katerem bodo ustanovili s prihodnjim akademskim letom v Vidmu tečaje inženirstva, matematike in fizike. Za druge fakultete pa so odprte velike perspektive,, ki jih bo treba točn0 preučiti.
Odbornik je zaključil s pripombo, da je deželni odbor prepričan, da je treba zasledovati postopni, obenem pa stalni razvoj kulture, znanosti in torej družbenih razmer v deželi.
Prvi je odgovoril odborniku Giustu predstavnik PSDI dal Mas, ki je
poudaril . da je potrebna druga univerza v deželi. Priznal je, da je odgovor odbornika bil utemeljen, vendar pa bo treba še enkrat preučiti celotno deželno politiko glede univerze. Furlanija namreč ne potrebuje univerze druge stopnje in sistem posameznih tečajev v Vidmu ne bo privedel v kratkem do prave univerze.
Svetovalec Furlanskega gibanja Di Caporiacco je podčrtal, da vsa Furlanija zahteva svojo avtonomno univerzo in če je ne bo v okviru dežele, si jo bodo pač poiskali drugje.
Komunist Baracetti je izrazil nezadovoljstvo z odbornikovim odgovorom, ker predstavlja ustanovitev drugorazrednih tečajev v Vidmu le delno zadostitev potrebe po resni univerzi. Doseženi sporazum je predvolilnega značaja. Baracetti je kritiziral tudi deželno upravo, ker ni upoštevala mnenja študentov in delavskega sveta, pač pa samo potrebe univerzitetnih »baronov*. Sploh je komunistična stranka nasprotna decentralizaciji univerze, ker ta ne vodi k resni visokošolski ustanovi, kot so jo vedno zagovarjali ko-musti.
Demokristjan Colom je dejal, da obstaja resna nevarnost, da pride do pravega preloma v deželi. Tega je kriv pretirani «lokalpatriotdzem», ki predstavlja silo, ki ruši deželno enotnost. Po Colonijevem mnenju sta v sedanjih razmerah potrebna razvoj tržaške univerze in decentralizacija fakultet v Vidmu, Kritiziral je tudi tiste, ki so vzpostavili stike z univerzami drugih dežel, ker je tak0 početje tudi proti univerzitetni reformi. Strinjal se je z možnostjo druge univerze v deželi, vendar je pripomnil, da je to mogoče samo postopoma in z velikim občutkom za resnične zmožnosti deželne uprave.
Svetovalec Rizzi (PSIUP) je o-bravnaval vprašanje celotnega univerzitetnega sistema, ki je v popolni oblasti ozkih krogov «baronov» in ki ne zagotavlja pravice do izobrazbe sinovom delavcev, kmetom in izseljencev. Univerza v Vidmu je potrebna, vendar mora biti v skladu z reformo in ne sme biti sad ozkih krajevnih interesov.
Socialist Pittoni je pripomnil, da se je v debati odražalo predvolilno ozračje. V samih večinskih strankah ni soglasja in zato je treba, da se razčisti vprašanje znotraj samega odbora. Odvrnil je metode sestankov tržaških in videmskih predstavnikov, ker je samo predvolilna špekulacija. Perspektiva univerze v Vidmu je pozitivna, vendar pa so tečaji sad «brutalnega izsi-
14.
aprila
□ uri
se odpre za občinstvo
50.
MILANSKI
SEJEM
ki se bo končal
25.
aprila
obilno uri
18. in 21. april sta re-zervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljala izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem
PRIČETEK TRIDNEVNEGA MEDNARODNEGA SHODA V GORICI
Prožna politika in skupni interesi spreminjajo mejo iz politične v upravno
Pozdravni govor podtajnika Belcija ■ Uvodni referat prof. Benvenuttija ■ Prisotnih 80 znanstvenikov iz 15 držav
ljevanjia*. Problem bo treba rešiti resno v okviru deželnega načrtovanja in univerzitetne reforme.
Zadnji je spregovoril demokristjan Del Gobbo. Dejal je, da je prišlo do razumevanja furlanskih zahtev, da pa ni mogoče takoj ustanoviti avtonomne univerze, ker je treba najprej preurediti ves univerzitetni sistem. Medtem pa se ne smej0 začeti take pobude, ki ne jamčijo resnosti in trajnosti.
Po tej razpravi je deželni svet odobril še tri zakone. Prvi je zakon štev. 288 po katerem bodo letos dodelili 200 milijonov raznim deželnim centrom za socialno zdravstvo, v prihodnjih treh letih pa po 100 milijonov letno. Prispevke bodo dodelili kardiorevmatološkim centrom, centrom za rakasta obolenja, za dia-betis, tuberkulozo, za sluh in vid, za spolne bolezni, za šolsko zdravstvo, za predporodno zdravstvo itd. Predlog je svet odobril enoglasno.
Prav tako so vse stranke odobrile zakon štev. 255, po katerem bodo združili s tržaško splošno bolnišnico tudi tržaško pokrajinsko bolnišnico za kronične bolezni in za nevrologijo. V Gorici pa bodo združili bolnišnico za pljučne bolezni z glavno pokrajinsko bolnišnico.
Tretji zakon, ki so ga odobrili, je zakon štev. 297 za posege v prid zadružništvu in strokovnim zadrugam neposrednih obdelovalcev v deželi. Tudi ta zakon so odobrili soglasno, le da so svotovalci PLI in MSI pred' glasovanjem zapustili dvorano iz protesta.
Ob zaključku seje se je predsednik sveta Berzanti zahvalil vsem svetovalcem za sodelovanje in je sklical prihodnjo sejo po državnih volitvah. Izrazil je upanje, da bo volilna kampanja potekla, kot v zadnjih 25 letih, mimo in konstruktivno v smislu re-rmbliške demokraciie. Izrazil ,ie tudi upanje, da bo novi sedež deželnega sveta pri rr avl ion že za prva zasedanja po volitvah.
Mlad oporečniški zapornik
spet za rešetkami
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali in pospremili v koronejske zapore mladega Eligia Coslovija, fanta, ki se je pred meseci v Koreneju splazil na drog vodovodne cevi in zahteval, naj ga izpustijo na svobodo. Ker je že presedel preventivno zaporno kazen, so mu prošnjo uslišali in ga izpustili.
Zdaj, ko je obsodba postala polnopravna, pa je Coslovi izginil. Kot smo omenili s0 ga včeraj slučajno izsledili in ga pospremili v zapor, kjer bo moral odsedeti še 2 leti in 8 mesecev.
PREDSINOČNJIM V UL. SOTTORIPA
Na «delu» so zasačili nevarno vlomilsko trojico
Zdi se, da imajo vsi trije, policiji dobro zna. ni nepridipravi, na vesti celo vrsto vlomov
Preteklo noč je agentom letečega oddelka kvesture pod vodstvom dr. Petrosina uspelo ujeti tri nevarne vlomilce, katerih imena so v analih tržaške sodne in črne kronike dobro znana. To so: 35-letnd Romano Petrina iz Ul. Bonomea 119, 34-letni Sergio Smilovich iz Ul. Lo-renzetti 28 ter 32-letni Stefane Fran-zolini iz Vidma.
Trojica je predsinočnjim, okrog 1. ure, s silo odprla vrata, ki peljejo v urade podjetja CEAM v Ul. Sot-taripa 4. S seboj je zvela kup vlomilskega orodja ter posebno pripravo za odpiranje zabojev najrazličnejših oblik. Vlomilci, ki so bili dobro izvežbani v svojem poslu, so se hoteli najprej prepričati, če jih nihče ne sliši. Tako so nekajkrat zaloputnili vrata urada in ker je bilo — tako so menili — vse mirno, so sklenili lotiti se posla.
Toda načrt jim je prekrižal neki
rake po podu, kar je bito seveda ob tisti uri nenavadno. Zato je sklenil poklicati policiste. Agenti tržaške kvesture so se kmalu pripeljali do omenjenega poslopja v Ul. Sottoripa in ga obkrožili. Dva agenta in dr. Petrosino sta se odpravila naravnost v urad, kjer sta »odprla* vhodna vrata in zalotila trojico, ki se je ravnokar menila. Petrina, Smilovich in Franzolin se niso veliko obotavljali. Mirno so ponudili agentom roke, ti pa so jim nadeli lisice in jih odpeljali na kvesturo.
Policisti upajo, da bodo z aretacijo treh vlomilcev vendarle prišli na dan številnim vlomom, do katerih je prišlo v zadnjem času v našem mestu.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
«Če bomo navznoter izpraznili državo s krajevnimi avtonomijami, navzven pa z mednarodnimi pogodbami ter udejstvovanjem v mednarodnih organizacijah, tedaj bomo ustvarili odprto mejo, kakršno si želimo*. S temi besedami, ki morda tudi povedo pravi smisel sedanje manifestacije, je zaključil svoja izvajanja prof. Feliciano Ben-venutti iz Benetk, prvi poročevalec na mednarodnem shodu, ki so ga priredili v Gorici pod visokim okriljem mednarodne organizacije za kulturo UNESCO, da bi se soočili z vprašanji ter perspektivami obmejnih dežel.
Srečanje bo trajalo tri dni in se je pričelo sinoči v Attemsovi palači na Komu z udeležbo sociologov in znanstvenikov Italije, Jugoslavije, Avstrije, Amerike itd., skratka s prisotnostjo 80 uglednih znanstvenikov iz 15 držav, ki bodo tej temi posvetili domala 30 poročil.
Prof. Benvenutti je uvodoma dejal, da je sociologija, kakor tudi politologija in toliko drugih modemih ved. nastala v zadnjem času. da pa so se z vprašanji sociologije vse do nedavna ukvarjali pravniki. Analiziral je klasični pomen meje, ki tako za mednarodno kakor tudi nacionalno pravo pomeni omejevanje. S sodobnimi tokovi in tudi potrebami pa se je pojem meje vse bolj spremenil ter predstavlja danes povsem novo problematiko, ki jo je omenil tudi vladni predstavnik Belci, ko je dejal, da se pojavljajo ob meji vprašanja, ki ne sodijo v pristojnost ene same državne tvorbe.
Kako nesmiselno je govoriti o enotnosti področja znotraj nacionalnih meja, je govornik izpodbil z neumestnostjo nekaterih trditev o nacionalni umetnosti, ki ni bila nič drugega kot posiljevanje obstoječe stvarnosti ter zanikovanje, za primer, v Italiji, obstoja regionalne umetnosti, kakor je bila beneška, florentinska itd.
Okvir tega zasedanja pa je dejansko začrtal Tržačan, podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino poslanec Corrado Belci, ki je pohvalil pobudo zaradi njenega prispevka k modernemu pogledu na mejo in njeno funkcijo. Politična meja se s svojo močjo ločevanja vse bolj spreminja v administrativno mejo, bogato na pozivih k prožnosti in konvergentno-sti. S tem v zvezj je omenil večnacionalne integracijske ukrepe v evropskem prostoru, ki sodijo med najbolj značilne na svetu, še prav posebno pa je ta integracijski proces prisoten v trikotniku Italija — Jugoslavija — Avstrija, to se pravi med državami, ki ne sodijo samo k trem različnim velikim jezikovnim vejam, ampak se tudi po svojem družbe-I nem in političnem položaju različno ] opredeljujejo, ker Italija sodi v ‘atlantsko zavezništvo, Avstrija je nevtralna, Jugoslavija pa nevezana. Ta primer ni pomemben samo za Evropo — je dejal Belci — ampak ima tudi širše dimenzije. Na tem področju bomo zgradili in napredovali samo na tak način, če bomo zavračali vse, kar bi nas lahko potegnilo nazaj, na pot revanšizma.
Otvoritvene svečanosti so se poleg podtajnika Belcija udeležili tudi predsednik deželnega sveta Ri-bezzi, poslanec Ceccherini. deželni odbornik Vicario, konzul SFRJ v Trstu Drago Žvab iin drugi. V številni jugoslovanski delegaciji so tudi Marija Vilfan, predsednica nacionalnega komiteja UNESCO. Silvo Devetak, sekretar komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije in drugi. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki družbeno - političnega življenja iz Gorice, Trsta in tudi iz Nove Gorice.
Uvodne besede so pripadale članu organizacijskega odbora prof. Gtovanniju Menghiniju, ki je dejal, kako sedanje mednarodno srečanje, kot tudi srednjeevropska kulturna srečanja, delovanje sociološkega inštituta. ter mednarodna sejmska dejavnost v okviru ESPOMEGO od-kazujejo Gorici posebno mesto v mednarodnem snovanju in da je to mesto sploh rezultat križanja je-
zikovnih, kulturnih, gospodarskih tokov skozi čas.
«Delati moramo za mir novih generacij — je zaključil svioje izvajanje prof. Menghini — ter izpolniti to, kar ljudje pričakujejo od nas.*
Po zaključku so na Gradu priredili sprejem.
Shod se bo danes nadaljeval ob 9. uri o temi «Meje. izmenjave, gospodarski razvoj in medresionalno planirane*, ter je na sporedu deset predavanj.
sostanovalec. Slišal je namreč ko-
.............................................................................................................mu
OB DNEVU DELAVSKIH PATRONATOV
Delodajalec je dolžan predložiti obračun vplačanih prispevkov
Prizadeti delavci morajo to zahtevati za prejšnje leto najkasneje do 31. marca
Tudi na Goriškem praznujejo da- marcu točen izkaz o vplačilih, ki
•	1*1	1	.	_■_Z__•»	nrsTT	441* in«Trwlli 1 r* *"* r» lrrt 1	(A/l 4o.l*iU
nes sindikalne organizacije CGIL, CISiL in AGLI «Dan enotnosti patronatov*.
Lani so ob taki priložnosti zainteresirali občinstvo za problem zdravstvenih pogojev na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na škodljive razmere in njihov kvaren vpliv tudi zunaj tovarne. Akcija je bila uspešna ter je rodila sadove.
Letos pa so po vsej državi sprožili akcijo za odpravo neplačevanja ali izogibanja pri plačilu zavarovalnih prispevkov. Pri tem se patronati trudijo, da bi predvsem mobilizirali prizadete delavce s prikazom njihove neposredne koristi oziroma škode, ako delodajalci ne plačujejo redno in v predpisani višini zavarovalnih prispevkov, za .katere bi morali dati v mesecu
so jih izvedli lansko leto. Od takih vplačil je odvisna tudi podpora, ki jo bodo zavarovani delavci prejeli v primeru bolezni, brezposelnosti alj pri upokojitvi, ker vse je odmerjeno na osnovi vplačanih prispevkov.
Z delno uvedbo elektronskega izračunavanja prispevkov so pri IN PS že uspeli pridobiti več stotin milijonov dodatnih prispevkov, ki jih nekateri delodajalci niso vplačali pomotoma ali pa po nemarnosti; obenem pa so odkrili precejšnjo razliko v številu podjetij, ki so vpisana pri bolniški blagajni INAM v primerjavi z vpisi pri socialnem skrbstvu INPS. Pri tem ugotavljajo patronati tudi nezadostno kontrolno službo tako pri obeh omenjenih zavodih kakor tudi pri nadzorništvu za delo.
Z uveljavitvijo zakona 153 od 38.
aprila 1969 je dobil delavec možnost pregleda glede točnega plačevanja prispevkov v svojo korist pri zavarovalnih zavodih. Ta zak'«i namreč obvezuje delodajalca, da najkasneje do konca marca predloži za vsakega svojega uslužbenca in na njegovo zahtevo obračun izvedenih plačil zavarovalnih prispevkov v prejšnjem letu.
Da bi preprečili utajo pri takih vplačilih, so sindkalni patronati INAS, INČA, ITAL in ACLI na Goriškem razdelili med delavce pri vseh podjetjih posebne tiskovine, iz katerih je razvidno, koliko morajo delodajalci vplačati za posamezne kategorije v zavarovalne namene. Vsa potrebna pojasnila in informacije dobijo interesenti na sedežih omenjenih patronatov, da bodo preko njih lahko kar najbolj učinkovito izvedli akcijo za točno plačevanje zavarovanja.
Pasquale De Simone novi goriški župan
V ponedeljek bomo torej imeli v Gorici novega župana. Ta dan se namreč sestane občinski svet (sklical ga je sedanji podžupan Ferruccio Fantini) in na dnevnem redu te seje je izvolitev novega župana, ki bo nadomestil Martino, ki je odstopil.
Poročali smo že, da je posebna komisija znotraj KD prejšnji teden z večino glasov predlagala za župana sedanjega odbornika za finance in pokrajinskega tajnika stranke Pasquala De Simona, ki pripada morotejski struji. Bazisti pa so predlagali odbornika za javna dela
Giuseppa Agatija, vendar niso s svojim predlogom prodrli.
V	četrtek zvečer se je sestala demokrščanska svetovalska skupina. Prisotnih je bilo vseh devetnajst svetovalcev. De Simone je dobil deset glasov, šest jih je bilo proti (ni bila predložena nobena nasprotna kandidatura), dva svetovalca sta se vzdržala, ena glasovnica je bila neveljavna.
V	zvezi z govoricami, da so na sestanku stranke bazisti izjavili, da za De Simona ne bodo glasovali v občinskem svetu, so ti včeraj te govorice zanikali.
■v
Gostovanje Standrežcev v ponedeljek na Vrhu
V	okviru ljudskoprosvetnih prireditev, ki jih je letos vpeljala Slovenska prosvetna zveza na Goriškem, bo v ponedeljek zvečer ob 20.30 nastopila dramska družina PD «0. Župančič* iiz Štandreža «Pri črncih* na Vrhu.
Dekleta iz Štaindreža bodo domačemu občinstvu zaigrala enodejanka «Bobna nerga* in pa «Kdo je gospodar v hiši*. Za dodatek bodo predvajali še nekaj dokumentarnih filmov in tako popestrili večer. Vabimo domačine k čimvečji udeležbi.
NA BLIŽNJIH VOLITVAH
Za 14 poslanskih mest kar 130 kandidatov
Med njimi tudi šest žensk . Kandi. dati slovenske narodnosti so trije
Volivci na Goriškem in v vseh ostaiih pokrajinah našega volilnega okrožja (torej tudi v Benečiji in v Kanalski dolini) bodo lahko izbirali med kandidati na desetih listah, ki jih je včerai zjutraj videmsko sodišče odobrilo. Odobreni sta bili tudi v zadnjem trenutku predloženi listi Laiborjevega gibanja in Manifesta.
V pisarni videmskega sodišča pa je prišlo v četrtek zvečer točno ob 20. uri do kaj čudnega dogodka. V tej pisarni ie bilo prisotnih skupno s kanclistoma nekai pristašev liste Manifeste (to so predložili ob 19.35) in ko je bila točno ob osmi uri stvar opravliena, je kanclist hotel zapreti pisarno. V njej pa je ostalo mlado dekle, za katero je kanclist menil, da je skupaj s prejšnjo skupino. V resnici pa ie to dekle imelo dokumentacijo za predložitev še ene liste, »leninistično - marksističnega gibanja*. Listo ie zastopnica te liste zares predložila, dokumentacija pa je bila nepopolna (samo en kandidat ie namreč podpisal pred notarjem sprejem kandidature). Zaradi tega so včerai zjutrai videmski sodniki to listo zavrnili zaradi nepopolne dokumentacije.
Kandidati na posameznih listah so naslednji (z velikimi črkami smo označili tri slovenske kandidate) in objavljeni po takšnem zaporedju kot bodo na glasovnici:
1. Komunistična partija Italije: Mario Lizzero. Silvano Bacicchi,
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiimiiiiiiiminmiiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiitiimnimiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiimiiiia
Zaključek šolskega seminarja
Včeraj popoldne se je zaključil tridnevni seminar slovenskih uči- j teljev in profesorjev, udeležilo se j ga je nekaj nad sto šolnikov, ko- j likor jih namreč poučuje na slovenskih šolah v Gorici in okolici. Ob zaključku seminarja je udele- j žence in predavatelje pozdravil šol- j siki skrbnik prof. Adolfo Martu-1 scelli, ki je obšel vse tri avle, kjer so bila včeraj popoldne zaključna predavanja. Sindikat slovenskih šolnikov je sinoči priredil v gostilni Nanut na Tržaški cesti sprejem, ki so se ga udeležili šolski skrbnik, predstavnik generalnega konzulata SFRJ v Trstu Saša Gruden in drugi.
Ob zaključku tečaja smo vprašali predsednika sindikata slovenskih šolnikov prof. Albina Sirka za njegovo oceno: «Prepričan sem, da izražam skupna mnenje, če rečem, da smo lahko povsem zadovoljni z njegovim izidom. Posebno smo zadovoljni zato, ker smo tudi s pomočjo šolskega skrbnika uspeli premagati nekatere težave, ki so nastale z njegovo organizacijo. U-deleženci so še posebno ugodno sprejeli predavatelje, ki so s svojim zares strokovnim nastopom pokazali bogastvo svojega znanja in visoko stopnjo kulturne tvornosti slovenskega naroda. Tudi ravnatelj prof. Rožič je zadovoljen z izidom seminarja, saj je tudi njegova zasluga, če je tako uspel*. Prof. Albin Sirk je nato še dodal, da si bo goriški šolski sindikat prihodnje leto prizadeval prirediti s tržaškim sindikatom slovenskih šolnikov skupni seminar v Trstu ob začetku šolskega leta. S tem bi dosegli več koristnih smotrov. Predavatelji bj lahko samo enkrat podali svojo snov. šolniki iz Trsta in Gorice pa bi se ob takšni priložnosti bolie spoznali med seboj ter odstranili razloge, zavoljo katerih občasno prihaja do nesporazumov.
•	Združenje trgovcev obvešča vse lastnike javnih lokalov, da^ se lahko v tednu pired veliko nočjo vzdržijo tedenskega počitka.
•	Od 4. do 14. aprila bo v Bologni čebelarski tečaj. Vpisovanje traja do 28. marca. Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo pri čebelarski zadrugi, Ul. Cadoma 11, Gorica.
Avtobusni Izlet v Planico, ki ga je pripravljala SPD za jutri, v nedeljo, je zaradi premajhnega števila vpisanih odpovedan, ker bo šlo večje število Goričanov v Planico s svojimi avtomobili.
Avtobusni izlet v Tolmin bo na
velikonočni ponedeljek popoldne. Podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD Gorica, Ul. Malta 2/1 — tel. 24-95.
ODLOČBA SODNIKA IZ TRŽIČA
dede prijave župana iz Ronk bo odločalo ustavno sodišče
Sodnik soglasen z obtoženci glede člena 40 ustave
Včeraj je okrajni sodnik v Tržiču dr. Perna zaslišal ronskega župana iti drugih osem soobtožencev predstavnikov strank in sindikatov v zvezi z misovsko prijavo, da so nagovarjali lani delavce k stavki, ki ni bila gospodarskega ampak političnega značaja. Prijav-ljence so spremljali odvetniki Gi-naldi, Gianni Devetag, Battello in Bonadonna, ki so predložili sodniku člen 503 kazenskega zakonika, ki predvideva tudi stavke izven delovne pogodbe.
Sodnik je soglašal z njihovimi ugotovitvami in je sklenil, da bo poslal ustrezne akte ustavnemu razsodišču v Rim z naslednjimi pripombami:
1.	Nemogoče je strogo ločiti gospodarske in negospodarske stavke;
2.	člen 40 ustave ne loči med go spodarskimi in negospodarskimi stavkami:
3.	isti člen govori tudi o zakonih, ki urejajo stavko, takih zakonov pa sedaj nimamo, ker ne morejo priti v poštev fašistični zakoni, ki so bili usmerjeni proti pravici delavcev do stavk ter so zato anahronistični in jih je treba nadomestiti z drugimi, ki bodo v duhu republiške ustave.
Tako je sedaj vsa zadeva odložena, dokler ustavno sodišče ne bo sprejelo na osnovi teh pripomb ustreznega stališča, ki bi moralo seveda biti v skladu z republiško ustavo.
Šoferka zavozila v obcestno drevo
Prejšnjo noč malo pred 23. uro sta se peljala zakonca 53-letna An-na in 52-letni Eligio Milncco, do ma iz Gorice, Ul. Angiolina 16 z avtom renault po Ul. Leoni proti središču mesta. Šofirala je žena, ki je blizu hiše št. 53 v Ul. Leoni zgubila kontrolo nad vozilom krenila s ceste na desno in trčila v drevo. Pri tem sta bila oba zakonca ranjena; z rešilcem so ju odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ju pridržali za 10 dni na zdravljenju. Cestna policija je ugotovila precej škode na vozilu.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici se je v dneh 23. in 24. marca 1972 rodilo sedem otrok, tri osebe so umrle.
ROJSTVA: Stefania Della Ric-ca, Alesandro Blach, Laura Somel-
la, Monica Fontana, Sonsierey Spanghero, Alberto Latelia, Massi-miliano Mania.
SMRTI: 83-letna gospodinja Au-gusta Fornasari vd. Bellinger, 88-letna upokojenka Giuseppa Casar-telli vd. Manzini; deček Cristiano Soica.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Gorica -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica, v sodelovanju z EMAC iz Gorice
Sergej Verč
KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ
(Resnična bajka v dveh delih)
Jutri. 26. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek, 27. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni)
v Katoliškem domu v GORICI
Vozni red avtobusov v Gorici za predstavo 26. marca 1972: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 15.00 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 15.00 gostilna Peric; Doberdob ob 15.05 pred občino; Jamlje ob 15.10 gostilna Pahor; Dol ob 15.30 Boneti, Palkišče, gostilna Peric; Rupa Peč; Gabrje ob 15.35 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2; Sovodnje odhod ob 14.55 pri občini, pri gostilni Tomšič; Podgora ob 15.10 pred vhodom v tovarno; Števerjan ob 15.20 Bukovje; števerjan ob 15.25 Dvor; Oslavje ob 15.35 pri kostnici; Pevma - Št. Ma ver ob 15.40 pri spomeniku.
šola Glasbene matice v Gorici
priredi danes, 25. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13
GLASBENO REVUO
Nastopajo gojenci iz Gorice in Nabrežine. Sodeluje 80 - članski otroški pevski zbor »Kraški slavček* iz Nabrežine, ki ga vodi prof. Sergej Radovič.
Vstop prost! Vljudno vabljeni!
Gastone Andrian. Giovaijjii Bortot, Alvise Cogretto. Giovanna Doglioni in Turchetto, ANDREJ JARC, Gdu-lio Magrini, Lorenzo Menichino. Gu-glielmo Pelizzani. Dante Sabbadim, Gianfranco Tandurra, Umberto Ur-sella, Antonio Zaramella.
2.	Movimento sociale italiano: Ferruccio De Fichieli Vitturi, Almo Boni, Guido Comis. Gianfranco d’At-ttmds Maniago, Guido De Zordo, Oscar Fabrizi. Battista Geremia Eithel, Gastone Parigi. Eno Pasco-li, Cosimo Politi, Elena Caccia Domini oni, Clorindo Franco Turco, En-rioo Vida. Bortolo Zanenga.
3.	Socialistična stranka Italije proletarske enotnosti: Lucio Luzzatto, Piero Balzan, Primo Blarzino, Gian-na Bigi Pirella, Sergio Cadorini, Renzo Crozzoli. Silvio Cumpeta. Guido D’Andrea, Giorgio Granzotto, Aldo Gregorin. Elio Nadalutti. Giuseppe Padovan, Alfino Toscano, Antonio Zambelli.
4.	Republikanska stranka Italije: Carlo Di Re. Gdovanni Chiapolino, Alberto Cojutti. Carlo Comel. Aldo Da Roid, Giancarlo De Monte, Renato Foi, Giorgio Galld. Valerio Ge-rometta. Leonardo Grimaz, Bruno Livot, Enzo Peressini. Gustavo Par-tt i, Bruno Toppano.
5.	Socialistično-demokratska stranka Italije: Guido Ceccherini. Pietro Bortoluzzi, Aldo Di Centa, Arman-do Ferraresi. Guido Ferro. GRADI-MIR GRADNIK. Gino Martini. O-tello Pascatto. Enore Pezzetta. Martino Scovacricchi. Silvio Vecellio, Riccardo Vigne. Lanfranco Zucalli (ta lista ima le trinajst kandidatov).
6.	Socialistična stranka Italije: Loris Fortuna, Franco Castiglione, Armando Da Roit, Ermanno De Col, Mario Del Ben, Luigi Gant. Vincenzo Rardi. Bruno Lepre. Pietro Molent, Ignazio Piussd, Giuseppe Sandri. Giorgio Tesolin. Sergio Tosolini. MARKO WALTRITSCH,
7.	Krščanska demokracija:	Ar-
naldo Armani, Piergiorgio Bressa-nd, Mario Fioret, Leandro Fusaro, Mario Dino Marocco. Cesare Ales-sandrini, Pietro D'Andrea. Ugo Del Frari, Carlo Alberto Mainardis, Gianfranco Orsini, Giorgio Santuz (lista ima le enajst kandidatov).
8.	Liberalna stranka Italije: Gian-andrea Barzan. Paolo Battistuzzi, Giorgio Brusin, Ugo Gasparini, Fran-ceseo Gianattasio. Renzo Longo. A-gostino Majo. Danilo Murin. Vincenzo Peressutti. Carlo Protti, Giuseppe Renzi, Giandaniele Rinaldi. Giorgio Stavro Di Santarosa, Antonio Zattd.
9.	Ljudsko delavsko pihanje: Gio-vanni Turchetto. Caterina Kr. Vit-tore Castellaz. Mario Casto. Giorgio Cavallo, Giuliano Dal Bo. Mario Del Tin, Silvano Fiorot. Gianni Gregoricchio. Sisto Malacame, Gino Missana, Lida Roman in Fe-dele, Angelo Serafini. Gianfranco Semagiotto.
10.	Manifesto: Andelina Zandegia-cnmd, Walter Marchi, Pietro Gran-ziera, Domenico Ludani. Saverio Moggio, Gianni Montani, Dario Stasi, Giuseppe Zotti.
Za štirinajst poslanskih mest se torej poteguj/; 130 kandidatov, med njimi šest žensk. Kandidatov iz go-riške pokrajine .ie 23. Na petih listah so po trije kandidati z Goriške, na treh po dva. na dveh pa samo eden.
Gorica
VERDI ob 17.00-22.00: »Capitan A-pache*, Lee Van Cleef in K. Baker; barvni film.
CORSO ob 16.45-22.00: »In nome del popolo italiano*. Vittorio Gassman in Ugo Tognazzi. Barvni film.
MODERNISS1MO ob 16.30—22.00: «U-na cavalla tutta nuda*. Don Backy in B. Bouchet; barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.15—21.30: «Acqua-santa Joe*, R. Harrison in S. Mo-nelli; barvni film.
VITTORIA ob 17.00-21.30: »D cada-vere di Helen non mi dava pace*. J. Antonio in D. Giordano, barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 17.30: »Giungla erotl-ca*. T. Poran in T. Rochelle. Barvni film.
EXCELSIOR ob 16.00: «Quattro mo-sche di velluto grigio*. Barvni film.
PRINCIPE ob 17.30: »Imputazione di omicidio per uno študente*. Massi-mo Ranieri in M. Balsam. barvni film.
Mora Gorica
SOČA (Nova Gorica); »lopov*, francoski barvni film - ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter); »Kjer diši po smodniku*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
RENČE: »Nicholas Philbert*. francoski barvni film — ob 19.
ŠEMPAS: »Korbari*. italijanski barvni film — ob 19.30.
DESKLE: »Imenovali so jo kobilica*, ameriški barvni film - ob 19.30.
KANAL: »če bi*, angleški barvni film — ob 20.
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je odprt) lekarna D Udine, Trg sv. Frančišk) 5. tel. 2124.
Dežurna lekarna v Tržiču
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, dr. Olivetti, Ulica I. Maggio 84, tel. 73-328.
Dežurna cvetličarna
Jutri bo v Gorici odprta cvetB-čama Reichman - Sussi, Korzo Italija 30. tel. 5371.
NEKAJ VTISOV IZ DEŽELE, KI POSTAJA VEDNO BOLJ ZANIMIVA
Kitajska «kulturna revolucija» ni končana, le spremenila seje
Po mnenju kitajskega človeka, je revolucija sedaj tiha voda, ki bregove dere
O tem, kako se gleda na »kultur-no revolucijo* na Kitajskem, je več razlik. Eno gledanje je kitajsko gledanje, drugo pa je tuje gledanje.
V	tujini so pogosto gledali na kulturno revolucijo kot na buren, o-ster, vendar začasen pojav. Na Kitajskem pa se misli, da je kulturna revolucija najbolj pomembna tam. kjer je tiha kot tista tiha voda. ki bregove dere. V svetu mnogi menijo, da je sreča v tem. ker je usahnila in utihnila, na Kitajskem pa trdijo, da daje kulturna revolucija moč in upanje zato, ker se neprestano poglablja. Tujci sodijo, da se je izčrpala, v svojih vrtincih, Kitajci pa pravijo, da so ti vrtinci bili njen nujen dramatičen uvod.
Na Kitajskem dobimo vtis, da se proces, da se rezultati, celo da se čas meri «od kulturne revolucije* kot od neke nove časovne razmejitve. «Po kulturni revoluciji* — se reče. »Pred kulturno revolucijo — se reče. Kitajska je začela raketni proboj v kozmos »po kulturni revoluciji*. Prav tako »po revoluciji* je izvedla kmetijski preobrat. »Po kulturni revoluciji* — so mi pravili strokovnjaki v Šanghaju — se je neka tovarna, ki je dolgo prej izdelovala cigarete, prekvalificirala in izdeluje sedaj orodne stroje in ves proces avtomatizirala.
Ta formula «do kulturne revolucije* ali «od kulturne revolucije* se ponavlja na vseh ravneh in na vseh področjih dejavnosti. V šolah se je vse spremenilo, od vsebine učbenikov, do obnašanja učnega osebja. Na trgih, pravijo, se je pojavilo veliko več vrst zelenjave, v trgovinah so nameščenci bolj u-služni. Vojaki se sedaj bolj angažirajo v civilnih ustanovah, civilisti pa se bolj zanimajo za vojaške zadeve. V vsakdanjem življenju se je zmanjšalo število šal, klepetanja, pa tudi kaznivih dejanj. Povečali pa so se napori in splošna vzdržnost. Kulturna revolucija je nekako »retuširala* zavest, zanimanje. skratka življenjske razmere. Kitajci močno spoštujejo svojo prvotno, svojo slavno revolucijo, toda v vsakdanjem življenju najče-šče omenjajo to novo »veliko proletarsko kulturno revolucijo*.
Ta se ni končala, celo ni niti malo pojenjala. Enostavno, prešla je v drugo fazo, ki se kaže v naporih. da se institucionalizira in u-trdi, da se njeni prvotni vali prelijejo v bolj mirne vode, da se vulkanski val strdne v kristalizirano stanje.
Da se kulturna revolucija na Kitajskem nadaljuje, pričajo številne tudi vidnejše okolnosti.
V	nasprotju z nekaterimi govoricami iz pretekle jeseni se vloga in avtoriteta Maocetunga in njegovih misli nista zmanjšala niti za las. Res je, nobena ulica, nobeno mesto, nobena tovarna na Kitajskem ne nosi imena po Maocetun-gu. In tudi na ulici boste srečali veliko ljudi, ki nimajo na svoji o-bleki značke z Maocetungovim likom. In vendar se navzočnost vrhovnega voditelja in učitelja kaže in čuti na vsakem koraku. Z rdečimi knjižicami se sedaj redko maha, toda zato pa jo vsak državljan LR Kitajske, vsaj po eno uro na dan metodično preučuje. Veliki
Maovi kipi pričakajo obiskovalca na vhodu v vsako tovarno, ustanovo, komuno. Skoraj ga ni članka, v katerem bd ne bil naveden en Maocetungov rek. Univerzalno veljaven motiv pokrajinske slike na Kitajskem je Maocetungov rojstni kraj, univerzalna tema likovnega ustvarjanja je Maocetung v izbranih, pomembnejših momentih, pa naj gre za njegove velike podvige ali pa tudi za motive, ki kažejo, kako Maocetung počiva ali se zabava. In vse to se kaže v najrazličnejših tehnikah, oblikah in dimenzijah, na stenski preprogi, v vezeninah na svili, v lesu, na papirju, v kamnu itd. itd. So to scene iz «dolgega pohoda*, iz pečine Jenan, so to motivi, ko je Maocetung med kmeti ali med delavci, med ping-pongaši itd. Pogost in zelo značilen je naslednji motiv: velikanska Maova figura na visokem vrhu celo nad belimi oblaki in nad neskončnim morjem. Proti temu Meocetungu pa hitijo množice z rdečimi zastavami. Samo v tovarni umetniških vezenin in stenskih preprog v Šanghaju napravijo na mesec nad 20.000 predsednikovih portretov.
Tudi teoretična «skala» je ostala ista, ideologija ima prednost pred politiko, politika ima prednost pred ekonomijo. Neki kitajski sogovornik mi je pojasnjeval »gene-ralni kurz* takole: »Kot materija sestavlja svet, prav tako, dialektično obrazloženo, se zavest spreminja v materijo, v materialno silo. Mi smo le poudarili to plat procesa*.
Na podeželju je bila ohišnica skrčena na najmanjšo mero, na njej more živeti le nekaj perutnine ter dva do trije prašiči. V tovarnah ostane materialni stimulans povsem izključen in ožigosan kot najhujša cizkušnjava* revizionizma. Tudi tekmovalni znaki, kot na primer «prehodne zastavice*, so izločeni, ker vzpodbujajo zavist. E-dina in prava nagrada je spoznanje, da s svojim zgledom in delom pomagamo tistim, ki so zaostali, to se pravi, da «služimo ljudstvu* in »izvajamo revolucijo*.
Da je kulturna revolucija neprestano prisotna, se vidi tudi po tem, da se borba proti «tistim na vrhu, ki so krenili po kapitalistični poti* nikakor ne smatra za končano, pač pa ostaja dolgoročna obveznost borbe proti «prikritemu sovražniku*, ki brez dvoma »priprav-lja in seje zarote*. Minilo je veliko časa. odkar je bivši predsednik republike Liušaoči bil dokončno in uradno izločen. Toda njegovo ime se še vedno in ob najrazličnejših priložnostih omenja kot simbol največje nevarnosti. V šoli za zaostale otroke v Pekingu je neka nekoč gluhonema in sedaj z akupunkturo ozdravljena deklica odločno in jasno «izjavila», da prej ni mogla slišati in govoriti zato, ker je v medicini prevladovala Liušaočijeva linija. Ko pa je zmagala kulturna revolucija, se ji je vrnil sluh, da bi mogla slišati Maocetunga in se ji je vrnil dar govora, da bi mogla širiti njegove misli.
Tam, kjer je kulturna revolucija eksplodirala v svojem začetnem ura-ganskem razdobju, je prišlo do naj-
globljih sprememb v poznejši tihi fazi. To je bilo v šolstvu in v vzgoji. Šolanje se je, začenši od osnovne pa do diplomskega zaključka na univerzi, skrajšalo za pet do šest let. Metoda poučevanja se je korenito spremenila. Delo razčiščevanja in revizije* kulturne dediščine je bilo najavljeno ob začetku kulturne revolucije, toda do sedaj se dokončni rezultati še ne vidijo. Ko je lani predsednik akademije Kuo-modžo, ki je hkrati podpredsednik parlamenta, objavil svoj komentar o starih kitajskih pesnikih, je bil prvi tovrstni tekst po dolgih letih molka o bogati in kontroverzni literarni tradiciji.
Akcije prevzgoje intelektualcev na vasi niso pojenjale. O njih se samo manj piše in manj govori.
Na univerzi Cinghua v Pekingu je šef biblioteke, ki šteje 700 tisoč knjig, 60-letni Šihkaoheng, ki je štiri leta prebil na Harvardu v ZDA in prav toliko v neki vasi v severnem Šensiju, recitiral svojo izpoved v verzih: Pol stoletja sem hodil po potih zavisti in osebnega interesa, pol stoletja so me zastrupljali fevdalizem, kapitalizem in revizionizem. Izgubil sem svojo pot in jo spet našel. Spreobrnil sem se na delu in v stiku s kmeti... ».
Kovinski delavec in hkrati funkcionar univerzitetnega revolucionarnega komiteja Čienasi ga je z zadovoljstvom potrepljal po rami in rekel: «Naš Ših je postal skromen ... *.
Dj. R.
Irska otročad se zgodaj spoznava s strahotami vojne
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
E. Rohmer in pop film v Cappelli Underground
Danes, v soboto 25. marca, ob 18. in 21. uri bo v Cappelli Underground (Ul. Franca 17) izjemna premiera mojstrovine francoskega režiserja Eriča Rohmera «Le genou de Claire — Six contes moraux, V* (Clairino koleno — Šest moralnih povesti, V; 1971). Igrajo Jean-Clau-de Brialy, Aurora Cornu, Beatrice Romand, Laurence de Monaghan.
Ta globoki erotični film, ki je zaslovel po vsem svetu in ki ga italijanska distribucija ni vzela v poštev, je režiral eden največjih živečih francoskih režiserjev Erič Rohmer (rojen leta 1920), profesor v literarnih predmetih, že znan kot filmski kritik revije »Cahiers du ci-nema* in avtor prve knjige o Hitchcocku skupaj s Claudom Chabrolom.
Pri nas je znan po čudovitih filmih »La collezionista* (La collec-tioneuse — Six contes moraux, IV; 1966) in »La mia notte con Maud*
..................................................................................................................innmini.....■mini,,.■mmiiiiiii..
KAJ VSE NE VEDO POVEDATI ZLOBNI JEZIKI
REKORD LANE TURNER: DOSLEJ OSMA LOČITEV
Sama sebi se čudi, da je mogla vzeti svojega zadnjega moža Danteja Njeni dobri znanci vedo povedati, da veliko bere in celo piše
«Quod licet Jovi non licet bovi* — «Kar je dovoljeno bogu, ni dovoljeno volu*, bi mogli latinski rek prevesti dobesedno. V drugih besedah bi to pomenilo, da si nekateri morejo privoščiti, kar se jim zljubi in nihče nima kaj k temu reči. Kvečjemu jim kaj takega služi v čast. Nekaj takšnega je na primer s filmsko umetnico Lano Turner, ki se je pred nedavnim že osmič ločila. Če bi sj kaj takega privoščila kaka druga «smrtnica», bi ji ves svet zameril. Bivši filmski umetnici Lani pa štejejo to celo v čast, ker da je v tem prekosila vse svoje vrstnice. Resnici na ljubo je Lana Tumer imela še veliko več »ljubezni*, vendar pa »le* sedem mož, kajti z enim, s Stevejem Cra-nejem se je dvaikirat omožila in, seveda, dvakrat tudi ločila.
Od svojega, zadnjega moža se je Lana Tumer ločila pred nekaj tedni, v prvih dneh meseca. In sedaj je to «debela kost* za tiste, ki nimajo kaj početi in brskajo po skrivnostih. Po skrivnostih Lane pa v tem primeru niti ni treba kdove kako brskati, kajti nekdanja lepa filmska umetnica kaj rada govori o svojem polomu v zakonu, ki ga je sklenila z Ronaldom Dantejem. Lana Turner trdi, da je to bil njen najbolj ponesrečen zakon in da ga je mogla skleniti le, če je bila hudo utrujena, ali pa pod njegovim vplivom, kajti Ronald je bil nekoč najboljši hipnotizer v ZDA.
Naj bo kakorkoli, brž ko sta se vzela, je Ronald — pravi Lana Tumer — prenehal delati in vsi njeni nasveti niso zalegli. Svoje brezdelje je «pojasnjeval* s tem,
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3 do 20.4 ) Jutranja srečanja bodo zelo koristna. Več pozornosti družbi in običajnim prijateljem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Posrečene domislice bodo pospešile zaključek nekega posla. Odlično vzdušje v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6 ) Prepričljivost in diplomacija—najboljši orožji v vaših rokah Srečne ure z osebo, ki jo ljubite.
RAK (od 23.6. do 22.7) Zelo primeren trenutek za sklepanje novih profesionalnih prijateljstev. O-brekovani prijatelj bo potreboval vašo pomoč.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne za-
nemarjajte na videz mani pomembnih del. Nestalnost neke simpatije vas bo zaskrbela
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Neprevidni izdatki vas bodo spravili v težave. Vaš optimizem bo pritegnil v vaše okolje mnogo prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše intuicije in vaši nadihi se bodo uresničili v kratkem. Zabavne večerne ure.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Najbrž se bo treba povrniti na prvotno odločitev. Neko sporočilo vam
bo pokvarilo družabni večer.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) O-količine bodo preizkusile vaš pogum. Z ljubljeno osebo se boste danes prepirali.
_ KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Težave družabnika utegnejo vplivati na vaše načrte. Ne podajajte se na potovanje brez zanesljivega programa.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trenutno razpoloženje ni primerno za poslovne stike. Pretirana vznemirjenost vam zna škoditi tudi v družinskem krogu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Previdnost pri finančnih naporih. Osebne želje tokrat ne bo mogoče realizirati. Živčna napetost.
Lana Turner v letih, ko je še bila med najbolj znanimi filmskimi umetnicami
da ne more niti minute prestati brez nje in da je zato najbolje, če sta stalno skupaj. Če bi to bilo za Lano Tumer še kar sprejemljivo, morda celo laskavo, je bilo to veliko manj sprejemljivo in koristno za njeno premoženje, kajti mož se je enostavno polastil njenega bančnega računa in začel prazniti, kar je ona v banko vložila. Še več, prej ni predstavljal nič in vsa njegova moč v hipnotiziranju mu ni in ni odprla vrat v boljšo družbo. Ko pa je postal njen mož, so ga vabili na vse strani. Tako je vsaj pravil in Lani Tumer «pel».
Danes Lana Tumer tako opravlja svojega bivšega moža, hkrati pa tudi kritizira samo sebe, češ kako da je mogla biti takšna. Vendar bi ne mogla biti to, kar je, če bi ne našla tudi ustreznega odgovora, ali bolje opravičila. Lana Turner odkrito priznava, da kadar ljubi, ni več razsodna. To je
sicer že nekajkrat pokazala in dokazala. Toda to še ni opravičilo, vsaj veljavno ne. Vse bolj prepričljivo bi moglo biti njeno druga opravičilo, ko pravi, da v ljubezni in zakonu doslej še ni imela sreče. V zvezi s tem navaja svojo mlajšo kolegico Liz Taylor, ki da je postala zares srečna šele tedaj, ko je spoznala in se omožila z Richardom Burtonom.
To bi rada doživela tudi Lana Turner, ki je doslej »preizkusila* že sedem mož, in je bila vedno razočarana, ki pa še vedno upa, da se bo tudi ona nekega dne srečala s svojim «Burtonom». Lana Tumer sicer prizna, da je nekaj krivde tudi na njej, prizna nadalje, da je nekoč tudi imela eno takih «velikih ljubezni*. Bil je to Tyrone Power, ki da je bil njena največja ljubezen, toda razmere so ji preprečile, da bi se bila vzela.
Če smo prej rekli, da si Lana Tumer more privoščiti to, česar bi si ne mogla in ne smela privoščiti kaka druga navadna »smrt-nica», moranv, to svojo trditev popraviti vsaj v toliko, da tudi njo «vlečejo po zobeh*. Hudobni jeziki v ameriškem filmskem svetu trdijo, da Lana Turner ni mogla doseči velike slave v filmu. Igrala je veliko in še kar dobro, največ pa je zaslužila. Kljub temu pa ne bo prišla v zgodovino kot velika umetnica. Ker pa hoče na vsak način priti v zgodovino, pravijo, si skuša pomagati s tem, da se bo proslavila z velikim številom mož. Osem mož v našem svetu, kjer je mnogoženstvo ali mnogo-moštvo prepovedano, je vendarle nekaj.
Vendar ne smemo biti do nje tako hudobni. Ne smemo iti po sledi opravljivcev, ki glojejo sedaj njeno »debelo kost* — osmo razporoko. Čeprav je res, da je Lana Turner že v letih in da ni od nje ostala niti senca nekdanje lepote, je tudi res, da svojega časa ne zapravlja. Njeni znanci pravijo, da veliko bere in celo piše. Piše pa svoje spomine, ki da so kar dobri. Umetnica se sicer o-pravičuje, da ne piše za objavo, pač pa le sebi v zadovoljstvo. Toda prepričani smo, da bi te spomine sprejela marsikatera ameriška založba, kajti Lana Turner bi mogla povedati marsikaj o marsikom. Posebno kar zadeva ameriške filmske ljudi, kjer je bilo veliko čednega in tudi nečednega.
0 ODŠKODNINI JUGOSLOVANSKIM ŽRTVAM NACIZMA
Bonn ne sprejme ka tegorizacije
Za 950 tisoč žrtev nacizma Jugoslavija zahteva dve milijardi mark - Pogajanja se bodo obnovila
V beograjskem zveznem tajništvu za zunanje zadeve se — kot poroča Tanjug — izraža prepričanje, da bi moglo priti v kratkem do obnove pogajanj s predstavniki zahodnonemške vlade o jugoslovanski zahtevi za odškodnino žrtvam fašističnega terorja. O tem vprašanju je bila pred nedavnim objavljena vest, da bo o tem razpravljala zvezna skupščina. V zadnjih mesecih so med jugoslovanskim ministrstvom za zunanje zadeve ter med zahodnonemškim zunanjim ministrstvom izmenjali neke dokumente, v katerih so bila ponovljena stališča ene in druge strani, pri tem pa je bila posebej poudarjena pripravljenost, da se pogajanja o tem nadaljujejo.
Možno je, da bosta na bližnjih rednih posvetovanjih, ki jih bosta v prihodnjih dneh imela namestnik zveznega tajnika Jakša Petrič ter državni tajnik dr. Paul Frank, govorila tudi o tem velikem problemu, katerega rešitev bi prav gotovo pomenila pomemben korak v nadaljnjem izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Jugoslavija je svojo zahtevo o> odškodnini predložila Zahodni Nemčiji že 1962. leta. Ker pa ni. bilo tedaj diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Zah. Nemčijo, so se pogajanja začela šele maja lani, ko pa so jih takoj tudi odložili, kajti prevelika je bila razlika med stališči, ki sta jih glede tega zavzela Bonn in Beograd.
Trenutno je najtežji problem vprašanje kategorizacije žrtev fašističnega terorja in s tem tudi števila žrtev in višine odškodnine. Jugoslavija vztraja na tem, da množičnost in brutalnost preganjanja, kakršno so fašistične sile izvajale v Jugoslaviji, niso pokazale v nobeni izmed zahodnoevropskih dežel, katerim je Bonn že izplačal odškodnino. Zato je popolnoma razumljivo, da se večja zahteva, ki jo je predložila Bonnu Jugoslavija, ne more smatrati za nekakšno diskriminacijo nasproti drugim zavezniškim deželam, kjer ni bilo niti tolikšnega števila žrtev, kot tudi ne tolikšne krutosti.
Jugoslavija je za 950 tisoč žrtev, kolikor jih je utrpela na ta račun, zahtevala odškodnino v znesku 2 milijardi nemških mark. V to število žrtev so vključene žrtve izseljevanja Slovencev, izgon Srbov iz Hrvatske, iztrebljenje Judov in Romov, nadalje žrtve kon-
centracijskih taborišč ter žrtve raznih verskih, političnih in drugih ! organizacij. Bonska vlada je to kategorizacijo odklonila, ker da za mnoge tovrstne žrtve Nemčija ni odgovorna.
Novi teksti o Adamu in Evi
Mednarodna ekipa znanstvenikov je prevedla 13 zavojev papirusov, ki mečejo povsem novo luč na versko gledanje heretične krščanske sekte gnostikov. Ti papirusi vsebujejo doslej neznano verzijo nekih biblijskih učenj ali legent, posebno o tem, kar sveto pismo govori o raju ter o izgonu iz njega.
Sele sedaj so razbrali glavni del rokopisa na papirusih, ki so jih pred 20 leti arabski delavci našli na nekem pokopališču nedaleč od egiptovskega mesta Nag Hamadia. Enajst papirusov je bilo izredno dobro ohranjenih, takp da ni bila izgubljena «niti ena vrstica*.
Dr. James M. Robinson, ki je vodil ekipo prevajalcev tekstov s starega koptskega jezika na angleški jezik, je na tiskovni konferenci pojasnil kultumo-zgodovin-ski pcmen tega odkritja. V spisih, lu so jih našli pri Nag Ha-madii, je legenda o prvih ljudeh in o njihovem izgonu iz raja prikazana približno takole:
Eva je bila božansko bitje, ki je prebudilo Adama in mu podarilo življenje. In vtem ko je kača ponazarjala načelo dobrega, so demonska nebeška bitja onečastila Evo. To pa je bilo dejanje, v katerem so gnostiki iskali pojasnilo za ^človekov padec*. Po njihovem tolmačenju te »zgodbe*, so bili prvi prebivalci raja izgnani zaradi jeze tiranskega in nevoščljivega boga.
Eden od elementov gnostične religije je bil, po mnenju dr. Robinsona, v popolnem in ne le v pogojno negativnem stališču do seksualnosti. Vtem ko sta bila Adam in Eva v stari zavezi le zapeljana, ker ju je zapeljala zvita kača, je v spisih iz Nag Hamadia seksualna komponenta človeškega bitja za vedno in v vsem zasužnjila v njem »božansko iskro*.
Neko nizozemsko združenje bo v kratkem objavilo »faksimile* teh papirusov, za kar je že dobilo dovoljenje na temelju sporazuma, ki je bil sklenjen med UNESCO in egiptovsko vlado.
(Ma nuit chez Maud — Six contes moraux, III; 1969). Režiral je vsekakor še dosti kratkometražnih filmov v sodelovanju z Godardom in s Truffautom ter «Le signe <1° Lyon» (1959); didaktične dokumentarce za televizijo, »Plače de l’E-toile* (1965, epizoda filma «Paris vu par...*), «Une etudiante de au-jourd’hui» (1966), «La boulangčre de Monceau — Six contes moraux, I* (1962), «La carriere de Suzanne Six contes moraux II* (1963) in «Nadja a Pariš* (1964).
Zadnje tri filme smo si pred dnevi ogledali v privatnem predvajanju v Cappelli. Sedaj Rohmer dokončuje film «L’amour d’apres nidi — Six contes moraux, VI*, ki bo dopolnil serijo šestih moralnih povesti. Le-tem je skupna kompleksna struktura, preko katere pride moški do srečanja z eno ali več ženskami: moški išče neko žensko, a najde drugo. Naključje, ki se P osebe ne zavedajo, prevladuje namreč v Rohmerovih filmih.
V nedeljo, 26., v ponedeljek, 27. in torek, 28. t.m. ob 18. ter 21. uri bo La Capipella Underground predvajala ameriški pop glasbeni film Murraya Lemerja «F e slivah (1967), ki je pred leti nastopil na festivalu v Benetkah. V njem vidimo najbolj znane zvezde «folk* glasbe, kot so Bob Dylan, Joan Baez, Paul, Peter in Mary, Janis Joplin, Pete Seeger.
S. G.
Alan J. Pakula:
»POOKIE*
Originalni naslov: THE STERILE CUCKOO. Izvor: ZDA, 1969. V glavnih vlogah: Liza Minnelli, \Vendell Burton. Fotografija: Milton Kras-ner.
La Cappella Underground je predstavila premiero filma «Pookie*, ki prestavlja debut v režiji Alana J-Pakule, ki je bil že znan kot producent vseh filmov režiserja Roberta Mulligana. Za tem delom jo Pakula režiral «Uno squillo p®r 1’ispettore Klute*, ki smo ga že ocenili ob priliki njegove tržaške premiere.
«Pookie» je ljubezenska zgodba, ki na prvi pogled spominja na kak «Love Story». Vendar je «Pookie» zelo izdelan film, ki nam preko ljubezenske zgodbe posreduje misel o samoti posameznika v družbi. Individualna čustva se razvijajo avtonomno, čeprav se tičejo drugega in-dividua. To misel bo še boljše izrazil v naslednjem omenjenem filmu «Klute», ki’ je med najpomembnejšimi ameriškimi filmi zadnjih let.
«Pookie» je zelo zanimiv tudi zaradi interpretacije Lize Minnelli, hčere igralke Judy Garland in režiserja Vincenta Minnellija. Liza Minnelli, mlada igralka ameriške kinematografije (rodila se je leta 1946), se je že izkazala v filmu Alberta Finneya «Charlie Bubbles L'errore di vivere)* in v Premin-ge-jevem »Tell Me That You Love Me, Junie Moon*.
V Ameriki je zdaj izšel njen nov film »Cabaret* (režija Bob Fosse), Njena ekspresivnost je čudovita, prav tako njena sposobnost v nihanju med komičnostjo in dramo.
SERGIJ GRMEK
PKKJKIJ SMO
Arcibald J. Cronin: ŠPANSKI VRTNAR. Roman. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Daphne du Maurier: MARY ANNE-Roman. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI. Drama v dveh dejanjih. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Lojze Kovačič: SPOROČILA V SPANJU resničnost. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Stanko Prek: LJUDSKA MODROST TRDEN JE MOST. Slovenski pregovori in reki. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Danilo Gorinšek: VRTILJAK. Izbrane pesmi za otroke. Založba Obzorja, Maribor 1972.
TON£ §¥ET1NA
lllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA
«Za mater je otrok vse na svetu. Zdaj se ne bojim več zase, zanj se bojim Tako težko sem te čakala in vse mogoče sanjarila... Da bi vsaj otrok imel srečno mladost. Miidva bi oonovila tvoj dom. V sanjah se mi prikazuje hiša na robu gozda, vsa sončna in svetla. Za njo potok, o katerem si mi tolikokrat govoril, ptice, drevje in rože...»
Primož se ji je nasmehnil z ostankom deške navihanosti in ponosom dozorelega moža.
«Kaj govoriš? Ali misliš, da ne bi živela v mestu, tam, kjer si zrasta, kjer si navajena? Tam imaš mamo, dom in šolo...«
Ljubeče ga je pogledala:
«Hočem biti s teboj, čeprav na koncu sveta... Sonce si ti in jaz sem luna. Vem, da ne maraš mesta in da se ga bojiš. Tam se izgubiš v množici... Šele tu med vami sem spoznala, kaj je resnica in kaj laž. Zato hočem bati s teboj, na tvojem domu, ker si ti to želiš.«
«0 tem, kje bova, še nisem razmišljal. Morda zato ne, ker živimo tako iz dneva v dan, da se bojim...«
«Jaz pa sem veliko razmišljala. Midva bova zgradila svoj svet. Vozila se bova v mesto in se vračala na dom, ki bo samo najin. Kadar bova utegnila, boš ti pisal pesmi, morda še kaj drugega, jaz pa bom gojila rože — veliko rož si želim, vedno sanjam, da blodim med travami in nosim šope rož... Včasih tudi letam, samo nad polji rož, in ne vem, kaj naj bi to po-
menilo. Najbrž so to želje, ki se ne morejo uresničiti... Pomagala ti bom pisati, da boš spravil na papir vse, kar smo doživeili...«
«Da, morda bo to dobro, pisal bom, tudi zdaj pišem, čeprav nekaterim to ni všeč.«
«Tudi jaz ljubim moč besed ta jih zlagam. Včasih zares, včasih za zabavo...«
«Pisati pa bo treba resnico. Tudi tisto, o kateri se težko govori. Resnica je kakor pogled v sonce ali pogled v noč brez zvezd. Je mrak ta megla. Je tih ta lep dan, je vihar, ki podira zemljo, je betežna starka v mladem, bujnem dekletu, starec v krsti ob detetu, razpokana žejna zemlja ob morju vode, svoboda v verigah, krepost od pohlepu... Slutim Jo, ker je nosim v srcu kot slo po vodi, čeprav je ne znam izraziti. Toda mika me pot iskanja. To je moja edina strast.«
'(Težko breme si si naložil na pleča. Pomagala ti ga bom nositi. Jaz bom iskala ljubezen do vsega živega. Tudi tam, kjer jo preganjajo. In iskala bom tudi lepoto, da jo bom darovala tebi, da boš lahko ustvarjal, da bo blažila življenje obema in nam vsem. Resnica je včasih tudi umazana. Za resnico mora biti človek močan. To ti povem jaz kot ženska, zakaj me ženske si rade blažimo življenje z lažmi. Morda nam je omogočila narava, da laže dosežemo svoj smoter. Morda še same ne vemo, kaj je laž ta kaj resnica, ker sprejemamo kot resnico tisto, kar daje našim sanjam peruti, kar nam približuje cilj. Zato se nam večkrat zgodi, da je tudi ljubezen laž ta utvara, ki pride kot sonce na nebo, potem jo zagrne oblak in z njim razočaranje kot neizbežna kazen. Tudi meni je včasih laž gčdila in resnica presedala. Ne vem, kaj bi bilo z menoj ta kakšna bi bila, če se ne bi bila srečala s teboj. Ti si mi pokazal pot in smisel boja...«
«... ta dal premalo ljubezni, ker sem bil nabit s sovraštvom...«
«Za žensko naravo je značilna nestanovitnost. Pri nas prevladujejo čustva. Toda jaz ti hočem pripadati vsa, z razumom, srcem in telesom. Zato se hočem izogniti lažem, ker imam cilj, za katerega se bom borila. Zato me moraš gledati
tako, kot sem, ker ne maram, da bi mi v prihodnosti kai očital.«
«Ana, vse, kar je bilo, naj utone v pozabo!«
«Ne, Primož, nič ne gre v pozabo! Vse se obnavlja ta zaživi na drug način. Nič ni tako prikrito, da ne bi nikoli prišlo na dan. Nič ni tako sveto, da bi bilo varno pred umazanimi rokami zlobnih ljudi.«
«Ana, ne muči me s tem.«
«To je mučilo mene, ko sem rodila tvojega sina. Ti, ki iščeš resnico, mi povej, kaj je ta najin otrok? Slučaj, nesreča ali kaj drugega?«
Uprl je vanjo oči in videl, da ga gleda v omotici. Nikoli še ni toliko govorila o sebi. Razen v pismih.
«Veš, toda hočeš potrdila. Hotel sem imeti otroka s teboj.«
«Zakaj?»
«Iz ljubezni,« se mu je utrgalo.
«Samo to sem želela slišati. Samo to je važno zame. Ce boš iskal resnico, moraš najprej vedeti mojo. Ce boš opravil z njo, boš tudi s svojo in boš lahko iskal tujo. Konca vojne se veselim in bojim hkrati. Prej sem sanjarila, plavala v zraku, zdaj pa stojim na tleh. Minulost je v človeka tako zažrta kot barva v slikarsko platno.
Primož, ali me boš prav talko ljubil, če ti bo kak Fazan, ki ti bo morda krojil usodo in rezal kruh, zabrusil: 'Za ženo imaš gestapovko! Kdove, kaj vse je bilo z njo!?’... Saj celo Meliti očitajo...«
žalostno jo je pogledal, nekoliko presenečen.
«Ne bo treba čakati na svobodo. To sta mi zabrusila že Orlov in Fazan. Pa kaj mi mar...«
«Nisem ti povedala vsega o sebi. Ker ti nisem hotela delati težav...«
((Ničesar nisem zahteval in tudi sedaj ne zahtevam. Dovolj si trpela...«
«V koči, ko sva tavala po idrijskih hribih, sem ti povedala, da nisi bil prvi. Samo enkrat v življenju sem se vdala brez ljubezni. Ne vem, če se je to zgodilo iz radovednosti ali usmiljenja. Nikoli si nisem tega odpustila. Lahko bi bila postala
tovarnarjeva žena ta ne bi mi bilo treba ne v gestapo ne v hosto. Mimo bi v mestu ali v Švici čakala na drugačne čase. Po tistem, kar se je pripetilo nekega aprilskega popoldneva v njegovi sobi, se mi je zbudil odpor, o katerem dotlej niti slutila nisem. Lagala sem sebi in njemu, ker nisem vedela, kaj je ljubezen. Ob njem sem spoznala samo to, kaj ni ljubezen. Vlačil me je po cerkvah, govoril o bogu, grehu, ljubezni ta odrešitvi. Temu človeku sem padla v roke, ko so me ujeli belogardisti. Povedala sem mu, da pričakujem otroka. To ga je zlomilo in izročil me je Nemcem...«
Primož je molčal. Zastrmel se je v strop in vedela je, da se v tem pogledu zgošča sovraštvo. Pa je kljub temu nadaljevala:
«To je en del moje zgodbe. Pred njim sem ljubimkala z mnogimi fanti. Všeč mi je bilo zdramiti ljubezen ali poželenje. Uživala sem, če sem koga lahko navdušila in ga potlej pustila. Zdaj vem, da to ni bilo prav, in sram me je...«
Naj ti povem še nekaj o majorju, čigar ime sem izgovarjala v tej postelji in ki je bil vzrok najinih nesporazumov in tvoje jeze, ki me je pahnila v naročje Orlovu.«
In povedala mu je o Wolfu.
«Cudim se, zakaj ta človek ni izrabil svoje moči. Njegov vpliv pa je skopnel takoj, ko sem spoznala tebe... To je vsa resnica o meni. Sedaj pa sodi. Morala sem ti povedati. Med moškim ta žensko, ki se resnično ljubita, ne sme biti skrivnosti, kajti z lažjo ljubezen umre.«
Primožu so besede obtičale v grlu. Reka čustev jih je zajezila. Obrnil se je k njej in jo dolgo, nepremično gledal v oči.
Moški in ženska sta dva svetova, še v vsakem posamezniku je več svetov. Temno stran meseca si ljudje prikrivajo med seboj, ta zato si vse življenje ostajajo tujci tudi tisti, ki mislijo, da so si blizu.
«Kaj je ljubezen?« se Je spraševal. «Zdaj bom moral začeti razmišljati znova...«
V njem je zaplamenelo silno čustvo. Zginilo je vse razen nje, ki mu je rodila sina. Zdelo se mu je, da sta sama sredi oceana teme, potrebna drug drugemu. Nežno jo je prižel k
ŠPORT ŠPORT SPOR
I!
vetraj opmi i s mo vuo prvcnstvo v smučarskih poletih v planici
Lahko pričakujemo naskok na 170 m?
PLANICA, 24. — Danes so v Planici pred 20.000 gledalci, med katerimi so bili v veliki večini dijaki iz vse Slovenije, odprli 1. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Planica je tako doživela dan, katerega so želele dočakati cele generacije slovenskih smučarjev in privržencev tega športa. Od daljnega leta 1934 naprej so se slovenski smučarski delavci vedno trudili, da bi smučarske polete priznali kot posebno športno disciplino in FIS, Mednarodna smučarska zveza je po hudem, dolgoletnem odporu, na svojem zadnjem kongresu v Opatiji le morala priznati tudi poletom pravico do samostojnosti. Danes pa se je formalno priznanje spremenilo tudi v dejansko, saj so tekmovalci že opravili vrsto startov, ki bi lahko veljali za uradno konkurenco, če bi jutri in pojutrišnjem kaj nepredvidenega preprečilo nadaljnje polete, kar pa, seveda, ni verjetno.
Otvoritvena svečanost 1. SP je bila preprosta, vendar topla, slovesna. Po planiški himni so se spustili izpod odrivne mize zastavonoše s prapori vseh držav udeleženk. Na povabilo predsednika organizacijskega odbora Nika Belopavloviča je spregovoril glavni tajnik FIS Bergman, ki je izrekel Planici in vsem, ki so se 38 let trudili za njeno uveljavitev, prisrčne besede priznanja. Nato je v imenu pokrovitelja iger, predsednika Tita, igre odprl predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič.
Po jugoslovanski državni himni je Danilo Pudgar izrekel tekmovalno prisego, nakar so dvignili zastavo FIS.
S tem je bila slovesnost zaključena.
................hmihh..................................iimii..im.............
Začeli so se trenažni skoki, ki spočetka niso kazali najbolje. Več tekmovalcev je padlo, Čehoslovak Hu-bač si je celo poškodoval hrbtenico, Amerikanec Scott pa zlomil gleženj in so ju morali prepeljati v bolnišnico na Jesenice. Kasneje so skoki stekli bolje in doseženih je bilo več zelo dobrih rezultatov. Najdaljši skok je opravil Švicar Walter Steiner (163 m), vendar je z roko podrsal. Najboljši veljavni polet pa je bil last Finca Juhanija Ruotsalainena (162 m). Največ točk je zbral vzhodni Nemec Heins Wosipiwo, ki je v boljšem skoku dosegel daljavo 153 metrov. Svetovni rekorder vzhodni Nemec Wolf je skočil 155 m, vendar je podrsal, zelo dobro pa se je odrezal tudi Jugoslovan Danilo Pudgar s poletom 145 metrov. Doseženih je bilo še več drugih dobrih rezultatov. vendar pa ti seveda ne bodo veljali za konkurenco, saj je bil to le trening. Pravo tekmovanje se bo začelo jutri, ko lahko že pričakujemo še boljše rezultate.
Da nov svetovni rekord v Planici »visi v zraku* ne potrjujejo le da-
Spored SP v Planici DANES
10.00 prvi dan tekmovanja za SP JUTRI
10.00 drugi dan tekmovanja za SP. Po končanih poletih podelitev kolajn FIS.
DANES
SOBOTA, 25. MARCA 1972
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
21.15	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Unipol
* * *
MOŠKA C LIGA
21.15	v Gorici
UGG — Kras
* * *
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
17.30	v Gorici, telov. AGI
AGI C — Mladost
* * *	.Gubivib
NOGOMET
fotnDi*. f»r»«
2. AMATERSKA Ll^'^';'"
15.30	v Trstu, Drevored Sanzio
CMM — Breg
ZAČETNIKI
16.00	na Proseku
Primorje — Muggesana * * *
16.00	v Dolini
Breg — Zarja
J U l KI
NEDELJA, 26. marca 1972
•tOGOMEl
2 AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu
Vesna — Flaminio
* * *
15.00	v Tržiču
S. Michele — Zarja * * *
15.00	v Štandrežu
Juventina — S Anna * * *
3. AMATERSKA LIGA
15.00	v Padričah
Primorec — S. Marco * * *
10.30	na Proseku
Olimpija — Union * * *
15.00	na Proseku
Primorje — Libertas Prosek
MLADINCI
9.00 v Padričah
CRDA — Primorje
NARAŠČAJNIKI
13,30	v Križu
Vesna — Breg * * *
8.45 na Opčinah
Olimpia Greta — Gaia * * *
11.45 na Opčinah
Don Bosco — Union * * *
12.00	v Padričah
Giarizzole B — Primorje
lL&hu u /hi
ODBOJKA
ženska b liga
10.30	v Trstu, stadion' «1. maj* •»'Bor' u-e*'OMA' •	*'"•“*>™
*•*/*<
15.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Sokol — CUS Padova * * *
10.30	v Brescii
Vignoni — Breg
ŽENSKA C LIGA
10.30	v Trstu, Elizejske poljane
Inter — Sloga
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
15.30	v Trstu, Ul, della Valle Bor — Tigers
* * *
E. MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v Trstu, Ul della Valle Bor — CGI Milje * * *
MLAJŠI MLADINCI
18.30	v Trstu, Ul della Valle
Italsider — Polet * * *
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIRJI
8.30	v Gorici, Ul. Nizza 36
Nastopa tudi Sokol * * *
9.00	v Trstu, Ul. Giulie 2
Nastopa tudi Kras
našnji rezultati, ampak tudi kakovost I nosti povabila še Madžarsko Šte-nastopajočih. Med 58 skakalci iz 14 I vilo udeležencev se ie tako pove-držav (rekord udeležbe!) jih je kar ‘ £a]0 na 22.
56 nastopilo na olimpijskih igrah. Pet '
jih je iz Sappora prineslo medalje, 5 pa je osvajalo medalje na zadnjem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v- štrbskem Plesu. Od tekmovalcev, ki so v Sapporu osvojili prvih deset mest, jih je kar 9 v Planici.
Lahko torej pričakujemo naskok na 170 m?
NAMIZNI TENIS
JUTRI V TRSTU IN GORICI
Tudi Sokol in Kras na deželnem turnirju
Jutri bo v Trstu in Gorici tretji letošnji deželni namiznoteniški turnir. V Trstu bodo igrala dekleta, ki se bodo pomerile med seboj v naraščajniki in članska konkurenci ter v dvojicah. Favartinji za vsa tri prva mesta so predstavnice zgo-niškega Krasa. Med narašča.jnicami bi zmaga ne smela uiti Vesnaverje-vi. v članski konkurenci pa Miličevi. Nekoliko bolj zapleten je položaj v dvojicah, saj na prejšnjih dveh turnirjih slovenske predstavnice niso prišle dalj kot do drugega mesta. Tokrat pa lahko predvidevamo zmago Miličeve in Ko balove, saj ob odsotnosti Brandmayr-jeve ne bosta imeli resne konkurence.
V Gorici pa bodo nastopili Sokolovi igralci. Že sedaj lahko rečemo, da turnir ne bo na višji kvalitetni stopnji predvsem zato. ker pogoji tega ne bodo dopuščali. Tu mislimo predvsem na mize, ki ne dovoljujejo hitre igre. kakršna pristaja našim igralcem. Med naraščajniki bosta seveda nastopila Radovič in Pertot; Radovič ie tudi tokrat glavni favorit Med mladinci bo nastopil Fabjan, ki ima zagotovljeno drugo mesta, ali celo prvo, če bo manjkal Peterlini Isto lahko trdimo o Košuti v članski konkurenci, saj se bo Boris tega turnirja udeležil le zato. ker je ored kratkim razbil lopar in se mora privaditi igre z novim lopar iem. Med tretjekategomiki pa bo nastopil Tavčar, ki ima po zadnjih uspehih lepe izglede za visoko uvrstitev. Končno pa bo na sporedu še tekmovanje dvojic, kjer ima Sokol možnosti za osvojitev prvega mesta.
S. J.
NOGOMET
■ HiVBV
Brazilska športna zveza je na
turnir za nogometni pokal neodvis-
Švicarsfai poslanik v Braziliji je povabil Peleja, naj- bi igral v ameriški reprezentanci proti izbrani nogometni vrsti Evrope. Izkupiček bi razdelili med otroke nerazvitih dežel.

Francozinja Fabdenne Serrat je osvojila evropski ženski pokal v alpskem smučanju z 212 točkami pred Avstrijko Leibetsederjevo (192) in svojo rojakinjo Christime Rol-landovo (188). V zadnjem tekmovanju v Arosi pa je v veleslalomu zmagala Christie e Rolland pred Traudl Treichl (Z. Nemčija) in Silvio Stump (Švica).
SPORI NA TV
Italijanska televizija bo jutri med športnim popoldnevom predvajala na prvem sporedu ob 15. uri košarkarsko tekmo Ignis - Simmenthal.
Ob 16.45 pa bo, vedno na prvem sporedu, prenos prihoda na cilj kolesarske dirke po Reggio Calabrii.
NOGOMET
MILAN, 24. — Gianni Rivera ne bo nastopil v prvenstveni tekmi med Mantovo in Milanom. Zaradi poškodbe na levi nogi bo moral počivati nekaj dni. Trenirati bo lahko pričel šele v torek.
PIA
DREVI V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI
Poslovilni nastop Bora v Trstu
MOŠKA B LIGA
Drevi bodo odbojkarji Bora o-digrali poslovilno tekmo letošnjega prvenstva pred domačim občinstvom. V goste jim prihaja ne preveč nevarna šesterka Unipol iz Modene. Slovenskim odbojkarjem se tako ponuja lepa priložnost, da letošnjo tekmovanje zaključijo z zmago. Zastopnik iz Modene je nekoliko slabše uvrščen od Bora, saj je doslej izbojeval osem zmag in je s 16 točkami na sedmem mestu lestvice. Naši fantje morajo vsekakor zmagati, da bi se oddolžili za čisti poraz v Modeni. Samo Unipol, Gritti in (preteklo soboto) CUS iz Turina so letos edini premagali Bor s 3:0.
V Rimu se je pričelo spomladansko plavalno prvenstvo. Novella Calligaris je v kvalifikacijah izenačila italijanski rekord na 400 me- - .	- , .
tirov mešano s časom 5’22”8. v fi-1 Tržačani bodo drevi stopili na nalu pa ie dosegla nov italijanski, igrišče z običajno postavo. Ni se rekord s časom 5'21”7.	I gotov nastop Klavdija Veljaka, ki
■HiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiuiiiiiiliHiiiiimiiHiimiiimiHiiiimiiiuHiHmnHHmiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiiiiiiimiiiiMHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinilMUHiliiiiiil
V PRVENSTVU MOŠKE KOŠARKARSKE D LIGE
«Plavi» proti vodeči ekipi Tigersa
D LIGA
Borovi člani bodo jutri igrali proti ekipi Tigers iz Gorice, ki je trenutno na prvem mestu lestvice. Goričani v zadnjih srečanjih niso doživeli poraza.
Proti takim nasprotnikom bodo naši mladi predstavniki praktično brez moči, vendar pa bo za »plave* ta tekma priložnost, da se proti močnemu nasprotniku marsikaj naučijo. Kaj mislijo igralci?
šare, center: «že v Gorici so i-gralei Tigersa pokazali, da so res močni. Naša naloga bo izredno težka*.
Stojan Hrvatič: »Paziti bomo morali predvsem v obrambi, kajti le tako bomo gostom lahko 'zlomili’ ritem*.
Martin Kralj: «če bomo jutri zaigrali tako kot v Trevisu v drugem polčasu, bomo tudi proti Tigersu zapustili dober vtis*.
Bor bo igral z naslednjo postavo: Danijel Zavadlal, Martin Kralj, Stojan Hrvatič, Rudes, šare, Koren, Fabjan, Valter Hrvatič.
Jutrišnje kolo: Friulana UD — Cia-nocolori; Hannibal — CUS Padova; Bor — Tigers GO (15.30); Šanson VE — Treviso; Virtus PD — Castel-franco in počitek: Pro Pace PD.
PRVA DIVIZIJA
Po zadnjih dveh neuspehih se Borovim košarkarjem nudi lepa priložnost, da jutri osvojijo v tem prvenstvu svoji prvi točki. «Plavi» bodo namreč igrali proti ekipi Centro Gio-vanile Italiano iz Milj, ki je trenutno brez točke. Že proti Servolani bi borovci lahko zmagali, če bi igrali skrb-
neje, zato trener Mari upa. da bo I prvega dela prvenstva. Tekmi bosta tokrat ekipa le zaigrala, kot zna, na igrišču «Prvi maj*, in bo tako lahko osvojila točki in | Današnji spored:
iiiiiimiiiiiiiiiiiimiiinMiiiiiiHiiimiiiiiiiimiuiiiiinaiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiuiiiimiiiMiiiiiiiuuiuuiiiiiiiiiiiM
i	»r I oho r«	y
DANES POPOLDNE NA OPČINAH
KASTA proti «trgovcem» na nogometnem igrišču
KASTA (Klub absolventov slovenske trgovske akademije) bo tudi letos priredil vrsto športnih prireditev, da bi tako obdržal tesnejše stike med bivšimi in sedanjimi «trgovci» - dijaki. Že več let je namreč KASTA priredila nogometno tekmo, ki je tako postala tradicionalno srečanje med starimi in mladimi «trgovci» ter je zaradi veselega vzdušja, ki se je ob tej priložnosti vedno porodilo, zelo u-spelo.
Danes bo torej zopet na sporedu ta tradicionalna tekma, ki je vedno privabila ob robove nogometnega igrišča veliko število navijačev obeh taborov.
V zadnjih letih so postale te tekme že prava privlačnost tudi za tiste, ki se na nogomet spoznajo. V obeh ekipah namreč nastopa vrsta dobrih nogometašev, ki so igrali v raznih nogometnih prvenstvih. In tudi danes na Opčinah bodo deležni navijači lepega nogometa. Vse namreč kaže, da bodo dijaki nastopili z močno postavo.
v kateri bosta, med drugimi, najboljši strelec kriške Vesne Livij Caharija, član Zarje Grgič in drugi. Prav zato (in zaradii boljše kondicije) so «mladi» veliki favoriti.
Predstavniki ekipe KASTA bodo, kot običajno, izkoristili svojo izkušenost, da bi se lahko »trgovcem* postavili po robu.
Tekma KASTA - Trgovska bo ob 16. uri na igrišču na Opčinah.
Po vsej verjetnosti bo tekmo sodil prof. dr. Josip Tavčar, svoj čas dober nogometaš, član Triesti-ne. Verjetni postavi:
KASTA: Wilhelni, Lakovič, Tomšič, Zafred, Štoka, Žigon, Krapež, Klabjan, Mezgec, Meden, 13 Gruden, Ušaj.
TRGOVSKA AKADEMIJA: Kante, Blažina, Križmančič, S. Husu, Grgič, Ferluga, R. Husu, Pertot, Caharija, Grbec, Kancjan, 13 Kapun.
Zmagovita ekipa bo dobila lep pokal.
b. 1.
seveda zmago.
EOROVA POSTAVA: Livij Pertot, Klobas, Vatovec, Francia, Valter Hrvatič, Kapič, Barazzutti, Košuta.
Jutrišnje kolo: Tricolore — Ferro-viario; Servolana — Libertas TS in Bor - CGI (17.00).
MLAJŠI MLADINCI
Bodo tudi jutri poletovci nadaljevali s svojo zmagovito vrsto zmag? Vprašanje je namenjeno trenerju Sergiju Tavčarju.
«Ekipa je v nedeljo igrala odločno in dobro v napadu. Vsi igralci so bili točni pri metanju na koš. Poleg tega pa smo zagrešili prav malo napak. Ne smerno pa pozabiti, da bomo jutri imeli za nasprotnike močno ekipo Italsidra, ki je v zadnjem kolu premagala kar z 20 točkami razlike Don Bosco. Zato bomo morali igrati zelo odločno že od vsega začetka.
POLETOVA POSTAVA: Starc, Adri-jan Sosič, Kraus, Dolenc, Tavčar, Gantar, Guštin, Edi Sosič.
Jutrišnje kolo: Ricreatori — Lloyd A: Italsider — Polet (18.30) in Don Bosco — Lloyd B Počitek: POM.
MLADINSKE IGRE
Tudi včeraj sta bili na igrišču «Prvi maj* v okviru mladinskih iger dve košarkarski tekmi. Medtem ko je bila tekma med Levi in Lisicami izTedno izenačena, so v drugi tekmi Tigri z lahkoto odpravili ekipo Orlov.
Izida:
, Lisice — Levi ..........- 2SL23..
Tigri — Orli	53:32
Počitek: Kondorji. ^
LESTVICA:	Kondorji ■ 6, - IStfn in
Levi 2, Orli 0.
Danes bo na sporedu zadnje kolo
Cagliari — Roma	1	X
Fiorentina — Catanzaro	I
Inter — Bologna	1
Mantova — Milan	2
Napoli — L. Vicenza	1
Torino — Juventus	X	1	2
Varese — Atalanta	1X2
Verona — Sampdoria	1	X
Cesena — Perugia	1
Genoa — Palermo	1	X
Reggiana — Catania	X
Treviso — Trentn	X	2
D. D. Ascoli — Samben.	1
1. — prvi	1
drugi	2
2. — prvi	1
drugi	X
3. — prvi	X 2
drugi	2 X
4. — prvi	2 1
drugi	1 2
5. — prvi	X 2
drugi	1 2
6. — prvi	2 X
drugi	1 X
ob 15.30 Kondorji — Lisice ob 16.30 Tigri — Levi Počitek: Orli.
TENIS
b. 1.
Po prvem dnevu teniškega tekmovanja za Davisov pok-ai vodi Japonska pred Hong Kongom z 2:0. Z istim rezultatom vodi tudi Južni Vietnam pred Formozo.
SNEŽNE RAZMERE
Velika planina	120 cm
Krvavec	160 cm
Vogel	285 cm
Komna	210 cm
Planica	15 cm
Ljubelj	30 cm
Zelenica	210 cm
Višarje	200 cm
Nevejsko sedlo	200 cm
Trbiž	0
Sappada	60 - 140 cm
Marmolada	100 - 390 cm
Cortina	40 - 210 cm
Misurina	130 cm
Nevegal	20"- '180 cm
ima poškodovano mišico na stegnu.
G. F.
MOŠKA C LIGA
V zadnji tekmi odbojkarskega prvenstva C lige bo Kras gostoval v Gorici proti tamkajšnji šesterici UGG in bi maral zmagati, saj sodi UGG med najslabše ekipe orvenstva. Seveda pa ne gre podcenjevati nasprotnikov. Kras ie trenutno na petem mestu lestvice in Lahko upa na četrto mesto le, če bo proti Goričanom zmagal. Trenutno ie na četrtem mestu moštvo gasilcev iz Trevisa, ki bo gostilo vodečo ekipo iz Mester. Treviso nima nobenega upanja na zmago.
Tekma UGG-Kras bo v Gorici, v Ul. Italico Brass.
V. K.
ŽENSKA B LIGA
Tudi žensko prvenstvo B lige se bliža h koncu: v nedeljo bo namreč na sporedu zadnje kolo.
Borovke bodo igrale pred domačim občinstvom. Ta tekma bo obenem tudi zadnji mestni derbi letošnjega prvenstva, saj bo Borov nasprotnik tržaška ekipa OMA, ki zaseda šesto mesto na lestvici in je torej že obsojena na izpad. «Plave» bd ne smele imeti pretežkega dela. Po nedeljski zmagi nad Bregom so si namreč naša dekleta že zagotovila naslov najboljše ženske slovenske šesterice, ni pa še povsem zagotovljeno njihovo tretje mesto. Vignoni ima namreč enako število točk kot Bor in velika možnost je, da bo o tretjem mestu odločala razlika v setih. Ta je zaenkrat v korist Bora, vendar bodo morala v nedeljo naša dekleta zaigrati zelo učinkovito, če bodo hotela to prednost obdržati.
INKA
« * *
Dekleta nabrežinskega Sokola bodo odigrale zadnjo letošnjo prvenr stveno tekmo proti ekipi CUS iz Padove, s katero delijo zadnje mesto na lestvici. Tekma bo torej precej važna, saj je, kljub temu, da sta obe ekipi obsojeni na izpad, zadnje mesto na lestvici, na katerem bo ostal poraženec, zelo neprijetno. Mislimo pa da bo trener Sokola Pertot vseeno poslal na igrišče ekipo, ki se je v zadnjih dveh srečanjih res dobro o-drezala: torej predvsem zelo mlade igralke, katerih največja pomanjkljivost je pomanjkanje izkušenj. Tej odločitvi bo nedvomno botrovalo dejstvo, da je to zad-na možnost, da «bele* v prvenstvo ni tekmi preskusijo svoje sposob* nosti. Upajmo torej, da bomo pri-
ča predvsem lepi in borbeni igri, saj je rezultat le postranskega, prestižnega značaja.
S. J.
Ženska C liga
V prvem povratnem kolu se bo Sloga v derbiju pomerila z Inter-jem iz našega mesta. Prvo tekmo so Slogašice odločile v lastno korist s 3:1 in verjetno bodo jutri slavile letošnjo tretjo zmago. Samo z osvojitvijo tretjega para točk bi Sloga nekoliko popravila svoj položaj na lestvici, ki po prvem delu ni najboljši.
G. F.
Ženska promocijska liga
Mladost bo danes zaključila svoj prvi del ženskega promocijskega prvenstva, s tekmo proti ekipi AGI C.
Ekipi si delita zadnje mesto, brez točk. Obe sestavljajo mlade in neizkušene igralke, ki dobro obetajo za bodočnost. Zato je tudi težko predvidevaiti kdo bo zmagal.
Tekma bo vsekakor odločila, katera ekipa bo zapustila zadnje mesto lestvice.
Doberdobska dekleta so po lepi odigraini tekmi1 prejšnjo nedeljo proti UGG, pripravljene dati vse od sebe, da bi osvojile še zadnji točki.
Za to tekmo so bila sklicana sledeča dekleta Mladosti: Silvana Devetak, Nadja Gergolet, Silvana Lavrenčič, Franka Devetak, Giuliana Čadež, Irena Lavrenčič, Nadja Gergolet, Livijana Gergolet, Julija Lavrenčič, Gracjela Lavrenčič.
IK
Španec Miguel Maria Lasa je zmagal na tekmovanju «Kolesarski teden Katalonije* v Španiji. Francoz Raymand Poulidor. ki je do predzadnje etape vodil na skupni lestvici, je v zadnji etapi Berga-Malgrat (215 km) prispei na cilj 1’40” za zmagovalcem.
AVTOMOBILIZEM
Danes bo na sporedu tretja vožnja za avtomobilsko svetovno prvenstvo. V dirki «12 ur Sebringa* imajo največ možnosti za zmago ferra-riji, ki so že osvojili prva mesta na dirkah v Buenos Airesu in v Daytoni.
HOKEJ NA LEDU
Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Bukarešti je ekipa ZDA premagala Jugoslavijo s 5:3.
..................................MiuimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiminiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiHiViiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi....■■■mn
JUTRI V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Težka naloga za Vesno, Zarjo in Juventino
DRUGA AMATERSKA LIGA
VESNA-FLAMINIO Križani bodo gostili Flaminio, ki meri na častno tretje mesto. Ta položaj pa mu ogroža Muggesana. Tržačani bodo zato prispeli v Križ odločeni, da zmagajo. Križani pa so drugačnega mnenja, saj si' morajo maščevati za poraz s 3:0 iz prvega srečanja Nekaj težav ima Vesna z igralci, saj ie Germani izključen, Miličev nastop pa ni gotov.
S. MICHELE-ZARJA Bazovci bodo šli v goste k voditelju lestvice. S. Michele iu. ki bo doma skušal zbrisati r.oomin na hud nedeljski poraz proti Flaminiu. Usoda Zar.ie ie zato skoraj že zapečatena, saj so Tržičani mnogo boljši od vseh ostalih moštev. Poraz vsekakor ne bi vplival preveč na položaj Bazovcev na lestvici.
JUVENTINA S. ANNA Štandrežcd bodo sprejeli v goste S Anno, ki po nedeljskem uspehu ponovno upa na rešitev. Dvoboj l*o zo Juventino izredno naporen, saj bodo morali streti odpor Tržačanov, ki jim vsaka točka pomeni rešitev. Na takih tekmah je možen vsak izid in bi bilo vsako predvidevanje tvegano.
CMM - Breg	j skitn nasprotnikom, kar te precej.
Brežani bodo igrali danes po- Na igrišče oa bomo šli odločeni, da poldne proti ekipi CMM Trener zmagamo. Niti na misel tm ne ori-Brega Severi no Kozina ie izjavil: de, da bi bili lahko poraženi To »Najprej moram z obžalovanjem u- ne bi niti toliko vplivalo na lest-
gotoviti da smo za letošnje prvenstvo zgubili Čermelja zarari poškodbe v tekmi z Interjem k sreči pa smo že izven nevarnih voda za izpad. Prepričan sem da l>o igra boljša kot dosle. saj ne bomo več pod vplivom nevarnosti za izpad in torno zato zaigrali mirneje. Namesto Čermelja bom tokrat vključil v ekipo kakega mladinca.*
TRETJA AMATERSKA LIGA
SKUPINA N
Pri Trebencdh bo tokrat gostovalo moštvo Libertas S. Marco. ki je na lestvici za Primorcem. Borba za točke bo nedvomn-1 nadeta, čeprav so predvidevanja boljša za enajsterico Primorca. Trebenci igrajo namreč iz srečanja v srečanje bolie
SKUPINA O
PRIMORJE - LIBERTAS PROSEK
Tekma Primorje Libertas Prosek bo nedvomno naizanimiveiše srečanje O skupine Napadalec Primorja Egon Puntar meni: »Imamo kar štiri točke prednosti ored nedelj-
vico, bi nas pa precej prizadelo.* OLIMPIJA - UNION Igralec Olimpije Drago Ukmar ne dvomi’ »Zmagali bomo. ker sc hočenx> rešiti orecb.adn iega mesta, ki si ga ne zaslužimo. Morala ekipe ie na višku, pomagalo pa nam ho tudi igrišče, ki je boljše kot je bilo doslej (zaradi dežja).* Union je bil v povratnem delu prvenstva poražen le enkrat.
B. R.
m
Danes,
v soboto, 25. t. m. bo
na nogometnem
igrišču na Opčinah
nogometno srečanje TA «Ž. Zois» - KASTA
veljavno za «1. pokal KASTA*. Tekma se bo začela ob 16. nrl.
sebi. Pritisk njegovih rok je bil moča« do bolečine. Njegove ustnice pa so se dotaknile njenih, nežno, kot se dotika veter pomladnega brstja.
Mislila Je, da jo bo po tem, kar mu je povedala, odrinil od sebe, vstal in odšel v noč. Upala je, da se bo vrnil šele, ko bo prebolel. Tudi to bi razumela. Ali da bo za vedno odšel iz njenega življenja, tako nenadoma, kot je prišel. Hotela ga je še nekaj vprašati. Toda zmanjkalo ji je besed, privila se je k njemu.
Ležala sta objeta, brez besed, brez strasti, brez misli in brez želja, čas se je spremenil v delček večnosti, ki se ne da meriti. Na svojih ustnah je začutil grenak okus njenih solza...
Potem je zajokal otrok. Njegov glas je oznanjal glad. Ana je vstala ln sl obrisala oči. Privila je stenj, da se je rumenkasta luč razlila po kotih. Dvignila je otroka k prsim.
Naslednje jutro je pes z jeznim lajanjem naznanil sovražnika. Ana z otrokom, Primož in stari Travnikar so se komaj zbasali lz kleti v rov, ki je držal v bunker, ko so zunaj odjeknili streli. Pes Je zajokal in med njegovimi zadnjimi zateglimi vzdihi so začela tolči po vratih puškina kopita.
«Takoj odprite!«
Tinka je komaj utegnila usuti na deske nad luknjo sod krompirja in odhiteti v vežo.
Pod zemljo je bilo mrzlo, čeprav je bil bunker obit z deskami in nastlan s slamo. Ana se je z otrokom stisnila v kot. čez nekaj časa je otrok glasno zajokal.
«Križ božji, če pridejo v klet, nas bo izdal ln bo po nas,« Je tarnal Travnikar.
Ana ga je skušala pomiriti.
Od zgoraj so slišali samo odmev trdih korakov.
«Kaj bomo napravili, stari, če nas dobijo?« je dejal Primož. ((Premislimo vnaprej, ker potem ne bo časa.«
«Ne vem.«
((Boriti se ne moremo, vdali se tudi ne bomo. TU, Travnikar, se lahko vdaš, star si, morda ti bodo prizanesli.«
«Jaz ne! Mene iščejo... Morali bi bili pustiti otroka pri Tinki, ko da je njen.«
«Ne kaže zaupati. Na Poljanskem so beli požgali nekaj hiš z ženskami In otroki vred samo zaradi tega, ker so našli nekaj partizanske literature,« je rekel Primož.
Bili so skoraj v brezupnem položaju, če bi jih odkrili.
Stari je vhod v rov zabasal s slamo, da bi udušil sleherni šum. Primož se ni bal sovražnika iz oči, tu v bunkerju pa ga je bilo strah.
Vod belogardistov, ki mu je poveljeval bled narednik z očali, govoreč v dolenjskem narečju, se je razlezel po domačiji ter preiskoval hišo In gospodarsko poslopje.
«Kje imate gospodarja? Kje so sinovi?« je zasliševal narednik ženski in jima očital, da lažeta.
Nato se je lotil Tinke, ki ni mogla skriti osuplosti.
((Obveščeni smo, da je stari terenec in boljševiik.«
«Moj bog, Kristus pomagaj! Kako ljudje lažejo! Pri nas so bili večkrat Nemci, povprašajte jih! Kar preglejte vso hišo, tu ni žive duše,« je ugovarjala mati.
Medtem ko so brskali po hiši, skednju in hlevu, se je narednik postavil pred Tinko.
«Ti boš govorila!«
Ker ni gladko odgovarjala, jo Je udaril po licu, da je padla po tleh.
Mata se je postavila za hčerko.
«Ali se ne bojite boga, ko počenjate take reči? Iz kota vas gleda! Mojega brata sin je duhovnik, vi pa z nami tako grdo ravnate!«
Narednik se je ozrl v kot in zagledal boga na križu. Pod njim je visel rožni venec z oguljenimi lesenimi kroglicami.
«Vsak večer moliva, pa pravite, da smo boljševikil... Pred kratkim so nam goščarji vse pobrali, zdaj nas pa še vi mučite.«
Iz gornjih prostorov, kjer niso našli ničesar, so se nar potili v klet.
Primož, Ana in Travnikar so zaslišali premetavanje za-
bojev in sodov.
((Živih nas ne dobijo!« je odločil Primož.
Vsi trije so soglašali, da vžgo plastik, ki ga je imel Marko spravljenega v bunkerju. Bilo ga Je dvajset kilogramov, dovolj, da se bo z njimi vred razletela hiša...
Primož je vtaknil detonator v eksploziv in napeljal vrvico.
«Saj bo samo trenutek... Čutili ne bomo nič,« je rekel Ani, ki je stiskala otroka k sebi in mislila: smrt je usmiljenje, smrt je rešitev, smrt je pozaba...
Od zunaj so potem zaslišali nekaj pokov in tenek rafal strojnice.
«Kdove če zdaj niso pobili naših dveh,« Je zastokal Travnikar.
Obmolknili so in prisluhnili šumom, ki so prihajali iz kleti nad njimi. Bilo je, ko da odmetujejo krompir in tolčejo po pokrovu.
Bilo je prelepo, da bd moglo dolgo trajati, si je ponavljala Ana. Srečo je vedno sprejemala s strahom, da jo bo izgubila. Pripravljena je bala umreti. Pa naj umre še otrok, saj ga na tem svetu najbrž ne čaka kaj posebno lepega...
Trenutki negotovosti so se zgostili. Primož je prižgal svečo. Obsijala jih je živo rumena svetloba. Samo pritisnil bo plamenček k vrvici... in izginili bodo v krogli svetlobe. Razbiti v atome se bodo spojili z zemljo. Izginili bodo, kot Jih je izginilo že na milijone v tej vojni. V grozljivi tesnobi so samo gledali drug drugega in čakali...
Ropotanje na loputi se je ponovilo in bilo je močnejše. Zunaj je spet zabobnela strojnica. Napetosti so jih odrešili trije zamolkli udarci na zapah. To je bil dogovorjeni znak, da je nevarnost minila.
V izbi so izvedeli, da je bil domobranski narednik že odredil požig in izropanje domačije. Iz shrambe so vojaki že nosili stvari na voz in iz hleva odpeljali živino. Tedaj se je iz gozda, kjer je peljala pot na Jelovico, oglasila strojnica. V sobo je pritekel vojak in javil, da je stražar zadet in da jih sovražnik obkoljuje. «Stara, zapomni si, še bomo prišli! Kar povej svojemu rdečemu odborniku, da bo dobil štrik za
vrat!« je zagrozil narednik, preden je zbežal. Mati je vsa siva v obraz sedela ob peči z rožnim vencem v rokah in molila.
«Vidiš, ata, samo križ nas je rešil!« je rekla. «če ga ne bi bilo, bd naju bili s Tinko kar v hiši pobili. Pa si grozil, da ga boš vrgel v peč! Dobro, da ga je mama prinesla nazaj izpod strehe.«
Primož je odšel na dvorišče. Globoko je zajel sapo. S hriba se je spuščala kolona: partizani, ki so prišli o pravem času in prepodili domobrance.
Na dvorišče je stopil poročnik Leban z brzostrelko v rokah.
«Samo da si prišel o pravem času!« je vzkliknil Travnikar in ga povabil v hišo. Primož je bil vesel nenadnega srečanja. Leban je bil sedaj komandant odreda, ki se je vojskoval pod triglavskimi gorami vse do obrobja Jelovice.
Leban je najprej ukazal, da borci polove razbeglo živino in jo spravijo v hlev. Potem je z vodom zasedel položaj na grebenu Travnikar j evega posestva.
Posedli so okoli mize in mati jim je postregla s toplim mlekom.
«Leban, zdaj me pa bodo,« je zaskrbljeno dejal Travnikar. «Nemce sem zlahka sleparil. Kot star avstrijski soldat sem jim kazal medalje in verjeli so mi. Kam naj se zatečemo? Kam z Ano, z otrokom? Primož naj jo pelje v bolnišnico na Jelovico. Naši dve pojdeta k sorodnikom v dolino. Jaz pa s tabo v Bohinj. Dobil boš dobrega kuharja.«
((Travnikar, nikar se ne bojte. V treh dneh jih ne bo več tu: divizija prihaja.«
Vsem so se zasvetile oči. Travnikar pa Je široko zinil j «Naj ti verjamem?«
«Verjemi in ne boj se! Dokler ne bo brigad, bo tu Ml bomo držali ta rob Jelovice. Pri tebi bo štab.«
«Mama, potem pa žganja na mizo!«
«N1 ga! Beli so ga popili.«
((Potem pa moram poiskati tisto, ki Je skrito, fantje!«
Ves iz sebe od veselja je odtaval v eno izmed mnogih skrivališč, kjer je imel zakopane «rezerve», in se vrnil s steklenico. Vsem je nalil.	(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din,
Počfni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
25. marca 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S-P-L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
PO SESTANKU IZVEDENCEV. KI SO OPRAVILI OBDUKCIJO
Preiskovalni sodnik dal dovoljenje za pokop Feltrinellijevega trupla
Karabinjerji še vedno iščejo prof. Fioronija in neznanca, ki je dal popraviti furgon volkswagen - Dokument milanskega odbora proti represiji
MILAN, 2A.
gani še vedno iščejo neznanca, zacij, pač pa izbira na podlagi ki je peljal k popravilu furgon litičnega prepričanja posameznega
obtoženca. Tako je na primer od-
Preiskovalni ^ or- nika levičarskih političnih ^ organi-, če bo omenjena enajsterica osvojila
”	grško nagometno prvenstvo. Če bi
volkswagen, ki so ga našli blizu daljnovoda v Segrateju, kjer je umrl milanski založnik Giangiaco-mo Feltrinelli. Zato je preiskovalni sodnik ponovno poklical na sodišče mehanika Farello, ki je zadnji govoril z mladeničem, ki je pripeljal vozilo na popravilo v garažo «Car Comauto*.
Kazalo je že, da so karabinjerji našli neznanca. Danes ponoči so namreč priprli nekega mladeniča in so pripravili soočenje z mehanikom. Farella je že na prvi pogled videl, da ne gre za mladeniča s katerim je imel opravka in zato so agentje takoj ispustili neznanca.
Preiskovalni organi tako vneto iščejo moža, ki je dal popraviti furgon, ker upajo, da bodo na ta način odkrili osebe, ki so jih opazili v bližini daljnovoda v Segrateju, kjer je umrl Feltrinelli. V tej zvezi iščejo tudi profesorja Carla Fioronija, ki je izginil, ko so karabinjerji odkrili, da je podpisal zavarovalno pogodbo za furgon volkswagen in za avto fiat 124, ki so ga našli v bližini drugega miniranega daljnovoda v bližini lombardskega glavnega mesta.
Danes ponoči se je v Locriju razširila vest, da se je prof. Car-lo Fioroni skril nekje v bližini. Karabinjerji so takoj postavili cestne bloke v upanju, da bodo našli mladega profesorja, proti kateremu je milanski preiskovalni sodnik dr. Viola izdal zaporni nalog. Vse kaže pa, da so bile vesti neresnične, ker agenti niso še našli Fioronija.
Odvetnik Leopoldo Leon, katerega so pred dnevj obtožili v zvezi s preiskavo o Feltrinellijevi smrti, in njegov branilec odvetnik Pisco-po sta danes zjutraj dala časnikarjem dokument, ki ga je pripravil odbor proti represiji, kateremu pripadata oba. Odbor sestavlja skupina odvetnikov, ki si je prevzela obrambo pripadnikov levičarskih gibanj, katere je policija prijavila sodišču zaradi raznih prekrškov.
V dokumentu odvetniki trdijo, da so nekateri časniki zagnali hudo kampanjo proti odboru. V tej zvezi je odvetnik Piscopo tožil dnevnike zaradi obrekovanja, medtem ko je odv. Leon tožil milanskega kvestorja zaradi žalitev.
Odbor proti represiji poudarja, da ni nikoli sprejel obrambo vseh pripadnikov izvenparlamentamih gibanj, pač pa je branil le pripadnike tistih organizacij, ki so vodile politiko podobno politiki odbora. V tej zvezi odvetniki omenjenega odbora trdijo, da je prišlo do razdora s skupino »Potere operaio* zaradi različnega političnega ocenjevanja manifestacije 12. decembra 1971 v Milanu. Odbor poudarja tudi, da prav v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki v Italiji ne sprejema več obrambo vsakega pripad-
bor zavrnil obrambo genovske skupine Rossi, ki je bila obtožena, da je ugrabila genovskega bogataša Sergia Gadollo.
V zvezi s hišnimi preiskavami, ki jih je sodna oblast odredila v prejšnjih dneh na domu raznih milanskih odvetnikov, je sindikat milanskih odvetnikov objavil dokument, v katerem trdi, da zakon ne zagotavlja odvetniku nobenega privilegija, vendar med hišno preiskavo morajo preiskovalni organi ravnati tako, da ne kršijo odvetnikove profesionalne tajnosti.
Danes popoldne so se v milanskem zavodu za sodno medicino sestali uraduj izvedenci in izvedenci, ki jih je imenovala Feltrinelli-jeva družina, da bi skupaj preučili razultate obdukcije. Potem ko so izvedenci sestavili dokončni zapisnik, je peiskovalni sodnik dr. Viola izdal dovoljenje za pokop Feltrinellijevih posmrtnih ostankov.
Danes popoldne se je vrnil v Milan namestnik državnega pravd-nika dr. Colato, ki se je mudil v Liguriji in v južnem Piemontu v zvezi s preiskavo o založnikovi smrti. Dr. Colato je med drugim prisostvoval preiskavi v vili odvetnika Lazagne. Namestnik državnega pravdnika je ob svojem prihodu v Milan izjavil, da je zbral precej zanimivega materiala za preiskavo, ki jo vodijo milanski in sodniki drugih italijanskih mest.
Kaže, da je dr. Colato zbral tudi nekaj dokazov, ki naj bi potrjevali povezavo med odvetnikom Lazagno in pripadniki skupine Rossi, ki so ugrabili Sergia Gadollo. Ni pa še diliazano, da so ti dogodki povezani z dejavnostjo založnika Feltrinelli ja.
Danes so milanski sodniki odredili hišne preiskave na domu nekaterih pripadnikov levičarskih izvenparlamentamih skupin.
Karabinjerji v Ravenni so danes aretirali grofa Gugiielma Ma-lagolo Anzianija prj katerem so našli bojno orožje. Včeraj so preiskovalni organi aretirali grofovega sina Vannija, ker so pri njem našli 40 nabojev za brzostrelko.
Nenavadna športna stava
ATENE, 24. — Jacqueline Onassis je precej znana osebnost v mednarodni »jet sodety», saj njeno ime pogosto omenjajo na vseh škandalistič-nih časopisih, ki bodo verjetno porabili še veliko črnila na njen račun, ko bodo zvedeli za nenavadno športno stavo, ki jo je predlagal slikar Vassilos Calchidiotis njenemu soprogu, brodarju Aristoteleju Onas-sisu.
Miljarder je zna navijač ekipe Panathinaikos iz Aten, kateri je že večkrat odštel težke milijone. Zato mu je slikar predlagal naj stavita.
niče FIAT v Argentini Oberdana Sallustra. Neznan moški se je namreč zglasil v vili ugrabljenega tovarnarja in se je dalj časa razgo-varjal z družino. Ko je odhajal, so moža ustavili časnikarji, vendar neznanec ni hotel povedati svojega imena in ni hotel dati nobene izjave.
Težak podtaknil požar v newyorškem hotelu
NEW YORK, 24. — Newyorška policija je aretirala 27-letnega težaka Francisca Ramosa, ki je povzročil v mladinskem hotelu YMCA požar, in kjer so umrli štirje mladeniči.
Težak se je prikradel v neko sobo, da bi pogledal, kaj gost hrani v omari. Da bi bolje videl, je prižgal vžigalico. Ko je zaslišal na hodniku korake, je odvrgel vžigalico in se je hitro oddaljil.
Evropska vloga milanskega velesejma
MILAN, 24. — Letos bo milanski velesejem slavil 50-letnico svoje dejavnosti. En mesec pred svečanim odprtjem je že 70 držav prijavilo svoje sodelovanje, računajo pa, da jih bo vsega skupaj okoli 90.
Milanski velesejem se je porodil po prvi svetovni vojni ter je odigral pomembno vlogo za navezovanje gospodarskih in trgovskih stikov v osrednji in južni Evropi. To vlogo je odigral tudi po drugi svetovni vojni. K temu je treba še dodati, da je v zadnjih letih igral važno vlogo pri evropski gospodarski integraciji.
Nešteto pomembnih odkritij in iznajdb je bilo tu prikazanih svetu. Salkovo cepivo, helikopterji, vesoljski podvigi, elektronske naprave, umetne smole itd.
V teku svoje dejavnosti se je milanski velesejem spremenil iz navadnega razstavišča blaga v pomembno srečanje industrijskih in trgovskih operaterjev. V tem smislu nameravajo razviti velesejem-sko dejavnost tudi v bodoče: velesejem naj postane vedno bolj stičišče med zasebnimi operaterji in uradnimi delegacijami.
Na letošnjem velesejmu bo med drugim tudi «dan Afrike*. Na razstavišču gradijo «palačo Afrike*, kj bo imela šest nadstropij. Sovjetska zveza bo letos razsta'/ljala v posameznih blagovnih sektorjih:
3.000	kv. m površine in 19 blagovnih sektorjev.
Panathinaikosu podvig uspel, bi Calchidiotis daroval Onassisu sliko z naslovom «Jackie gola leži nad floto svojega moža*, v nasprotnem primeru pa bi moral miljarder darovati grškemu športu milijon dolarjev.
Calchidiotis je lani že ponudil 0-nassisu sliko, v primeru da bi Pa-nathinakos osvojil pokal evropskih prvakov. Ker pa je grški enajsterici spodletelo, je slikar ohranil sliko, ki jo je že razstavil po vsem svetu.
Sallustro šc vedno v rokah ugrabiteljev
BUENOS AIRES, 24. — Po vesteh, ki krožijo v argentinski prestolnici kaže. da so se ugrabitelji zopet javili pri družini direktorja podruž-
l1lllllllllt|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVl||||||||||t|l||||||||||||||||||||||||t|||||||||||a||l|i||||||rl|liall|l||||||||||||,|||||ri||,|,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,|||||,,||||||,|||||||||||||||,|||U,,,|I|,,,|||||||,||||||||||,|,,|||,|||,a,,,||,,,||,||||||,|||,,||,|||||||||||||||||||||||||||t|||||||,|||,,||(j||||||x||||a
ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 DELOVANJU ZLOGLASNIH SKUPIN SAM
ODGOVOR NA NOTRANJE IN ZUNANJE REAKCIONARNE POSKUSE
Na velikem zborovanju v Santiagu čilski delavci podprli Allendeja
Vlada ponovno prepovedala desničarsko manifestacijo - Obsojen predsednik desničarske stranke zaradi žalitev in klevetanja
SANTIAGO DE CHILE, 24. -Najmanj 25.000 delavcev se je danes zbralo v središču čilske prestolnice Santiagu, kjer sQ z množično demonstracijo podprli politiko čilskega predsednika Salvadorja Allendeja ter levičarske vlade v kateri nastopajo predstavniki vseh naprednih strank in gibanj, razen desničarskih demokristjanov in drugih desničarskih strank.
Veliko zborovanje v središču prestolnice je napovedal sindikat «0-srednja sindikalna zveza*. Demonstranti so nosili po mestu transparente z napisi v katerih so ostro obsojali ameriško politiko ter vmešavanje ameriške obveščevalne službe CIA ter ameriške zasebne družbe ITT (International Thelephon and Telegraph) v čilske notranje zadeve. Kot je znano, je ameriški časnikar Anderson javno obtožil to družbo, da je rovala z ameriškimi uradnimi krogi, da bi preprečila, da bi Allende dobil po volitvah leta 1970 oblast v svoje roke.
Na včerajšnjem zborovanju je go-
voril čilski komunistični poslanec luis Figueroa, ki je javno razkrinkal desničarsko zaroto za osvoboditev gen. Viauxa. Ta je sedaj v zaporu pod obtožbo, da je koval zaroto proti notranji varnosti države in da je soodgovoren za umor gen. Schneiderja (v oktobru predlani, malo prej kot je Allende prevzel oblast). Figueroa je pripomnil, da gre že za tretjo zaroto po aretaciji desničarskega generala.
Čilske oblasti so medtem potrdile prepoved manifestacije žensk, ki so jo nameravali prirediti desničarski krogi (sem je treba prišteti posebno desno krilo demokristjanov). Že pred nekaj meseci se je podobna manifestacija izrodila v napad na socialistično vlado pod pretvezo protesta gospodinj zaradi pomanjkanja nekaterih vrst prehrambenega in drugega blaga. Odgovor na ta poskus desničarskih krogov je bilo brez dvoma včerajšnje veliko zborovanje delavcev.
Prizivno sodišče v Santiagu je včeraj spoznalo predsednika Čilske
Preiskovalna sodnika poslala pred sodišče osem pretepačev
Obtoženi so, da so se udeležili poivojaškega vežbališča v Barniju in vrste atentatov proti sedežem K Pl v Milanu
MILAN, 24. — Milanska preiskovalna sodnika dr. Fiasconaro in dr. Alessandrini sta danes zaključila preiskavo o delovanju zloglasnih fašističnih skupin SAM (Squadre d'a-zione Mussolini), ki so pred nekaj meseci pripravile vrsto atentatov proti partizanskim spomenikom v Milanu in proti sedežu glasila KPI LTInita. Sodnika sta poslala pred sodišče osem fašističnih pretepačev in sicer Angela Angelija, Antonia Valenzo. Giancarla Espostija, Romea Sorrmacampagno Daria Panzironija, Francesca Zaffonija, Gianluigija Radiceja in Nestoreja Crocesija.
Od teh Angeli, Valenza. Esposti in Zaffoni sedijo za zapahi v milanskem zaporu San Vittore, medtem ko sta Radiče in Crocesi pravočasno »zavohala* nevarnost in sta zbežala. Ostala dva pretepača pa sta bila izpuščena na začasno svobodo.
Angeli, Panzironi, Esposti in Zaffoni so obtoženi, da so se udeležili vežban.ia v polvojaškem taborišču v Barniju, vas v bližini Comskega jezera. Med preiskavo v tej vasi sta preiskovalna sodnika našla sledove, ki so neizpodbitno dokazovali. da so se na te’ planoti fašistični pretepači urili z raznovrstnim orožjem in z ročnimi bombami. Glavna priča o dogodkih, ki

VT	san san
Ž VS//////A
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba:	11.35 Šopek slov pesmi:
11.50	Veseli motivi; 12.10 Svet leta 2000; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Glasba z vsega sveta; 15 55 Avtoradio; 16.10 Glasbeno popoldne; 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.45 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik; 19.40 Zbor Emil Adamič;
20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji;
20.50	Klik—klak; 21.10 Samba,
21.30 Vabilo na ples; 22 30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Popevke; 18.00 Simf. koncert; 16.30 Antologija deželnih pisateljev.
KOPER
6.30, 7.00. 10.00, 12.30. 17.00, v 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim: 11.00 Popevke; 12.00. 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Na filmskih platnih; 1415 Ansambli;
16.45	Primorska in njem ljudje:
17.10	Vaši pevci; 18 00 Zbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00. 15.00. 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 915 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole;
12.10	Spored s P. Baudom; 13.15 Preiskušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupam; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 «11 Morgante Maggio-re»; 17.10 Veliki varietč; 1905
SOBOTA, 25. MARCA 1972
Brecht; Izjema in pravilo; 20.50 Jazz; 21.20 Orkestri; 22.10 Plošče.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30. 10.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30. 19.30,
22.30.	24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Neil Diamond in Little Tony;
8.40	Popevke; 9.35 Radijska igra:
10.05	Popevke; 10.35 Varietč z G. Bramierijem; 11.50 Zbori;
12.40	«11 giocone*; 13.50 Kako in
zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Alto gradimento*; 16.35 Spored s F. Valeri; 18.15 Poje Milva; 18.50 Filmska glasba;	20.10 Operni
koncert; 21.30 Velika nagrada za popevko 1972.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 It. glasba;
13.00	Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf koncert; 16.10 It. sodobna glasba; 19.15 Vsako večerni koncert; 21.30 Koncert
Rimu.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Debussyjeve skladbe; 9.45 It. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Kabale-vskijev requiem.
SLOVENIJA
7.00,	8.00. 9.00.	10 00. 11.00,
12.00,	13.00. 14.00. 15.00. 17.00,
18.00,	19.30. 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9 35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana;
10.20	Pri vas doma; 12.10 Čajkovski: «Trnuljčica*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Po domače*;
13.15	Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popldne za mladi svet;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 »Vr-tiljak*; 16.40 Orgle v ritmu: 16.45 S knjižnega trga: 17.11 Gremo v
masam
kino; 17.50 Z ansamblom F. Puharja; 18.15 Iz opernega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 20.00 Sobotni večer z Ninom Robičem;
21.00	Melodije za prijetno razvedrilo; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 It. kronike; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Osnovna šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše; Igra stvairi; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 19.00 Kulturna oddaja:	Monografije;
Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: Charlot v banki; 21.30 Euro-vizijski prenos velike nagrade »Popevka 1972»; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
14.55	Prenos rugbdjske tekme: Walles - Francija; 21.00 Dnevnik;
21.15	TV igra; Brez sledu.
JUG. TELEVIZIJA
9.55	Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 15.00 Prvo svetovno prvenstvo v smučarski h poletih; 16.30 Košarka Lokomoti va:Crvena zvezda; 18.05 Obzornik
18.20	Štirje tankisti in pes — film 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 21.30 Edinbourgh: Pesem Evro vizi je 72;
23.00	TV kažipot; 23.20 Poročila; 23.25 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — Jugoslavija:Romuni-ja — posnetek iz Bukarešte.
KOPRSKA BARVNA TV
19.15	Glasbena prireditev z R. Sellanijem; 20.15 Dnevnik; 20.30 Film iz serije «Perry Mason*;
21.20	Mali koncert
s® se pripetili v Barniju .je sam Angeli. ki se ie v zaporu «izpovedal» preiskovalnim organom, verjetno iz maščevanja proti svojim predstojnikom.
Esposti in Panzironi sta obtožena, da sta decembra 1971 izvedla atentat proti sedežu KPI v Ulici Palermo v Milanu, Esposti pa je skupno z Zaffonijem obtožen protizakonite posesti razstreliva. Karabinjerji so namreč v njegovem varnostnem predalu na milanski postaji našli več valjev dinamita in nekai metrov zažlgalne in eksplozivne vrvice .
Radiče in Crocesi, katerih imena so tudi na spisku preiskovalnega sodnika dr. Berette. ki vodi preiskavo o reorganizaciji fašistične stranke v Italiji, sta obtožena, da sta oktobra 1971 izvedla atentat na milanski katoliški univerzi. Angeli pa se bo moral pred sodniki zagovarjali zaradi udeležbe na vežbali-šču v Barniju, kraje nekega avtomobila, atentata proti sedežu KPI v Ulici Tortona in požiga avtomobila nekega voditelja MSI.
Preiskovalna sodnika dr. Alessandrini in dr. Fiasconaro, katerima so med drugim poverili preučitev dokumentov, ki jih je zbrai dr Stiz proti Rautiju, Fredi in Venturi, sta med preiskavo aretirala tudi voditelja mladinskega odseka MSI v Milanu Davida Bcretto. ki sta ga morala nato osvoboditi, ker nista proti njemu zbrala dovoli dokazov.
Salvatore Laudati ponovno na Koloseju
RIM, 24. —- Salvatore Laudati, potujoči trgovec, ki je preživel 16 dni na kolosejskih zidovih, je ponovno splezal na Flavijski anfiteater, da bi protestiraj, ker mu oblasti še vedno niso izdale dovoljenja za prodajanje tranzistorskih radijskih sprejemnikov na Trgu Trionfale. Laudati je dejal, da župan še ni podpisal dovoljenja, ki ga je izdala občinska komisija in je dodal, da bo nadaljeval s svojo protestno manifestacijo, dokler ne bo dobil dovoljenja.
NA KOSOVU IN V DRUGIH KRAJIH JUGOSLAVIJE
Strogi preventivni ukrepi zavrli širjenje črnih koz
V Beogradu in drugje odpovedano športna srečanja - Priznanje predstavnika OMS oblastem in zdravstvenim organizacijam
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Predsednik zvezne epidemiološke komisije prof. medicinske fakultete v Sarajevu dr. Jakob Gaom, ki se je danes vrnil s Kosova, je izjavil sodelavcu Tanjuga, da se število bolnikov od koz ne povečuje. Vseh 22 obolelih je v strogi karanteni v Dja-kovici. Istočasno so bile izolirane v prizrenski in djakovski bolnišnici vse osebe, ki so bile v stiku z obolelimi, to so člani njihovih družin in pa bolniki, ki so na zdravljenju v teh bolnišnicah. V Kosovu je trenutno nad 60 zdravstvenih skupin zaposlenih s cepljenjem prebivalstva, z razkuževanjem objektov in dajanjem potrebnih navodil. Po izjavi profesorja Gaona, kljub obsežnim zdravstvenim ukrepom prebivalstvo v mestih in vaseh Kosova ni vznemirjeno. Druž-beno-politične organizacije skrbijo, da se zmanjša število sestankov. Odpovedane so vse športne in druge prireditve. Na vseh železniških in avtobusnih postajah dovoljujejo potovanje samo osebam, kil imajo potrdilo o cepljenju.
Po izjavah republiškega tajnika za ljudsko zdravje in socialno politiko Makedonije, v Skopju in v Makedoniji niso zabeležili enega samega primera obolenja. Kljub temu se še naprej sprejemajo vsi nujni preventivni ukrepi, da bi preprečili prenašanje bolezni. Posebno stroge ukrepe so sprejeli na področjih, ki mejijo s pokrajino Kosovo. V republiki je končano cepljenje vseh zdravstvenih delavcev ter se je pričelo cepljenje ostalih zaposlenih po določenem načrtu.
V Beogradu je izvršni odbor Zveze kulturnih organizacij zaradi cepljenja in v interesu zdravja športnikov, odpovedal vse prireditve, ki so bile na programu jutri in v nedeljo ter v interesu zdravja športnikov prepovedal vsem športnikom, ki so bili cepljeni, udeležbo na tekmovanjih in treningih v prihodnjih 7 dneh od dneva cepljenja.
Boksarska zveza Jugoslavije je iz istih razlogov odložila do nadaljnjega vsa srečanja v zvezni ligi. Zelo ostri preventivni ukrepi preti
kozam so bili sprejeti v Jugoslovanski ljudski armadi. Po sporočilu zveznega tajnika za narodno obrambo doslej v vojaških enotah in ustanovah niso zabeležili enega samega sumljivega primera. Zdravstveni organi razpolagajo z zadostno količino cepiva, tako iz domačih rezerv in proizvodnje, kakor tudi uvoženih iz Zahodne Nemčije in iz Švice.
Okužene kraje na Kosovu je danes obiskal strokovnjak organizacije OMS dr. Reinhard Lindner in ob tej priložnosti izrekel priznanje zdravstvenim organom in oblastem za njihove uspešne ukrepe. Izrazil je prepričanje, da se epidemija ne bo nadalje širila.
Tudi zdravstvene oblasti SR Slovenije so sprejele stroge preventivne ukrepe s tem, da bodo cepili proti kozam vse prebivalce. Ta ukrep je še posebej pomemben spričo tesne povezanosti Slovenije z zahodno in srednjo Evropo.
B. BOŽIČ
Lažna vest o bombi na postaji podzemeljske železnice v Milanu
MILAN, 24. — Neznanec je danes zjutraj telefonsko obvestil milansko policijo, da bo na postaji Duomu podzemeljske železnice eksplodirala bomba. Agenti so se takoj podali na postajo in so jo temeljito preiskali, vendar niso našli ničesar.
Obsojen Smithov sin
SALISBURY, 24. - Sodišče v Sa-lisburyju je danes obsodilo na šest mesecev zapora pogojno in na plačilo 200 rodezijskih dolarjev (175 tisoč lir) globe sina rodezijskega ministrskega predsednika Smitha zaradi nedovoljene posesti večje koli-
čine marijuane.
narodne stranke (desničarska opozicija) Sergia Onofreja Jarpo za krivega žalitev in obrekovanja nekaterih članov čilske vlade. P0 razsodbi so Jarpo pridržali v zaporu.
Sodišče prve stopnje je uvedlo postopek proti predsedniku desničarske stranke prejšnji teden na zahteve čilske vlade. Sodišče je obsodilo Jarpo le zaradi hudih žalitev ter ga izpustilo na svobodo proti plačilu kavcije. Prizivno sodišče je sprejelo tudi drugo obtožbo, ki s® je nanašala posebno na obrekovanje ministra Vuskovica.
Zunanje ministrstvo ZDA v zagati zaradi Andersonovih obtožb
WASHINGTON, 24. — Na včerajšnji tiskovni konferenci se j® moral glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Charles Bray zagovarjati zaradi odkritij ameriškega časnikarja Andersona glede politike ZDA do Čila pred in P? Allendejevi parlamentarni zmagi Glasnik je sicer demantiral, da je ameriška vlada skušala preprečiti «izvajanje čilskega demokratičnega procesa po volitvah 1. 1790», toda ni ne demantiral in ne potrdil obtožbe, da je vvashingtonska vlada naročila svojemu veleposlaniku v Santiagu, naj z vsemi sredstvi (razen vojaškimi) prepreči Al-lendeju prihod na oblast. Ta zad nja obtožba izhaja iz nekaterih dokumentov družbe ITT ameriške, ki ima velike interese v Čilu, in katere je objavil časnikar Anderson.
Bray je bil sploh pri vseh svojih izjavah zelo meglen. Med drugim ni hotel niti odgovoriti na vprašanje, če so poleg ITT tudi druge družbe zahtevale intervencije ZDA za zaščito ameriških koristi v Čilu. Zvedelo se je, da je ITT menda ponudila ameriški vladi nekaj mi; lijonov dolarjev prispevka za boj proti Allendeju.
Ameriški glasnik je bil bolj dločen glede politike ZDA potem ko je prišla na oblast v Čilu levičarska vlada. V tej zvezi je omenil Nixonovo izjavo po kateri naj bi ZDA sodelovale z vsemi državami neglede na njih ideologij®-temveč izključno s stališča interesov ZDA. V tej izjavi je Nixon dejal, da sicer priznava čilskim voditeljem globoko resnost, a da so njihova ideološka načela v marsikaterih pogledih sorta z ameriškimi (vladnimi seveda).
V času tiskovne konference s® je čilski veleposlanik pogovarjal z ameriškim podtajnikom za zunanje zadeve Invingom.
ZAVRNJENA ZAHTEVA ODVETNIKOV «ČRNEGA PRINCA»
Potrjen zaporni nalog proti Valeriu Borgheseju
RIM, 24. — Rimski preiskovalni sodnik Marcello de Lillo, ki je vodil preiskavo o prevratniškem rovarjenju zloglasnega «čmega princa* Va-leria Borgheseja, je danes zavrnil zahtevo branilcev fašističnega poveljnika, ki so zahtevali od sodnika, naj umakne zaporni nalog proti Borgheseju.
V svoji odločitvi preiskovalni sodnik navaja dokaze o prevratniškem delovanju Borgheseja in njegove skupine, ki so jih zbrali karabinjerji, politični oddelek rimske kvesture in državna protivohunska služba SID.
Obstoj načrta za državni udar v Italiji potrjujejo razni dokazi, kot so zapiski v Saccuccijevem dnevniku, ki vsebujejo podatke o treh telefonskih centralah, ki bi jih morali zasesti fašisti v prirperu državnega udara, načrt za vojaški napad, ki so ga našli na domu Rema Or-landinija in zapishik o sčstanku voditeljev organizacije Fronte nazionale.
Nato sodnik De Lillo omenja shod v telovadnici v Ulici Eleniana, kjer so fašistični pretepači čakali na o-rožje in na dokončen ukaz za napad ter razstrelivo, ki so ga našli po podatkih iz Saccuccijevega dnevnika. Eksploziv je bil zelo močan in primeren za prevratniške namene fašistov.
Borghesejevi odvetniki so predložili svojo zahtevo po odločitvi rimskega prizivnega sodišča, ki je osvobodilo Borghesejeve pajdaše Saccuc-cija, Orlandinija, Roso, Lo Vecchia in De Roso, ki niso utegnili pravočasno zbežati, kot je storil njihov poveljnik.
Po enem letu zapora so bili omenjeni fašisti osvobojeni, šlo pa je vsekakor za svojevrstno zaporno kazen, ker slabo zdravje fašistov ni preneslo zapora in so kmalu po aretaciji vsi zboleli. Zato so jih premestili v razne rimske klinike, kjej •o čakali na oavoboditev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRIJAVA DOHODKOV «VAN0NI»
Kako se izpolnjujejo posamezne razpredelnice
Za večino zavezancev najvažnejša razpredelnica E
Doslej smo pregledali razpredel-< Če ima tudi žena dohodke, ki niči A in B. Naslednji dve razpre- spadajo v prvi del razpredelnice D) manjkata v na- E, je treba izpolniti še eno takšno
delnici (C in vadni prijavnici za dohodke, a sta na razpolago v davčnih uradih in v trafikah. Razpredelnica C (ze leno tiskana) služi za prijavo dohodkov od industrije, trgovine, obrti in podobno ter jo morajo zato izpolnjevati lastniki industrijskih obratov, trogovci, obrtniki (krojači, mizarji, brivci itd.). Razpredelnica D (rdeče tiskana) služi za prijavo dohodkov od svobodnih poklicev ter jo morajo zato izpolniti odvetniki, zdravniki, inženirji, arhitekti', komercialisti, umetniki, duhovniki, trgovski zastopniki, zavarovalci, borzni agenti itd. Izpolnjeno razpredelnico je treba seveda vložiti v prijavnico in jo oddati davčnemu uradu skupaj z njo.
Naslednja razpredelnica (E) je za večino davčnih zavezancev najvažnejša in služi za prijavo »drugih dohodkov*. Razdeljena je na dva dela: v prvem delu je treba natvesti dohodke, na katere se odmerjata dohodninski in dopolnilni davek, v drugem pa dohodke, ki so obremenjeni samo z dopolnilnim davkom.
Oglejmo si nekoliko podrobneje oba dela:
V prvem je treba navesti dohodek od morebitnega kapitala, ki smo ga izposodili tretji osebi. V glavnem gre za obresti na posojila, pri katerih je treba navesti tudi ime posojilojemalca: dalje se tu beležita morebitna dosmrtna renta (ne pokojnina!) in ime ustreznega dolžnika; uslužbenec zasebnega lastnika zemljišč ali mestnih stavb (na primer poljski čuvaj, vratar in podobno) pa navede tu svojo mezdo, h kateri' pripiše ime delodajalca. Sem spada tudi prijava desetin, dohodka od javnih služ nos ti, itd.
razpredelnico, pod katero se podpiše žena.
Tu so predvideni tako imenovani «fiksni odbitki*. Pri rentah je dovoljen odbitek 240.000 lir; pri mezdi odbijemo 600.000 lir; pri dohodku od posojil pa ne smemo opraviti nobenega odbitka.
V	drugem delu razpredelnice E vpišemo naslednje dohodke:
a)	dohodek od odvisnega dela (velja za delavce in nameščence v javni ali zasebni službi ter za upokojence). Navesti je treba bruto dohodek, razen vsote, ki ustreza vsoti davčnih odtrgljajev v breme delodajalca. Uslužbenci javnih u-prav smejo odbiti družinski dodatek (aggiunta di famiglia) in posebne dodatke, ki jih morebiti uživajo po zakonu štev. 324 iz leta 1959, ni pa dovoljeno odbiti odtegljajev, ki se nanašajo na amortizacijo posojil, na najemnine INCIS, na posebne oblike zavarovanja itd. Predpisana je navedba delodajalca;
b)	dosmrtna renta v primeru, da je ta podvržena davčnim odtegljajem;
c)	dohodek upravnikov, voditeljev, nadzornikov in revizorjev družb, ki niso obdavčene na podlagi letnega obračuna;
č) dohodek od sodelovanja pri kolektivnih tvrdkah;
d)	agrarni katastrski dohodek spolovinarjev in kolonov;
e)	dohodek od javnih vrednotnic in obveznic.
V	stolpcu 3 seštejemo dohodek iz prvega in iz drugega dela razpredelnice. Pripominjamo, da so imetniki javnih vrednotnic in obveznic dolžni izpolniti poleg omenjene še posebno razpredelnico (E-Bis), rjavo tiskano, ki je na razpolago pri davčnih uradih in trafikah.
Gosta megla
Kmalu po poldnevu je legla nad velik del dežele nenavadno gosta megla, ki je povzročila nemalo ovir v prometu. Posebno gosta je bila megla na avtocesti, kjer j® zvečer promet potekal skrajno V0" časi.
Megla je povzročila tudi zastoj na letališču v Ronkah, kjer nl vzletelo in niti pristalo nobeno lf" talo. Letala, ki so prihajala 1Z Milana, so preusmerili v Benetke-
OBVESTILO SGZ
Slovensko gospodarsko združenje pozarja vse svoje člane, ki niso še izpolnili prijave dohodkov Vanoni, da zapade rok v petek, 31. t. m.
Vabi zato vse interesente, da se takoj javijo v uradih združenja, ki so jim na razpolago vsak dan °d
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 18-3#-
Pohitite, da se izognite gneči zadnjih dni.
TAJNIŠTVO
• Ljudski knjižnici pri Sv. Jakobu in v Miljah bosta zaprti za občin-stvo od 27. marca do vključno 3-aprila, da bodo lahko iz higienskih razlogov razkužili vse knjige.
S torkom, 4. aprila, pa bosta knjižnici delovali z običajnim urnikom.
Pri Žavljah trčenj‘e novih avtov
Zaradi pretresa možganov, zloma leve noge in odrgnin p0 obeh rokah se bo 31-letni apuntat javne varnosti Stefano Rosone iz Zindisa št. 33> pri Miljah, moral na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice zdraviti približno 40 dni.
Rosone je včeraj okrog 14. ure peljal svoj novi prinz iz Milj proti Trstu, ko je kakih sto metrov pred križiščem pri Žavljah prišlo do trčenja s komaj kupljenim fiatom rally tržaške registracije. Vozil® ga je 24-letna Franca Rupena iz Milj, Ul. XXV. aprila 21, ki je Pohajala z nasprotne strani in neprevidno prehitevala neko vozilo. Bito je dovolj, da je za hip izgubila nadzorstvo nad svojim avtom, zavozila čisto na levo stran cestišča in treščila v Rosonejev avto prinz-Poleg Rosoneja so odpeljali v boL nišnico tudi Rupenovo. Tu so Jj zaradi lažjih ran po nogah d®*1 le prvn pomoč in jo odslovili s prp-gnoza okrevanja v približno 10 dneh-