JULIJ
1	S Presv.ReSnja kri
2	Č Obisk. M. D. ® S P Leon II., p. +
4	S Dan neodvisnosti
5	N 5. pobink.
6	P Dominika
.7 T Ciril in Metod
8	S Elizabeta Port.
9	C Veronika
10	P 7 sv. bratov +
11	S Pij_
12	N 6. pobink.
13	P Anaklet
14	T Henrik
15	S Bonaventura
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 133.
CHICAGO. ILL., TOREK, 7. JULIJA — TUESDAY, JULY 7, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Nemčija očitno pokazala, da bo izvršila ponovni napad na ugled Lige narodov; zagrozila je, da bo zasedla neodvisno mesto Gdansk. — Liga morala požreti sramote-nje nazijskega zastopnika. — Sankcije proti Italiji razveljavljene.
Ženeva, Švica. — Organizacija evropskih diplomatov, nazvana Liga narodov, drči s pospešeno hitrostjo v propad.
NEMČIJI NE
ZAUPAJO
Ugled in spoštovanje, ki ga je Protest proti poietu nemškega
se doslej uživala, dasi v precej omejenem obsegu, je popolnoma zaigrala s svojim sramotnim obnašanjem pri odfočeva-nju o sporu med Italijo in Abesinijo. Tako daleč je prišlo s to ustanovo, da mora doživljati zasmehovanja in sra-motenja v zborovalni dvorani sami, in brez moči je, da bi mogla nastopiti proti žalitvam.
Komaj so si preteklo soboto diplomati oddahnili, ko se je končalo glasovanje glede odprave sankcij proti Italiji, meneč, da so se zdaj končno rešili najbolj trde preizkušnje, v katero so bili kdaj postavljeni, ko je že v naslednjem trenot-ku stopil pred nje nov problem, ki ne bo za nje nič manj kritičen. Italijo je Liga potolažila, opraviti pa bo imela zdaj z Nemčijo. Pred Ligo narodoiv je namreč nastopil nazijski predsednik senata v neodvisnem mestu Gdansk (Danzig,) A. Greiser, in na naravnost brutalen način zahteval, da se Liga umakne s svojim vplivom iz omenjenega mesta. Gdansk, kakor znano, je bil po mirovnih pogodbah vzet Nemčiji in je bil postavljen pod pokroviteljstvo Lige narodov.
Nemčija se je sicer opetovano trudila, da si pridobi to izgubljeno mesto, toda delala je to na legalen način, namreč z intenzivno propagando, zlasti pred volitvami. Zdaj pa Nemčija končno uvideva, da je Liga narodov tako demoralizirana, da se ji od nje ni ničesar bati, in tako je pričakovati, da bo izvršila enak drzen korak, kakor ga je nedavno v Porenju, namreč, da bo enostavno žasedla to mesto.
Ta nazijska namera se je jasno videla, ko je pred Ligo nastopil omenjeni Geisler. Naravnost surovo je napadal sedanjega Liginega komisarja v Gdan-sku in očitno izjavil, da "ne samo prebivalstvo Gdanska, marveč ljudstvo cele Nemčije pričakuje dneva, ko predsednika gdanskega senata ne bodo več mogli poklicati v Ženevo." S tem je jasno povedal, da Nemčija namerava okupirati to mesto.
Ne samo, da je Geisler govoril naravnost žaljivo, marveč pri svojem odhodu iz dvorane si je privoščil nadaljnje izzivanje, namreč, da je z nazijskim pozdravom pozdravil zborujoče. Zbor časnikarskih poročevalcev ga je zaradi tega izžvižgal, Geisler pa jim je v odgovor — osle pokazal. To je izzivalo hrupne proteste in je le s težavo načelnik zborovanja upostavil mir.
Pred tem incidentom z Gei-slerjem se je Liga narodov postavila na sramotni rekord, da je zadala Abesiniji končni udarec s tem, da je odglasovala ukinitev sankcij proti Italiji. Ni pa se pri tem glasovalo poimensko
zrakoplova preko Anglije.
London. Anglija. — V angleškem parlamentu bo ta teden prišla v debato resolucija, ki so jo predložili nekateri poslanci glede nemškega zrakoplova Hin-denburga. Zahtevalo se bo, da se temu zrakoplovu ne dovoli več polet preko Anglije na njegovi poti v Ameriko. Slišijo se namreč obdolževanja, da se s pomočjo zrakoplova vrši špijonažna služba. Značilno, pravijo, je zlasti to, ker se zrakoplov ne drži vedno istega pota in tudi ne leta vedno v isti višini. Na ta način si lahko ogleda vsa angleška pristanišča in tovarne.
I REV. COUGHLIN JE POLN UPANJA
Buffalo, N. Y. — Father Coughlin se izraža, da pri prihodnjih volitvah ne bo niti Roosevelt, niti Landon zadobii zadostne večine glassv, in da se bo predsedniška ožja volitev vršila v poslanski zbornici. Tam pa bo tretja stranka unijonistov, katero Coughlin podpira, imela tako večino, da bo izvolila Lemkeja. Coughlin pravi, da je njegova stranka že zdaj sigurna, da ia 175 poslancev; z nadalj--„o kampanjo pa da se bo to število še znatno pomnožilo.
ČEBELA POVZROČILA NESREČO
Kewanee, 111. — Mala čebela je bila vzrok, da se je pripetila v tukajšnji bližini avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških življenj. Da se o-tepe čebeli,ki je priletela vanj, je voznik nekega truka za trenotek izpustil krmilo; med tem pa je truk krenil v stran in zadel nasproti prihajajoči avto, ki ga je vozil neki Nick Ahr iz Galesbur-ga Ahr je moral biti prepeljan v bolnico z zlomljeno roko in drugimi resnimi poškodbami.
SLOMSEKOVA PROSLAVA
Rojaki iz vseh raznih krajev prihiteli na slavnost.
Lemont, 111. — (Izvirno.) — Proslava Slomšeka, ki se je vršila v nedeljo, dne 5. julija, pri oo. frančiškanih, je izpadla še dovolj po volj no, kljub temu, da se je obetal do sredi popoldneva dež, in kljub temu, da je bilo baš ta dan več drugih raznih lokalnih prireditev. Prihiteli so rojaki iz Chicage, Sheboygana, Milwaukee, La Salle, Jolieta in celo iz Clevelanda. Posebno častno pa je bil zastopan Waukegan.
Dopoldne je bila pri groti Lurške Matere Božje slovesna sv. maša, ki je služil veleč. g. Ruda Potočnik, župnik iz Sheboygana. Slavnostno propoved pa je imel č. g. pater Bernard. Popoldanski program se je vršil z jako pestro slavnostno procesijo od romarske cerkve na grič h groti, kjer so bile litanije in blagoslov z Najsvetejšim. O pomenu proslave dneva iif romanju sploh so govorili: veleč. g. Ruda Potočnik; veleč. g. Rice, župnik iz Lemonta; veleč. g. pater komisar Anzelm Murn; veleč. g. pater Bernard in nazadnje je govoril o škofu Slomšeku veleč, g. Viktor Rogulj, župnik cerkve sv. Trojice v Milwaukee. Vsa slavnost je prav lepo izpadla. -o-
ROOSEVELT OBIŠČE KANADO
Montreal, Que. — Pretekli teden se je objavilo, da bo predsednik Roosevelt prišel na obisk h kanadskemu generalnemu governerju, in sicer 31. julija. Sestanek med njima bo v Quebecu.
SPOPADI
S FAŠISTI
iz Jugoslavije,
KRIŽEM SVETA
—	Jeruzalem, Palestina. — Tukajšnji Arabci so se pričeli bojevati proti Angležem po takozvanem guerila načinu, namreč, da iz zased napadajo angleške čete. Da bi prišlo do skorajšnjega reda v Palestini, ni upanja.
—	Hongkong, Kitajska. — Poročila govore, da je vlada v Nankingu podvzela korake, da se pride do miru in sporazuma z vlado v Kantonu. Med četami obeh vlad že grozila civilna vojna, k0 je Kanton zahteval vojno proti Japonski, Nanking pa se ji je upiral.
— London, Anglija. — Za-kladniški minister je pretekli teden opozoril angleško prebivalstvo, naj se pripravi na velike žrtve, da bo pokrilo stroške za oboroževalni program Anglije.-Računa se namreč, da bo vlada v to svrho porabila okrog treh miljard dolarjev.
-c-
50 ODSTOTKOV AVTOMO-
Francoski fašisti pričeli z de-
m)ofc»|stracijami proti vladi.
— Blum apelira na sodelo-
^anJe _ __Nesreča na Stolu
Pariz, Francija. — Svojo j Jesenice, 15. junija. — V grožnjo, da bodo s silo nasto- petek sta odšla sedmošolec pili proti sedanji radikalni jyiktor Bežek in njegov sošo-vladi, so francoski fašistični jec Ljubljane na Stol nacijonalisti
Težko ponesrečeni turist-sedmošolec Bežek iz Ljubljane, ki se je kotalil do 2000 čevljev po strmini pod Stolom. — Nenavaden dogodek v vojni padlega, ki se je vrnil v domovino. — Smrtna kosa in drugo.
pričeli uresničevati preteklo nedeljo in v šte-
Pre-
nočila sta v Prešernovi koči, od koder sta hotela v soboto
vilu francoskih mest je prišlo ;zjutraj po grebenih na Golico ta dan do krvavih demonstra- ;prj tem je pa Bežku v začet-
Cij in izgredov.
Nemiri so se odigravali v manjšem obsegu že celi dan v soboto in v nedeljo. Do viška pa je prišlo v nedeljo zvečer, ko je kakih 15,000 članov fašistične organizacije Ogr.jene-
Pri tem
ku ture spodrsnilo in zakotalil se je kakih 500 metrov po strmem pobočju ter naposled nezavesten obležal na sneži-šču. Sreča v nesreči je bila, da je priletel na debelo plast snega, kajti če bi na kamenje, bi
ga križa, ki bi se bila imela p0 njem. Nesrečo je javi-
ln
RADIUM JE POGOLTNIL
Los Angeles, Cal. — V tukajšnji okrajni bolnici so koncem preteklega tedna posvečali zdravniki vso svojo pozornost nekemu 57 letnemu Chas. L. Jo-nesu, ki je bil v nevarnost, da se v notranjščini opeče; mož je namreč pogoltnil 30 miligramov radi uma, katerega vrednost se računa na $2000. Do te nezgode je prišlo, ko so hoteli Jonesu zdraviti neko bolezen v ustih z radium. V to svrho so spravili radium v kapsulo iz platine in privezali kapsulo možu v usta. Jones pa je v nervoznosti vrvico pregrizel in kapsulo pogoltnil. Zdravniki so se trudili, da spravijo usodno kapsulo čimpreje skozenj, da preprečijo notranje j kar se opekline.	čuna nič
BILOV O.K.
Chicago, 111. — Sedanje Uradno pregledovanje avtomobilov, ki je ukazano po novi mestni odredbi, katera je stopila v veljavo s 1. julijem, kaže, kako je bila ta odredba potrebna. Pri inšpekciji se namreč ugotavlja, da je skoraj 50 odstotkov vseh avtomobilov na ta ali drug način pomanjkljivih glede varnosti. Tako je od 30,000 avtomobilov, ki jih ;je bilo pregledanih do petka večera, bilo "potrienih" kot popolnoma varnih le 16,000. 14,000 bo moralo priti k ponovnemu pregledu tekom desetih dni. Po omenjeni odredbi bo mora) biti vsak avto pregledan vsakih šest mesecev, za avtom"»bilistom "ie ra-
razpjustiti po ukazu vlade, prikorakalo pred grob Neznanega vojaka. Sledil je ljut spopad s policijo, v katerem je bilo ranjenih 60 civilistov in 31 policistov.
Do spopadov med radikalci fašisti pa je prišlo tudi v Več drugih mestih. Min. predsednik Blum se je čutil pri-moranega, da je napravil apel na nacionaliste, češ, naj se ozirajo na grozeči položaj, v katerem se nahaja Evropa, in naj sodelujejo z vlado ter ji pomagajo, da bo lahko vršila posredovalko za evropski mir.
RUMUNCI HOČEJO KRALJICO NAZAJ
Bukarešta, Rumunija. — Ponovno gibanje, in sicer od treh strani, se je pričelo, da se napravi red na rumunskem kraljevem dvoru, namreč, da se spravi z njega kraljeva ljubimka, Magda Lupescu, in se pripravi pot za povratek ločeni ženi kralja Karla, princesinji Heleni. Ena skupin, ki delujejo na to, je dijaška zveza, druga je tako-zvana stranka železne garde, tretja pa je neka organizacija pod imenom "vse za domovino", v kateri je včlanjenih več pripadnikov iz prvih dveh skupin. — Kljub močni opoziciji je ostal Magdin vpliv na kralja doslej nezmanjšan.
dolga leta kot dninar, delavec in pozneje kot hotelski sluga. Šele po 20 letih se mu je posrečilo dobiti dovoljenje za vrnitev v domovino.
-o-
Pod Gorjanci
Novo mesto, 13. junija. — Na Slovenskem menda še niso razstavljali češenj, zato se je namenila novomeška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva da priredi v nedeljo 21. junija v Brusnicah razstavo res lepih češnjevih nasadov, ko so polni dozorelih češenj. Ti nasadi so v Gorenjem Suhadolu pri najbolj znanih sadjarjih Luzarju }n Padaršiču. Tja se odpelje komisija iz Brusnic, kjer dozorevajo najodličnejše dolenjske češnje.
-o-
la oskrbnica Prešernove koče, ki je pohitela do graničarske koče, od koder so pozvali tele-fonično reševalce na Jesenicah na pomooč. Med že omenjenimi reševalci sta bila tudi jurist Jože Novak in neki njegov tovariš, ki sta tudi pomagala pri iskanju in reševanju. Bežka so najprej prenesli v Žirovnico, nato pa na Podbrezje, kjer je njegova mati na počitnicah, .kateremu je ogenj Fant se je hudo potolkel po hišo, hlev, kolarnico rokah in nogah, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje.
Škoda po požaru
Petintrideset tisoč dinarjev škode trpi posestnik Ignacij Vodušek iz Loke pri Framu,
vpepelil in skedenj. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. -o-
Mrtvi se vračajo
Radeče, 9. junija. — Večkrat se pripeti, da se v vojni pogrešani, ozir. v vojni padli in pozneje mrtvim proglašeni, vrnejo zdravi v svojo domovi-
Smrtna kosa
Pri Devici Mariji v Polju je umrl Anton Hladnik, trgovec in gostilničar, kapetan I. razr. v rezervi. — V Oslavju pri Gorici je umrla Marija Figel,
no. Enak slučaj je preteklo so- katero je zadela srčna kap.
Pokojna je bila soproga Antona Figel, daleč znanega veleposestnika v Oslavju. Stara je bila 81 let.
LETALO S. HINDENBURGOVIM IMENOM
FANTA" SE SPOPRIJELA NA CESTI
Belle Fuorche, S. D.	Na
globo $5 ie bil obsojen pred sodiščem neki John Hoover, ki se je moral zagovarjati zaradi pretepi na cesti. Mladeniču je zavrela kri saj je star samo 74 let, in tako se je spravil nad nekega svojega znanca, 77 letnega Joe Novotnya. Ta pa menda ni bil ravno razpoložen za spopad in zato ie svojega napadalca ovadil.
--o-
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
kakor je zahteval v svoji resoluciji cesar Selassie, marveč samo z dvigom rok. Toliko je bilo delegate sram, da niso hoteli, da bi imena držav prišla v zapisnik sramote.
boto doživela tudi družina Strahova iz Čimernega pri Radečah. O sinu in bratu, ki je padel v vojni dne 10. 4. 1917, kakor je uradno dokazano, ni bilo v družini Strahovi nobenega pogovora več, ker se je že zdavnaj molilo za njegovo dušo. Njegovo ime je vklesano v spomeniku padlim vojakom v Svibnem. Nad 20 let je že, odkar se je poslovil od domačih in odšel v vojno, odkoder se vhi več vrnil. Toda preteklo soboto je obiskal družino Stra- j	--o-
hovih neznan tujec, lepo oble- i Toča na Hrvatskem čen. Vsa soseska se je za tuj-1 Kakor poročajo iz Viroviti-cem ozirala in ga motrila od ce, je vladalo v nedeljo 7. ju nog do glaVe. Mož se jim je
Biserna poroka
Biserno poroko sta pred kratkim obhajala Jože Zni-deršič in njegova žena Terezija. Oba sta doma na Gerncu, občina Zakot pri Brežicah. Jože je kljub svoji starosti, 85 jih ima, še vedno krepak in tudi bere še brez očal.
Da so Nemci počastili spomin Hindenburga s tem, da so dali velikemu zrakoplovu njegovo ime, je znano. Ponovno pa so izkazali čast svojemu bivšemu predsedniku s tem, da so imenovali po njem tudi največji aeroplan, ki ga ima Nemčija. Na gornji sliki se vidi ta orjaški aeroplan.
videl znan, a ga vendar niso poznali. Iz hiše Strahovih se je naenkrat zaslišalo glasno vpitje in jok. Sin in brat Jože se je vrnil od mrtvih. Nobeden ni mogel verjeti, da bi v vojni padel sin bil res živ in da bi se res živ vrnil. Srečni Jože, ki je spoznal v sivem starčku' svojega očeta in v sključeni mamici svojo ljubljeno mater, se je od veselja razjokal. Ko se je pomiril, jim je le stežka dokazal, da je res njihov vojno pogrešani sin Jožef. Z bliskovito naglico se je razširila po vsej soseski in fari novica, da se je Strahov Jože vrnil domov in "nobel.'
Strah Jože, rojen 18. 1. 1898, je bil leta 1916 poklican k vojakom. Po preteku enega fa in gostilna ter mesarija Mi-
mja nad vso Podravino silno ne,urje, kakoršnega že najmanj deset let ne pomnijo. Med neurjem je začela padati tudi toča in sicer tako gosta, da je kmalu pokrila tla za skoro četrt metra na debelo in jo je bilo še drugi dan vse polno po tleh. Uničila je vse, kar se je dalo uničiti.
-o-
Nenadna povodenj Nenadna povodenj je v ponedeljek 8. junija zajela Slovensko Bistrico. Kar na hitro so se zbrali črni oblaki, iz katerih se je vlilo, kot bi izlival iz škafa. Po bregu sv. Jožefa je divjal hudournik in vdrl v spodnje prostore hiš na Kralja Petra trgu. Pri tem sta najbolj trpeli veletrgovina Maksa Saf-
leta je bil v Italiji vjet, od koder je pozneje pobegnil , v Nemčijo, kjer je preživel vsa
he Rasteigerja. Voda je udrla v spodnje prostore in povzročila v skladiščih veliko škodo.
rD8?aS5 D
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 7. julija 1936
i tfcvi najstarejši slovenski list v Ameriki. ,
L**** Ustanovljen let« JWX,
Izhaja vsak dan razon nedelj, pone-Rel^ov in dnevov po s>rusni)db.
Izdaja in tiska:
pDlNOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprava i |849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerik
Established 1801.
Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published byl EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office j
Telefon: CANAL 5544
Naročnin? i
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za čelo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado ia Evropo:
Za celo leto _...-$6.00
Za pol leta---- 3.00
Za četrt leta__.__1.75
Posamezna številka -----3c
Phone: CANAL 5544
Subscription)
_$5.00 . 2.50 - 1.50
For one year --
For half a year___
For three months -
Chicago, Canada and Europe:
For one year __$6.00
For half a year ______—____ 3.00
For three months _____- 1-75
Single copy --■— 3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_ _______ ___
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
Brez naslova
O priliki otvoritve svetovne razstave katoliškega tiska je naslovil sv. oče važne besede vsemu svetu in med drugim spregovoril to:
"Prva, največja in najbolj splošna nevarnost je gotovo komunizem v vseh svojih oblikah in stopnjah. Ta ves grozi in odkrito napada ali pa prikrito zalezuje dostojanstvo posameznika, svetost družine, red in varnost človeškega sožitja, predvsem pa vero; povzpne se celo do odkritega in organiziranega zanikavarija in napadanja Boga. najbolj izrazito pa napada katoliško vero in katoliško cerkev. Njegov načrt moremo že lahko spoznavati iz v posameznih krajih že izvajanih ali poizkušenih slučajev (Rusija, Mehika, Španija, Urugvaj, Brazilija). Danes grozi njegova nevarnost vsemu svetu in je v nekaterih krajih že naredil velikansko škodo. Sv. oče ne bo nehal opozarjati na nevarnost, ki jo mnogi prezrejo ali ne vidijo njene resnosti ...
Na grozno rjovenje brezbožnežev odgovarja naša razstava z zaupno, prisrčno prošnjo iz bogoslužja teh dni: Ostani z nami, Gospod! Strašen večer, ki, kakor se zdi, naznanja še strašnejšo noč, je padel na ves svet'. Ostani z nami in tudi v temi nam bo svetila in nas vodila tvoja luč!"
Notranji minister Jugoslavije dr. Korošec je te dni podal pregled zunanje in notranje politike Jugoslavije in dejal med drugim: Jugoslaviji ni napredovanje komunizma v Franciji nikak vzor, ker Jugoslavija odklanja politično ali gospodarsko diktaturo. Z Italijo želi Jugoslavija dobrih in korektnih odnošajev. Avstrija se brani pred veliko Nemčijo. Na drugi strani pa koroškim Slovencem obljublja manjšinske pravice, a jih še ni dala. Notranja vprašanja Jugoslavije moremo reševati le v miru, strplji-vosti in zaupanju, ne pa v dimu smodnika. Naše zdravilo je zdrava demokracija, ne pa nasilen fašizem ali komunizem. Tudi opozicija mora poznati meje, ki jih ne sme nihče prekoračiti. Kdor jih prekorači, greši proti časti drugih in proti ugledu oblasti in države. Pametne besede — pametnega državnika!
Stalin je prišel končno do prepričanja, da vse kvase-nje komunistov in socialistov o idealni komunistični državi, kjer naj bi bili vsi gospodarji, vsi lastniki, pa tudi vsi delavci, je bunk, ki se ne da izpeljati po programu. Zdaj bo preuredil sovjetsko vlado čisto po demokratskem duhu ' zapadnih držav, ker s komunističnim načinom baje ne gre več. Je pač tako, da je življenje tako silno, da kljubuje vsem naravnim papirnatim programom, tako pravijo in to velja tudi za Rusijo. Mladino so učili nedavno še revolu-cionarstva, danes že so jim prepovedali vsako politično udejstvovanje. "Krepijo naj duha in telo," so dejali sov-jeti svojim mladcem. Tudi z enakostjo državljanov ni šlo. Danes se zaslužek ruskih delavcev že stopnjuje, najboljšim delavcem delijo celo posebna odlikovanja. Težka industrija ne dobi več podpor iz državne blagajne, od države narekovane cene ne držijo več, gospodarstvo dobiva svobodne roke. Poseben položaj ima vojaštvo, ki se le malo razlikuje od vojaščine v meščanskih državah. Sovje-ti nameravajo baje omiliti celo svojo brezbožno propagando. Vsaka reč res, le en čas trpi!
Pred dobrimi tremi leti je bil list "Amerikanski Slovenec" edini slovenski list v Ameriki, ki je upal povedati javnosti, da to, kar so takrat v Jugoslaviji počenjali takozva-ni jugofašisti (orjunaši), ki so jih vodili liberalci in jugoslovanski frahiazoni, ni na mestu in da je tako postopanje krivično zlasti za katoliško Slovenijo, ki je nad 90% katoliška dežela. List je zato trpel posledice. Liberalna vlada v starem kraju je tedaj list prepovedala in list je imel vsled tega veliko gmotno škodo. Nad 500 naročnikov je list imel tedaj v Jugoslaviji. Toda principi do pravičnosti so bili pri nas vedno nad gmotno koristjo v načelnih zadevah. Nekateri listi, ki se vsake kvatre prelevijo in pišejo tako kakor kaže, so tedaj nas obsojali. Pisali so celo in odobravali, da je prav, da je tedanja beograjska orjunaška vlada poslala v internacijo modrega in prevdarnega. jugoslovanskega državnika Dr. Antona Korošca, ki je po pravici vred s Dr. Krekom oče Jugoslavije. Danes vlada v' Jugoslaviji Dr. Korošec kot notranji minister in razen par prask na Hrvatskem, ki so se dogodili po krivdi hujskačev, vlada po vsej lepi Jugoslaviji vzornejši red, kakor kje drugje po svetu. V Jugoslaviji imajo danes več demokracije, kakor koli drugje in to po zaslugi pametnega in preudarnega državnika ministra Dr. Korošca.
RAZNOTEROSTI

MR. GRDINA POROČA
Cleveland, O.
Gospod urednik, videl sem notico v našem A. S., da je dolžan vsak katoliški naročnik prispevati za malo poročilo tedensko. Za naselbino kakoršna je naša v Clfevelandu, je pa kar že pod vsako kritiko da se ne zavedamo ki nas je kakor nič koliko, saj se vedno kosamo z belo Ljubljano toliko nas je, to je pa ravno vzrok, ker vsak meni in misli, da je že kdo drugi sporočil, tako ne sporoča nikdo in čas beži naprej z raznimi dogodki, o katerih bi se pa moralo poročati. V tem mi očita vest, da smo nemarni. Obljubljam Vam, da se poboljšamo in da se oglasimo večkrat. Za danes g. urednik naj velja par vrstic o dogodku zadnje nedelje, namreč o 25. letnemu jubileju nam naši sredi priljubljenega Monsignorja Rt. Rev. G. M. Do-mladoveca. On je sicer župnik hrvaške župnije, toda, smo tako tesno pomešani med seboj in pohajamo v cerkev sem in tje. In še radi tega, ker je omenjeni slavljenec tudi med nami tako priljubljen, se ga moremo v našem katoliškem dnevniku tudi javno spomniti.
Farani so mu v namen 25. letnice priredili velik banket v enem večjih hotelov v mestu, kjer se je banketa udeležili tudi mestni župan Burton, pomožni škof McFadden ter številno duhovnikov in lajikov. Nad 25 govornikov je čestitalo slavjjencu in banket se je vršil na zelo krat-kočasen način, vsem v zadovoljstvo.
Dopoldan se je vršila v cerkev sv. Pavla krasna povorka, ob veliki udeležbi občinstva in lepo urejenimi vrstami mladinskih društev in belo oblečenih deklic s cvetjem v rokah. Polna cerkev ljudi je pričala, da so katoliški Hrvati tudi v Ameriki ostali veri in duhovnikom zvesto naklonjeni. C. g. slavljencu, kakor tudi fSranom, ob tej priliki čestitamo. Le tako zavedno na-I prej!
Še o več drugih zanimivih dogodkih, ki se to leto porajajo tu v Clevelandu, kakor je tudi Jezerska razstava, Vam bom v kratkem sporočil bolj obširno, pred par leti ste imeli v Chicagi tako stvar in smo morali mi prihajati k vam. Toda, to leto bo pa drugače. Mi vas vabimo da pridete k nam v Clevveland, da vidite kaj zamoremo mi tukaj zanimivega pripraviti. O tem v kratkem kaj več.
Anton Grdina
--o--
PISMO IZ KANADE
Hamilton, Ontario.
Prilagam tu zraven $8,00 da si poravnam stari dolg in si naročim list še za naprej.
Zadnje čase nisem en čas dobival "Am. Slovenca", šel sem namreč lansko leto v stari kraj in sem tamkaj ostal do letos in sem se zadnji mesec vrnil nazaj v Kanado.
Tu v Kanadi je mnogo Slovencev in Hrvatov, v Hamiltonu v Toronto in. v Montrealu. A vsa ta mesta so brez slovenskega duhovnika. .Jaz spadam v poljsko župnjo in sem vsako nedeljo pri maši. Seveda je pa mnogo takih, ki poljskega jezika ne razumejo, pa se ne dajo potem spraviti v cerkev. Je veliko takih, ki morda že po 8 in 10 let niso bili pri sv. spovedi. Zato je zelo potrebno, da bi te kraje obiskal kak slovenski ali hrvatski misijonar. V ta namen bi bil pripravljen jaz sa,m dati 25 dolarjev. Morda bi ?e tudi taki dobili nazaj, ki za cerkev ne marajo in ne za duhovnike. Ali če bi nas obiskal dober misijonar bi se le kateri nazaj pridobil.
Pozdrav!	Joe Vinčec,
t	188-Simcoe Str.
Opom. /uredništva: Glede slovenskega duhovnika, ki želite, da bi Vas obiskal se blagovolite obrniti na Slov. oo. Frančiškane, Box 608, Lemont, 111., ali pa ha Duhovnega vodja KSKJ. proč. g. Johna Plevnika, 810 North Chicago Str., Joliet, Illinois.
METULJI PODOBNI SUHIM LISTOM
1 Med prirodoslovci se je že čisto vdomačila navada, da vidijo prilagajanja živalstva k okolici tudi tam, kjer je samo naključje in manjka pojavu temeljni razlog: varstvo pred opasnostjo ali kritje pred plenom. Vzhodnoin-dijski metulj vrste Kalima je znamenit po tem, da so njegova krila na spodnji strani popolnoma enaka suhemu listu. Površni opazovalci so zato brž zaključili, da secla metuljček na suhe veje med suhe liste in je zato popolnoma varen pred sovražniki. V nekaterih zbirkah je kalima res postavljena med suho listje in treba je ostrega očesa ter precejšnjega daru opazovanja, da: človek razloči metulja od suhega lista. Vendar pa je vse to falzi-fikat, kajti angleški prirodoslo-vec E. F. Green, ki je podrobno opazoval kalimo v prirodi, poroča, da v tem primeru ne gre za nikako zaščitno prilagajanje. Metulj namreč nikoli ne seda na suhe vejice in med suho listje, marveč redno na deblo. Pri tem pa sfe ne zaveda zaščitne prednosti svojih kril, ker jih prav često odpira in zapira ter vzbuja pozornost s prelepo sijajno modrino zgornjih strani svojih kril. Živalca postopa tedaj zelo nesmotreno in naravnost izziva svoje zasledovalce. Gorečnost u-čenjakov pa je tudi ta pojav strpala pod zakon o smotrenosti pri-rode, in s tem zakrivila netoč-not, nad katero se razburjajo nekateri poznavalci indijskih metuljev.
VOHUNSTVO S POŠTNIMI s ZNAMKAMI
Med svetovno vojno je bila Švica središče vohunske službe, ki so v nji zelo važno vlogo igrale tudi poštne znamke. Švica je bila prej znana kot sedež mednarodne trgovine z znamkami in zato tudi ni bilo nič čudnega, da je med vojno naraščalo v nji število trgovcev z znamkami, in sicer raznih narodov. Za to trgovino niso potrebni veliki trgovski lokali, niti skladišča, in ker gre to blago v promet večinoma po pošti, ni vzbudilo nobenega suma, ko so trgovci s poštnimi znamkami dopisovali na vse strani s svojimi odjemalci. In vendar je tičalo za to na videz nedolžno trgovino premeteno vohunstvo.
S pomočjo znamk, nalepljenih na posebne pole ali v zvezke, so pošiljali vohuni po svetu važna poročila, bodisi na ta način, da so znamke nalepljali po določenih barvah, ali pa razporejali po vrednosti odnosno po začetnih črkah dotičnih držav itd. Da bi jim ne prišli na sled, so si pomagali še s tajnimi šiframi, dogovorjenimi besedami in raznimi drugimi pripomočki. Edini način razkrinkati vohuna, delujočega s pomočjo poštnih znamk, je bil, zasačiti ga neposredno pri zbiranju važnih vesti. Nasprotno je bilo pa skoraj izključeno do-Jkazati mu pošiljanje vesti dru-jgim vohunom. V Ameriki so j kmalu spoznali nevarnost od te ■strani in zato so bili med voino
trgovci s poštnimi znamkami pod najstrožjo kontrolo.
-o-
EKSLIBRISI IZ USNJA Ekslibrisi so nastali v drugi polovici 15. stoletja in so bili v veliki modi spet ob koncu prejšnjega stoletja. Danes veljajo že za nekaj prilično zastarelega, a še vedno je mnogo ljudi, ki sicer ne dajejo pobud za ustvarjanje novih knjižniških znakov te vrste, pač pa zbirajo stare. Ta nedolžna manija ima svojo upravičenost, saj nahajamo med temi znaki premnogo takšnih, ki imajo svojo umetniško vrednost. Do-čim so se knjigoljubi spočetka zadovoljli s tem, da so opremljali svoje knjige s svojim podpisom ali s kakšnim, večinoma latinskim izrekom, so si dajali v dobi eksilibrisov izdelati kakšno radiranko ali litografijo, ki so jo prilepljali v enakih izvodih v svoje knjige ali pa jo vezali vanje. Te risbe so bile izdelane seveda po okusu svojega naročite-Ija in so vsebovale čestokrat samo družinski grb, večinoma pa so izražale simbolično ali naturalistično bibliofilovo naziranje. Ni se manjkalo med njihi pravih miniaturnih umetnin. Zbiralci takšnih umetnin, pa bodo morali sedaj v svojo žalost zvedeti, da so si angleški knjigovezi izmislili reliefne usnjene vinje-te, ki bodo opremljali z njimi dragoceno vezane knjige. Če si bo pridobila moda takšnih eks-librisov tla, tedaj bo pač konec lepih časopisov, ko so zbirali bolj ali manj dragocene risbice, jih dobivali in si izmenjavali prilično poceni. V bodoče bi morali namreč drage knjige kvariti ali pa hraniti cel izvod, kar bo naravno dosti dražje.
•-o-
JUNAŠKI ŽUPAN Mestni mlin v Kehlheimu na Bavarskem je velikodušno sporočil dobrodelni kuhinji da ji poklanja vrečo moke,* toda samo pod pogojem, da pride po njo osebno župan, ki jo bo nesel na lastnih ramenih v kuhinjo. Čeprav je bila zahteva zelo poniževalna, se je župan dr. Sommer ojunačil, naložil moko na rame in jo nesel v dobrodelno kuhinjo. Meščani so se zaradi smešnih pogojev, ki jih je stavil mlin dobrodelni kuhinji, močno zgražali.
-o--
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
med Slovenci po Ameriki
Obisk
Naš prijatelj in dolgoletni naročnik Mr. Math Bajuk iz Ottawa, Illinois, nas je obiskal zadnji teden. Prišel je po raznih o-pravkih v Chicago in med tem obiskal tudi naše uredništvo. — Hvala za obisk!
I	Vlak ga je ubil
Cleveland, O. — Ko se je pred kratkim nekega dne Michael Hr-kalovich vračal od kosila na delo, bil je zaposlen kot barvar, ga je po nesreči zadel vlak Nickel Plate železnice in ga na mestu ubil. Deset železniških voz je vozilo preko njega. Star je bil 46 let in je bil doma iz Like na Hrvatskem.
Nezgoda na obisku
Milwaukee, Wis. — V Hib-bing, Minnesoto je odšla od tukaj na obisk soproga rojaka John Šarca, k svoji sestri, pa jo je tam doletela neprijetna nezgoda, pri kateri si je poškodovala nogo in se je morala vrniti domov.
|	V bolnišnici
Cleveland, O. — Tukaj poznana in spoštovana družina Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, je morala poslati v bolnišnico ker dva sina in sicer Hermana in Ernesta. Eden se je moral podvreči operaciji na slepiču, drugi operaciji na nogi.
__I
V večnost so odšli
—	V Springfieldu, 111., je umrl John Langus. v starosti 78 let. Pokojni zapušča dva nečaka in nečakinjo v Springfieldu1, nečakinjo v Montani in sestro ter nekaj sorodnikov v Nemčiji.
—	V San Francisco, Calif., je umrl Frank Kraljic, v starosti 40 let. Dcma ie bil iz Iške uoke pri Igu. Zapušča brata v starem kraju.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naše rojake naročnike po zapadni Pennsylvaniji obveščamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik za Pennsylvanijo in vzhodno Ohio Mr. Michael Tomšič, iz loustona, Penna., ki je po-blaščen sprejemati za list 'Amer. Slovenec" naročnino, oglase, prodajati knjige naše knjigarne in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo pri plemenitem delu za razširjeva-ije katoliškega tiska.
Uprava "Amer. Slovenca."
DENARNE POŠ1UATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bilo cene:
Dinarji:
Za $ 2.75............ 100 Din
Za $ 5.15............ 200 Din
Za $ 7.25............ 300 Din
Za $ 9.65............ 400 Din
Za $11.75........... 500 Din
Za $23.50............1000 Din
Lire:
Za $ 4.80................ 50 lir
Za $ 9.25................100 lir
Za $44.00................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za	$ 5.00	t>ofiljite....$ 5.75
Za	$10.00	pošljite.___$10.85
Za	$15.00	pošljite-..$ 16.00
Za	$25.00	pošljite....$26.10
Za	$40.00 pošljite....$41.25
Za	$50.00	pošljite....$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JEP.ICH
(V pisarni Ani. Slovcnca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Na otoku Dickson v Jenisejskem zalivu na skrajnem severu izhaja list, ki mu ni para na svetu. Ker časopisnih izvodov na otoku ni mogoče razpošiljati, je lastnik lista nabavil radio-oddajno postajo ter preskrbel naročnikom sprejemne aparate. Točno ob eni opoldne izide list, ki ga govori urednik v radio. Priifaša politične novice, poučne in zabavne prispevke. Podrobno se zanimivi list bavi ? vremenskimi poročili, ki so za tampšnje kraje velike važnosti. Uredniško in upravniško delo je seve ka j prijetno, ker za Kst ui treba ne papirja, ne stavcev in tudi ne tiskarne. Zadostuje mož, ki ie urednik in hkrati napovedovalec v radiu. Število naročnikov je baje precej visoko. Cesto pa se urednik pritožuje nad onimi naročniki, Ki ga sicer pridno poslušajo, a ne plačajo. — Tega križa torej tudi naš severni "kolega" ni rešen!
OGLAS
• %
v "Amer. Slovencu" privede na društvene prireditve večjo udeležbo. Zato o b j a vite svoj oglas v
"Amer. Slovencu" !
TARZAN IN OGNJENI BQGOVI
(64)
(Metropolitan Newspaper Servicfe/ Napisal: Edgar Rice Burroughs
Silno se je morala Lady Beth premagovati, da ni na ves glas* ugovarjala proti temu neusmiljenemu mučenju nedolžne žrtve. Krčevito je stiskala ustnice, ko je slišala dekličin jok in stok, ko so jo potapljali v vodo in jo zopet vlekli iz nje. Tedaj je svečenik Niar-chus naenkrat z močnim glasom nekaj zapel.
"V slavo in zadoščenje Baalu in njegovemu sinu Iskandru," je pel Niar-chus. To je bilo mladeničefn znamenje, da so mrežo z deklico visoko dvignili, nato pa ■ naglo spustili, da je z viška kot kamen padla v vodo. Slišal se je snmo velik pljusk vode in deklice ni bilo več videti. Lady Beth je glasno zastokala.
Po nekoliko trenutkih popolne tihotc je Niarchus spregovoril mladeničem, ki so izvrševali ta obred nekaj besed in ti so "začeli mrežo z deklico polagoma vleči iz vode. Samo nekoliko so jo potegnili iz vode, nato jo zopet in zopet potopili. To so večkrat ponovili na povelje svojega svečenika Niarchusa.
Lady Beth videč kako mučijo nedolžnega dekleta, se ni mogla več vzdržati, da ni glasno protestirala proti temu nečloveškemu početju. "Zapovej naj jo takoj denejo zopet na breg predno utone!" je zapovedljivo rekla proti Niar-chusu. Ta se je pa obrnil k njej in jo tako ostro pogledal, da je skoro zatrepetala.
Torek, 7. julija 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8.
JS.
KLASJE IN PABER&I z evangellfske njive
P. Aleksander Urankar.
V ZADNJIH TRENOTKIH
DRUGA NEDELJA V JULIJU
"Smilf se mi množica." Kri- čer se mu je zahvalila za dobro-
stusu se smilijo gladujoči tisoči poslušavcev. Zopet je pokazal Odrešenik, da je imel srce tudi za zemske potrebe svojih nasle-dovavcev. —
Nič se torej "ne bati, kakor da Bog človeku, ki za dušo skrbi, ne bo dal zemskih dobrot, ki so mu za telo potrebne. Današnji evangelij naj nam zbudi vero v previdnost božjo. Kristus je isti danes, kakor je bil pred tisočimi leti.
Lep zgled te vere so nam bili naši starši. Z vero v previdnost božjo so hodili skozi /ivljenje in so bili srečni. Življenje jim 'je bilo grenko, toda z veseljem so mu šli naproti, tudi bridki smrti
te. Molila je.Te družine? O tudi one molijo, toda ne molijo vsemogočnega Boga, temveč sebe. Pravo, katoliško družino kliče zvon k molitvi, tem družinam je tovarniški zvon vse, tovarniška sirena. "Zvon cerkve. Ha. Kliče družine k molitvi, temu prosta-škemu znamenju vseh prodanih duš, prodanih veri in cerkvi. Ce bi molil, bi priznaval, da sem pristaš Kristusov, to se pravi, priznaval bi sleparijo duhovnikov in cerkve. Katoliške družine molijo. S tem kažejo, da nimajo glave na pravem kraju. Slepi so, gluhi so, hromi so, mutasti, dasi imajo odprte oči in čute, dasi imajo zdrave ude. Tovarniški
so šli z veseljem naproti in sod- zvon, ta pa kliče na delo, na
niku v večnosti. Zato, ker so bili verni, so imeli srečo. A skrbeli so s tako vnemo, da je duša dobila svoje, pa v tej veliki skrbi telo ni prav nič trpelo.
Tu preko morja živimo sinovi in hčere slovenskih mater in slovenskih očetov. Tako se je zgodilo, da smo šli po svetu, s trebuhom za kruhom. (Eni so šli v bližno Evropo, na Vestfalsko, v Porurje, drugi so šli v Avstralijo, tretji smo prišli sem preko atlantskega morja v Ameriko.
Zvesti smo ostali pri delu. Delavci smo še danes, kakor smo se delavci rodili. Tudi nam so čela razorana od težav, tudi nam so roke razpokane od žuljev, tudi nam čepita v telesu skrb in delo, delo nam vklanja telo v gube. Kako je pa kaj z nami z ozirom na večnost. Kako je kaj z našimi družinami, ali so zveste po-snemovavke onih starih vzornih slovenskih družin.
Odgovoriti si bomo morali tole:
Mnoge družne so ohranile materin zgled, mnoge družine so ostale zveste krvi naših očetov, očetova beseda jim je kakor an-gclj varuh. Mnoge družine pa so vrgle verni spomin slovenskih katoliških družin iz srca. Te družine poznajo samo eno pot, pot v delavnico, pot v pisarno, v tovarno, pot do dolarja, do kruha. Prava krščanska slovenska družina se je zjutraj križala, čez dan se je spomnila Boga, zve-
Mussoliniju je pisal...
V Grazu v Avstriji živi znani bogoslovec in učenjak dr. J. Ude, ki je hud nasprotnik političnega katolicizma in menda tudi fašizma, kakor se da sklepati po tem, kar ga je nedavno doletelo. Pred nekaj meseci je namreč dr. Ude naslovil na it. min. predsednika Mussolinija odprto pismo, v katerem je na naj ostrejši način obsodil italijanski ' napad na Abesinijo. Mussolini se je čutil Užaljenega radi tega pisma in je zahteval od avstrijskih oblasti, da Ude-ja kaznujejo.. In res je te dni policijsko ravna-učenjaka na
Sv. Duh pri Materijah postane .državljana Antona Waustatte-Spirito Santo. Sv. Trojica in lna, ki je brez potnega lista Sv. Margareta v postojnskem j prišel preko meje. okraju Santa Trinita in Santa
Margareta. Istotako bodo po- Zaradi bega čez mejo je bi.
stale Šmarje Santa Maria itd. .	„ ,	,. „.
la v Cerknem aretirana 64
letna Marija Obiclova, ki je bila pred kratkim v Idriji obsojena na 3 mesece in 15 dni zapora. Prepeljali so jo v idrijske zapore. V Novakih so aretirali 41 letnega kovača Hermana Kučita iz Krmina, ko je baš nameraval čez me-o. Iz enakega razloga sta bila pripravljena goriškemu sodišču 20 letni krojač Edvard Hvalič iz Dornberga in 27 let-
ni France Fomazari iz Stare gore.
— Radi tajne
'je bil v Krminu
žganjekuhe
aretiran 50
Gornja slika ni vzeta morebiti iz kake drame, predstavljene na odru, več kaže resnični dogodek, ko je ti pred smrtjo stal pod vislicami v McAlester, teljstvo obsodilo Okla., Arthur Gooch, obsojen na smrt vsled ugrabitve. Ta mož je bil prvi, kilj.000 Šilingov globe ill lia poje bil obsojen po takozvanem Lindberghovem zakonu.
letni Franc Bevčič. Toda pri hišni preiskavi se mu je posrečilo skočiti skozi okno in v samem spodnjem oblačilu uiti.
—	Na Reki sta bili zgrajeni
dve torpedovki po 650 ton in sicer "Sirio" ter "Perseo." Obe dosegata hitrost po 33 milj na uro.
*
—	Radi tajnega prehoda
meje je bila obsojena 64 letna Marija Obid, z Orehka na 3 mesece in 15 dni zapora.
\ TO IN ONO IZ DOMOVINE \
i	-I
Nova elektrarna	|je zadela kap 66 letno Ano
cele strani in celo posebne iz- joddajati v silose ali druga daje. Pozneje so smeli objav- iskladišča ali pa ga celo sami
ljati samo imena obsojencev, vrsto deliktov in višino kazni. V najnovejšem času pa poročajo samo na kratko, da se je vršil proces proti zločincem iz te ali one pokrajine, ne da bi se navajala imena, prestopki in kazni, ali pa ce proces sploh popolnoma zamolči.
Pri vseh procesih, ki so se Vršili, do konca 1935 pred posebnim tribunalom, v kolikor so bili sploh objavljeni.podatki, je bilo obsojenih 2.907 oseb, med temi pa je bilo preko 150 Slovencev in Hrvatov (vštetih t,udi slovenskih in hrvatskih komunistov.) Dočim znaša število jugoslovanskega prebivalstva proti celotnemu prebivalstvu Italije 1,5%, znaša število jugoslovanskih obsojencev več kakor 5 % vseh obsojencev. Razmerje je za jugoslovansko prebivalstvo še bolj neugodno, ako upoštevamo višino kazni.
Dočim je namreč bilo vseh obsojencev kaznovanih na vkupno 16.917 let, znaša kazen za 150 jugoslovanskih obsojencev preko 1.600 let ali okroglo 9%. Od devetih oseb, ki so bile doslej od posebnega tribunala obsojene na smrt, jih je bilo pet, torej več kakor polovica, jugoslovanske narodnosti. Končno ne smemo pozabiti, da je sam Mussolini podaljšanje poslovne dobe posebnega tribunala leta 1931
delo za dvajseto stoletje. Tovar niška sirena je znamenje kulture in prosvete, znamenje one dobe, ki so ji milje in milje kakor en sam korak, ki so ji daljne dežele, morja, vse širjave in daljave kakor sosedov vrt. In še je tovarnška sirena znamenje one dobe, ki je polna kruha, polna mesa, polna vina in vode. Samo na skalo potrkaj, pa ti priteče..." Pravijo. —	»
Take so premnoge naše družine danes, tukaj v Ameriki. Delavci smo vsi, toda naše delo nam ni nič prav blagoslovljeno. Tem družinam je uspeh prvo, denar prvo, korist prvo, zatem pa ni ničesar drugega več. Bog je pri njih le še v toliko, v kolikor je v zvezi s spominom na dom, na Slovenijo in na verne starše, pa še ti spomini so povečini pomilovanja polni, češ ti uboga Slovenija laži udinjena, ti ubogi
starši, sužnji božji--
Ali more biti v takih družinah milost božja, ali moremo pričakovati, da bodo delali z uspehom? O, komur je tovarna kapelica in cerkev, ta ne bo našel tolažbe v svojih težavah. Naj mu jo tovarna da, če mu je more. Komur je delo več, od službe božje, ta ne bo našel blagoslova. Komur je električna svetilka v tovarni vse, rdeča lučka pred tabernakljem pa ničla, ne bo našel sreče. Kdor se s krampom križa, s pikom in lopato, ta naj pričakuje, da ga
bo Bog tudi s krampom in piko- uteme°ljevaf "baš s posebnim nom nagradil.	I0,zir0m na prmke med Ju{?0_
Na Pohorju je pension Lob-jZupančič. vračilo stroškov v znesku 100 niča, na Smolniku zgradil šilingov. Ker je bila dr. Ude-ju elektrarno, ki je ena dosedaj
hraniti, prodajali pa ga bodo pokrajinski odbori posebnega državnega zavoda za žitni monopol, v katerem bodo zastopniki režima in kmetijskih organizacij. Pridelovalcem bodo njih žito plačevali deloma v obrokih. Cena čitu je določena na 108 odnosno 123 lir za stot. Vse stroške za organizacijo, 'zavarovanje in ohranjevanje žita bodo zaračunali pridelovalcem.
Lani je bila cena prvotno določana na 115 lir za stot dobrega žita. Pozneje so ljudje prejeli še po 15 lir za vsak stot. Letos, ko bo, kakor je na-pojvedal kmetijski minister" Rcssoni, žetev zelo slaba, bi cene v svobodnem prometu gotovo še precej narastle. Vprašanje pa je, ali bodo tudi letos izplačali pridelovalcem izkupičke, ki bodo segali preko omenjenih cen.
Žitni monopol ima vsekakor tudi še svoj posebni pomen. Po uradnih interpretacijah
radi drugih prestopkov že prej tako skrčena pokojnina, da je komaj izhajal, bo moral najbrž odsedeti 30 dni zapora,
največjih elektrarn na pohorskih vrhovih. Za binkošti je ■ u
na Smolniku že zažarela nova električna luč.
kakor je bilo določeno čaj,u neizterljivosti.
slu-
Aretacija
Hotedršica, junija 1936. — Na cesti Hotedršica—Godovič so italijanski obmejni stražniki aretirali Franca Dolenca iz Hotedršice. Zaplenili so mu voz tramov in par volov pri prehodu čez mejo pod pretvezo, da je hotel vtihotapati jugoslovanski les v Italijo.
-o-
KRATKE NOVICE Sredi maja je prišlo v Št. Peter na Krasu nad §00 delavcev z inženirji. Polovica jih je ostala v okolici, druga polovica pa je bila baje poslana v Trnovo in Ilirske Bistrico. Zgleda, da bodo zaposleni pri različnih delih in sicer takih, kjer domačin nima dostopa.
V Desiju v Abesiniji je v ,-bolnici umrl vojaški šofer 28 naj se z njim disciplinira kup-|letni Andrej Batič iz Postoj-cija z žitom in moko. Režim jne_ Podlegel je bolezni, bo hkratu lahko tudi
Nesreča
Na postaji Lesce se je pripetila huda nesreča železniškemu delavcu Francu Musarju, ki je padel s stopnišča vagona med tračnice pod kolesa, ki so mu zmečkala obe nogi. Zdravniki so nu morali amputirati obe stopali-
-o-
Kratka stavka
V celjski tekstilni tovarni Bergman je 2. junija izbruhnila stavka. Tovarna zaposluje oko-lu 140 delavcev in delavk, ki so nenadno prenehali z delom. Vodstvo je pa kmalu prišlo v sporazum z delavci in stavka je bila v 6. urah končana.
uravnaval porabo moke in uvoz žita iz tujine. Predvsem pa bo žito rezervirano za vojsko.
---o-
Prememba krajevnih imen
"Čiščenje" krajevnih imen hočejo izvršiti v J. Krajini, kjer so že itak večini krajevnih imen dali italijansko °b-
v Julijski Krajini.
i
sIZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN
I , TRPLJENJA
Zaradi nameravanega atenta- panju pred vojaškim sodiščem
P. P.
—0-
nameravanega ta na Mussolinija trpe tudi Slovenci
Po nameravanem atentatu na Mussolinija koncem oktobra 1926 je fašistična Italija z dekretom od 25 novembra 1926. štev. 2.008 izdala izredno stroge naredbe za zaščito države. Predvsem se je za atentate na člane kraljeve družine in na načelnika vlade zopet uvedla smrtna kazen. Smrtna kazen pa se je določila tudi za vse zločine vele-izdaje, špionaže, upora in podobno. Novi zakon za zaščito izdane države pa je vseboval tudi drakonske odredbe za razne druge prestopke, predvsem za Morebitno zopetno oživljenje razp,uščenlh društev, strank in °i'ganizacij. Za sojenje o de-liktih, ki jih predvideva zakon zaščito države, se je ustanovil poseben tribunal (Tri-^unalc Speciale per la d i fesa ^illo Stato) s sedežem v Rimu.
sodišče je pa že po svojem ^•stroju pravo fašistično stran-^U'sko sodišče. Tvori ga 'Uimreč pet članov, ki so zUra-izmed višjih častnikov fa-lRtične milice. Predseduje mu general fašistične milice, stopanje je podobno posto-
i + ida kot L
za časa vojne.
Odredbe za zaščito države in poseben tribunal so veljale prvotno le za začasne. Toda odredbe same so dobile stalno veljavo s tem, da so bile kot, bistveni del sprejete v novi italijanski kazenski zakon, ki I nosi ime po ministru pravde j Roccu. Funkcijska doba posebnega tribunala bi morala izteči v decembru 1931, bila
Žitni monopol
V poslednjih petih letih so podporo kmetijskega ministrstva zgradili po vsej državi in tudi v Julijski Krajini večje število silosov. Kmetje so neobvezno oddajali svoj pridelek v silose in žito so nato prodajali v času konjunkture, tako se je dosegel sorazmerno čim večji dobiček. Ljudje so se tako zavarovali zlasti proti prekupčevalcem, ki so ob času žetve potiskali cene navzdol, i' Na zadnji seji vlade je bil |sprejet poseben- dekret, s ka-
V	Gorici je avto dnevi povozil 67 letnega Josipa Črni-goja iz Biljane v Brdih. V torek zjutraj je dobljenim poškodbam podlegel.
*
V	Laharnu pri Šentviški gori se je smrtno ponesrečil 31 letni Josip Kenda iz Šebrelj
liko. Pravijo pa, da je treba jpri Cerknem. Popravljal je še ostala imena romanizirati streho na hiši posestnika Anin popraviti še mnogotera dru- jtona Bevka. Nenadoma mu je ga, ki niso bila pravilno pre- j>ostalo slabo in je padel s
, ,.v	, .. .. ,terim se ima organizirati žitni
pa je podaljšana za nadaljnih !m0 ol
pet let.
vedena. V to svrho so ustanovljen,ie; posebne ' komisije. Šempolaj je spremenjen v San (pokopali. Pelagio, Berkac pri Motovuruu v San Pancrazio, vsi Šmiheli v ;San Michele itd. Toda sedaj hočejo tudi Ustje spremeniti v San Giusto, češ da je Ustje nastalo iz San Giusto, to je Sv. Just. Kraj Erzelj na Vipavskem hočejo odslej imenovati San Arcangelo, češ da je Erzelj pokvarjeni nemški Erzen-gel, to je Sv. Nadangel (San Arcangelo.) Tudi vipavske Šturje se bo odslej imenovalo Borgo San Giorgo, ker je
strehe na kmenita tla ter si zlomil tilnik. V soboto so ga
Dasi niso bile te odredbe radi jugoslovanskega prebivalstva Italije in tudi niso bile prvotno proti njim namenjene, so se vendar ravno proti Slovencem in Hrvatom Julijske Krajine v najizdat-•nejši meri in v najostrejši obliki uporabljale.
To izhaja že iz bežnega statističnega pregleda. Podatki niso morda povsem točni in tudi ne morejo biti točni. V začetku so namreč oblasti objavljale obširna poročila o procesih pred posebnirn tribunalom. Zlasti obema procesoma proti jugoslovanskim obtužencem v Pulju in v Trstu, ki sta se končala s smrtnimi obsodbami, so fašistični listi posvečali
in obvezna skupna šturje nastalo baje iz Sv. Ju-prodaja žita. Vsi kmečki po- jrij. Jurišiei bpdo pbstali San Sestniki bodo morali v bodoče .Giorgio in znane Šembije na žito, kolikor ga zase ne rabijo, Krasu San Vito, to je Sv. Vid.
HRVATSKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c
VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25
SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75
VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnicc, zlata obrcza....$1.75
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pri nabiranju starega železa na Kalvariji je razneslo in ubilo 30 letnega Jakoba Ivri-žaja. Granata ki jo je hotel odpreti, ga je popolnoma raz-mesarila.
*
— 24 letni Boris Makuc je
bil javljen oblastem radi tajnega bega čez mejo. Doma je iz Vipolž.
V bližini Bovca so karabi-njerji aretirali avstrijskega
Zastrupljena
V	Studencih v Mariboru so našli zastrupljeno Marijo Par-tenšlagerjevo, 35 letno delavko. Nezavestno so spravili v bolnico. Vzrok in način zastrupitve nista znana.
--o-
Lepa starost
V	Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem je pred kratkim praznoval 80 letnico svojega rojstva daleč znani Petkov oče. Kljub težavam in trdemu delu je učakal to lepo starost.
■-o-
Žrtev napada
Neke nedelje so na Završa-^u pri Ponikvi trije moški zahrbtno napadli 25 letnega čev.-jarskega pomočnika Stanka Hretnika z noži ter ga močno ooškodovali po glavi, desni roki in vsem životu.
Tatvina na pokopališču
V grobnico na pokopališču v Radečah je neke noči udri neznanec in odnesel dve starinski vazi, visoki skoro po dva čevlja.
Žrtev noža
Večja družba fantov je sedela v Erženovi gostilni v Bitnjem pri Kranju. Okoli 1. ponoči je prišel v gostilno nekoliko vinjen delavec Franc Ješe, ki je začel izzivati in so ga fantje poskušali vreči na cesto. Med prerivanjem je 24 letni Janez Kalan, sin mesarja iz Bitnja strgal Je-šetu srajco in ga oklofutal. Ko še je slednjič Ješe odpravil do-, mov, je doma vzel veiik kuhinjski nož in se znova vrnil v gostilno, plačal zapitek ter povabil Kalana, naj se gre z njim, če se upa. Kalan res šel in v pre-'piru na cesti je Ješe zabodel Kalana z nožem, da je kmalu na to izdihnil.
Kap
V Šklendrovcu pri Zagorju
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Anton Leveč, dvorni svetnik v pokoju. — Na Jeranovem pri Mekinjah je umrla Julijana Al-breeht, skrbna gospodinja stara 77 let. — V celjski bolnici je umrla Marija Falant, služkinja iz Levca stara 25 let.
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka., blag.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936.
Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Permej Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
ANGLEŠKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovencc:
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25
Usnje, rdeča obreza ...................................................................'..............$2.00
COMMUNION" PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obrcza..$1.00
DEVOUT CHILD. Bele platnice in čriie platnic*;............................ 10c
KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata
omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75
Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan
krasen biserni križec ......................................:.............................$2.50
Koščene platnice s sliko, zlata obreza................................................$1.75
Fino usnje, zlata obreza.......................................................................$1.50
Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00
• \
LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c
LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ....................................................................................$2.00
MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50
MY GOD & MY ALL. Molitvcnik za otroke. Zlata obreza............$1.25
VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00
WITH JEZUS.....Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza................'....$1.00
Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25
YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois
f Btran *
AMERIKAN SKI SLOVENEC
Torek, 7. julija 1936
"Za srečo"
POVEST — SPISAL FR. MALOGRAJSKI
I
I
' "Živ, živ!" potrdi Luka. "Ni daleč v stran odtod, a sem ni hotel priti, ker se je bal, da bi ga ne prijeli in pridržali. On mi je povedal, kam moram iti, da vas dobim, in tudi vse druge stvari mi je pojasnil. Znano mi je, kaka nesreča vas je zadela, in zdaj grem s Tončkom v Sv. Pavel do avstrijskega konzula, da mu naznaniva, kako ravnajo tukaj z vami, ter vas rešiva iz te sužnosti."
Naši reveži še niso umeli prav, na kak način jih hočeta Luka in Tonček rešiti, vendar se je polotila radost njih src. - Luka jim nato še razloži, kako se je sešel s Tončkom, in kako sta v Espiritu santu naletela na rojaka, ki jima je povedal, kje dobita pomoči sebi in zanje .. .
Bile so to prevesele novice za nje vse! Le malo prej, predno se je začelo daniti, se je poslovil Luka od svojih, zagotavljajoč jih, da se kmalu zopet vrne. \
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Dne 15. listopada 1889. leta je bil storil konec brazilijanskemu cesarstvu. Dolgo prej se je že kuhalo in pripravljalo nekaj; močneje in močneje so se pojavljala na-sprotstva. proti cesarstvu, dokler se ni naposled še vojska izneverila svojemu cesarju ter ga primorala, da se je odpovedal prestolu.
Don Pedro je odložil žezlo in cesarsko krono ter odplul v Evropo, a na mesto cesarstva je stopila ljudovlada.
S tem pa ni bilo še prepirov konec, kajti cesarstvo je imelo še mnogo prijateljev, ki se z ljudovlado niso mogli sprijazniti ter so izkušali, da bi privedli zopet prejšnje razmere do veljave. Od tistih časov sem je v Braziliji sploh zmeraj vrelo, in tudi nova vlada se je imela neprenehoma boriti z raznimi neprilikami.
Jako nevaren nasprotnik je bil nastal ljudovladi še pred nedolgim v osebi Antonija Conselheira. Rojen v Bahiji (Bai-ji), je bil iz početka poljedelec, a pozneje je začutil v svojih prsih drug poklic.
Razmere, ki so bile nastale za časa lju-dovlade, in ki res niso bile vzgledne, mu niso ugajale. Izprevidel je bil, da se od tistih dob, odkar je bila ljudovlada izpodrinila cesarstvo, razne hudobije in zlob-nosti le še bolj množe, in naposled se je prepričal, da se obrne marsikaj na bolje, zlasti tudi v gospodarskem oziru, ako se dosedanji vladi izpodbijejo tla in se ustvari zopet samovladna država. Začel je torej proti vladi boj in s svojo ognjevito zgovornostjo in svojo navdušujočo besedo je privabil k sebi kmalu lepo krdelo lju-dij, ki so se ogrevali za njegove nazore in so bili tudi pripravljeni, boriti se za nje.
Razkrit, z vihrajočimi lasmi in vihrajo-čo brado, zavit v dolgo višnjevo haljo, ie korakal Antonio Conselheiro na čelu svojega krdela, katero je naraščalo bolj in bolj. Na njegovem obrazu se je bralo in iz vsega njegovega vedenja se je posnemalo, kako je vnet za svoje nazore, in kako je prepričan, da se potegu ie za dobro stvar. Kamor je prišel, povsod je dobil novih zaveznikov, in kmalu je zaslovelo njegovo ime daleč na okoli.
Vlada države Bahije je spoznala hitro,
da so njene moči preslabe, da bi mogla ukrotiti tega upornika, in obrnila se je na zvezno vlado v Rio de Janeiro za pomoč.
Ta je res poslala nekoliko tisoč vojakov pod poveljstvom generala Moreira Cezarja proti četam Antonija Conselheira. Obe sovražni vojski sta se bližali baš tedaj druga drugi, ko sta bila Blaž in France na begu, in Blaž je bil padel v oblast Con-selheirovih čet, dočim so bili Franceta zajeli vojaki generala Moreira. Oba so imeli za ovaduha, in nekaj časa jima je šlo obema za življenje, dokler se niso prepričali na jedni kakor na drugi strani, da ta sumnja ni bila opravičena. A dasi jima niso prizadeli nič hudega, ju vendar niso izpustili, temveč so ju silili pridružiti se njih četi. In tako se je zgodilo, da je bil Blaž v vojski Antonija Conselheira, France pa v vojski brazilijanske zvezne vlade, ne da bi bila vedela drug o drugem kaj. Drugega jima prav za prav tudi ni kazalo ni, nego stopiti v vojsko. Bila sta na vo jskovnih tleh, in kamor bi se bila obrnila, bi bila v nevarnosti, da ju zadene kaka nezgoda. Kajti ako bi se bili vojski spoprijeli in bi ju v tem zalotili, bi ne bil nihče popraševal, kdo sta, in kai hočeta tukaj, ampak ravnali bi bili z njimo, kakor s sovražnikom. Ker sta bila brez vseh pripomočkov, se jima Je razen tega nudila zdaj tudi prilika, da si kaj prislužita. Vse to je bilo vzrok, da sta se še s precej lahkim srcem odločila za svoj nevarni posel. Upala sta pri tem pač oba, da ju ne zadene sovražna krogla, in da se kmalu zopet iznebita te službe, za katero sta se mogla ogrevati tem manj, ker niti vedela nista, za kak boj tu gre.
Sicer pa je bil že zadnji čas, da sta bila prišla do ljudij in do poštene hrane. Obema so pešale že moči, in dolgo bi ne bila več vzdržala tako. Ko sta bila čez dolgo Časa zopet sita, sta gledala s precej mirnim srcem v prihodnjost. Bila sta oba prepričana, da se jima ne zgodi nič hudega. Samo to je bilo obema jako hudo, da sta bila ločena, in da nista vedela drug za drugega. Blažu je bilo popolnoma neznano, kje je bil ostal France, a ta, ki je videl, kako so bili obsulrBlaža, se je zopet bal, da bi se Blažu ne bilo zgodilo kaj hujšega, nego se je njemu.
Akoravno sta bili obe vojski jako blizu vkup, vendar cela dva dni ni prišlo do boja. Obe vojski sta ostrezali, kakor bi se jima kar nič ne ljubilo spoprijeti se. Naposled pa je vendarle počila prva puška, ki je dala takorekoč znamenje za bitko. Vladne kakor ustaške čete so se pomikale ob robu gozda druga proti drugi, kakor bi se bale za varstvo, ki bi ga v sili nudil gozd. Čim bliže pa sta si prihajali vojski, tem resnejša je postajala stvar.
Francetu je bilo čudno pri srcu, ko mu je prižvižgala prva krogla mimo ušesa, in še bolj, ko se je zvrnil ob njegovi strani prvi tovariš, zadet od svinčenke. Misel mu šine pri tem v glavo, kako pride prav za prav on do tega, da strelja tu na ljudi, in da izpostavlja ob jednem lastni život smrtni nevarnosti. Saj ni vedel, niti s kom, niti zoper koga se bojuje, in čim dalje neumneje se mu je zdelo to bojevanje.
(Dalje)
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Že — ampak.
Mussolini je prijel za meč in precej dosegel; zdaj je za mir. Hitler je vsaj zarožljal in tudi nekaj dosegel; zdaj je tudi on za mir. Ali sta res za mir in kako dolgo? Preveč spraviti v želodec nikoli ni dobro, to ve vsakdo, treba je tudi prebave, miru. Zadnjič je Hitler hudo udaril na take, ki delajo vojske, ker jim gre le za profit. Kdo so ti profiti-rarji? Iz morja poslušalcev in oboževalcev je zadonelo ko grom: Judje! Ti bi toraj delali vojske, no, bodo še drugi tudi, resnica pa je, da vobče Jud ne pride , prekratek, ko gre za profit in za profit pri vojskah. Judovsko premoženje 'se je pričelo pri vojskah in se množi še danes, ko je kje kak fajt. Ampak ali bodo Hitler in sedanja Nemčija opustili misel na vojsko, ko pridobi le — Jud? So hudo zoper Jude in nrofitirovce, enako pa so hudo tudi za vojsko, in za — Jude, ker zadnji bodo prišli na svoj račun pri vsem
nemškem antisemitizmu. *
Kako bo v Franciji?
Levičarji so zdaj na krmilu. Ni sicer enotne fronte, ampak fronta je le, in niti v politiki se ne doseže vsega kar mahoma. Nič na tem, zanimivo pa je, da sta Francija in Nemčija, stari nasprotnici, v prav posebnem položaju. Nemčija, Hitler divja zoper Jude, in na Francoskem pride prav — Jud na krmilo, česar se še ni zgodilo v francoski zgodovini. Morda ne pride kmalu d o kakega spopada, ampak ribarij ne bo manjkalo. Utegne biti enako zanimivo, kdo bo na vrhu. To le mimogrede.
Leon Blum in socialisti imajo vsai prvo besedo, pa jih že zdaj komunisti hudo sujejo v rebra. Vladni program je skoroda neoporečen, ker obsega mnogo takega, kar je v papeževi encikliki "Quadragessimo
anno." S cerkvijo očividno ne bo večjega konflikta. Komunistom pa je program vse 'cmav', in tu bo dosti konfliktov, kakršnih je v Španiji kar na koše. Socializem gre le napol pota, komunizem hoče iti do konca, in zato ne bo nikoli socializem komunistov zadovoljil, to se kaže povsod, kjer zmaga tudi kak "pameten" socializem, namreč socializem z razsodnim socialnim programom. Ni program, okoli katerega se suče borba, svetovno naziranje je točka borbe, in ker stoji socializem na materialističnem svetovnem nazi-ranju, ne more ostati na na-"pol pota% mora isti do skrajnosti, preiti v komunizem. Končno bosta le dva tabora: komunizem in katolicizem, vse drugo, kar je vmes bo zdrobljeno. V Rusiji je ta borba že dosegla skoroda skrajne meje, drugje, v Mehiki, Španiji in zdaj v Franciji in tudi v Nemčiji s paganskim, toraj enako materialističnim nazij-zmom je vse še na pohodu, pa bo prej ali slej prišlo do istega: tu komunizem, materiali-zem, tam katolicizem, vse drugo bo zmleto med tema kamnoma.
Boš radoveden, kdo utegne zmagati. Poglejva malo v — Rusijo, kakor sva zdaj v Francijo.
*
Jagnje so zaklali.
"Koroški Slovenec" je v politiki krotak ko kako nedolžno jagnje. Prav in ne gre druga-
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR, JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
TISKOVINE
m
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, III
wwwwwwwwwwwm wwwwwwwwwmwwvwwwmwwww wmmw
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven- < ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
i Kranjsko-Slovenska|p Katoliška Jednota i
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januirja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
j Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. <
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.'
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"	.
t Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-	,
» ganizaciji, zavaruj sc pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se	« [ lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni
in onemoglosti.	*
K. S. 1. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice ud 16. do < * 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ sc lahko J za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "H". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "H" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti .otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "R" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim j rezervo izplačano v gotovini, i Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. [ Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja < » enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ! ! vsak član in članica.	J
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. < [ S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani- J
>	ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi < takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti ! društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, J
>	spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite J ! ga; treba je les osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna | pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 ]
>	No. Chicago Street, Joliet, Illinois.	^
Ul«M««ll

če. Malo le je to krotko jagnje zableknilo, in samole povedalo, da ni dobro v domovini. Takoj je bil — ričet. Republika ali monarhija, otroci prvega zakona so v kaki hiši vedno potisnjeni za vrata, otroci kake dekle pa sploh nimajo besede, in otroci dekle so postali koroški Slovenci v avstrijski hiši, dasi lepih besed ne manjka, ko voda v grlo teče. Krotko jagnje je malo bleknilo, pa so ga takoj skoroda na meh odrli. Ako ne bo opreznosti, in postanejo otroci dekle še drugi deli, ki mislijo, da so zdaj na varnem, in tratijo čas z domačim ravsom in kavsom, bodo tudi nje po vseh zakonih političnih strokovnjakov odrli na meh.
-o-
ALI JE DNEVNO ČASOPISJE ZA OTROKE?
Vodilni newyorški časopis za šolo in starše je zastavil vprašanje, ali sme deca čitati odraslim namenjene dnevnike. Znani strokovnjak profesor Pitkeano je odgovoril pritrjevalno, a dodaja, da deci ne smemo vsiljevati tega ali onega beriva. Časopisi so pomemben del vsakdanjega žvlje-nja in je popolnoma naravno, da se otroci zanimajo za dnevne vesti. Če bi hoteli starši deci prepovedati dnevnike, bi jim na ta način prepovedovali zanimanje
za letalstvo, šport, sploh za tekoče novice in tudi za politične dogodke. A vse to more zanimati deco, ki potrebuje podatkov za oblikovanje svojega svetovnega nazora. Malokateri otrok se danes ne briga za dnevnike in mirno shaja z dvotedensko ali mesečno številko "zajamčeno neškodljivega" mladinskega časopisa. V sličnih primerih deci seveda ne kaže vsiljevati liste. Površno prečitano in slabo umevno berivo samo kvarno vpliva na razvoj. Nasprotno pa zopet ne smemo odvzeti dnevnikov oni številni mladini, za katero so postali resna potreba* Vsekakor so najslabši oni vzgojitelji, ki priporočajo te ali one članke s pripombo : — To bo zate, a onega ne smeš čitati. — V teh primerih bo otrok naj prvo čital prepovedane stvari. Če mu bo kaj nejasno, bo naprosil za pojasnilo pokvarjene tovariše. S tem dosežemo samo narobe učinek. Seveda ne shaja noben široki množici namenjen list brez bolj ali manj zasoljenih šal, slik itd, a normalen, zdrav otrok se sploh ne bo zmenil za slične "opolzke" prispevke. Preletel jih bo prav tako ravnodušno kakor borzne vesti ali oglase o prodaji hiš in zemljišč.
-o-
Kdor oglašuje duje.
ta napre-
................................................................................................................................................................
j SLOVENSKI ■ MOLITVENIH j
| praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi | Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
i * i I DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c |
Leno vezan, zlata obreza ...................................-.................................$1.25 i
i	s
| MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza............................................... 75c §
Zlata obreza .........................J..................................................................$1.00 |
| MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven mo-g litvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, rame molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza.......................... 75c g
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 |
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 |
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 |
I NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................'.....................-...........................................$1.50 |
1 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .............................................................................. 95c §
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 |
| POT K BOGU. Zlata obreza..............................................-........-.........$1.50 |
Rdeča obreza .......................................................................................... 95c |
| RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50	1
i *
I REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50	1
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25	i
i	= | ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza................................................................................ 75c	|
Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00 1
| SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...........................................-.......$1.75 |
1 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tis-g kan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 I
Vezan v iino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 S
S Um etno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 =
| VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvepik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo..............................................$1.50 |
I VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c §
Zlata obreza ................................................................................-......-...$1.25 i
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c 1
I V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c I Zlata obreza ................................. ...........................................................$1.50 I
g
Narpčilom priložiti denar v gotovini ali Money [ I Ordru in ga pošljite na:
1 Knjigarna Amerikanski Slovenec
1	v
1 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, lili ois
Smilili!..............................................................................................................................................
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	aa
in gtane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 \V. Cermak Road,