PROLETARCI VSEH D E 2 E L. ZDRU2ITE SEI LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, SREDA, 23. FEBRUARJA 1972 LETO XIV. 4 ŠTEVILKA 51 • CENA 1 DINAR -DELO- IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE-, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK • MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC Pogovori tečejo na dveh ravneh Predsednik Nixon si je včeraj z ženo ogledal v pekinški veliki dvorani predstavo baleta »Rdeči ženski odred« PEKING, 22. febr. (Hsinhua. AFP. Reuter). Predsednik kitajske vlade Cu En La j In predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon sta danes ob 14. po lokal nem času nadaljevala pogovore. Navzoči so bili z ameriške strani Henry Kissinger John Holdridge in Winston Lord, s kitajske strani pa Ciao Kuan Hua, Cang Ven Cin, Van Haj Jung in Cao Ci Hua ter dva kitajska prevajalca. Današnji drugi med ameriškim predsednikom Nizonom in kitajskim pre-iruerom Cu En La jem ter njunimi sodelavci je trajal skoraj štiri ure. Predsednik Nizon si je z ženo Patncso ogledal danes v pekinški veliki dvorani narodov predstavo baleta »Rdeči ženski odred«. Predstavo sta si ogledala v družbi s predsednikom kitajske vlade Cu En Lajem in njegovo ženo. Le Tito drugič heroj Tako so na konferenci predlagali komunisti iz velenjske občine VELENJE. 22. febr. — Občinska konferenca ZK Velenje je podprla predlog, naj bi Titu drugič, in sicer kot edinemu Jugoslovanu, podelili red narodnega heroja za uspešno vodenje KPJ. vodenje oboroženega boja proti sovražniku, za graditev samoupravne socialistične družbe ter za uveljavitev politike neuvrščenosti in miroljubnega sožitja v M. L Agencija Reuter poroča, da so ameriški televizijski gledalci gledali neposreden prenos ob pnhodu svojega predsednika m njegove žene na to predstavo. V Pekingu sta se dnes pogovarjala tudi kitajski zunanji minister C4 Peng Fej in ameriški zunanji minister William Rogers. Na pogovorita so bili tudi njuni sodelavci. Podrobnosti o Nizono-vih pogovorita s Cu En Lajem Znižan republiški davek Stopnja davka iz delovnega razmerja bo znižana od 1,47% na 0,76% LJUBLJANA, -22. febr. — Novost v davčnih predpišita za letošnje leto je tudi znižana stopnja republiškega davka iz delovnega razmerja in sicer na 0,76 odstotka. Na novo zakon uvaja dodatno obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih prejemajo tisti upokojenci, ki is take zaposlitve nimajo več poiošaja zavarovanca iz po-joojnmskeai zavarovanja. Vač na 4. str. kot tudi o pogovorih na zu-nanjeministrski ravni za zdaj še niso objavili. Po prvem vznemirjenju, ki je včeraj spremljalo Nixonov prihod na Kitajsko, se je ozračje danes nekoliko umirilo. Večina ameriških novinarjev se je razkropila na obiske po komunah, tovarnah in raznih ustanovah Gospa Nizon prav tako dela podobne obiske, medtem ko se je Nizon pripravljal za pogovore. ...... .TL POGOVOR V PEKINGU — Predsednik Nixon in soproga kitajskega predsednika Mao (desno) med pogovorom na razstavi kitajske kulture. Ce Tunga, Čiang Čing Telefoto: UPI Odloča naj baza Konkretna razprava o skupščinskem sistemu po republikah in pokrajinah BEOGRAD, 22. febr. Koordinacijska komisija ustavne komisije je danes pod predsedstvom Edvarda Kar delja končala razpravo o tistem delu ustavnih sprememb, ki se nanašajo na skupščinski sistem. V--i f ■■ EDVARD KARDELJ: Konkretneje v nadaljevanju razprave Grivas z otoka! V obveščenih krogih v Nikoziji menijo, da grško-cipr-skih stikov ne bo mogoče urediti, dokler bo tam Grivas NIKOZIJA, 22. febr. (Tanjug). V tukajšnjih dobro obveščenih krogih menijo, da grško-ciprskih stikov ne bo mogoče urediti, dokler se ne bo z otoka umaknil general Grivas, ki se iz svojega skrivališča še nadalje ukvarja z ilegalno dejav nostjo. naperjeno proti ciprski vladi. GENERAL GRIVAS: nezaželen na Cipru Kongres KP ZDA končan Za predsedniškega kandidata določili generalnega sekretarja G. Halla NEW VORK, 22. febr. (TASS) — Končal se je 20. kongres ameriške KP. Na njem 90 soglasno odobrili referat generalnega sekretarja partije Gusa Halla o notra-, njem in zunanjem položaju1 ZDA in o nalogah ameriških komunistov. Odobrili so tudi program za predvolilno kampanjo. Za predsedniškega kandidata so določili Gusa Halla, medtem ko Je kandidat za podpredsednika Jarvts Tjmer. predsednik osvobodil-delavcev. Vlada predsednika Makaria ni nikoli nasprotovala temu, da bi general Grivas sodeloval v političnem življenju, a pod pogojem, da se odloči za zakonito pot. Izbral pa si je drugačno pot; njegova zarotniška dejavnost ne daje vladi nobene druge možnosti, kot da se ustrezno spoprime s položajem. List »Apogevmatini«, ki je vladi blizu, je danes zapisal, da se je general Grivas prejšnji teden, ko je bila grško-ciprska kriza v zenitu, v Nikoziji povezal s krogi blizu grški vladi ter z nekaterimi svojimi pristaši. Slo je men- CKBKP o nalogah sindikata Kongres bolgarskih sindikatov se bo začel 7. III. - Referat Velčeva SOFIJA, 22. febr. (Tanjug) — Plenum CK bolgarske KP, ki se Je začel včeraj, ja danes nadaljeval delo. Glavna tema so delo in naloge sindikata. O tem je prebral referat člen politbiroja Boris Velčev. Plenum so sklicali pred kongresom bolgarskih sindikatov, ki se bo začel 7. marca. Na lanskem kongresu bolgarske komunistične partije so govorili o potrebi. da se delo sindikata povzdigne na višjo raven. da za »resno krizo« v vrstah generalovih pristašev, ki so v skrbeh zaradi poročil, da Atene žele sporazum s Turčijo o Cipru, ne pa združitev otoka z Grčijo, k čemur so Grivasa in njegove pristaše dolga leta spodbujali. Uradni ciprski vladni predstavnik ni hotel komentirati pisanja lista »Apogevmatini«, češ da so v zadnjih desetih dneh pripravljali udar proti predsedniku Makariu. Tudi ni omenil, kdaj bi lahko pričakovali formalen Makariov odgovor na poslanico grške vlade. Razprava je poudarila, da naj bi skupščinski mehanizem v celoti — od organizacij združenega dela, prek komun in republik, do federacije — prevevala težnja, da se pri odločanju čim bolj uveljavi družbena baza. I onkret-nejša razprava o uveljavitvi tega načela se bo nadaljevala Po republikah in pokrajinah, nato. pa bodo pripravi z več variantnimi rešitvami, besedilo tez za drugo fazo ustav- Lunohod z Lune 20 že deluje Luna 20 je mehko pristala na Luni — Vse naprave delujejo normalno MOSKVA, 22. febr. (TASS) — Uradna sovjetska agenciia je opoldne potrdila sinočnje sporočilo direktorja zahodno-nemškega observatorija v Bochumu Heinza Kaminskega, da je sovjetska vesoljska postaja Luna 20 mehko pristala na Mesecu in s seboj pripeljala vozilo vrste lunohod. Luna 20 je mehko pristala sinoči ob 20.10 po jugoslovanskem času. Postaja je začela izvajati delovni program na Mesecu, vse naprave na njej pa delujejo normal- nih sprememb. Koordinacijska komisija je nato obravnavala še osnutek tez o pravosodnem sistemu in menila, da je treba v ustavo vnesti s področja pravosodnega sistema predvsem temeljna načela o enotnem političnem sistemu ter načela- ki bodo delovnim ljudem in občanom zagotavljala enake pravice pred vsemi s dišči v državi. Več na 2. strani. Daka v britansko skupnost Bangla deš zaprosil za sprejetje v britansko skupnost narodov DAKA, 22. febr. (Reuter) — Generalni sekretar britanske skupnosti narodov Arnold Smith je dopotoval v Dako na pogovore z voditelji Bangla Deša. Po prihodu je izjavil, da so možnosti za vključitev Bangla Deša v skupnost »izvrstne« Povedal je tudi, da je Bangla Deš uradno zaprosil za sprejetje v britansko skupnost narodov, o čemer so vse članice obvestili. Doslej ni nobena protestirala. Napredek sudanskih pogajanj V Adis Abebi se nadaljujejo pogovori o rešitvi problema J. Sudana ADIS ABEBA, 22. febr. (AFP) — Podpredsednik Sudana in minister za južne dežele Abel Aleir in zunanji minister Mansur Kalid sta se vrnila v Adis Abebo na nadaljevanje pogovorov o rešitvi problema Južnega Sudana. Pogovori so se začeli prejšnji teden. V dobro poučenih krogih trdijo, da so doslej že dosegli napredek, ki utegne prinesti konec nezadovoljstvu južnih Sudancev. Poskus udara v Kongu? Iz skopih poročil ni razvidno, kaj se pravzaprav dogaja v tej državi BRAZZAVILLE, 22. febr. (AFP) — Brazzavillski radio je danes dopoldne sporočil, da je reakcija minulo noč skušala prevzeti oblast v Ljudski republiki Kongo. Radio je za to obtožil načelnika generalštaba Jombi-Opangoa ■ in hkrati sporočil, da borci vseh enot nadzorujejo položaj. Iz teh poročil in agencijskih novic s tega območja pa ni razvidno, kaj se pravzaprav v tej afriški državi dogaja, in če je državni udar uspel. Radio je tudi sporočil, da predsednik Nguabi ni v Brazzavillu. Boj za članstvo vEGS Drugo branje ustreznega zakonskega predloga v britanskem parlamentu LONDON, 22. febr. (AP) — Heathova vlada se bo drevi v parlamentu vnovič pote govala, da bi sprejeli njeno stališče o britanskem članstvu v EGS. Drevi bodo v parlamentu drugič brali zakonski predlog o tem, da bi Britanija 1. januarja 1973 postala popomopravna člani ca gospodarske skupnosti Ob prvem branju, prejšnji četrtek, je vlada imela le osem glasov večine. 700.000 izvodov Dela na teden Minuli teden je osrednji slovenski dnevnik »Delo« dosegel rekordno naklado: od 11. do 18. februarja smo ga natisnili 697.269 izvodov. To je najvišja naklada, odkar »Delo« izhaja: kupi ga vsak 16. Slovenec »Delo« ima vsak dan drugačno naklado. Zato tudi merimo njegovo razširjenost po.tedenskih nakladah in po poprečni nakladi vsakega meseca. Minuli teden smo »Delo« tiskali v poprečni nakladi 99.609 izvodov. Od tega je vsak dan prejelo »Delo« 74.812 naročnikov, 20.819 izvodov pa smo ga v poprečju vsak dan prodali na ulici, v kioskih in trgovinah. Od malodane 700 tisoč natisnjenih izvodov »Dela« prejšnji teden nismo prodali 27.776 izvo- dov, kar se strokovno reče, da je bila v kolportažj 16-odstotna remitenda. Ze od septembra 1971 se »Delu« povečuje naklada iz tedna v teden. Tako je imelo »Delo« letošnjega januarja rekordno mesečno naklado: v povprečju smo vsak dan v januarju natisnita 95.017 izvodov. Največjo naklado je imelo »Delo« v ponedeljek (98.150 izvodov), v soboto (101.200) in v petek, ko je januarja v poprečju doseglo 110.617 izvodov. Slovenci res izjemno ra- di berejo! Tako pride vsak dan en izvod »Dela« na 16,7 Slovenca, en izvod beograjske »Politike« na 30 prebivalcev SR Srbije (čeprav za časnike v srbohrvaščini jezikovna področja preraščajo republiške okvire, smo za druge velike jugoslovanske dnevnike računali razširjenost tako, da smo število prebivalcev posamezne republike delili s poprečno naklado dnevnika, ki je osrednje glasilo republike), en izvod zagrebškega »Vjes-nika« na 41 prebivalcev SR Hrvaške, en izvod sarajevskega »Oslobodjenja« na 59 prebivalcev Bosne in Hercegovine ter en izvod skopske »Nove Makedonije« na 40 Makedoncev. »Delu« zadnja leta naklada postopoma narašča, medtem ko vsem drugim jugoslovanskim jutranji kom upada. Tako je imelo »Delo« leta 1966 poprečno naklado 76.802 izvoda, 1967 — 80.890, 1968 — 80.874, 1969 — 81.608, 1970 — 85 697, leta 1971 — 87.964 in letošnjega januarja kar 95.017 izvodov. Ugrabitev letala Palestinski komandosi so ugrabili »boeing 747« letalske družbe Lufthansa - Med potniki Joseph Kennedy NEURJE V ITALIJI — Razbiti čolni na obali so znamenja hudega neurja, ki je zajelo italijansko riviero in povzročilo precej škode v Genovi. Tako se Je nepriča kovani škodi zaradi snežnih metežev v minulih dneh pridružila zdaj še škodo zaradi hudega neurja. Telefoto: UPI LONDON, BEIRUT, 22. februarja (AP, Reuter) — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo svojemu veleposlaniku v Adenu, naj pri jemenskih oblasteh posreduje v zvezi z ugrabitvijo letala zali odnonemške družbe Lufthansa. To letalo, ki je letelo na progi New Delhi—Frankfurt, so danes zjutraj ugrabili palestinski komandosi, člani »organizacije za odpor sionističnemu preganjanju«, in prisilili, da je pristalo v Adenu. Med 171 potniki je bil tudi sin ubitega senatorja Roberta Kennedyja Joseph. Ugrabitelji so pozneje izpustili 50 žensk in otrok. Ugrabljeni »jumbo-jet« je pilotiral pale stinski komandos pilot Husei el Kateb. Letalo padlo na naselje Venezuelski reaktivni lovec »F-86« padel na neko siromašno naselje BARQUISIMENTO, 22. febr. (Reuter) — Venezuelski reaktivni lovec »F-86« je padel na neko siromašno naselje, življenje je izgubilo 16 ljudi, 20 ljudi pa je poškodovanih. Pilot ie hudo Doškodovan. Sestreljen .mig' nad Laosom Ameriška letala so prvi dan Nixonovega obiska napadla DR Vietnam SAIGON, 22. febr. (AFP) — Ameriško poveljstvo v Sai-gonu je sporočilo, da je nji-hovo letalstvo včeraj bombardiralo ozemlje DR Vietnama. »Phantomi« pa so nad Laosom sestrelili letalo »mig 21«. Zakaj ni mesa? Mesnice so vse bolj pralne. V obmejnih trgovinah je moč kupiti meso le v zgodnjih jutranjih urah. Tudi v Ljubljani in Mariboru preskrba z mesom šepa, zlasti primanjkuje boljšega mesa. Zatrjujejo, da ga primanjkuje zaradi neusklajenih cen mesa na jugoslovanskem trgu, pa tudi zaradi povečanega izvoza in maloobmejnega prometa. Menda je v Beogradu kilogram mesa za 4 dinarje dražji kot v Ljubljani. To pa v tem položaju niti ni tako pomembno, ko mesa že primanjkuje. Dejstvo je, da potrošnik ostaja brez mesa, brez temeljnega prehrambenega artikla- Verjetno se bo za pomanjkanje mesa v Sloveniji našlo več opravičil. Vendar se z njimi ne bi smeli zadovoljiti, saj si z opravičili tudi potrošnik ne more kdovekaj pomagati. Gotovo je v naši družbi nekdo, ki je odgovoren za to, ali bo potrošnik dobil meso ali ne. Sicer pa je bil pri gospodarski zbornici ustanovljen sporazum o oblikovanju cen mesa, mleka in mlečnih izdelkov s stabilizacijskim skladom, ki naj stabiliziral pogosta nihanja v živinorejski proizvodnji. Kako je ta opravil svojo nalogo? Ce sporazum ni dal pričakovanih rezultatov, bi kazalo pokazati na tiste, ki so onemogočili taka prizadevanja. Potrošnikom je treba priznati upravičeno zahtevo po mesu To, da mesa ni, pa ni njihova stvar. Ni čudno, da pomanjkanje mesa in tudi drugih živil ter celo nekaterih industrijskih izdelkov vnaša med ljudi nerazpo-loženje in nezaupanje do ukrepov naših organov in oblasti. Ne gre zgolj in samo za to, da smo v tem času kupovali meso slabe kvalitete, da smo boljše meso poceni proda-, jali Italijanom, pri tem pa vseskozi redčili slovensko čredo živine, temveč tudi za to, kako je nekaterim vseeno, če bo potrošnik dobil meso ali ne. Gre za način reševanja, ki ne more v perspektivi ničesar doprinesti k stabilizaciji našega gospodarstva. Ko se zavzemamo za stabilizacijske ukrepe, seveda ne bi kazalo odstopiti od teh prizadevanj. Kljub vsemu pa bi morali imeti do nekaterih vprašanj več posluha in razumevanja, predvsem pa do tistih, ki najbolj neposredno vplivajo na normalni tok življenja naših delovnih ljudi.-Med te spada tudi vprašanje preskrbe z mesom, ki je že dalj časa neurejeno- RAJKO OCEPEK Tudi na Finskem manjšinska vlada HELSINKI, 22. febr. (Tanjug) — Po šesttedenski krizi bo Finska jutri naposled dobila parlamentarno manjšinsko socialnodemokratsko vlado, kd Jo sestavlja voditelj te stranke in oredsednik parlamenta Rafael Paasio. Tako bodo odslej v štirih nordijskih državah — na Danskem. Finskem, Norveškem in švedskem — na oblasti manjšinske socialdemokratske vlade. Pripombe odborov v prazno? Vprašanje članu ZIS: ■Kdo v ZIS je obravnaval pripombe odbora?« BEOGRAD. 22. febr. (Tanjug) — V odboru družbenopolitičnega zbora za družbenoekonomske odnose so poslanci zahtevali odgovor, ali Je ZIS obravnaval njihove pripombe. C lan ZIS Imre Pulja je dejal, da je zavod za načrtovanje obravnaval pripombe odbora in jih posredoval ZIS. Poslanci so zahtevah točnejši odgovor: kdo v ZIS je obravnaval pripombe? Odgovor Imre Pulja, da so jih obravnavale ustrezne službe ZIS in da jih je ZIS nato verificiral, poslancev ni zadovoljil. Predsednik odbora Mili jan Neoričič Je dejal: »Nas ne zanima, kako ZIS pripravlja resolucijo in druge akte. Po ustavi je ZIS dolžan na seji obravnavati naše pripombe in dostaviti odgovor skupščini« Vsem občanom enake pravice pred sodišči Koordinacijska komisija ustavne komisije končala razpravo o skupščinskem sistemu - Osnutek tez o pravosodnem sistemu - Stališča glede smrtne kazni OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 22. febr. Koordinacijska komisija ustavne komisije je danes pod predsedstvom Edvarda Kardelja končala obsežen ideološki del razprave o ustav nih spremembah, ki se nanašajo na skupščinski sistem. Sklenila je, da se bo konkretnejša razprava nadaljevala v republikah in pokrajinah, potem pa bodo izoblikovali, z določenimi variantami, besedilo tez za drugo fazo ustavnih sprememb Danes so med drugim opozorili na to, da v razpravah v republiških skupščinah ne bi smela biti pozornost obrnjena predvsem v to, koliko zborov bo imela zvezna skupščina, ker še niso prišli tako daleč, da bd lahko o tem konkretneje govorili. Med drugim so poudarili, da morajo v zvezno ustavo priti tudi načela o republiških skupščinah; tako bi zagotovili, da bi delovni ljudje v združenem delu in občini imeli neko nadzorstvo nad republiškim skupščinskim sistemom. Največ časa je vzela razprava o tem, kako bi bili delovni ljudje čimbolj ustrezno zastopani v občinski skupščini oziroma kakšna bo nova komuna. V ta namen se v občini ustanove zbori delegatov delovnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti kakor tudi predstavnikov kmetijskih proizvajalcev. Koordinacijska komisija Je nato obravnavala osnutek tez Mm o vzrokih Vzroke socialnih razlik smo doslej obravnavali preveč izolirano, zanemarjali smo njihove ekonomske razloge o pravosodnem sistemu, ki ga je pripravila delovna skupina. Pri tem so poudarili, da morajo v zvezno ustavo s področja pravosodnega sistema priti temeljna načela 0 enotnem političnem sistemu kakor tudi načela, ki bodo delovnim ljudem in občanom zagotovila enake pravice pred vsemi sodišči v državi. Med drugim so poudarili načelo o rednem sodstvu, t.j., da so tu pristojna samo redna sodišča, ne pa na primer na- BEOGRAD, 22. febr. (Tanjug). Vzroki socialnih razlik v družbi so bili'V dosedanjih razpravah v glavnem obravnavani kot izolirani pojavi, zanemarjali pa so se ekonomski razlogi, zaradi katerih socialne razlike v bistvu tudi nastajajo. Odbor družbenopolitičnega zbOTa zvezne skupščine za notranjo politiko, ki je danes razpravljal o socialni neenakosti, je ugotovil: če ostanemo pri socialnopolitičnih ocenah razlik, v gospodarskem sistemu pa ohranimo rešitve, ki v glavnem povzročajo te razlike, bi to pomenilo ostati pri posledicah, vzroke pa pustiti nere- V razpravi so nadalje poudarili, da je postalo moderno delati mimo predpise^ ki so v glavnem dobri. >anlP cije pa so zelo mile. Akcija se je začela in nikakor ne bi smeli obstati in delovati počasi, ker bi izgubili zaupanje. so poudarili. Poslanec Drago Prošič Iz Petrinje je na seji odbora gospodarskega zbora za promet med drugim povedal, da so zaradi ugodnih okoliščin ter kršenja zakonov posamezni zasebni avtoprevozniki in gradbeni posredniki zaslužili tudi milijardo starih dinarjev. Nič manj niso udeleženi v dirki za zaslužkom tudi posamezni politični funkcionarji, ki za eno predavanje računajo tudi od 2.000 do 4.000 dinarjev, je poudaril ta poslanec. Poslanec Jure Levičnik iz Novega mesta je dejal, da bi morali proti socialni neenakosti delovati stalno, in to na vseh ravneh. Zvezna skupščina ima pri tem zelo Več sadja Posvet v Žalcu, kako povečati in hkrati tudi poceniti pridelovanje sadja 2ALEC, 22. febr. Na današnjem posvetu sadjarjev iz vse Slovenije, ki ga je pripravil center za pospeševanje kmetijstva pri kmetijskem inštitutu Slovenije, so predvsem razpravljali, kako pospešiti obnovo družbenih in zasebnih sadovnjakov, da bi izpolnili srednjeročni program razvoja, pridelovalni stroški pa bi se znižali V minulem obdobju je slovensko sadjarstvo nazadovalo, v desetih letih je bilo novo zasajenih in obnovljenih le 3800 ha in še ti sadovnja ki so na območju 40 kmetijskih organizacij. Programe obnov smo uresničili le napol. Ker so sadovnjaki majhni, so obdelovalni stroški višji. Na trgu je močna konkurenca pridelovalcev sadja iz drugib republik, kjer ob novljeni sadovnjaki obsegajo po tisoč ali več hektarjev. V prihodnjih letih bo treba postopoma razvijati poslovno sodelovanje po regijah in širiti sadovnjake po ožjih okoliših, kjer so najustreznejše lege za strnjene nasade. Tam naj bi zrasli sadjarski veleo-brati. V okolici Celja ali Maribora pa naj bi zgradili ob rat za predelavo industrijskega sadja. Do leta 1975 naj bi razvili tudi centre obnovlje nega kmečkega sadjarstva v že znanih sadjarskih okoliših. Tako bi pridelek sadja do leta 1990 podvojili. Fizično delo v intenzivnih DELO Mitja Gorjup (glavni urednik). Jak Koprivc (odgovorni urednik), Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika), Tit Vidmar (kultura). Miro Zakrajšek, Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport), Vojko Černelč (centralna redakcija). Jaka Štuiar (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (sobotna priloga), Bogo Sajovic, Olga Ratej, Ivan Kranjc (kronika, reportaža) sadovnjakih bo treba močno zmanjšati in se približati poprečju razvitejših držav« Le tako bo naše sadje, ki je do bre kakovosti, konkurenčnej še na trgu. O tem, kako to doseči, bodo na posvetovanju v 2alcu razpravljali še jutri. J02E PETEK pomembno nalogo. Delovati mora predvsem zakonodajno, izenačevati predpise In se zavzemati za strogo izvajanje sakenov. Razprava o neopravičenih socialnih razlikah je zasenčila enako živahno razpravo o predlogu resolucije o družbenogospodarski politiki v tem letu. Odbor je predložil dve dopolnili k predlogu resolucije o družbenogospodarski politiki. Prvi vztraja pri razbremenitvi gospodarstva na podlagi zmanjšanja sedanjih prispevnih stopenj in se zavzema za to, da gospodarstva v tem letu ne bi smeli obremenjevati z novimi posojili in davki. Drugo pa se zavzema za določitev stabilnejših in dolgoročnih sredstev za krediti-ranje proizvodnje in izvoza domače opreme (transportnih sreetetev in ladij) v Jugoslaviji. Titograd: prekršili dogovor V občinsko konferenco SZDL Titograd so izvolili te dni le 9 delavcev TITOGRAD. 22. febr. (Tanjug) — ZK je dodočila, da je treba v vodstva družbenopolitičnih organizacij izvoliti vsaj polovico neposrednih proizvajalcev. V 95-člansko občinsko konferenco SZDL Titograd so te dni izvolili le 9 delavcev, ostali so direktorji, uslužbenci in upokojenci. Mar res vrana vrani... Poslansko vprašanje o pogojih za prodajo družbenih stanovanj LJUBLJANA, 22. febr.— Odbor republiškega zbora za urbanizem je prejel po slansko vprašanje, zakaj večina občin še nima odlokov o pogojih za prodajo družbenih stanovanj. Ob tem je poslanec Franc Jere nekoliko pikro pripomnil, da bi se morali spomniti na znani pregovor, ki pravi, da vrana vrani oči ne izkljuje. Odbor priča kuje odgovor na omenjeno poslansko vprašanje že na prihodnji seji republiškega zbora slovenske skupščine, ki bo predvidoma sredi marca. I. p. gla in izredna. Predstavnik delovne skupine za pravosodni sistem je rekel, da je delovna skupina glede smrtne kazni zavzela stališče, da zadnjo sodbo izreče zvezno vrhovno sodišče, ne pa republiško. Po mnenju delovne skupine za ustavno ureditev pravosodnega sistema smo namreč določilo o pristojnosti zveznega sodišča za končno sodbo o smrtni kazni prevzeli iz mednarodno-pravnih razlogov, pa tudi glede na najosnovnejšo pravico vsakega človeka — pravico do življenja. Toda slišati je bilo tudi mnenje, da naj ima zadnjo besedo glede smrtne kazni republiško vrhovno sodišče. ZDRAVKO ILIC Ženske silimo h kuhalnici Zakaj v gradivu o socialnih razlikah ni besede o položaju žensk? BEOGRAD, 22 febr. (Tanjug) — V gradivu o neupravičenih socialnih razlikah ni niti besede o socialnem in družbenem položaju žensk, čeprav predstavljajo tretjino vseh zaposlenih, so ugotavljali člani odbora zbora narodov za socialno politiko. Zaskrbljuje tudi, da je položaj panog, ki zaposlujejo največ žensk (tekstilna, živilska), neugoden in da so zato prejemki zaposlenih nizki. Tudi davčna politika z obdavčenjem dohodkov obeh zakoncev posredno sili ženske nazaj h kuhalnici, v gospodinjstvo. Mar res želimo ohraniti klasično vlogo žene v družini, sfi se vprašali poslanci. Gradivu manj številk Bomo uspeli do 1985 bistveno zmanjšati stanovanjski primanjkljaj? LJUBLJANA, 22. febr. — Ko so v odboru republiškega zbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo obravnavali predlog resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenije, so med drugim menili, naj bd v gradivu izpustili nekatere številčne podatke, več govornikov je poudarilo, naj resolucija bolj poudarja smer našega nadalj njega razvoja in razvojne trende. Hkrati so poudarili, da bi morali do konca l. 1985 v Sloveniji bistveno zmanjšati stanovanjski primanjkljaj, ki ga ocenjujejo na skoraj 50 stanovanj. Zavzeli so se tudi za večji poudarek na varovanju človekovega okolja in smotrnem gospodarjenju s prostorom. IGOR PREŠERN Proti razlikam zlasti v občini Dosedanja davčna politika ni prispevala k odpravljanju neupravičenih socialnih razlik, je dejal D. Stavrev OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 22. febr. Predsednik stalne konference jugoslovanskih mest Dragoljub Stavrev je danes dejal, da dosedanja davčna politika ni prispevala k odprav Ijanju neupravičenih socialnih razlik in je zato treba uvesti obdavčevanje dohodka delovnih organizacij, posebej pa še potrošnje, predvsem luksuznega blaga in raznih storitev. socialnih razliik najbolj učinkovit v občinah, da pa vseeno niso storili vsega potrebnega, čeprav so občinske skupščine s svojimi organi opozarjale na nepravilnosti, ki jih same niso mogle premagovati. Z mnogimi primeri so tudi navajali hlastanje po udobnem življenju z malo dela, ki je v nasprotju z moralo komunistov. Predsednik beograjske mestne skupščine Branko Pešič Na seji predsedstva stalne konference jugoslovanskih mest so poudarili, da so naši predpisi pogosto prilagojeni tistim, ki so premožni ali pa taki, da ustrezajo potrebam tistih, ki zakone pripravljajo. Ta kritika je bila naperjena zlasti na razmere v stanovanjskem gospodarstvu, pa tudi na zelo razbohoteno posredništvo. Ugotovili so, da je boj za odpravljanje neupravičenih Neobčutljivost Komisija CK ZKS: Pomembno, da bi delavci občutili prispevke iz OD kot lastno obveznost - Premik v miselnosti LJUBLJANA, 22. febr. S tem, ko bo novi davčni sistem bolj poudaril obremenitev bruto osebnih dohodkov, pravzaprav ne bo šlo za uvedbo nekaj povsem novega, pač pa za precejšen premik v miselnosti davčnih zavezancev. Zelo pomembno bi namreč bilo, da bi delavec občutil prispevke na osebni dohodek kot svojo lastno obveznost, ne pa kot obveznost delovne organizacije, saj so vsakršni novi prispevki v resnici udarec po delavčevem žepu. Sicer pa bo potrebno pri oblikovanju novega sistema prispevkov, davkov in taks občanov ter organizacij zdru ženega dela upoštevati vse dosedanje ostre kritike, češ da sedanji davčni sistem preveč tišči navzdol tiste dejavnosti, ki terjajo veliko delovne sile, premalo pa obremenjuje kapitalno intenzivne dejavnosti. Pa tudi pripombo, da sedanji davčni sistem preveč vpliva na zviševanje proizvodnih stroškov, bo treba seveda upoštevati. Ko so v komisiji za družbeno ekonomska vprašanja in socialno politiko centralnega Bolj proste roke Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prepušča več pravic republikam in samoupravi LJUBLJANA, 22. febr. Vsa konkretna in podrobna določila o pokojninah bodo oblikovale republike samostojno, tako kot ustreza njihovim potrebam in razme ram. Sedaj to že lahko zapišemo, saj je zveza že razposlala osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — osnutek pa je napisan tako, da bo to dejansko temeljni zakon, s katerim bodo za vso državo enotno urejena le najnujnejša določila. To, kar je želela Slovenija — kar največ polnomočij za republike in samoupravo zavarovanja — je izpolnjeno, vsaj tako so presodili poslanci in člani komisij skupščine SRS, ki so danes obravnavali osnutek zveznega zakona. Osnutek zakona zaje- ma le oris minimalnega kroga zavarovancev, nekatera nujna enotna merila in načela za pokojnine, predvideva, kaj sodi v pokojninsko dobo in opredeljuje minimalne pogoje \a pridobitev pokojnine. Z osnutkom je povsem ohranjeno načelo, da si zavarovanci sami zagotavljajo in oblikujejo zavarovalne pravice, da skupnosti razpolagajo s sredstvi, kot novost pa je tudi predvideno, da naj bi nekatera področja v pokojniskem zavarovanju urejali z družbenim dogovarjanjem. MARIJA NAMORS komiteja ZKS ocenjevali teze za novi davčni sistem, so jih pohvalili kot dobro izhodišče za nadaljnje snovanje novega sistema. Med načelnimi pripombami pa sta bili tudi ti dve, da bi kazalo cilje novega sistema opredeliti še bolj jasno in da bi bilo koristno, če bi imeli za razmišljanja več variant in ne eno samo. Člani komisije so se tudi zavezali, da bodo, ne le v komisiji ampak tudi v družbe, nopolitičnih organizacijah na terenu še naprej ustvarjalno spremljali oblikovanje novega sistema. Ob ideji, naj bi osnova za „Da“ za izvozni sklad Interes vojvodinskega gospodarstva za poseben sklad na ravni zveze NOVI SAD, 22. febr. (Tanjug) — IS Vojvodine je poudaril, da je vojvodinsko gospodarstvo zainteresirano za ustanovitev sklada gospodarstva za kreditiranje in zavarovanje izvoza na ravni zveze. Izrekel je soglasje, da bi začeli postopek za sklenitev družbenega dogovora o ustanovitvi sklada. obdavčenje zasebnega kmetijstva v prihodnje ne bil več katastrski dohodek, ampak dejanski dohodek, so v komisiji za družbenoekonomske odnose opozorili, da bo pred odločitvijo potreben temeljit razmislek. Ni še daleč čas, ko je bila sedanja obdavčitev katastrskega dohodka utemeljena kot veliko pravilnejša in pravičnejša od prejšnje. Kakršnakoli že bo odločitev, pa je treba že zdaj glasno poudariti, da se politika do zasebnega kmeta in povprečna davčna obremenitev kmetov ne bosta smeli spremeniti na slabše. FRANCE JERAS je menil, da bd morali v ustavo zapisaiti, da pri nas ne sme biti zapostavljanja delavca z nizkimi dohodki in bednim življenjem.- Pešdč je med drugim tudi dejal, da se preveč sramežljivo ukvarjamo z vsem, kar ima socialne komponente družbe in se zavijamo v pojme, ki povedo mnogo ali pa tudi nič, če jih ne uresničujemo v praksi: samoupravne pravice človeka, združeno dedo, socialne razlike in podobno. Na zasedanju so menili, da je odpravljanje neupravičenih socialnih razlik dolgoročna naloga, ki jo moremo rešiti le tako, da se spopademo ■ siromaštvom, da bo rastla materialna osnova samoupravljanja. VIKTOR SIREO Več prek zbora narodov Pripomba delegacije BiH: zbor bolj vključiti v usklajevanje stališč SARAJEVO, 22. febr. (Tanjug) — Delegacija BiH v zboru narodov zvezne skupščine je v svojem akcijskem programu dela za prihodnje obdobje poudarila potrebo, da se ta zbor kot tudi skupščinski odbori, sestavljeni na paritetni osnovi, bolj vključijo v dogovarjanja in sporazumevanja med republikami. Zamerili so tudi zveznemu izvršnemu svetu, da zbora narodov zvezne skupščine ne uporablja za usklajevanje stališč med republikami in pokrajinami, ampak takšno prakso izključno prepušča odgovarjajočim medrepubliškim in medpokraj inskim komitejem. Še ovire! Sekretariat CK ZK Črne gore: Z dosedanjo dejavnostjo nismo zadovoljni TITOGRAD, 22. febr. (Tanjug). Na posvetu v sekretariatu CK ZK Crne gore o uresničevanju idejnopolitične vloge ZK je član sekretariata Nenad Bučin v uvodni besedi dejal, da črnogorski komunisti z oživljeno dejavnostjo po 21. seji ZKJ ne morejo biti zadovoljni. V petih občinah sploh niso sprejeli akcijskega programa, poprej načeti politični odnosi pa se še zdaj kažejo v mnogih okoljih; to pa je resna ovira za doseganje politične in akcijske enotnosti. V Kolašinu na primer niso ustrezni odnosi niti v vodstvu občine, niti v sekretariatu občinske konference ZK, zato tudi ni mogoče uspešno reševati številnih problemov. Dejstvo, da so se konfliktne situacije ponekod končale dramatično, drugod pa je vladal navidezen mir, ni moč tolmačiti tako, da je bilo malo konfliktnih situaci i. NAŠLI STE SVOJO CIGARETO: LD 500.000 kadilcev potrjuje kakovost Naravni ekstrakt v cigareti LD osvežuje in deluje blagodejno. . Obisk v Ilirski Bistrici Franc Popit in Vida Tomšič obiskala podjetja Piama, TOK, Lesonit ILIRSKA BISTRICA, 22. febr. — Danes sta ves dan bila na obisku v Ilirski Bistrici predsednik CK ZKS Franc Popit in članica sveta federacije Vida Tomšič. Dopoldne sta si ogledala tovarni Piama in TOK ter se pogovarjala z vodstvi podjetij o situaciji, problemih in uspehih v omenjenih delovnih organizacijah, popoldne pa sta zaključila svoj enodnevni uapeftnl obisk v tovarni Lesonit. kjer sta si najprej ogledala podjetje, nato pa sodelovala na razširjeni seji osnovne organizacije ZKS. kateri so prisostvovali tudi vsi vodilni ljudje občinskih družbenopolitičnih organizacij. T. VRABL Muhasta odjuga preorala ceste Letos bo škoda večja kot lansko zimo - Ali bo muhasto vreme škodo še povečalo - Rešitev je v temeljiti obnovi LJUBLJANA, 22. febr. Prav gotovo bi tisti, ki morajo skrbeti za vzdrževanje naših cest, letošnji zimi rekli, da je hudobna in grda starka. Letošnja prezgodnja odjuga je površino mnogih cest spremenila v pravcati bohinjski sir, saj je udarnih jam in lukenj mar sikje na pretek. V cestnem skladu Slovenije so povedali, da bo letošnja zimska škoda precej večja od lanske. Zlasti pa se boje. da bo muhasto vreme v prihodnjih tednih z nenadnimi ohlatidvami in takojšnjimi odjugami že obstoječo škodo še bolj poslabšalo. Računajo, da bo za zasilno popravilo cest po trenutnih ocenah treba dodati še naj- Skrb-v kri Skrb za varstvo okolja v Ljubljani mora vsem občanom preiti v navado LJUBLJANA. 22. febr. Prizadetost in skrb za zdravo okolje, v katerem živimo, sta bili tako v ospredju strokovnjakov kot razpravi j alcev na današnjem posvetovanju o problemih varstva okolja v Ljubljani, ki ga je organizirala Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji Vsi strokovnjaki poročevalci so. kljub različnim temam svojih izvajanj, od profilakse in terapije mest (F. Avčin), onesnaženja zraka v Ljubljani IU!ll|[||lllll!!lllllll!llllllllllllllllllIIIII!llllllll]|llllllllll!lllllllllli!lIllllll!IIIIIIIIIIillllillllllillllllllllllll!!lllil|]||lllll!!!illlllll!lllllli!linil!!llll!lill1 Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani Slajmerjeva 3 objavlja prosta delovna mesta za VEČ MED. SESTER-BABIC ali MED. SESTER-PEDIATRIČNE SMERI za delo na bolnišldh in otroških oddelkih ADMINISTRATORJA za klinični laboratorij VEČ DELAVK za strežnice, perice in kuhinjske pomočnice Posebni pogoji: pod 1. končana- ustrezna šola, pod 2. administrativna šola ali gimnazija. Nastop dela po dogovoru. Cenjene ponudbe sprejema gornji naslov 15 dni od dneva objave. 1603 žima, so bile prenešene na republike, ki so prevzele hkrati tudi skrb za pospeševanje investicij v turistične objekte, namenjene predvsem tujim turistom. Republika Slovenija se je odločila pomagati pri nadaljnjem razvoju turističnega gospodarstva, ki zaradi svoje nizke akumulativnosti ne more uresničiti svojih načrtov brez pomoči, zlasti glede na druge bančne vire financiranja. Kako v republiškem zakonu O tem je pripravljen poseben republiški zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih posojil na področju turizma. Udeležba republike je predvsem v obliki regresiranja obresti. Investitorjem turističnih objektov bi zakon priznal olajšavo v obliki 5 odstotnih obresti, in sicer tako, da bi republika celoten znesek obresti plačala najprej banki-kreditorju kot depozit za največ 15 let. Po dograditvi objekta pa bi se vplačani depozit porabil za odplačilo prvih anuitet, kar pomeni da dobe investitorji moratorij za začetek odplačevanja najetega posojila. Osnutek predvideva, da bi se na primer pri posojilu na 10 let iz depozita krilo 1,9 anuitete, pri 12 letnem odplačilnem roku 2,6 anuitete in pri 15 letnem odplačilnem roku 3,8 anuitete (pri tem najdaljšem roku bi udeležba republike predstavljala nad 43 odstotkov predračunske vrednosti objekta). Banka za »dotacijo« Ljubljanska banka, ki je bila prisotna pri koncipiranju osnutka, je skušala vplivati na sprejetje takega sistema olajšav, ki bi bil po njenem mnenju ugoden tako za banko kakor tudi za investitorja. Zavzemala se je za spremembo materialne plati zakona in spremembo izbora objektov. Banka je prišla do prepričanja da bi bilo smotrneje, če bi se sredstva, ki jih namerava prispevati republika, uporabila neposredno kot udeležba k investicijskim stroškom. S tem bi dosegli pocenitev investicijskih stroškov, ker bi se del predračunskega zneska kril iz sredstev, ki jih ni treba vračati. Moratorij je potuha Skupaj z deviznimi koristmi bi se kreditiranje bolj približalo kriterijem poslovne politike. Ta pocenitev se ne da vzporejati z moratorijem, ki v bistvu pomeni potuho za investitorja in dokaj šen rizi-ko za banko. Za republiko pa od banke predlagana oblika materialno ne predstavlja nobene spremembe. Po predlogu republike mora investitor plačati za naložbo v višini, ki sledi iz objavljenega primera, skupaj 263,9 milijona din; po predlogu banke pa 198,7 milijona. Pri enakem obsegu naložbe pa bi bilo treba banki odobriti le 113,4 milijona din ali 56,7 odst. celotne vrednosti investicije. Kaže da nasprotujoča gledišča glede oblike pomoči niso izglajena. Iz poročila na petkovi seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke namreč sledi, da je postopek za sprejem zakona v zaključni fazi in ne upošteva predloga banke. Ta pa še vedno na vseh ravneh zagovarja svojo varianto, ki je v skladu z današ-,njo ekonomsko politiko in upošteva potrebo racionalne porabe dokaj siromašnih virov za kreditiranje razširjene reprodukcije. F. S. Kaj je Kosovo? Avtonomna pokrajina Kosovo je opredeljena kot avtonomna socialistična, demokratična, družbenopolitična m samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, enakopravnih Albancev, Srbov, Črnogorcev, Turkov, muslimanov in drugih pripadnikov narodov, narodnosti in narodnostnih skupin, temelječo na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda ter delovnih ljudi, je poudaril na skupni seji pokrajinske skupščine Kosova njen predsednik Ilijaz Kurteshi, ko so sprejeli ustavna dopolnila. V čem je politična modrost Ko komentira v »Borbi« ekspoze predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča v slovenski skupščini, piše Milan Bajec v »Borbi« tudi tole; »Prava politična modrost bo v temle: na nadaljnjo zaostritev ekonomske logike je treba gledati kot na po-goj za nujno potrebno dajanje prostora, za čedalje bolj humane rešitve v družbenih odnosih, socialno politiko pa moramo z leti obravnavati kot neogibno družbeno spodbudo hitrejšega razvoja materialnih sil družbe.« Slepi naboj Včeraj smo npr. slisali, da so se lani povprečni osebni dohodki v zunanji trgovini povečali za 45,1 odstotka, v poslovnih združenjih za 42,1, pri proizvajalcih in distributerjih električne energije pa za 21 odstotkov. Gre za vojvodinska podjetja. Ne dvomimo o tem, da za temi številkami stoje kazalci, ki opravičujejo takšne po-višice. Tokrat o njih ne želimo razpravljati. Gradimo samo na znanem dejstvu, da je s tako imenovanim intervencijskim pokrajinskim zakonom lani bilo vsem delovnim organizacijam, katerih povprečje je v prejšnjem letu prekašalo 1510 din, dovoljeno zvišati zaslužke za največ 11 odstotkov. Strokovnjaki pravijo: intervencijski zakon ni prinesel pričakovanih sadov, ker so oseb-ni dohodki povsod prestopili 11-odstotno mejo. Zdaj je vprašanje: kako je to mogoče? Ni prvič, da ugotavljamo podobne reči, saj vemo, da poslanci ne glasujejo za zakone, od katerih pričakujejo, da bodo le — slepi naboji, piše Dušan Simšič v novosadskem »Dnevniku«. Hlapci, dekle in... Po moji grobi cenitvi — na podlagi podatkov iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in nekaterih drugih velikih mest o številu gospodinjskih pomočnic in številu uradno registriranih prostitutk, rtalie na podlagi nekaterih anket o hlapcih na vasi, zlasti še v Voivodini, Sloveniji in Slavoniji — je v Jugoslaviji okoli 100.000 hlapcev in dekel in okoli 50.000 »uradnih« prostitutk. Potemtakem je lumpenproletariat pri nas pomemben družbeni. sloj, trdi sociolog dr. Stipe šuvar, kot po roča NIN. dobrodo|^ »The Guardian«, London KUVAJ v Čakati in videti" rr Zahodnoevropske driave so e zadnjem času brez hrupa spravile mapo z nalepko •Evropska konferenca o varnosti m sodelovanju« v tisti predal, kjer so zloieni dolgoročni, bolj ali manj rezervni načrti. Tudi o Parizu, kjer so sicer najbolj ugodno odzvali sovjetskim pobudam na tem področju, je ta konferenca na spisku pomembnih vprašanj zdrsnila nekam na spodnji konec. Francosko uradno stališče se sicer ni spremenilo. V Parizu ob primernih priložnostih — ki pa jih ni posebno veliko — poudarjajo, da ni ovir za sklicanje konference in da bi bilo treba priprave začeti čim prej. Vendar pa nihče več ne govori o datumih in medtem ko jev fran-cosko-sovjetski deklaraciji iz oktobra 1971 še omenjeno letošnja leto. bi danes težko našli koga. ki bi verjel, da je kaj takega res mogoče pričakovati že letos. Francozi v nasprotju z nekaterimi drugimi evropsJcimi državami, članicami atlantske zveze, niso prav nič razočarani nad dejstvom, da se Sovjetska zveza doslej m odzvala no-vemberskemu predlogu NATO, naj bi Manlio Brosio v Moskvi sondiral teren za pogovore o skrčenju vojaških stl v Evropi. Znano je. da Parizu ta zadeva smrdi in da tudi ne želi. da bi se o tem na evropski konferenci pogovarjali. „ Francija je na spioh zainteresirana zlasti zato. da bi konferenca odprla pot sodelovanju med Vzhodom in Zahodom. predvsem gospodarskemu sodelovanju. Toda. dokler so smotri, ki jih želi doseči z evropsko konferenco Sovjetska zveza, jasni, odnos in cilji Zahoda pa raznoliki in megleni, se zdi. da se Francozom nikamor ne mudi. Ce torej za konferenco po francoskih ocenah ni nobenih ovir. pa tudi ni nobenih novih elementov, ki bi spodbujali k sklicanju »veleposlaniškega salona« p Helsinkih. Teh jrriprav pa nima smisla začenjati, dokler ne bo zanesljivo, da se bodo uspešno končale, menijo v Parizu. Sploh pa je treba najprej se počakati, da bo sklenjen dokončni berlinski sporazum in da bodo Nemci ratificirali loorazuma z Moskvo in Var- za odrasle t5.. S.. 7. in 8. razred). Pouk enkrat tedensko — v začetne tečaje za TEHNIŠKE RISARJE. SKLADIŠČNIKE in KONTROLORJE ter preddelavce v kovinski stroki — v začetne in nadaljevalne tečaje NEMŠKEGA in ITALIJANSKEGA IF./.IKA — za delovne organizacije organiziramo tečaje iz VARSTVA pri delu {začetni In letno preverjanje znanja). Za tečaje organiziramo občasne seminarje — pre da vanja. VPISOVANJE je nn Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39, telefon 317-133, vsak dan razen 1.. 3. in 4. sobote v mesecu, dopoldne od 7. ure do 14 30 in v torek popoldne ck> 18. ure. Zahtevajte prospekt; svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt in navodila pošljite znamko v vrednosti 3.00 dinarje. 1602 val sem v Postojni. Ljubljani in nazadnje v Škofji Laki,« je začel, medtem ko se ni dal odtrgati od posla. In kako. da ste se odločili za samostojno obrt? »Dolgoletne -izkušnje pri predelavi mesa sem pričel uporabljati tudi doma. Pričel sem delati domačo zimsko salamo za posamezne naročnike. Z leti je to doseglo takšen obseg, da sem npr. leta 1968 že imel okoli 600 strank in izdelal 30 ton klobasičarskih izdelkov. Zaprosi! sem za obrtno dovoljenje in prenehal a opravljanjem storitev.« In kakšen je recept za vašo domačo zimsko salamo? »Vidite, moj recept ni nobena skrivnost, saj ga rad razložim vsakemu, ki se zanj zanima. Vendar, dosedaj se Se nobenemu ni posrečilo izdelati prav take salame. Na —4 stopinje Celzija ohlajeno goveje meso in slanino razrežem. dodam maščobe v točno določenem razmerju, še začimbe, ki dajo svoje-jevrstno aromo, in po dobrem zgnčtenju napolnim čreva. Salamo nato dam v zorenje v hladen prostor, sledi dimljenje, sušenje na zraku pri določenih tempera turah in po treh mesecih je .zrela' za prodajo.« V Končevi hiši Je vse prirejeno za izdelovanje salam. Tu so zasilna skladišča, kjer na številnih »rajželnih« visi salama, različno »zrela«. V vsakem prostoru je ventilator. ki uravnava temperaturo in obenem suši. oziroma vlaži zrak. Očetu Alojzu pomagata pri delu žena Ivanka in sin Lojze. Njegov delavnik se začne ob 5. url in se redkokdaj konča pred 18. uro. Koliko salame pa naredite letno? »Približno 20 ton. Ce bi bila v enem črevesu, bi bil ta dolg od Naklega do vrha Ljubelja! Mimo tega naredimo še okoli 20 tisoč kranjskih klobas, pripravljamo pa tudi pečeno hamburško slanino, budiolo, domač kmečki želodec. Delamo samo trajne izdelke, tako da ni potrebno shranjevanje v hladilniku, saj se na zraku še naprej sušijo. Na- še izdelke sproti kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo.« Pravite, da s prodajo ni težav. Ali boste sedanje ka- pacitete še povečali? »Čeprav je povpraševanje iz dneva v dan večje, sedat izdelanih količin ne bom povečeval. Številnim večjim trgovskim in gostinskim pod Iet-jem zaradi premajhnih zmogljivosti ne morem ustre-*i. mimo tega pa nimam te-•av s prodajo na drobno Salame ne kupujeio samo domačini. saj hodijo ponio celo Iz Doleniškega in Štajerskega ter številni zasebni go-stilničarii Našo salamo lahko naročite tudi v večjih hotelih po Gorenjski.« Ko vas takole gledam, bi rekel, da vam gre delo imenitno' od rok? »Brez hvale, navkijub mojim 60. letom mi še ni nobeden kos! V eni uri sem .zašpilil’ 390 klobas iz napolnjenega črevesa in se v hitrosti izdelave upan\ pomeriti z vsakim!« Pa še to povejte, koliko ta dobrota stane? »Domačo zimsko salamo prodajamo po 30 dinarjev ki log ram in je najcenejša tovrstna salama. Veste, to ni lastna reklama, saj pravijo, da dober glas seže v deveto vas!« FRANCI ROZMAN Namesto avtov kolesa Delegati na stockholmski konferenci ZN se bodo prevažali s kolesi Od 3. do 16. junija letos bo v Stockholmu konferenca Združenih narodov za o-kolje. Geslo konference bo: »Samo ena Zemlja«. Delegati in opazovalci konference bodo imeli na voljo 200 koles belo modre barve, z grbom konference o okolju. Kolesa naj bi opominjala delegate tega abora. kako koristno bi bilo v mestih zamenjati avtomobile s kolesi. s čimer bi v veliki meri odpravili sedanjo, ponekod že kar neznosno onesnaženost zraka. Pa tudi mnogo bolj gibčni bi bili in s par. kimimi prostori ne bi imeli tolikšnih preglavc. Kaj pravite, avtomobilisti? & NI REKLAMA — Stran na tekočem traku. Foto: Egon Kaše Cigarete rez čikov na To tudi pomeni: brez cigaret na krovu življenjske ladje — V Kanadi sicer pridelajo za 170 milijonov dolarjev tobaka in ga precej izvozijo — Toda kampanja zoper cigarete je precej ostra in novi zakon jo bo tudi podprl OD NAŠEGA KANADSKEGA DOPISNIKA Kaditi ali ne kaditi? To sploh ni vprašanje. Kdor je kadil, kadi in bo kadil, ne bo poslušal, kaj o tem pravijo zdravniki, znanstveniki ali njegova žena. Pa tudi ko bi poslušal, ne bi izvedel mnogo. Nasprotniki in pristaši se pobijajo z istimi podatki in človek se ne more znebiti neprijetnega vtisa, da je vsaj na eni strani teh polemik v ozadju še nekaj drugega kot skrb za človekovo zdravje. Težko je zanikati, da zveza med kajenjem in določenimi boleznimi obstaja m v mnogih državah se je začela proti kajenju prava vojna. Njen cilj zaenkrat ni toliko spreobračati ljudi, ki že kade, kot preprečiti, da bi se jih te prijetne, a škodljive razvade oprijelo še več — zlasti mladine. Zato je ta kampanja merjena predvsem zoper oglaševanje tobačnih izdelkov, zlasti cigaret. V minulem letu so oglasi Z3 cigarete izginili s televizijskih zaslonov v treh deželah: Finski. Irski in Združenih državah. V štirinajstih drugih državah so taki oglasi prepovedani ne le na televiziji, ampak tudi po radiu. Letos se jim bosta pridružila še Island in Kanada. Poleg tega so se na zavojčkih cigaret pojavili napisi. da kajenje škoduje zdravju, še v Veliki Britaniji, na Islandu. v Peruju in Združenih državah. In s prvim aprilom bo tudi na zavojčkih kanadskih cigaret pisalo: »Svarilo: Nevarnost za zdravje narašča s številom pokajenih cigaret. Ne inhaliraj!« Vse kaže. da bo z letošnjim letom Kanada dobila enega najstrožjih zakonov o toba/-nih izdelkih. Minister za zdravstvo Munro ga je parlamentu predložil že lanska poletje v upanju, da bo izglasovan do novega leta Vendar je bil parlament prezaposlen z novim zakonom o davčni politiki in tako bo za kon o cigaretah, kot mu enostavno o ra vi jo. moral počakati do februarja, ko se bo parlament znova sestal. Od tobaka živi Drecei linHi fin iirnre) Kljub temu je bilo njegove posledice čutiti že z novim letom. ko se je 633 milijonska tobačna industrija odločila, da bo prostovoljno opustila oglaševanje po radiu in tele viziji. Povsem jasno je. da ji tega koraka niso nareko vali kaki posebno človeku ljubm razlogi. 2e dolgo je bilo namreč znano, kaj se pripravlja in tobačna industrija se že nekaj časa preusmeriš v dmge dejavnosti — desti lerije in pivovarne, kar naj bj ublažilo posledice kakršnekoli reakcije na tržišču* V Kanadi je okrog šest mi li ionov kadilcev, ki letno po-kade za čez milijardo dolar jev. To je trg. za katerega se industriji splača boriti, čeprav ie pod strogim državnim nadzorstvom in njene dividende niso največje. Po drugi strani je treba tudi vedeti. da je za kanadsko gospodarstvo gojenje tobaka precej pomembna panoga. Na približno 60.000 hektarih ga pridelajo za okroglih 170 milijonov dolarjčv in ga pre cej tudi izvozijo. Nadalje od tobaka v znatni meri živi tudi reklamna industrija, saj pro izvajalci cigaret plačdjo za vsako škatlico cigaret, ki stane recimo 6*1 centov, po en cent za reklamo: 25 mili- jonov vsega skupaj. In ne nazadnje: oglasi za tobačne izdelke predstavljajo znaten vir dohodkov za tisk, radio in televizijo. Najstrožji zakon na svetu Od tobaka torej živi precej ljudi. Statistike pravijo, da tudi umira. Po podatkih ministrstva za zdravstvo je leta 1969 v Kanadi umrlo za rakom na pljučih 4700 ljudi. Pri petih sedminah je bilo moč ugotoviti zvezo med rakom in pretiranim kajenjem. Za boleznimi srca in ožilja, ki naj bi jih kajenje tudi pospeSe valo. če že ne direktno povzročalo. jih je umrlo pi»-najstkrat več. To je bilo leto, ko je ministrstvo za zdravstvo napovedalo cigaretam vojno. Pričelo je pripravljati osnutek zakona, ki je zdaj pred parlamentom. Istočasno je podvojilo vsoto namenjeno raziskovanju kajenja in kampanji proti njemu. Ce bo sprejet v svoji sedanji obliki, bo to brez dvoma najstrožji tovrstni zakon na svetu. Tako vsaj trdi tobačna industrija. Po novem zakonu naj bi bila prepovedana kakršnakoli reklama za cigarete (ne pa za tobak in pipei od javnih občil do lepakov in napisov na vozilih ter športnih igriščih. Poleg tega naj bi imela država tudi pravico postopno zniževati količino nikotina in katrana v cigaretah. Zaenkrat je kot zgornjo mejo postavila 22 mg katrana in 1.6 mg nikotina na cigareto. Samo ta zahteva je že ukinila pet vrst precej razširjenih in priljubljenih cigaret. Nadalje naj bi vsak zavitek imel svarilni napis in vsaka cigareta z obročkom označeno mesto. do kamor jo je mogoče kaditi brez močno povečanega deleža katrana in nikotina v dimu. Le kdo bo potem še užival v kajenju? V imenu svobode in — dolarja V boju proti zakonu so se združili vsi prizadeti — razen kadilcev seveda. Tobačna industrija se je odrekla radijskim in televizijskim reklamam. prav tako je žrtvovala razne nagradne kupone, s katerimi je kupec do lani lahko zadel tudi do 10.000 dolarjev. Vse v tihem upanju, da bo to ministrstvu za zdravstvo dovolj in da jim bo v kompromisu pustilo vsaj ostale oblike reklame. Ta žrtev za industrijo niti ni bila prevelika, saj trdi. da podobne omejitve v Italiji niso števila kadilcev prav nič znižale. Povečale pa tudi ne, pravi minister Munro. In čemu potem zapravljate 25 milijonov na leto za reklamo? — strupeno pristavljajo nekadilci. Z omejitvijo ali celo prepovedjo reklam pa se bodo mnogo leže sprijaznili ostali prizadeti. Reklamna industrija preti celo z ustavnim spo- | rom. Dokler se bodo smele | cigarete zakonito izdelovati, | naj se smejo tudi zakonito J oglašati, pravijo. Vse v ime-‘ nu svobode — in za dolar. Industrijo in pridelovalce mnogo bolj skrbe omejitve v količini nikotina in katrana. Pridelovalcem je navsezadnje vseeno, kakšne sorte tobaka goje, vendar pravijo, da bo težko tako naglo preiti na sorte z nižjimi odstotki. Predelovalci pa trdijo, da je to direkten poseg v kvaliteto njihovih izdelkov, saj bodo take omejitve nujno spremenile aromo in s tem seveda tudi konkurenčnost kanadskih cigaret na tujih tržiščih. Svarijo celo, da bi take omejitve povzročile tihotapljenje močnejših cigaret v Kanado samo, kar bi državi in industriji pomenilo precejšnjo-' škodo. Poudarjajo namreč, da kadilcem ni vseeno, kaj vlečejo. Za zgled navajajo najnovejše ameriške cigarete s filtri, ki so bili tako učinkoviti, da so na trgu propadli. Strah najučinkovitejši Kaj bo torej s kanadskimi cigaretami? Minister za zdravstvo pravi, da bo vztrajal pri svoiem in da zavlačevanje s sprejetjem zakona nima prav nobene zveze s številnimi sestanki, ki jih je imel s predstavniki prizadetih industrij. Dopuščajo sicer možnost, da bo v malenkostih do februarja le popustil, vendar zato še nihče ne kupuje tobačnih delnic z upa- Povprečni tovariš Szabo Če se na Madžarskem kak lokalnik slabo obnaša, ga ošvrka »Szabo« Na Madžarskem so časopisi ustoličili svojega »povprečnega tovariša Szaba«, ki uspešno intervenira v primerih, ko se kje »pogleda skozi prste«, ljudje pa so jezni. Ta »tovariš Szabo« je zelo vpliven. Z njegovo intervencijo in pritiskom se organi ljudske kontrole vse pogosteje pojavljajo v trgovinah, servisih, uradih, in gostinskih lokalih, kjer odkrivajo razne nepravilnosti. Pri tem. zadovooljno ugotavlja »tovariš Szabo«, ne gre za velike denarne kazni pa za opominjanje in sprotne teča-ie dobrega vedenja. Vsakdanje življenje je namreč povsod. tudi na Madžarskem, sestavljeno iz malenkosti, ki pa so zelo pomembne. njem na spektakularne dobičke. Vkljub vsej tobačni vojni bodo še naprej uspevale posebne klinike za pomoč ljudem, ki bi radi prenehali kaditi. Potovalne agencije bodo še naprej organizirale posebna štirinajstdnevna potovanja z ladjami pod geslom »brez čika na krovu«, čeprav se pri najboljših sklepih končajo z jurišem na najbližjo trafiko v prvem pristanišču. Kdor kadi, pač kadi . .. Morda bo zaradi Munro.jevega zakona le kdo manj prižgal prvič — poleg volje še vedno ostaja strah kot najboljše sredstvo proti kajenju. Ce jim verjameš ali ne, prebiraj podatke o raku na pljučih v Združenih državah. Statistike kažejo, da je od vseh rakastih obolenj najpogostejši — in najusodnejši. In morda prihodnja cigareta ne bo imela več tako prijetnega okusa. Raziskave na vseh ravneh Skoraj ne mine dan. da ne bi v ameriških in tudi kanadskih časopisih zasledili članka o raku. Za letos je ameriška vlada odobrila čez milijardo in pol dolarjev za raziskave o njem. Ob vedno rastočem seznamu kancerogenih snovi ostaja vrsta orožij proti njemu vznemirljivo kratka. Pri. vsem tem pa tudi tobačna industrija vlaga znatna sredstva za raziskave, ki naj bi dokazale, da zveze med rakom in kajenjem ni. Komu torej verjeti? Razlogi vlade, ki se s takim zakonom odreka tako znatnemu viru dohodkov vsaj za daljšo prihodnost, če že ne za neposredno, so vsekakor sprejemljivejši kot vsa sejmarska zgovornost prizadetih industrij. BOŠTJAN ANKO Zdravniki bele vrane Kjer je medicina daleč, je vraževerstvo blizu; kaj bi se čudili! V senci je počival 35-letni kmetovalec Hačib Muratovič iz neke vasi pri Gradačcu, ko so prifrfctali angelci in mu. izbrancu, podelili preroško moč in zraven še sposobnost zdravljenja neozdravljivih. Naložbo .je kmetič začel uspešno vnovčevati. Vaška dekleta so zvedela za primerne ženine in srečno usodo, betež-niki so dobivali na tekočem traku receptov za ozdravljenje. Posel je cvetel in vsi so bili zadovoljni. Prišel je tudi radovedni novinar in se podredil kmetičevi zdravilni kuri, ki pa ima učinek samo tedaj, kadar bolniki držijo jezik za zobmi, potem ko globoko sežejo v žep. Se kdo ču di? Ne, v teh krajih je manj ženinov kot nevest in zdravniki so bele vrane. Gorela jeza Maribor: L. Kresnik je »zastonj« vlamljal in nato iz jeze zanetil požara MARIBOR, 22. febr. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 25-letnega Leopolda Kresnika iz Jezdarske ulice v Mariboru na enotno kazen štiri leta in šest mesecev strogega zapora zaradi vlomnih tatvin in dveh požigov. V noči na 11. november lani je neznani storilec vlomil v prostore podjetja »Projekt« v Mariboru in tam odprl več pisalnih miz. Iskal je predvsem denar, našel pa je le tehnično pero in 150 dinarjev. Ker ni nič našel, se je razjezil in v računovodstvu zanetil požar, tako da je bilo za 70.000 dinarjev škode. V preiskavi so ugotovili, da pride v poštev samo Kresnik, to pa zato, ker so našli pri njem ukradeni rapidograf. Nekaj dni pozneje, 26. novembra ponoči je Kresnik vlomil v prostore Mariborske Je pilot res kihnil? Letalo s kolesom zadelo poljsko delavko — Nahod ali objestnost? OSIJEK, 22. febr. — Ve-černji list poroča, da se je moral pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zagovarjati 43-letni pilot Dušan Savič iz Beograda, ki da je poleti lani na poljih beljskega kombinata z letalom hudo ranil neko delavko. Nesreča se je zgodila, ko je Savič z letalom kmetijskega letalstva zelo nizko preletel skupino 30 kmetijskih delavcev. Pilot jih je hotel, tako trdi obtožnica, prestrašiti, vendar ni pravilno ocenil višine letenja, tako da je s kolesom zadel 18-letno Ando Stevanovič in jo odbil 15 metrov daleč. Savič se je zagovarjal, da ni hotel prestrašiti delavcev, ampak da je med letenjem nenadoma kihnil in pri tem izgubil kontrolo nad letalom. Sojenje je prekinjeno, ker so potrebni novi dokazi. Zoga zadala smrt? Trditve pokojnikovih prijateljev bo morala dokazati obdukcija SLAVONSKI BROD. 22. febr. — V tukajšnji bolnišnici je umrl 17-letni delavec Stjepan Galič iz Slavonskega Samca, ki ga je pred nekaj dnevi, tako trdijo prijatelji, nadela v tilnik nogometna žoga. Obdukcija in preiskava bosta pokazali, če je bil zadetek žoge res pravi vzrok smrti mladega delavca. zavarovalnice in v 12 pisarnah odprl predale ter omare in odnesel 40 dinarjev, plinski vžigalnik in nekaj drobnarij. Tudi tokrat se je razjezil, vključil dve električni pečici, ju prislonil k mizi in k zavojem s koledarčki, v mizni predal pa je vtaknil prižgan električni kuhalnik. Seveda je zagorelo, škode je bilo za 20.000 dinarjev. Kresnik je dejanje zanikal, vendar je sodišče imelo trdne dokaze. Pred štirimi leti Je bil Kresnik zaradi tatvin obsojen na dve leti in osem mesecev zapora. J. JERMAN Skrivnost otroka v kovčku Je Jadranka K. sinčka ubila ali pa je umrl naravne smrti? SPLIT, 22. febr. — Strokovnjaki zavoda za sodno medicino iz Zagreba bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali je 26-letna Jadranka K. iz Ivanbegovine pri Timotskem ubila svojega nekaj dni starega otroka ali pa je dojenček umrl naravne smrti. Jadranka je lani poleti prišla iz Zahodne Nemčije, kjer dela v nekem podjetju in potem v mostarski porodnišnici rodila zdravega dečka. Otroka, ki je nezakonski, je hotela pustiti pri svojem bratu, vendar ga ta ni sprejel, ker skrbi že za Jadrankino dve in pol leti staro nezakonsko dekletce. Mati je nato z dojenčkom odpotovala v ZRN, čez deset dni pa se je nenadoma vrnila z mrtvih otrokom v kovčku. Z bratom Lujom sta nato ponoči otroka pokopala v družinsko grobnico. Učitelj kradel in ropal V skupini roparjev je bil tudi učitelj matematike iz Obrenovca BEOGRAD, 22. febr. — Ko so inšpektorji 15. postaje milice v Obrenovcu zajeli večjo skupino tatov, ki so ropali in kradli po Beogradu, je bil med prijetimi tudi učitelj matematike Dragan Kalandič, ki je poučeval na osnovni šoli Jovana Jovanoviča Zmaja v Obrenovcu. T ri zvezdice doktorja Ace Srbski Ostap Bender je bil kapetan, zdravnik, pravnik, javni tožilec itd. BEOGRAD, 22. febr. (Tanjug). Kriminalisti beograjskega sekretariata za notranje zadeve so vložili prijavo zoper Aleksandra Prodanoviča iz Beograda, ki se je lani in v začetku tega leta lažno predstavljal kot kapetan JLA, vojaški zdravnik, republiški inšpektor, javni tožilec in odvetnik. Ta 26-letni mladenič si je drznil spustiti tako daleč, da je nekaj časa celo opravljal delo zdravnika in odvetnika. Za zdaj še niso objavili, kakšne gmotne koristi je imel od tega. V lanskem poletju se je 1 Prodanovič v uniformi kapetana JLA in z belim plaščem, na katerem je pisalo »dr. Aca«, pojavil v klimatskem zdravilišču v Igalu. Kmalu se je začel vmešavati v delo medicinskega osebja. Uspelo mu je celo izposlovati dovoljenje, da je. enkrat na teden po eno uro pregledoval bolni ke. Lažni zdravnik je nekaj časa opravljal to delo in celo dajal strokovne predloge za podaljšanje klimatskega zdravljenja. Kmalu nato se je znašel v Beogradu in začel opravljati pravniške zadeve. Včasih mu je bolj ustrezalo, da . je bil tožilec, nato pa ga je bolj pritegnil poklic dvetni ka. Prava in medioine sploh ne pozna. Žrtve pustila gole V Beogradu prijeli nevarna razbojnika, ki sta ropala samotneže BEOGRAD. 22. tcbr. — Tu so prijeli dva nevarna razbojnika, Zorana Kostiča is Malega Mokrega Luga in Dušana Rajšiča iz Velikega Mokrega Luga pri Beogradu. Ko sta zagledala samotnega potnika, sta mu sledila in ga nato na kakem samotnem kraju pretepla, vzela denar in uro. Sla sta celo tako daleč, da sta nekatere žrtve slekla. Tqyarna ličil - doma Pripravljanje kozmetike v domači hiši — kljub mnogim domačim in tujim proizvajalcem — pomeni veselje, korist in ne nazadnje tudi varčevanje Danes, ko lahko v drogerijah kupimo že prav vsakršno kozmetiko domačih in tujih proizvajalcev, je na prvi pogled morda nenavadno pisati o kozmetiki, ki si jo same lahko pripravite doma. Sestavek je namenjen vsem tistim, ki jim pripravljanje takšnih proizvodov pomeni veselje, obenem pa vsem ženam, ki bi rade pri negi obraza prištedile. vite. Morda berete ali pa kvačkate? Oboje je med kozmetičnimi aBi higienskimi postopki za lepšanje obraza slišimo isti večni napev žena. ki premalo ■krbe za zunanji videz. Prvi izgovor je pomanjkanje časa, drugi pa draga kozmetika. Da je temu lahko tudi drugače. prav jasno vidimo iz zapiskov naših prednic, ki so sl za nego svojega obraza in telesa veliko same pripravile. Moja dobra prijateljica nikoli ne zavrže limone, potem ko jo izcedi. Ko si jih nabere »tiri ali več. so že namočene r skledi vode in takšne so odlična kopel za noge. Omenjena raztopina nadomešča zelo drag dodatek kopeli, če hočemo poiskati znamko odgovarjajoče kvalitete. In veste. kopel za noge po normalnem umivanju nog z milom. ni kar tako. Noge na makete vsaj deset minut in če to delate redno vsakih nekaj dni, boste veliko laže prenašale vsakodnevno utrujenost. In če ne morete biti nikoli proste, si medtem pripravite delo. ki ga sede opra- dovoljeno. se lahko. Pa še in sprostite Kamilice so long-play plošča Poglejmo, kako izgloda vrstni red kozmetičnih proizvodov. ki jih lahko pripravite saimi: 0 lotion za obraz. O dodatki kopelim, so iz ze- lenega asuanskega kamna z amuleti, ki so prav nenavadne. Ce 'deklica še nima svoje šatulje za nakit, ji lahko izberete izvirno iz usnja, ki ima na pokrovu sliko egipčanskega vojščaka v bojnem vozu, velja pa 162 din. Za drobiž pa tam lahko dobite preprosto majhno denarnico, prav tako bogato okrašeno za 37.80 din. Ste pomislili na ovitek za knjigo? Prav lep usnjen ovitek z vtisnjenimi podobami sem opazila za 89,50 dinarjev. Lepoti la s cvetjem Marsikdo se bo spomnil na kozmetiko, ali pa bo razveselil s stekleničko prvovrstnega parfuma, ki jih je pri nas že kar precej v prodaji, zelo drage pa 'lahko kupite pri Fontani. Sicer pa sem prepričana, da bo tudi lep šopek pomladnega cvetja in iskrene čestitke, z veseljem sprejet. Ob pomladanski shujševalni kuri pa raznih bonbonier in drugih slastnih zalogajev raje ne priporočam. TAMARA Lotion za obraz v vseh ma jih sestavkih redno omenjam tak, ki ga lahko pripravite sami. To zato, ker lahko — glede na vrsto kože — pri mastni in prizadeti dodajate več alkohola in pri suhi in občutljivi mapj *li nič. Najboljši in najenostavnejši je kamilični čaj z dodatkom alkohola, po možnosti topel, nikoli pa ne sme biti starejši kot en teden. Zelo priljubljene so maske za obraz. Koži izredno koristijo in se nanašajo na očiščeno kožo enkat do dvakrat mesečno. Za suho kožo vam svetujem: 1 žličko siru*e ali kisle smetane. rumen,*»k. nekaj kapljic olivnega olja Kumarice, grozdje in beljak za masko Za mastno kožo so priporočljive sadne maske, pri katerih pa je najprej obvezen preizkus na alergijo (preobčutljivost). To pomeni, da masko pred nanašanjem namažete na notranjo stran za oest *a, počakate deset minut in če vam koža ne pordeči. lahko masko nanesete na obraz. Najboljša je maska iz svežih kumaric, dobra pa je tuc*i iz grozdja. Pri-! pravite jo tako, da soku enega ali drugega sadeža dodate nekaj kapljic limone in teko-! čino nanesete na obraz. Za kožo, ki jo želite zvečer i — predno greste od doma osvežiti. vam svetujem s'epen beljak. Kot vsako doma pri-I pravljeno masko tudi I pustite na koži 10 do 20 ml-| nut. in ga zatem zmi.iete z mlačno vodo. Ce vam zmanjka nočne kreme. si lahko nadomestilo pripravite tako. da vmešate enake količine olivnega olja, kamiličnega čaja in limone, nakar dob! leno emulziio nanesete na obraz. Taka krema beli m mehča kožo in (o na splošno priporočam kot en- 7*^ Foto: Jere VSEGA 2 E NE BOMO JEDLI otrok noce „UčiteSji“ Izjava nepismenega dekleta: »Nihče me ne uči pisati. Vsi bi me radi učili seksa.« Ločitve V zadnjih petih letih je bilo najmanj ločitev v Makedoniji in Kosovu, (0,2 na tisoe prebivalcev) in v Cmi gori (0,4) — rajveč pa v Vojvodini <1,7 ločitev). V Srbiji (ožje pod ročje), na Hrvaškem in v Sloveniji je bilo’ 12 loči-ev na tisoč prebivalcev. Otroci najpogosteje ne jedo ravno zato, ker se matere preveč prizadevajo, da bi veliko jedli — Ne moremo zahtevati, da bi otroku ugajalo prav vse, kar mu ponudimo na krožnik Brez dvoma sodi pomanjkanje apetita med najpogostnejše motnje pri otroku Vzrokov za to je celo vrsta: redko gre za izbirčnost preveč razvajenega otroka; najčešče se za tem skrivajo različni psihični dejavniki. Lahko pa je pomanjkanje apetita, zlasti kadar je trdovratno, tudi eden od znakov otrokove bolezni. Vse vročinske in tako imenovane »otroške bolezni« spremlja slab apetit, prav tako tudi’akutne in kronične prebavne motnje, obolenja ledvic, bolezni srca in ožilja, glistavost, pa tudi razna kronična kožna obolenja. Zato se moramo ob vsakem trdovratnem pomanjkanju apetita posvetovati z zdravnikom. In zakaj nekateri otroci nočejo jesti, pa čeprav so zdravi in torej ni organske ovire krat tedensko osvežilno noč- [ za apetit? no kremo. j Najpogosteje ne jedo ravno ph. MANJA PEČNIK VOV- zato, ker si matere preveč KOVA ! prizadevajo, da bi veliko je- TOKRAT »ON« — Zakaj neki bi se vedno pogovarjali samo o »njej« kako in kaj. Naj bo moderen tudi »on«. Saj nima nihče nič proti? Marta Hrovatin dli. Le redko slišimo namreč ; lahko za posledico večteden-o slabem apetitu pri otrocih. | sko pomanjkanje apetita. In ki so zrastlj v slabih razme- i če mati pravočasno ne odne- rah. kjer so matere le malo vedele o sodobni prehrani in zato tudi niso bile v skrbeh ali je otrok pravilno hranjen. Vendar pa opažamo, da se nekateri otroci že rode z dobrim apetitom, drugi pa imajo bolj zmeren tek, ki pa jih kaj hitro mine, če so bolni in nerazpoloženi. Nagonski upor ali . lastni okus In še nekaj ne smemo pozabiti. Otroci se namreč povsem nagonsko upirajo, če jih skušamo v nekaj prisiliti, prav tako je nagon kriv, da zavračajo hrano, če imajo z njo slabe -zkušnje. Zato se nam bo tem bolj upiral, čim bolj ga bomo silili s hrano. In če smo ga med hranjenjem kdaj opekli, bo minilo pre-ej časa. preden bo zopet dobil zaupanje do hrane. In še nekaj ne smemo pozabiti. rudi otrok ima svoj okus. Morda mu bolj ugajajo sladke stvari kot kisle. Kuhana zelenjava mu ne ugaja, pa saj imamo tudi mi morda raje svežo solato. Res ne moremo zahtevati, da bi otroku ugajalo prav vse, kar mu damo na krožnik. , Posebno rado se zgodi, da otrok preneha jesti, ko ga pričnemo navajati na mešano prehrano, zlasti, če se nam pri tem preveč mudi. Pri hranjenju moramo biti skrajno potrpežljivi. Otrok se mora na posamezne okuse počasi privajati. Brez dvoma mu bo nek okus prijetnejši od drugega, zato mu ne skušajmo za vsako ceno vsiliti ravno tistega česar ne mara. Skok iz postelje k polni mizi Zelo pogosto se upre otroku hrana po kaki bolezni, če ga začne mati siliti s hrano, še prede.i se mu je docela vmil apetit. Tako siljenje ima ha, prične otrok ponavadi še bruhati in ga neješčnost zlepa ne mine. Ce hočete, da bo otrok zopet začel jesti z apetitom morate ravnati skrajno potrpežljivo. Otrok mora počasi pozabiti na vse neprijetne doživljaje v zvezi s hrano. Materina zaskrbljenost in neučakanost sta glavna krivca za otrokov slab apetit. Otroka ne smemo prositi, da naj je, niti mu ne smemo obljubljati ne vem kakšne nagrade za to. da bi jedel, še manj pa, da bi skušali doseči to s palico in z grožnjami. In ne skušajmo mu vsiliti za večerjo tistega, česar ni pojedel pri kosilu. Skušajmo doseči le to, da bo zmagal otrokov naravni apetit, naravna potreba po hrani. »Bo že jedel, ko bo lačen«, v večini primerov kar drži. Sprva mu pripravimo le tisto, kar vemo, da ima najraje, tega damo na mizo toliko, da bo sam prosil še za dodatek. Gora na krožniku mu bo namreč vzela še tisto malo apetita. Jed naj bo okusno in vabljivo pripravljena. Ko se bo otrok čez čas pričel obrokov veseliti, mu počasi dodajajmo tudi hrano, ki jo je sprva odklanjal, počasi in previdno, nič na silo. In, če nikakor ne mara špi nače, ne silimo ga več z njo, saj je še toliko drugih možnosti. da dobi vase prav iste snovi. Devet zlatih pravil za poln želodček In še nekaj nasvetov materam, ki imajo težave z otrokovo ne ješčnost jo: O ne posvečajmo jedi preveč pozornosti, ker sicer bo otrok kmalu spoznal, da nas s svojo neješčnostjo lahko izsiljuje in da s tem zbuja pozornost vse okolice. O otroka ne silimo s hrano; dovolimo mu. da mu kdaj kaka jed ne ugaja. O je naj ob določenih urah, ko bo njegov želodček v resnici prazen, kajti lakota je najboljše sredstvo za apetit. 9 hranjenje med obroki, posebno s sladkarijami, je grda razvada. pazimo, da ne dajemo otroku prevelikih porcij in premočne hrane, ker je tako vedno presit. ® hrana naj bo vedno skrbno in okusno pripravljena ter servirana v privlačni posodi. 0 otrok naj je v miru, tako da ne bo okrog njega vse polno stvari, ki odvračajo njegovo pozornost od hrane. ® otrok naj se čim več giblje in naj bo čim več na svežem zraku, kar vse poveča apetit. ® otrok naj ne bo med hranjenjem preveč utrujen, preveč zaspan ali preveč razburjen. Dr. R. R. iiinBiiiiiiitiiiiiiiiiHiittiMiiiaiiiiKiiaiHitmmmiimitiflniiMiiriiiiiiiieisittiiiiii-inEt-iHiiaiMiiiiiiiHHHiiiHiriiHniiiiinainiiiin-iriHH^iUiiiinHiiiiiiilB* »ŽIMA« industrija ščetk LJUBLJANA, Trpinčeva 108 razpisuje na podlagi 113. člena Statuta podjetja, prosto vodilno delovno mesto RAČUNOVODJA (ni reelekcija) Pogoj: Višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu. Poskusno delo traja 3 mesece. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe služb", podjetja. z dokazili, pošljite kadrovski 1622 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA REZERVE Ljubljana, Titova 11 IV razpisuje prosti delovni mesti 1 KNJIGOVODJA osnovnih sredstev (ponovni razpis) 2 FAKTURISTA — ADMINISTRATORJA Kandidati aa razpisani delovni mesti moraj'o imeti srednjo ekonomsko šolo in vsaj 2 leti prakse. Za delovno mesto pod 2. pa je potrebno tudi obvladanje strojepisja, zaželeno stenografije. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave za razpisani delovni mesti pošljite v 15 dneh od objave. 1598 Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3 objavlja prosta delovna mesta za počitniški dom v Fiesi 1. Kvalificirano kuharico KD kuharico 2. Delavko za pomoč v strežbi Delo je sezonsko. Traja od 1. 6. do 30. 9. 1978. Podjetje nudi OD, stanovanje in hrano v domu. Prijave z osnovnimi podatki naj kandidati pošljejo v Splošni sektor podjetja Ljubljana, Titova 3, najkasneje do 10. 3. 1972. 1624 Us 'M ženske? Poročena sem, pa tudi otroke imam. In vendar nisem zadovoljna v svojem akonu. Večkrat berem in poslušam pogovore, kako bi morala biti žena in mož adovoljna v svojem intimnem življenju in ob tem čutiti zadovoljstvo Zado voljstva nisem nikoli čutila. Svoje zakonske dolžnosti sem sicer opravljala 'oda komaj sem čakala, da jih bo konec. Kadar sem potožila mami, s katero sva se dobro razumeli, mi je vedno rekla: »Potrpi, takšna je usoda žene!« Čutim da ne morem več tako. Ne vem. kako bi opisala svoje občutke, čustva: notranji nemir, ki me vso prevzame. Ali je res tako kot pravi moja mama. da Je pač rakšna usoda žene? Ali naj sprejmem »usodo« nezadovoljstva za vse življenje? V. M . Ptuj Večkrat lahko slišimo pripombe, da v em današnjem svetu in »razposajenem« času mnogi posvečajo preveč pozornosti seksualnosti ter njem vlogi v življenju posameznika. Marsikdo meni. da seksual nost ljudje preveč poveličujejo Največ krat svoje trditve utemeljujejo s tem. da našim babicam in materam niti na misel ni prišlo, da bi načele vprašanje nezado voljstva ali zadovoljstva s seksualnim živ-! jen jem Odveč je razpravljati o trhlih te meljO) takšnih trditev Raje ostanimo pri dejstvu, da so psihične razmere glede in timnih potreb, želja m možnosti prt se danjib ženah povsem drugačne. Včasih je namreč bil položaj žene do ločen- orelnen osi bi bila gospodfnfa ir mati. O njenih osebnih pravicah in po trebah so le redki razmišljali. Namreč, vse kar je bilo osebno, je bilo podrejeno dolžnostim. Zato so vsako intimno neza dovoljstvo žene odpravljali tako. kot sami pišete — to Je pač usoda žene. da trpi. Glasnih pripomb in ugovorov skoraj ni bilo. Zdaj pa je drugače (čeprav še vedno ne najboljše!) Nikomur ni treba trpeti in molčati Družba in čas sta spremenila po ložaj žene in hkrati priznala tudi vse p ra vice njene osebnosti. Intimne potrebe so postale enakopravne pravice vsakega posameznika In je zato nevzdržen zagovor nekega »usodnega« žrtvovanja ali odreka -ta žella po seksualni zedovol!ifvi se po raja v zavesti žene in Je priznana vitalna potreba zdravega organizma, pa tudi psi-hičnega življenja Za sodobno ženo seksualno življenje ni nekaj, o čemer se sploh ne sme premišljevati, nekaj prepovedanega. Potrebe na tem področju so povsem naravne, upravičene in dovoljene. Vsaka sodobno vzgojena in izobražena oseba si organizira svoje življenje tako, da tudi na področju seksualnosti spravlja v sklad želje m potrebe. Skladno ravnotežje vitalnih potreb in notranja psihična harmonija omogočata posamezniku, da ob vsakodnevnih dejavnostih uspešno odpravlja življenjske težave, da je sposoben za živ-, Ijenjski boj in ustrezno prilagajanje real nim razmeram. Ce ni tako. potem težave na področju seksualnosti, kolikor postanejo kronične, negativno vplivajo na življenje posameznika; kmalu se vrinejo v ospredje misli iz psihičnih doživljanj ter odsevajo im celotno vedenje, pa tudi na življenjsko pot posaimeznika. Medtem ko kratka, občasna abstinenca zadovoljitve seksualnega nagona lahko povzroči prehodni nemir, nezadovoljstvo, napetost ali nevrozo, pa lahko dolgotrajno stalno odrekanje izzove posebne psihične motnje. Ce nam nečesa nenehno primanjkuje, pa čeprav gre še za takšno malenkost, dobi v nas posebno mesto in izzove močno poželenie. Enako Je s kronično nezadovoljeno seksualnost jo. Ustvarjajo se pritajene močne emo ci^e. ki lahko »preplavijo« vse psihične -'loveka. Po tem, kar ste napisali, je težko ugotoviti vzrok, zakaj trpite v intimnih od-nosih. Ce se boste zaupali strokovnjaku, bo lahko ugotovil razloge vašega nezado-voljstva. Težave, kakršne opisujete, so v psihološki praksi zelo pogoste, vendar jih je mogoče v večini primerov — žal ne prek časopisa — uspešno odpraviti. Nika kor pa se ne sprijaznite s »tolažbo«, da je to pač »usoda« žene, če nočete še večjega nezadovoljstva v življenju. Nerazumljiv strah Doslej še nikomur nisem povedal, tudi sem se bal, kakšne hude težave imam. Tudi k zdravniku nisem šel, ker me je pač sram. 2e od otroštva se bojim sam iti ven. Ko je bilo treba stopiti iz hiše, sem se začel potiti, ves sem drgetal in nog sploh nisem čutil. Ta strah je za nekaj let minil in sem lahko hodi) po svetu. Potem pa se je ta strah ponovno pojavil. Od dvajsetega leta, to je zadnjih osem let, ne morem odpraviti teh težav. Nič ne pomaga, pa čeprav še tako prepričujem samega sebe. Ali je kakšno upanje? Precej ljudi mučijo podobne težave, nerazumljiv strah pred nečim, ki mu pravimo fobija (grška beseda za strah). Znanost pozna okoli 180 različnih fobij — vse z zvočnimi grškimi imeni. Med temi so najbolj pogoste: strah pred višinami, zaprtimi prostori, različnimi živalmi, gro mom, bliskom in podobno. Vi ste opisali eno od precej redkih: agorafobijo — strah pred izhodom na cesto. Verjetno je, da večina -ljudi včasih ob čuti takten nerazumljiv strah, ki pa je lahko močneje izraženo čustvo antipatije ali odpora do nekega objekta ali stanja. Za otroke v starosti od enega do petega leta praviloma velja, da imajo eno ali več izraženih fobij, ki pa hitro minejo. Včasih se zadrži tudi do odrasle dobe. (Na primer fobija do psov. Nekateri se jih izogibajo vse življenje.) Vsekakor je agorafobija, strah pred zapuščanjem doma, ena najhujših. Ce se bojimo kač, nožev, se jih lahko kaj hitro izognemo. Strah pred izhodom iz hiše pa nas spremlja vsak dan, zlasti, če smo zaposleni in prislijeni zapuščati hišo. Vzroki fobij, tega nerazumljivega strahu. ki se ga človek zaveda, so nam neznani. Znanost je uspela porazdeliti po vrstah ta nerazumljivi strah pred objekti in situacijami, vzrokov pa ne. Težko najdemo dva s podobnimi fobijami, ki bi imele iste znake, kajti vsako živo bitje reagira povsem individualno, kot pač povsod. Naravo spodbud, ki so ozadje strahu, je težko ugotoviti. Najbolje je, da greste po pomoč k strokovnjaku — pomagal vam bo s psihoterapijo. Strokovnjak ne bo mislil, da je nekaj nenavadnega, če g« boste poiskali zaradi strahu, ki vas muči. Pogum velja! Pot iz la stalno rubriko za pogovor o osebnih težavah vodi dipl psiholoo Azra Kristančič anonimnost zaiamčena ★ ★ ★ ★ ★ ★ ir k k ir k •k ir ir •k ir ir k k k k k k k k k k k k k k ir k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k 10. stran ★ DELO ŠPORT Zopet s prvaki Drevi četrtfinale za jugoslovanski košarkarski pokal — Olimpija igra ob 19.30 v Tivoliju z Jugoplastiko (Split) LJUBLJANA. Drevi se začenja zadnji del tekmovanja za jugoslovanski košarkarski pokal. Osem ekip, med njimi dve slovenski, se bodo pomerile v četrtfinalnih tekmah. Pari so tile: Olimpija — Jugoplastika (ob 19.30 v Tivoliju), Kvamer — Vrhnika (18.30). C. zvezda — Radnički (18.30), Lokomotiva — Oriolik (19.30). Polfinale pokala bo 15., finale pa 23. aprila. OLIMPIJA: tretjič spet doma Ljubljanski koSarkar". bodo v le-totaji sezoni te drugič igrali z Ju-goplasciko v Tivoliju. Splitani so namreč kot novi drtavn: prvaki le T prvem kolu prvenstva 1971 72 nastopili v Ljubljani. Pomlajena O-Umpijina ekipa je iakrat v izredno razburljivem boju nadigrala prva- I ke. kar je pr.vrieiKvm vlilo mnogo optimiana pred nadaijrumi boji. N: Slo vse tako kot je kazal začetek, toda prav v zadnjih kolih je Olimpija začela igrati tako. kot je napovedala na začetku preti drevtSnjetnu nasprotniku. ■Sobotna tekma z Radničkim obeta tudi drevi zanimiv spopad. Olimja; a je v formi. Jugoplastika pa igra v pravem Šampionskem slogu na domačih igriščih pa tudi v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Spličani so se Ljubljančanom v povratni tekmi za prvenstvo krepko oddolžil; za,poraz v Tivoliju. Zato je tokrat spet na domačinih vrsta, da dosežejo s prvaki letos pozitivno bilanco. Zadnja dva dni so Ljubljančani pod vodstvom trenerja Gagla prizadevno trenirali, saj jv nastop v pokalnem tekmovanju zanje letos zelo zanimiv, kajti le v njem lahko posedejo po vrhu. Lmi so se prebili do finala in ob teiipii igri bi se nedvomno lahko tud. letos. Najbrž Se vedno ne bo mogel nastopiti visoki Bunderla. ki Se ni toliko okreval, da bi lahko normalno treniral. »Nismo brez možnost:.« je dejal Se po tekmi z Radničkim trener Borbeno kolo V 12. kolu državnega šahovskega prvenstva v Umagu so bili le trije remiji UMAG. 22. febr. V 12. kolu državnega šahovskega prvenstva so bili zelo uspešni igralci s črnimi figurami, ki so izvojevali kar pet zmag. Po tem kolu se je vrstni red na vrhu še bolj zgostil. Rezultati: Vukič'LjuboJenč 0:1 • Blumenfeidov gamo::. 43». Neme;. Bukič 0:1 isiciijanka. 40i. MataooročTvkor remi < Španka 13». Rukavina r Sofrevski remi »kraljeva indijka. 11». Matulovič: Ostojič ld> istciljanka 20». M., -one: Masi č 0:1 -kraljeva indijka. 30>. Komljenov-.čiParma 0:1 i stcil: janka. Hi. Ja.noSev-.eVe!:-mirovič 0:1 isicilijanka. 30». Mi-n:č:Plamnc remi »Španka. 22». fCurajiCKCvetkovič prek. tsicili- ■ Ttsa! red: Ivkov S. Planinc 7.3. MaSič Bukic 7* 1». Ma:ano-vič. L-ubojev-.c 7 Rukavina 6 j «1». Parma 63. Matulovič «12». Sofrevsk: 6(1». Nemer. Mintč «. VelSmirovič 3311». Cvetkovič 3 »3». Ostojič 311». Kurajica 4.5 »1). Vuk:č 3. JanoSev-.č 2.5<1>. Kamljenovič 0.5i 1». V doslej najlepši partiji prvenstva je Velimirovič po bri-1-atitnt žrtvi kraljice premazal hmaSevača. Vrhu se vse bolj ori-bliiuje Matulovič. ki je imet z Ostojičem kmeta mani ko je zmagal. vendar je pri polni Šahov nšci je patira! vse nasprotnikove figure. Siarovič je v boljSi pozicij: žrtvoval figuro, roda prezrl vrnemo po-ezo nasprotnika. Tudi Vtikič in Nemer sta naredila grobi napaki t izenačenih pavici-‘ah. Mirtič je Planincu najprej odbil remi. čez par potez ,na je sam ponudil p-emir'e Komlfe-novič je res na;s:.->b*i igralec turnirja. tako da zmaga z njim ni bite tečka. Pari 13. kota: Parma — Vtikič. Lruoojevtč — Neme». Bu-kič — Matanonč. Ivkov — Rukavina. Sof-evski — Matulovič. Ostojič — Marovič. Maš.č — Kurajica. Ve!:m:rov.r — Komijenovič. Planinc — Janoževič. Cvetkovič — Min-.č. B PARMA SMUČANJE Študentje odpotovali LJUBLJANA — Nasa smučarska liudencaka ek.pa. ki bo od Zi. t. m. do 6. marca sodelova.a na un.verz.jadi v Lake Placidu je Odpotovala. Jugoslavijo bodo v ZDA zastopal: itirje alpak, smučarji Gazvoda. Štraus. Bedra-; :n Cizljeva, medtem ko tehnična komisija ni odobrila odhoda skakalcu Danilu Pudgarju, ker se mora udeleži:: skupnih priprav naših skakalcev za bližnje SP v polet .h v Planici. K. B. Določena reprezentanca za Šar planino LJUBLJANA — Tehnična komisi ja SZJ je določila reprezentan ro. k: bo zastopala jugoslovanske barve na mednarodnem smučar »kam tekmovanju na Sar pianini To so Kavčič. Jakopič. Gašper *tt. Bernik. Senc:. Puha k. Ku ■nar. Dančuo. Meglič. M.bovilovic 3» Porte. Pod vodstvom Alolsa Kahra m Stamsteva Markuima so smučam odletel: z letalom v Skopje. nato pa so nadaljeval: pot z avtobusom. Po tekmovanju bodo na skupnih pripravah za bližnje balkansko prvenstvo m dn: ostali na Sar planin Kavčič. C.a SpesSič. Bernik in Meglič, ki se tim bodo kasnele oriklmč II ie Rant ter trije mladinci m tn mladinke. Balkan.uda bo od 3. do s. mama na Borovcu v Bolgari):. K. B. KI KAJ It. A : PLANINC Francoska obramba 1. e4 e6. 2. d4 d5. 3. Sc3 Lb4. 4. c5 06. 3. Dg4 U8. 6. a4 Sc6. 7. hi Lb7. 8. Sbl DdT. 9. c3 Sa5. 10. Sd2 c5, 11. dc5: bc5:. 12. Sgf3 0-04). 13. Ld3 fo. 14. Df4, Se7. 15. 04) h6. 16. Lb5 Saco. 17. Sb3 g5. 18. De4 d4, 19. cd4: Ddo. 20. Sc5: g4. 21. Sd2 Sd4:. 22. Sb7: Kb7:. 23. Lc4 Dc6, 24. Sb3 KbS. 25. Dc-3 Sb3:. 26. Db3: Ka8. 27. Le6: SgS. 28. Lf7 Sh4:. 29. Dg3 Le7. 30. Le3 Td3. 31. Taci Db7. 32. Lc4 f4 33. De4 hh. 34. Dg7 Th7. 35. Ld5 Ddr.:, 36. Tc8- Kb7. 37. Tfcl Sf3 -. 38. Kfl Tdl. Ke2 Sgl mat. NOVO MESTO — Na rednem mesečnem brzotumirju je zmaga! Penko, ki je premaga! vseh 13 nasprotnikov. Za njun so se zvr Kili: M. P.cek 11. Milič 8.5. Sku be in V Istenič 7 j. Sčap in Hrovatič 7. J. B. Gage!. »Spličani so sicer v izredni formi, toda v Tivoliju smo ie dokaza!:, da lahko premagamo tudi to ekipo. Seveda je nasprotnik izredno težak, toda upanje na uspeh je. čeprav mnogi dajejo več možnosti gostom.« S. T. JUGOPLASTIKA: enake možnosti Igralci in vodstvo Jugoplastike so Se vedno žalostni. ker Olimpija ni uslišala nf ihove p-oknje. da bi tekmo preložili. Spličani igrajo zapored nekaj težkih tekem in potovanje v Ljubljano predstavlja težko breme. Upali so. da bodo Ljubljančani. njihovi najboljši pri-atelji med ekipami ZKL. razumeli težave, toda žal do tega ni prišlo. »Se dobro, da ie odpadla tekma s C. Zvezdo. Počitek nam je prišel zelo prav.« pravi trener Branko Radovič. »Možnosti v Tivoliju so enake za oba nasprotnika. Mi smo v izvrstni formi. Olimpija pa ima prednost domačega igrišča. Domačine izredno cenim, saj ahko v Tivoliju premagaredni: štafeti. Razstava barvnih diapozitivov Foto-kuto klub planinske zvere Slovenije obvešča vse fotoamaterje. k: se ukvarjajo s snemanjem oarvnih diapozitivov s planinsko tematiko, da prireja sekcija CAI v Gorici tretjo mednarodno razstavo planinskih barvnih diapozitivov Vsak avtor lahko pošlje 4 diapozitive velikosti 5x5 in 7x7 cm, zadnji rok za oddajo je 20. april 1972. naslov organizatorja pa: CLUB ALPINO ITALIANO — Ca- Nekaj številk in podatkov o letošnjem in prejšnjih pohodih na Stol Orgamzatorji so našteli 512 udeležencev, od tega 350. ki so pnšu prvič, m lo2 »starih«. Med tem: sc jih je 52 prisluži lo srebrni znak. 15 pa že zla ti znak pohoda. Zlati znak so dob:!.: Marjan Bernard, Ivan Cešnik. Janez Hribernik, Franc Kočevar. Tomaž Kavar, M.rko Papler, Janez Ramuš, Milan Ropret. Ančka Stojan, Janez Stojan, Aloin Tiipiat, Pavel Smolej, Rado Jeranko, Janko Vilman in Jože Makovec. Letošnji pohod je kljub >labernu vremenu privabil največ udeležencev doslej. Zanimivo je primerjat: podatke o dosedanjih sedmih pohodih. Leta 1962 je bilo 50 udeležencev. leta 1967 je število naraslo na 82 in naslednje leto padlo na 31. Leta 1969^ so or ganizatorj: našteli že 206 udeležencev. leto pozneje 244. leta 1971 pa se je po zasneženih strminah Stola vila kolona .392 ljudi. Letošnji podatek o 512 udeležencih pa še ni do končen. Toliko ljudi se te namreč prijavilo na cilju v Prešernovi koči. Organizator j: cenijo, da je bilo fam še približno 40 udeležencev, ki pa se niso prijavil: na cilju m reševalna služba ter organ zaci-j*- Smučanje na Marmoladi Komisija za planinski turt/em PZS bo v dneh od 27. aprila do 2. maja organizirala smučanje na pobočjih Marmoiade. Cena je 290 din in 14.000 Lit. v kar ie vračunano po! penziona, prenočišče, organizacija in spremstvo zdravnika ter gorskih reševalcev. Prijave sprejema PZS (312-553) Srečanje mentorjev PZS Mladinska komisija PZS oo 4 :n 5. marca v planinskem domu na Gorah (Dol pri Hrastniku» priredila srečanje mentorjev Planinskih skupin iz vse Slovenije. Tečaj za gorske stražarje Odsek za varstvo narave in por-sko stražo PD Ljubi :ana-matica tudi letos pripravlja tečaj za nove gorske stražarje. Tečaj re :.n začel v četrtek 2. marca ob 19.30 na gimnazij: Poljane (Strossmay2r;eva 1). Prijave sprejemajo v društveni pisarni* Miklošičeva 17. Izleti PD PTT LiubUana prireja v nedeljo smučarsko-planinski izlet na Pokljuko in Rudno polje. Odhod iz Ljubljane bo ob 7. uri. povratek okoli 18. ure. Vodja izleta bo Dominik Koci. Poseben izlet prireja v nedeljo tudi MO PD PTT. in sicer v Tamar. Vodja izleta bo Lovro Osolnik, odhodi u* povratek jih bo kot pri društvenem izletu. Predavanja LJUBLJANA ta- PD PTT vab; na predavanja Staneta Tavčar a »Izrael. dežela m4d peskom in mor jem«, ki bo v dvoran: ptt Cigaie tova 15/XI danes zvečer ob 19. Uri. PD Ljuhljana-matica vabi na predavanje Toneta Mlakarja »Smer Porezen«. k: bo prav tako danes zvečer, in sicer ob 20. uri v predavalnici Elektrotehniške fakultete na Tržaški cesti. KRANJ: Pl> Kranj vabi na predavanje dr. Franceta Habeta »Ledeno bogastvo podzemlja«, ki bo v torek 29. t. m. ob 19. uri v delavskem domu. VRHNIKA: MO PD Vrhnika vabi na predavanje prof. Janka Ravnika »Lepa si zemlja slovenska«, ki bo danes zvečer ob 19. uri v domu JLA. Odmevi z gora V petek ob 19. uri bo na drugem programu radia oddaja »Alpske sage. I. del«, ki jo je pripravil inž. Božidar Lavrič. 58 priznanj Nagrajeni delavci Partizana kočevske in ribniške občine - Počastitev A. Arka sel la postale 89. 34170 Gorica (I- talija). Informacije o razstavi daje tudi fot o-kino klub PZS vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih centralne planinske knjižnice na Dvor-žakovi 9, katerega mentor VJastja Simončič je tudi član žirije. Izlet v visoki Atlas Inex Turist Jesenice :n PD Kranj prirejata v organizaciji grmskih vodnikov štiridnevni letalski izlet v Maroko z vzponom na Tobkai «4165 m». ki je najvišji vrh Visokega Atlasa. Odhod bo 10. marca ob 3. uri zjutraj z letališča Brnik v Casablanco. Po ogledu mesta bo odhod v vznožje Atlasa, kjer bo organizirano šotorenje. Drugega dne bo vzpon do taborišča II, s krajšimi izleti za aklimatizacijo in tret jega dne vzpon na vrh ter povratek v tabor II. Zadnji, četrti dan je na programu vrnitev v dolino m skoz: Marakeš nazaj v Casablanco. Povratek na Brnik okoli 22.35. Cena za člane planinske c* gani-aacije je 2.200 din, v kar je vračunan letalski prevoz, suhi obroki hrane, uporaba šotorav, vodniška KOČEVJE. 22. febr. — V prostorih hotela Pugled je bila nocoj skromna, zato pa toliko bolj prisrčna slovesnost ob podelitvi priznanj dolgoletnim telesno vzgojnim delavcem društev Partizan iz kočevske in ribniške občine. Priznanje jim je podelil predsednik Pari žana Slovenije Julij Novljan, odlikovancem pa sta čestitala tud: predsednika obeh občinskih skupščin Miro Hegler (Kočevje) in Bogo Abrahamsberg (Ribnica). Slovesnost je še poživilo imenovanje Andreja Arka za častnega člana Partizana Ribnice, kjer je tudi deloval ta neumorni teles-no vzgojni delavec. Sekretar ObZTK Ribnica France Levstek ki je Arku izročil listino o ime novanju, je poudaril njegov velik prispevek za razmah telesne kulture na ribniškem in kočevskem območju Pri/.nan.ja za 20-letno delo in več so prejeli: Tončka Arko. France Bregar. Veno Cihal, Ela Ker-žan. Janez Petelin. Stane škrabec. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ tt ♦ ♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦ ♦ Matija Zobec t Ribnica), F^anc Češarek (Sodražica), Albin Košir (Loški Potok), Ivan Petrič (Sodražica), Saša Bižal. Dušan Oražem, Roman Rovan, Andrej Arko, Drago Bižal. Nada Smola. Dušan Smola. Marica Rutar, Iko Žgajnar (Kočevje). Ivan Ambrožič (Velike Poijane). Priznanja za KMetno delo In več: Milena Abrahamsberg, Tone Andoljšek, Radislav Boravac. Tone Debeljak. Danilo Divjak. Janez Gorše, Milka Gregorič. Marjan Gril, Stane Kersnič. Lojze Marolt, Savo Ostojič, Slavka Pucer. Franc škrabec, Mara Kersnič, Olga Le-sar-Zakrajšek. Metod Andoljšek, i Janez Frajs, Franc Ponikvar. Ni-I kola Radič (vsi Ribnica), Milan Bavdek. Anton Joras. Borut Ker-£an, Dane Sile. Franc Zajc. Stane Gašperšič, Viktor Drobnič (Sodražica) Norbert čeme, Niko Gerbec (Grčarice). Gabrijela Lusbek (Loški Potok),. Marija Andoljšek, Alojz Okorn. Tone Prelesnik. Stane Potisek. Mimica Smole. Franc Jelenc :n Jože Košir (Koče\ne) D KURET izdatna zmaga Mladinska hokejska reprezentanca SRS je premagala Koroško s 7:1 LJUBLJANA, 22. febr. Mladinska reprezentanca SRS je nocoj v dvorani Tivoli dosegla imeniten uspeh. V prijateljski mednarodni tekmi je v drugi in tretji tretjini popolnoma nadigrala reprezentanco Koroške in zmagala s 7:1 (0:0, 3:1, 4:0). Pred 500 gledalci sta sodila Krisch in I. Petelin (oba Lj). Reprezentanca Slovenije je igrala v naslednji postavi: Zbontar, Grah. Bratec, Kovač, Vidmar', Kokalj, Škrbec, Mrak. Jakič, Lepša, Kavec Medved Lesjak Zargi, Finžgar, Cešnjak, Pristov, Hafner. Zadetke so dosegli: za Slovenijo Hafner 3, Jakič 2 ter Kavec in Bratec, za Koroško pa Ban.. Reprezentanca Slovenije, ki pred tekmo sploh ni imela skupnih priprav, ni zaigrala najbolje. Fantje so zaigrali premalo povezano in se preveč izgubljali v preigravanju. V začetku druge in v drugem delu zadnje tretjine pa so se Ie »prebudili« in popolnoma nadigrali prepočasne in preveč statične Korošce. Pri zmagovalcih so se odlikovali Bratec, Hafner, Jakič in Kavec. pri sostih IVER DNEVA Smučarski praznik v Mrkoplju Gorski Ko uu :n z njim predvsem prvo siriU£ar.sko središče. Mrkopalj, bo konec tedna v znamenju spominskih smučarskih prireditev. V soboto bo državno prvenstvo v biatlonu v okviru jugoslovanskega smučarskega memorialnega pokala, v nedeljo pa spominsko tekmovanje patrulj »26 zmrznjenih partizanov« v spomin na borce 2. brigade 13. pnmorsko-goranske divizije, k: so med pohodom zmrznili na Matič-poljani. V okviru teh prireditev bodo tud: pionir- ska prvenstva v smučanju, tekme vojaških starešin itd., zastopniki 18. divizije, borci iz Slovenije, ki so se med NOB tudi bojevali v teh krajih, pa bodo pionirje in pionirke iz Gorskega Kotarja na gradili s simboličnimi darili ter se tako oddolžili — kot vsako leto — za pomoč, ki so jo njihovi starši dajali našim borcem med narodnoosvobodilno vojno. Dileme šolskega športa Na posvetovanju v Beogradu so ugotovili, da je dejavnost šolskih športnih društev zelo pisana, vendar še ne uživa potrebne splošne pozornosti Po naših šolah se je razvila že prava »pokalomanija« Direktor najpogosteje ocenjuje športno delo na šoli predvsem po številu pokalov, ki krasijo .vitrino šolskega športnega društva. Temu primerno — žal — tudi odmerjajo sredstva za športno dejavnost po mnogih šolah. Pa je to tisto gibanje, ki si ga vsi. kolikor toliko zainteresirani za zdrav razvoj naših šolarjev, želimo? -Oto® v* ; nosrm™riala samo no telefonu. Kmalu je mama potožila, da io bo li glava — najbolj jasno znamenie da ni srečna — in se odpravila gor v oosteljo Dve minuti zatem 1e prišla nome Bir+.he 12. stran * D ELO OBJAVE — OBVESTILA Sreda, 23. februarja 1972 Festival ▼ potek. ». februarja, ob 30. url bo v dvoran; Tivoli ZABAVNI VEČER a MI SOM KOVAČEM. DLLJANO BUDICIN S4ANESTAR nCKOM NIKOLIČEM m imitatorjem NINOM VUJIČIČEM. Sprem-Ijal bo »AKT ENSEMBLE« te Za Vstopnice ao v prodan od 10. do 12. ure t Križankah in dve url pred pričetkom pri blagajni dvorani Tivoli. SVJATOSLAVA RICHTERJA, ki bo 1. marca v dvoran: SF. dobite vsak dan od 10 do 12. ure v Križankah. Na sporedu bodo dela Schuberta m Schumanna. Gledališča DRAMA SNG •reda. 23. februarja, ob 15. url: Bernard Sfaaw- KI' G MALI ON (komedija — Eliaa: Iva Zupančičeva! Abonma D:jaSkl 1 popol Sreda. 23. februarja, ob 20. url: Moliere: IMPROVIZACIJA V VERSAILLESU — SKAFINOVE ZVIJAČE (komedija). Abonma D-.ja&ki U rečenh in izr en Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Četrtek. M. februarja, ob 19.30: Yorgos Sevastikoglou: SMRT KRALJEVEGA JAVNEGA TOŽILCA Abonma E in raven. Vstopnice ao tudi v prodaji. ▼ predaji ao te vstopnice sa te-venabonmajsko predstava komedije »PVGMALION. v soboto. 20. I 19.30 — telefonske ia 20-171. 20-172. MALA DRAMA SNG (vbod b Igriške ulice) Sreda. 23. februarja, ob 30. uri: Roland Dubtllard: NAIVNE LA STOVKE Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami (tel. 30-171. 20172). Četrtek. 34. februarja, ob 20. url: Roland Dubtllard: NAIVNE LASTOVKE Izven abonma a Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami (tel 30-171. 30-172) OPERA IN BALET SNG Sreda. 33. februarja, ob 19.30: Čajkovski: LABODJE JEZERO. Abonma P in izven. Vstopnice so 9e v prodaji. Četrtek. 34. februarja, ob 20.00: Mascagnl: CAVALLERLA RUSTI-CANA. Leoncavallo: GLUMAČI Abonma red TS Zasedba v Ca-vallerli: Santuzza — Vanda Gerlovič. Tunddu — Arduino Za-maro k. t- Locia — Milka Ev-timova. Alf:o — Edvard Srten. Lola — Nada Sevtok Zasedba v Glumačih: Nedda — Nada Vidmar. Čarno — Rudolf Prancl, Torno — Samo Smerkolj. Bep-po — Slavko Štrukelj. Silvio — Stane Koritnik. V prodaji so sto-JUča. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Sreda. 23. febr.. ob 15JO: F. We ber: POGODBA (komedija). — Abonma Sreda pop Vstopnice tudi v prodaji. Četrtek. 34 febr.. ob 19.30: J. Anouilh: NE BUDITE GOSPE. Abonma Četrtek Vstopnice tudi v prodaji. Ob 19.30: 2. Petan: RAJ NI RAZPRODAN ali REFORMA V PARADIŽU (glasbena komedija). Gostovanje v Kranju šentjakobsko gledališče Četrtek. 34 febr., ob 17. url: Jurčič-Prantar: TIHOTAPEC — ljudska Igra. Red H. Petek. 25, febr.. ob 17. url: Jur čič-Prantar: TIHOTAPEC. red E in izven. Rezervacije po tel 312-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE gN V petek. 25. febr.. ob 22.15 v Kn Zankah SPOMENIK G po motivih B. Stiha. Predstava traja približno 45 minut Z indeksom 50 M popust Prodaja vstopnic uro pred predstavo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ROČNE LUTKE — Resljeva e. 36 Sreda. 23. febr., ob 9. uri: Jan Grabovvskl: VOLK IN KOZLIČKI — zaključena predstava za VVZ Ane Ziherl. Ljubljana. MARIONETE, Levstikov trg 2 Sreda. 23. febr.. ob 15.30: Darinka Kladnik: CIRIBU — zaključena predstava za osnovno Solo narodnega heroja Toneta Tomšiča. Ljubljana. Ob 17. url: Darmka Kladnik: CIRIBU — zaključena predstava za osnovno Solo narodnega heroja Toneta TomSiča. Ljubljana Četrtek. 24 febr.. Ob 17 url: Nace Simončič: NENAVADNA PRAVLJICA — za izven. Predprodaja vstopnic za Jutrišnjo predstavo lutkovne igre NENAVADNA PRAVLJICA Je danes in jutri od 7 do 14. ure na upravi gledališča. Resljeva c. 36 in pol ure pred pričetkom predstave pri blagajni v MARIONETNEM GLEDALIŠČU. Rezervacije vstopnic za JutriS-n'o predstavo so danes in jutri od 7 do 14. ure po tel. Ster. 312-020. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Sreda. 23. febr.. ob 17.30: Odbn von Horvath: FIGARO SE LOČUJE 3 Šolski abonma Koncerti VEČERI S PLESNIM ORKE STROM RTV LJUBLJANA: pela oddaja bo v sredo. 23. februarja ob 19 un v studiu 14. Solistka večera bo MARJANA DERŽAJ, ki bo oddajo vodila skupaj z Vili-jem Vodopivcem Sodelovali bodo te Zdenka Vučkovič. Braco Koren. RudoU Prancl in Zlatko aug-man. Dirigent bo Jože PrivSek Vstopnice dobite pri recepciji RTV Ljubljana. B CO L LOS A L - Kitro in uspešno odstranjuje kurja očesa in de-, belo kožo. prodajata »Nama« in »Supermarket« -.Ljubljana.: RTV Ljubljana SPORED ZA SREDO 4.30—a.OU Dobro jutro! Poročila vmes ob 54» Poročila. 5-30 Danes »a vas: 6.00 Jutranja kronika: 6.50 Rekreacija: 7 00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.25 Naš da nataji radijski in TV spored: 8 00 Preučila: 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročila: 9 05 Nenavadni pogovor-.; 9 25 M&odije u filmov: 9.40 Iz glasbemb Sol; 10.00 Danes dopoldne; 10.20—12.00 Pn vas doma; — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotiti za nate goste te tujine: 12.00 Poročila — Na danažnji dan: 12.10 Amonm Dvorak: sklepni prizor opere »Rusalka«: 12 30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vas: do vasi: 13.00 Kratka poročila: 13.15 Obvestila m zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam . . 14.00 Poro čila: 14.10 Zamejski zbori pojo: 1430 Nak poslužalci čestitajo m pozdravljajo; 15 00 Dogodk: m odmevi; 1530 Glasben: tntermez ao: 15.40 Dre deli nate mlade skladateljske generacije; 16.00 »Vrtiljaka; 16.40 Z orkestrom Larop Anderson: 17.00 Poročila: 17 10 Je sikovnl pogovori: 1735 Nata glasbena galerija: 18 00 Poročila — Aktualnosti doma tn po svetu: 18.15 Popevke s slovenskih lest: valov: 18 30 Na* razgovor: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvesti , la: 19.15 Glasbene razglednice: I 1930 Radijski dnevnik: 30 00 b 1 del Richarda Wagnerja; 22.00 Poročila. naSim rojakom po svetu in pregled sporeda za naslednji dan; 32.15 S festivalov jazza; 33.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 24.00 Poro čila m konec oddaje. TELEVIZIJA 830 TV v Soh. Avstralija — Plitvice m Pakiemca — Leto 1848 v Evrop: — Oksidi — Zrak — 2ivalstvo — Mate mačka m Kaj ie tlim? (Zgb) 16.45 Madžarski TV pregleu (Bgd) 1750 Doktor DolitUe — senjski barvni film (Ljub) 18.15 Obzornik (Ljub) 1830 Po domače z »Dobrimi znancu (Ljub) 19.00 Mozaik < Ljub) 19 05 Na sedmi stezi — pregled m vtis: b Sappora (Ljub) 1930 Nas ekran — nedeljsko popoldne na TV m odgovori na puma gledalcev (Ljub) 20.00 TV dnevnik (Ljub) 2030 RTV konferenca — Odnosi v Jugoslaviji po ustavnih spre mmebah. sodelujeta člana predsedstva SFRJ. Mitja Ra bičič m ing Marko Bulc (Ljub) 21.30 Civilizacija — »Re&tev v zadnjem trenutku« — prva oddaja b novega cikla (v barvah) (Ljub) 2230 Poročila m reportaža o obisku predsednika N iz ona na Kitajskem — v barvah (Ljubljana) Drugi spored: 17.3a Poročila (Zgb) 17.40 Risanka (Zgb) 1750 Serijski film »Sebastien« (Zgb) 18.15 Kronika (Zgb) 18.30 Reportaža TV Titograd : Bgd) 19.00 Risanke (Bgd) 19.15 Glasbeni horoskop (Bgd) 20.00 TV dnevnik (Zgb) 21 00 Spored italijanske TV TV Zagreb (SIjeme): 20 30-»Brezov gaj« — poljski film (Bgd) 22.00 Feittonska oddaja (Zgb) 22.30 Včeraj, danes, jutri (Zgb) 12.00 Diskoteka 1 — 1230 Poročila, obvestila — 12.37—13.00 Diskoteka H — 16.00 ZOB ZA ZOB Študentsko naselje — 16.25 Novo tn aktualno — 16 32 AKTU ALNA TEMA: Tribuna (polemuu ra?) — 16 45 Kolokvij v glasbi — 17.15 Literarni zalogaj — 17.20— 18.00 Focus 188M Kino SPOKEO ZA SREDO KINOTEKA — Miklošičeva c. 28: ob 15 30 m 18.15 amer oarvn: Lun ZGODBA O NUNI Relija: Frec Zinnemann Glav vi.: Au drey Hepburn. Peter Finch. Ob 2U.45 aovj film SIMFONIJA DONBASSA Režija Dziga Ver tov (dokumentarni) Brez prevoda. Vstop prost. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje KINO UNION: amer barvna WS kriminalka CRN1 PANTERJI V HARLEMU United Artists. 1970 Po isto imen&kem detektivskem romanu Chesterja H.mesa Režiser: Ossie Davis Igrajo: Godlrejr Caro bndge. Bayroond St Lockhart Judy Pact m drugi Kratki film »Hapmr End« Predstave ob 15. 17. 19 m 21. url. KINO KOMUNA: angl barvna WS Jeran, drama, ki preseneča z vsebino ln no tlt. o napetost :o film ATEN TAT NA MALTI Režija: John Hough Igrajo: Mark Lester (znan kot nosilec otroške vloge Oliver Tansta). Susan George Lionel Jeffnes m drugi Brez tednika! Predstave ob 15. 17. 19 in 21 url. KINO SUIGA: danska barvna W erotična komedija MAZURKA V POSTELJI Režiser: John Hilbard. Igrajo: Anme Birgit Garde. Ole Soltoft in drugi. Tednik St. 7 (Ob Ska darskem jezeru tn dr.) Hrvat skl podnaslovi! Predstave ob 16. 18 tn 20. url. N) primeren za or roke! KINO VIC: ital -franc, barvni W erotični film OKRUTNO NEŽNE Reži ser: Ttanino Cern Igrajo: Haj-dee Polito«. Bwelyn Stevrart. Silvia Moriti m drug: Hrvatski podnaslovi! Tednik St 6. Pred stave ob 16. 18 tn 20 url. KINO SISKA: amer barvni CS vohunsko-pust. film o nepremagljivem detekt: vu Copersevenu novemu Jame su Bondu TAJNI HUDIČEV AGENT ' Ppperseven. the Man to kili) Režija: Alberto de Martino Igrajo: Paul Hubschmrdt. Karin Dor. Vhrt Bach in dr. Brer tednika! Predstave ob 16. 18 m 20 url. KINO SAVA: amer -itai oarvm CS vres tem CHUCK MOOL — MAŠČEVALEC Režija: E. B Clucher. Prev tednika! Predstavi ob 17 tn 19 url Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo m kino Sava uro pred barvni film TRIJE MUŠKETIRJI! KI.NO VEVČE: srbska barvna komedija o zatreskani avfti m bedastem ljubčku SIROTA MARIJA, ob 20 un. Igrata: Milena Dravk! in LjUbiSa Samardžič. KINO DOMŽALE: franc barvni VV film KDO JE MORILEC, ob 20 uri. KINO RADOMLJE: ital-franc barvni film DVOBOJ PO SVETU, ob 19. url. KINO MENGEŠ: angl. barvni W film NORMA NOVE HIPI AVANTURE, ob 20 un. POTUJOČI DOMŽALE: amer barvni film HONDO IN APAC1. gostovanje v Ihanu, ob 19 url. KINO DUPLICA. KAMNIK: franc barv zabavni film PRINCU JE POTREBNA DEVICA ob 19 un. KINO VRHNIKA: franc barvni pust. film POSLEDNJI MOHIKANEC, ob 20. uri. KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: nemiin barv. film CUDEZ LJUBEZNI. ob 18 in 20 uri. KINO RADOVLJ1C%: angl kr im film SHERLOCK HOLMES - OGRLICA SMRTI, ob 18. url Amer barvni film Z GLAVO SKOZI ZID. ob 20 url. KINO CENTER. KRANJ: amer barvn: pust film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI, ob 16. 18 m 20 url. KINO STORŽIČ. KRANJ: amer barvni krim f:lm NAJ VEČJI ROP STOLETJA, ob 16. 18 in 20 un. KINO TR2IC: ital barv pust. film ODISEJEVE PUSTOLOVŠČINE, ob 18 m 20 uri. V gl vlogi: Bektm Fehmiu m Irena Papas KINO PI.AV2. JESENICE: ang! -Ital barvni film VRNITEV IVANHOA. ob 18 tn 30 uri. KINO RADIO. JESENICE: ital. barvni film AFERA NA .AŽURNI OBALI, ob 17 in 19. un. KINO DOVJE: franc, barvn: CS film SIRENA MISS1SIPPIJA KINO DELAVSKI DOM. JAVORNIK: ital -amer barvni film V VRTINCU NEMIROV, ob 19. un KINO KRKA. NOVO MESTO: amer barvni film LJUBIL SEM HIPI DEKLE, ob 17 in 19 un KINO ČRNOMELJ: amer barvni CS film MOSTO BRAN ob 17 in 20. url. KINO DELAVSKI DOM. TRBOVLJE: franc barvna W komedija BLAZEN MED ŽENAMI, ob 17 urt. KINO SVOBODA. TRBOVLJE U: ital barvni vestern DJANGO PROTI SARTANE. ob 17 tn 19 un. KINO ROGAŠKA SLATINA: angl barvni film DEVICA IN CIGAN, ob 19.30. KINO SOCA NOVA GORICA: zahodnonem barvni film JAV NA HISA. ob 18 tn 20 un. KINO SVOBODA. ŠEMPETER: franc barvni film NORO SRCE. ob 18 in 20 url. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18 in 20.15 franc, barv W film PREKINITEV. KINO UNION: ob 15. 17.30 m 20. un amer. barv. CS vojni film BOJEV NI KI (Zlato za pogumne). KINO PARTIZAN: ob 15.30, 17 45 in 20. un amer barv. CS krun. film INSPEK TOR MADIGAN KINO UDARNIK: ob 15JO, 17.45 in 20. url amer. barv. kinem. komedija MESTO V TEMI KINO POBREŽJE: Zaprto! KINO KRIŽANKE: amer. barvni film ZA UUBE ZEN IN SVOBODO Režija: Jaca Cardiff Igrajo: Rod Tay-lor. Juiie Chnstie. Michael Red Krave. Maggie Smith. Edith Erans Flora Robson Zgodba is življenja irskega pesnika in borca za neodvisnost Predstavi ob 18 m 20 urt. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO TRIGLAV: angl. barvni pust.-fant. film ALARM. SATELIT 08! Ob 16. 18 m 20 urt Igrajo: James Olson, Cathertna von Schell tn Warrer. Mitchetl Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Jutri: Amer Obvestila POTUJOČA KNJIGARNA Partizanske knjige bo v: sreda, 23. 2. — FARA četrtek, 24. 2. — PREDGRAD petek, 25. 2. — STRUGE sobota. 26. 2. — KOČEVJE GOSPODARSKA ZBORNICA SRS Center za izobraževanje vodilnih kadrov prirej a v mesecu marcu in aprilu naslednje izobraževalne programe: od 6.—8. 3. — Nekateri problemi samoupravljanja v kmetijskih kombinatih in zadrugah. Izvajalec: Biotehniška fakulteta. Kraj: Rodica pri Domžalah; od 13.—17. 3. — Nekateri problemi samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela. Izvajalec* Inštitut za javno upravo in delovna razmerja. Kraj: Preddvor — hotel »Bor«; od 20.—24. 3. — Upravljanje kmetijske proizvodnje. Izvajalec: Biotehniška fakulteta. F£raj: Rodica pri Domžalah; od 10.—14. 4. — Varstvo pri delu. Izvajalec: Inštitut za javno upravo in delovna razmerja. Kraj: Preddvor — hotel »Bor«; od 17.—21. ♦ — Sodobne metode statistične analize podjetja Izvajalec Ekonomska fakulteta Kraj: Preddvor — hotel »Bor« Za podrobnejše informacije m prijave se, prosimo, obračajte na naslov: GOSPODARSKA ZBORNICA SRS — Center za izobraževanje vodilnih kadrov, Ljubljana. Titova 19. telefon 23-951 _ 1623-0 DANES ob 20. uri bodo v Francoskem kulturnem centru predvajali naslednje kratke filme: »LA FONTAINE«, »MONSIEUR VOLTAIRE«. »JEAN-JACQUES ROUSSEAU«. »JULES VERNE« Vstop prost! * * .5488-0 Mali o ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA CENTER TIVOLI sfopolelrt je odprta vsak dan razen ponedeljka od 20. do 1. ure Vstopnina je 10 dinarjev, vstop pa imajo le starejši od 18 let Disco klub Ilirija Danes Do v DISCO KLUBU ILIRIJA (prej Klub 22) poleg hotela Lev v kopališču Ilirija precej polno Dekleta imajo namreč prost vstop, lantje pa plačajo ie 7 din Odprt je od 19 30 do 23.30, ravno tako koti v petek Vabljeni Jutri Je DISCO KLUB ILIRIJA zaprt V nedeljo bo Imel STEVE AR-LUCK večei električnega plesnega bluesa Vstopnma 7 din Ker bo zanimivo pridite ZLATI KLUB TIVOLI Premalo gibanja, preveč sedenja ne vodi v dobro počutje. Zato je v Zlatem klubu Tivoli za vas tudi kabinet za rekreacijsko razgibavanje Kabinet z* aparati za razgibava nje tn masažo, finska sauna, so larlj - — sodoben center za rekre-aeto, namenjen delovnim ljudem Dnevi predvsem za moške: sreda četrtek, sobota od 8.30 do 22 ure Dnevi izključno za ženske: ponedeljek. torek, petek od 8.30 do 22 ure. nedelja od 8.30 do 13. ure. Informacije, rezervacije po tel 317 468 Delovne, sindikalne in športne organizacije si lahko zagotovijo s pogodbo, ki jo sklenejo s Zavodom Ing. Stanka Bloudka — Tivoli birojem, uporabo in storitve Zlatega kluba po zelo ugodnih pogojih neguje in ščiti vašo kožo ne le poleti na monu, ampak tudi pozimi na planinah! Za vaše zdravje in lepoto — Tschamba — Fii! * 3* odt Služba za zdravstveno varstvo študentov obvešča vse slušatelje prvih m tretjih letnikov visokih m višjih šol v Ljubi jam. da bo obvezno testiranje m fluorografi-ranje oo 25 2. 1972 do vključno 7. 3 1972 v Študentski stolpnici. Ilirska 2. Zaradi nemotenega poteka fluo-rografske akcije, prosimo vse študente prvih in tretjih letnikov, da prihajaio točno po razporedih, objavi ienih na oglasnih deskah posameznih fakultet 1595-0 JugtMigent PRAVOČASNO Sl PRESKRBITE REZERVACIJO ZA IZREDNA POTOVANJA V KANADO, ZDA, JU2NO AMERIKO IN AVSTRALIJO PLAČLJIVO Z DINARJI. JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCIJA (JUGOAGENT). Gregorčičeva 13, p.p 63. 61001 Ljub Ijana Telefon 21-701. 1486-1) Komunalno podjetje Vič ln Društvo arhitektov Ljubljane vabita na ogled razstave natečajnih del javnega republiškega projektnega anonimnega natečaja za idejno arhitektonsko rešitev za območje RS3 Rakovnik-Center z dvema po vabljenima udeležencema Razstava Je odprta vsak dan od 10.—12 ure m od 17. do 19. ure do vključno sobote. 26 februar ja 1972 v prostorih Krajevne skupnosti Krim-Rudnik. Ljubija na Pot k ribniku 4. Vstopnine ni._______________________ 1596-0 OBIŠČITE SOVJETSKO ZVEZO Maršruta: KUEV — LENINGRAD — MOSKVA (17 dni). Odhod: 27. in 28. marca, 3., 5. in 9. aprila Cena 1940 din. Šestmesečni kredit. V oeno je vračunano: prevoz s spalnim vozom, celotna prehrana, bivanje, turistični program, vodič Informacije in prijave: BIRO ZA MEDJU N ARODNU RAZMENU O-MLADINE I STUDENATA JUGOSLAVIJE, Beograd, Trg bratstva Jedinstva 7. tel. 641-993. Obvestilo vsem trgovskim- podjetjem na malo, veliko in uvoznikom, ki trgujejo z avtomobilskimi gumami! Na osnovi Odloka o postopku pri določanju in delitvi blagovnih kontingentov oziroma deviznih kontingentov za uvoz blaga v letu 1972 (Uradni list SFRJ, št. 47/71) vabimo vse zainteresirane delovne organizacije s trgovino na malo, veliko in u-voznike, ki trgujejo z avtomobilskimi gumami, na sestanek zaradi dogovora o razdelitvi, ki bo v Gosodar-ski zbornici SRS, Ljubljana, Titova 19 v sejni dvorani v IX. nadstropju dne 28. februarja ob 10. uri. Predstavniki podjetij morajo prinesti na sestanek pismeno pooblastilo svoje delovne organizacije in žig delovne organizacije. Podjetja, ki se ne bodo odzvala vabilu in ne bodo sodelovala na sestanku, ne bodo imela pravice sodelovati in biti udeležena pri navedeni razdelitvi. Poleg gornjega obvestila ne bo nobenih drugih obvestil. Gospodarska zbornica SRS Ljubljana, Služba za tržišče O SOSESKA, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad — Moste in Društvo arhitektov Ljubljane vabita na ogled razstave natečajnih del splošnega anonimnega republiškega natečaja za izdelavo zazidalne zasnove za območie zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Novo Kodeljevo v Ljubljani Razstava je odprta v Mestni galeriji, Ljubljana. Mestni trg 5/1. do vključno 23. februarja 1972. vsak dan od 10.—18 ure Vstopnine ni 1487-0 OBVESTILO V okviru Mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana bo v petek, dne 25 2 1972 ob 12. un pred Magistratom v Ljubljani počastitev spominskega dneva internirancev (30 obletnica). Vabimo vse internirance in zapornike k čimvečji udeležbi. Naj nihče ne izostane pri počastitvi te obletnice O JMR Turistična i.n m jan\. H Trdinova X. tel. 310-9*3 ™ ^ ™ 5443-1 MIZARSKEGA pomočnika potrebujem za takojšnji nastop in vajenca v uk Ivan Bitenc, mizarstvo, Gosposka 10. Ljubljana. 5449.I SPREJMEM delavca priučenega in za priučitev. Elektroinsta-laterstvo. Mlakar. Slajmarjeva 1A. 4932-1 GOSPODINJSKO pomočnico petkrat tedensko od 10.—15. ure sprejme takoj dvočlanska družina Jelašič. Pleteršnikova 28/11. .5416-1 r jmmr * j—r * a \ Sadje zelenjava GRADBENI obrtnik s solidno skupino prevzema zidarska dela. Po-»Skuprna«. 135-2 ŠTUDENT z IMV kombdjem prevzame redne ali občasne prevoze do 1 tone. Gartner Jani, Sco-polijeva 51, Ljubljana, telefon 56-453. 5122-2 ZIDNE obloge za kuhinje, predsobe ali stopnišča, vam naredim, polagam tudi tapete. Ponudbe pošljite pod »Ugodno«. 5478-2 SPREJMEM izmenično honorarno delo. Ponudbe pod »Stara 20 let«. 5519-2 SOBOSLIKARSKO-pleskarska dela ter polaganje tapet sprejmem takoj. Ponudbe pod »Večletna praksa«. 5479-2 SPREJMEM honorarno delo. Ponudbe pod »Bakelit — plastične mase«. 5520-2 ZAPOSLILA bi se v dobri gostilni. Začetnica s srednjo šolo in znanjem nemščine. Ponudbe pod »Gostilna«. 5497-2 K SAMCU bi šla za gospodinjo. Ponudbe pod »Stanovanje, hrana, plačilo«. 5498-2 HONORARNO zaposlitev išče avtomehanik in voznik B kategorije v dopoldanskem času. — Ponudbe pod »Cimprej« 5503-2 M02 in žena iščeta honorarno delo na domu. Ponudbe pod »Vsako delo«. 5465-2 ENKRAT tedensko pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena«. 5444-2 HONORARNO sprejmem v delo tehnično risanje. Ponudbe pod »Strojno zalo natančno«. 5563-2 SPREJMEM strojepisna dela. Ponudbe pod »Honorarno« 5574-2 GREM delat k zasebniku proti manjšemu posojilu. Ponudbe pod »KV zidar«. 5391-2 SPREJMEM kakršnokoli ročno delo na dom. Ponudbe pod »Lasten prevoz«. 5343-2 SPREJMEM v oskrbo 5 dni v tednu otroke. Ponudbe pod »1. marec«. 5327-2 DIPLOMIRANI ekonomist, entu-zijast, z 12 leti prakse in poznavanjem tržišča, bi rad pomagal pri otvoritvi, ter vodil predstavništvo solidne delovne organizacije iz Slovenije v Beogradu. Obvestila: M. Vučkovič, Dž. Kenedija 27/9, telefon 692-495. 11 070 N. Beograd. 4804-2 ■ -^■*r * * A—r a jmmr / / AAmr AK jm \ \ I N I N I \ I N I VITAMINI — najcenejša investicija v zdravje! Z VITAMINI — KOT JIH DA NARAVA VAS ZALAGA SADJE ZELENJAVA NATAKARICO zaposlim, takoj ali po dogovoru, samostojno zanesljivo moč. Hrana m stanovanje v hiši. Vehovec D., Bife Polje, Polje 346, Ljubljana. 4926-1 1SCEM žensko za varstvo dveletnega otroka na našem domu v dopoldanskem času, 5-krat tedensko. Cenjene ponudbe pod »Bližina hotela Ilirija«. 4859-1 MLADO dekle za pomoč v gostinstvu ali vajenko sprejme takoj gostilna »Marjetica« Crm vrh 30 nad Idrijo 5575-1 GOSPO za varstvo dojenčka m pomoč v gospodinjstvu od 7.30 do 14.30 ure iščem. Ing. Blu-mauer, Ljubljana. Javorškova 2, Zgornja S iška 5577-1 ISCEM žensko za varstvo otroka. Telefon 72-997 od 19. ure dalje. 5254-1 1AKOJ sprejmemo gospo za dopoldansko varstvo otroka. Telefon 313-122 Bežigrad. 5538-1 DEKLE za varstvo dveh otrok trikrat tedensko po 4 ure v popoldanskem času iščemo. — Zglasite se od 16. ure dalje pri Vidmar, Poljanska 49. 5544-1 ISCEM izvajalca gradbenih del — do 3. faze Cenjene ponudbe po slati pod »Kvaliteta«. 5302-1 IšCEM dobro in pošteno gospo ali dekle za varstvo dveletne de klice Nudim ogrevano sobo, hrano, zavarovanje, m 500 ND. Keber, Svegljeva 17. 61 210 Ljubljana — Šentvid. 5296-1 ISCEMO gospo za varstvo na domu dveinpol m 1-letnega otroka za 5 ur dnevno. Sobote proste. Plačilo po dogovoru. Dr. Repše, Lubejeva 3. šiška, nasproti vrtca Andersen 5549-1 KMEČKI fant, zaposlen v Ljubljani. plačam ženski, ki bi mi prala Za uslugo naberem odpadke za kurjavo in prekopljem vrt. Ponudbe pod »Avto«. 5355-1 KEMIČNA čistilnica Polly, Celovška 159 zaposli Hkarioo s 1. marcem. 5404-1 SPREJMEM frizersko vajenko z mesecem marcem Ponudbe pod »Marec«. • 5407-1 DOBRO in vestno žensko iščem za varstvo 2 otrok. Plača 850 din. Ponudbe pod »Pri Javnih skladiščih«. 5320-1 SPREJMEM nekvalificirano delavko v tapetniško delavnico. Kopač Rafael, tapetnik, Trebu-šakova 9, Vižmarje — Ljubljana. 5297-1 ^1 vf • VV Službo isce ADMINISTRATIVNA m druga tipkarska dela prevzamem honorarno. Obrtniku vodim administracijo Ponudbe pod »Solidno«. 5422-2 STROJNI TEHNIK s 15 letno prakso, z dobrim vpogledom v komercialne posle, bi prevzel predstavništvo in zastopstvo. Prednost dejavnosti avtomobilske, strojne in metalne industrije Sprejel bi tudi odgovorno mesto v predstavništvu odnosno zastop stvu. Imam ustrezne prostore v centru Sarajeva, telefon in po potrebi vozilo. Podrobnejše informacije po telefonu 071-39836 od 7. do 9. ure. PLETILJA in šivilja s PKV, spo sobni za vsako delo, iščeta kakršnokoli zaposlitev. Cenjene po nudbe pod »Stalno delo«. 5616-2 ZIDARSKI mojster sprejema naročila za vsa zidarska dela. Po nudbe pod »Solidno« podružnici DETLA Jesenice. 27-2 HOTEL GOLF BLED vabi na ELITNI LOVSKO-KINOLOŠKI PLES 26. februarja 1972 Vstopnice dobite v vseh poslovalnicah VIATOR-ja (ex TURIST, Ljubljana transport). Motorna vozila BMVV ISETO prodam. Hajshen Dušan. Laško. Valentinčičeva 29. 136-3 DKW letnik 1966 audi oblike izred no ohranjen prodam za 23.000 N din Informacije po telefonu 063-19-54 v popoldanskih urah 141-3 TAM 5000 letnik 1966 v odličnem stanju, kiper original 3,80 m prodam po ugodni ceni Debelak Slavko, avtoprevoznik, Šentjur pri Celju. 142-3 VVV’ KOMBI s cerado prodam ali menjam za osebni avto. Ponudbe Delo Celje pod »Kasonar« 138-3 UGODNO PRODAM dobro ohranjen fiat zastava 750. Podrob ne informacije v četrtek in petek od 14. do 15 ure na telefon 321-689 5667-3 FIAT 500 L prodam ali zamenjam za večji avto NSU 1000, mini 1000 volkswagen ali renault 8—4 Ogled popoldan Milan Jazbar, Kneza Koclja 4. Šiška. 5566-3 PRODAM opel rekord 58, po ugodni ceni. Je generalno obnov ljen v zelo dobrem stanju Telefon 321-185 5569-3 KUPIM osebni avtomobil, novejše izdelave Nov ali malo rabljen Delno gotovina, delno pa opravim gradbena dela. Ponudbe pod »Gradbenik«. 5133-3 PRODAM kamion 3 t s pogodbenimi vožnjami Informacije vsa ko popoldne na telefon 51-109 5392*3 ZA GOTOVINO kupim zastavo 750 Plačam do 8000 din. Ponudbe pod »Gotovina«. 5578*3 PRODAM audi 60, letnik 1970. 45 tisoč km. garažiran, ohranjen kot nov. Ponudbe Dod »50.000« 5579-3 GLAVO mercedesa 190 letnik — 1957/58 kupim. Interesent sem tudi za dieslov motor. Ponudbe na tel 25-934 v Ljubljani, dopoldne 5383*3 PRODAM osebni avto fiat 600 (karamboliran). Ogled vsak dan pri avt.okleoar Pavlin Božo. Brezovica 85. 5373-3 PRODAM 2 novi avtomobilski gumi michelin 135x15 ZX komplet z zračnicami. Telefon 311-436. Praprotnik Janko, Ljubljana, Okiškega 4. 5309*3 UGODNO prodam tovorni avto znamke mercedes 327. Resni interesenti naj se zglasijo na naslov Vehar Stane. 2iri. Stara vas 218. 5395-3 IMV kamionet diesel, nov prodam. Informacije po tel. 320-061. 5143-3 KUPIM sprednje steklo za opel olympio 1500 kub, letnik 1958 Ponudniki naj pustijo naslov pod šifro »Sprednje steklo« s ceno. 5310-3 NOVA Dumi PRODAM fiat 750, 1962 ka.Tam.bo-liran za 3800 din še vozen. Ogled popoldne od 15. ure naprej. Franc Morela, Videm 32, p. Dol pri Ljubljani. 5621-3 GARA20 oddam v Zgornji Šiški, telefon 57-449. 5546*3 KUPIM rabljeno diano ali spačka. Ponudbe z opisom in ceno pošljite pod »Ugodno«. 5557-3 VW variant ali 1300 nov ali malo rabljen, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. 5436-3 ZA ŠKODO 1000 MB prodam skoraj nov stroj, prevoženih 5 tisoč km, hladilnik, menjalnik, prednja prema, volan, sedeži (armatura), km. števec in razni drobni deli. Milan Hvastja, O-mehnova 3, 61 000 Ljubljana. 5440-3 MINI 1000 ali 850 kupim takoj. Ponudbe pod »Mini«. 5504-3 KARAVANA kupim, dobro ohranjen. Informacije tel. 49-031. 5486*3 UGODNO prodam opel rekord 1700, model 67, 4 vrata. Informacije vsak dan, razen sobote na tel. 24-466, od 9. do 13. ure. 5492-3 PRODAM zastavo 750, 63 letnik. Povprašajte na tel. 22-474 od 8. do 12. ure. 5532-3 POCENI prodam osebni avto fiat 750, letnik 1963. Ponudbe pod »Kržan. Beethovnova 5«. 5518-3 POŠKODOVAN austin 1300, prodam. Franko. Trg prekomorskih brigad 7. 12. do 15. ure. 5558-3 MEHANIKI, kleparji — pozor! Poceni prodam motor (komplet) in karoserijske dele za taunus 12 M, letnik 1964—65. vprašajte na telefon 61-690. 5289-3 KUPIM osebni avto GS comfort popolnoma nov, lahko tudi vrstni red. Plačam takoj. Ponudbe pod »Comfort — gotovina«. 5561-3 Prodam MIZARSKI, debelinski in poravnalni skobelni stroj, širine 60 cm z brusilnim strojem vred, prešo in raznim miz orodjem ugodno prodam Ogled vsak dan. Dru-lovka št. 8 pri Kranju. 57-4 ZOPPAS pralni stroi poceni prodam Sitnik, Levčeva 12. Rožna dolina, Ljubljana. 5527-4 KASETNI magnetofon »Sharp« z garancijo prodam. Informacije po tel. 316-227 5528-4 PRODAM švicarski pletilni stroj magic po ugodni ceni.. Informacije po tel 311-201. 5529-4 PRODAM kasetni magnetofon phi-lips, transistor matador, svetlo-mer sixtomat ln smuči attache Ponudbe pod »Zelo ugodno« 5290-4 PRODAM vitrino »Mojca«. primerno za otroško sobo Vihar. Lmbeljska * 24. Ljubljana — Si-Ska 5560-4 MiTiS TRST / ib a Lazzaro Tovarna \/m S Maunz'< .el 793786 Tovarna jozamentenj «a tapetništvo nel 37309 Velika izbira vseh vrst zaves tudi tental do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno blago iz platna m kretena v na 1 lepših barvah in vzorcih žameta posteljna pregri njala prešite odeje, preproge teT vse kar potrebujete za ureditev i»rv»gp -stanovanja PRODAM betonsko železo premer 12 in 9 mm. Ponudbe pod »Železo«. 4894-4 PEC za centralno kurjavo, rabljeno adani. 40.000 kcal prodam. Tel 25-547 5573-4 POCENI prodam spalnico in kuhinjsko pohištvo, zaradi selitve. Ogled od 16. do 19 ure. Urbat, Matjaževa 9, Ljubljana. 4772-4 PRODAM deutz-magirus kipper po ugodni ceni. Kunovar. Tesovni-kova 29. Ježica. 5382-4 5405-4 PRODAM tranzistorski sprejemnik Grunding Concert Boy avto-matic. Informacije na tel. 317-893. 5584-4 NOVA PRODAM psa ovčarja — čuvaj*. Vrabec, Staretova 25. 5406-4 PRODAM novo uvoženo okovje za dvižna garažna vrata na peresa, za višino 2,20 m do 2,40 m, širine pa od 2 m do 2,40 m. — Ogled vsak dan od 9. do 18. ure, popoldne. Oven Franc str., Rožna dolina c. XV 1, Ljubljana. 5402-4 PRODAM otroški voziček znamke tribuna ter dojenčkov stolček s dodatki. Naslov: Kalan Vida, Privoz 6, Ljubljana. 5345-4 STROJ za kemično čiščenje, 3 leta rabljen, 12 kg, prodam. Ponudbe pod »Camptel, avtomatik«. Magazzini FELICE TRST, Via Carducci 41 (nasproti pokrite tržnice) Za zimsko sezono velika izbira moške, ženske in otroške konfekcije Moške srajce, perilo in pletenine Kupce še posebej opozarjamo na veliko izbiro delovnih oblek itd. PEC za centralno kurjavo (CTC), kompletno z radiatorji, prodam. Ponudbe pod »Nad 50.000 Kcal«. 5545-4 RAZTEGLJIV kavč, kombinirano o-maro, klubsko mizico in mizico za televizor vse lepo ohranjeno, prodam. Ogled popoldan. Orintovška 33. 5339-4 PRODAM manjšo knjižno omaro, v mahagoniju. Ogled popoldan pri Kos, Ane Ziherlove 14, šiška, Ljubljana. Ob Šišenski ulici. 5350-4 PRODAM rabljeno spalnico. Ogled vsak dan od 16.—19. ure: Zuljan, Smrekarjeva 8, Ljubljana. 5322-4 PRODAM temnomoder, globok otroški voziček. Ogled popoldne od 15.—18. ure. Soban, Ljubljana. Martina Krpana — blok 16. 5304-4 PRODAM kužke, pasme buldog. Rus, Titova 396. Cmuče 5304-4 MLADO psičko, pasme lovski terier, z rodovnikom, prodam — Purkat. Kolajbova 7. Brdo — Ljubljana. 5293-4 PRODAMO: otrošiki športna voziček, tudi za v avto in kombinirani otroški Jedilni stol (stol in hodalica) Hladnik, Medvedova 5 — telefon 315-236 5455-4 RKZKALNI stroj, stružnico, brusilni stroj. peč »EMO« 5 #prodam najbolišemu ponudniku — Telefon 21-980 od 13 do 14 ure. 5425-4 PRODAM dvoje balkonskih vrat »Jelovica« 210x80 cm s PVC roletami in roleto za okno 185x140 centimetrov Velkavrh. Rožna dolina c XVII 4b. 5513-4 PRODAM kavč za dve osebi. Lau-fer. Kogojeva 10 (pri Remizi) 5509-4 OTROŠKI voziček — globok odlično ohranjen ugodno prodam. Informacije od 16 ure dalje po tel. 317-626. 5485-4 PRODAM prikolico in naredim priključek za osebni avto. Celovška 177/ITI, stanovanje št. 22 (nasproti Remiae), dopoldne tel 320-096. 5512-4 PRODAM skoraj nov fotoaparat »zenit. E« za 650 din. Ponudbe pod »Ugodna cena« 5439-4 PRODAM 24 A2 panjev s čebelami ter čebelnjak dimenzije 4x8 metrov, katerega polovica je vikend. Po želji se lahko ves predela v vikend Prodam tudi čebelarski pribor. Ponudbe pod »Ugodno«. 5460-4 PRODAM 70 litrov srbske prepe-čenice slivovke (lahko v manjših količinah), 52 odstotkov alkohola. Ponudbe pod »2upska specialiteta« 5461-4 lesni karantela Humi ZA MRZLO IN SLABO VREME, ZA VSAK DAN, TOPLO IN ZDRAVO ANTIREVMATICNO PERILO iz angora volne » ZA ZENSKE maje — hlačke — toplotni pasovi — grelci za kolena in komolce iZA MOŠKE maje — toplotni pasovi — grelci za kolena in komolce — dolge hlače in SA hlače supermarket LJUBLJANA ODPRT OD 7.30 DO 21.URE IZDAJA IN H.SKA ČASOPISNO IN GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 — TELEFON 1 23 522 DO 23 52U - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 TELEFON 21-B9t> — ODDELEK ZA UUBLJANSK* NAROČNIKE 20-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 23-522 POŠTNI PREDAJ. 2D — EKSPEDIT rELEFON 321 489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501 — 1 — 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 30 DIN — ZA ZASEBNIKE NAROČNINA 25 DIN — POSEBNE NAROČNINE BREZ NEDELJE 23 DIN PE7TEK 4 DIN SOBOTNA 4 DIN PO NE DEIJEK 3 DIN PETEK IN SOBOTNA 7 DIN - ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 90-646 Mali oglasi Kupim TOrtCak STUDFNT Ute aobo * poseboun vbodom. PooudtK pod »VIC — Rodna dolina«. MIRNA m Uw>te UčeiA aobo in kuiunlo aU veOjo sobo ▼ Ljubi Jam ali bhdnji okolici, lahko tudi damo nekaj predplačila. Ponudbe pod aCimprej«. 858834 POŠTENO in čisto dekle lAte ogrevano aobo. Ponudbe pod — »Zares poštena«. 53714 DVA ZAKONSKA para # po enim otrokom iščeta tdo, po modnosti s posebnima vhodoma. V pokor pride perifan.a do 15 km. ali pa tudi stanovanje za dve drukm. Ponudbe pod ePlatemo DO dOCOTOnif. S2t>4-6 ENOSOBNO Stanovanje oddam do septembra proti predplačilu. Ponudbe pod »Trnovo«. 557G-6 ODDAM opremljeno prostorno garsonjero za daljko dobo proti predplačilu 2 m-lijona. Ponudbe pod >SAi — vseljiva takoj«. Stanovanja TAKOJ _ onaralno ogrevano, s souporabo Matko Alojzij, VtJka cesta ek. C. VIC. FANT in dekle Šteta skromno opremljeno aobo. Ponudbe pod »Nujno«. KI'-« OPREMLJENO sobo oddam Ponudbe pod »Vai poklic« D612-6 OGREVANO aobo. a souporabo kopalnice oddam Ponudbe pod »Čistoča« K1M GOSTILNO oddam v najem Ponudba pod »30 km m Ljubljane« MOŠKI aradnjgl let. obrtnega po- Cre tudi za sostanovalca k mirni osebi. Ponudbe pod »Usluga«. ZDRAVNIK vzame e najem garsonjero ah enosobno stanovanje v bloku. Plača do :00 tisoč. Ponudbe pod »Nujno marec« po-druZruc-. Dela Jesenioe. tzt LAST MAKO dvosobno komfortno stanovane v Ljubi jam (Prulei zamenjam za ustrezno ali večje v Radovljici. Ponudbe v ogl. odd. Dela pod aNoveJka zgradba«, g MIREN tam 3če aobo. s souporabo kopatadoe. po modnosti e bližini Centra. Ponudbe pod »1. vidu. Ponudbe pod SOBO s posebnim vhodom dva fanta, po motnosti v Mišmi oentra. s posebnim vbodom. — Ponudbe pod »Plačam redno« NUJNO potrebujem stanovanje s posebnim vhodom vsaj za dobo enega leta. Ponudbe pod »Solidna uslužbenca«. S5KI DEKLE ikte sobo. lahko za dve osebi. Ponudbe pod »DM«. HM ZAKONCA vzameta v najem garsonjero ali enosobno stanovan'e Ponudbe pod »Marec«. 5381.6 V NAJEM vzamem kemično či-dIMro na prometni točki Ka ene Je moden odkup. Ponudbe pod »Takoj«. 5376 1' ZA HRANO in stanovanje bi v popoldanskem času čuvala otro ka. Silva Nevan — tnzerstvo »Vida« Vidmar. Gosposvetska 13. 5»7-. DEKLE tkte opremljeno ali ne opremljeno sobo. po modno«ti s pfMAnn.iB vbodom. Ponudbe poi« Z»%KUNCA nujno itteu oprem., u no aobo. po motnosti s kun. njo. Relaoja U)ubijaiu—Crnucv Ponudbe pod »Redno plačilo«. SUH ZAKONCA nujno itou opremi, t DVOINPOLSOBNO lUoovao)« -wmiw wQlr—eji e enem leta« fcup im. Ponudbe potljdte pod oenako »Topel dom«. 5448-7 KUPIM takoj vseljivo enosobno stanovanje, noro. Oglasite m na naslov: Ignac Senica, Tminfio- va 75 a, Pufene. 5451-7 DVOSOBNO st&novarx)e ali majhno hiAo kupim ▼ območju Nova Gorice aU Portoroh odrcna zamenjam za enodruižnako hI5o ▼ Ljubljani (doplačilo). Ponudbe pod alfnmfoitnoa. MM KUPIM dvo MU trisobno stanovanje nekje ob morju od Kopira do Postorofta. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Takoj«. 5582-7 PRODAM komfortno Štirisobno vilo na morju v Utaafu. Telefon 065-72-260. 5007-7 PRODAM dvosobno stanovanje — 43 kv. metrov. Ponudbe pod »Ljubljana«. 5255-7 PRODAM dvosobno komfortno stanovanje, vseljivo takoj, v Spodnji Stiki. Ponudbe pod »Gotovina takoj«. 5427-7 KUPIM hifto v bllftlnl Ljubljane ali Celja do 12 starih milijonov. Ponudbe pod »Gotovina«. 5397-7 PRODAM polovico hde s vseljivim 3 sobrdzn stanovanjem, mansardo in kletnimi proetori. modno &t obrt, ter s vrtom, blizu centra Ljubljane. Ponudbe do 1. marca pod »76 — deloma s 5M8-7 KUPIM htto ali velik vikend od Kopra do Umaga ali zamenjam pad »Takoj«. 4533-7 UGODNO prodam v bližini Ljubljane hAco z zemljiščem in ga rado. Vseljivo takoj. Interesenti naj se Javijo pod »Takoj«. 5429-7 PRODAM enodružinsko hiSo (6 sob) in pritikline. HiSa Je nova s centralnim ogrevanjem. Vseljiva takoj, zraven avtobusne postaje, hi&a stoji v Ljubljana-Po.je. Ponudbe pod »Lepa lega«. 5432-7 VSELJIV lokal v strogem centru Celja, primeren za karkoli, ali ■a lepo stanovanje (voda, telefon, WC, v lokalu) ugodno prodam. Ponudbe pod »Coronac cvetličarna. 61000 Ljubljana. 5424-7 Razno KROVSKA. kleparska, pleskarska tn dimniška dela na y«Ai strehi napravi takoj »Krovstvo« Janežič Srečko. Staretova 26 ali tel: 20-841 med 8. In 9. uro. 5589*8 POZOR: Podjetja, zasebniki, 8 km 1« Ljubljane proti Vrhniki oddam 5 sobno stanovanje s sanitarijami, skupaj 100 kv. m, s posebnim vhodom, s centralno kurjavo ln telefonom, po potrebi Se 85 kv. m ogrevanega Skladišča. Ponudbe pod »Ugodna cena«. 5591-8 POZOR: Izvajam aranžerska-črko-slurarska dela. vse po dogovoru. Izvajam po konkurenčni ceni. Ponudbe pod »Ugodna prilika«. 5592-8 PROSIM tekmovalca slnd. tekmovanja občine Lj. Sižka v veleslalomu v Kranjski gori, ki je 19. 2. zvečer na kegljišču hotela LARIX pomotoma zamenjal mojo črno bundo s Šopom ključev, naj mi sporoči po telefonu 56-956 popoldne, ker Imam njegovo bundo. 5390-8 KOVINSKE predsobne stene izdelujem po meri ali standardne. Skrij, Domžale, tel. 72-228. 5374-8 VRTIČKARJI: dostavim hlevski gnoj in zemljo. Vodovodna 197, Kunaver, poleg vodovoda. 5305-8 LEPO prosim najditelja zlate verižice, da Jo proti nagradi vrne na naslov Fonda, Ljubljana. Dja-kovičeva 29/11- 5406-8 PODPISANI Leben Martin, Vrhovci c. V/7 preklicujem žalitev, ki sem Jo Izrekel dne 19. n. 1972 Fani Osolnik, Župančičeva 8. 5597-8 STROJNA tehnika s prakso nudita usluge na področ/u projektiranja tehnoloških postopkov ln določanju časov izdelave. Ponudbe poSUite po tel. 064-21-859 v popoldanskem času. 5615-8 500.000 din nujno potrebujem. Vrnem z visokimi Obrestmi r 6 mesecih. Ponudbe pod »Garancija« 5607-8 ZAMENJAM trisobno lastniško stanovanje v sua-pnici za Bežigradom m dvosobno stanovanje v oč cm mestnem središču za vrstno hiSo. Ponudbe pod »Dva za eno«. 5665-6 ZATEKEL se Je pes — terier — svetle barve. Pugljeva 1, Kodeljevo. 5648-8 POUČUJEM nemščino, začetnike. Ljubljana, telefon 66-708. 5456-8 KDOR ml posodi 5000 ND, mu dam za nagrado fotoaparat in visoke obresti. Ponudbe pod »Nujno«. 5476-8 OPRAVLJAM vsa krovska dela hitro in poceni. Ponudbe pod »Takoj«. 5521-8 SPREJMEM stalne ali občasne prevoze s kombijem (kasonar). Dopoldne telefon 320-096, Zaletel. 5511-8 POPRAVLJAM strehe in žlebove. Ponudbe pod »Kvalitetno«. 5437-8 PLESKAM žlebove, odtočne cevi in lesene opaže/Ponudbe na naslov: Škorjanc, Jan&ka 51. 5435-8 DIPL. ING. Strojništva inštruira mehaniko in termodinamiko za srednjo tehniško Solo ter statiko in trdnost Študente tehničnih fakultet. Informacije dopoldne na telefon 222-83. 5459-8 IMAM obrt za avtoprevoeniStvo v Ljubljani, rsčem tovorni avto. lastnika aU Šoferja. Ponudbe »Več ustno«. 5469-8 15.000 din posojila rabim za dobo enega leta. Ponudbe pošljite pod šifro »Obrtnik — visoke obresti«. 5450-8 SKOTSKJ ovčar, samec, se je zatekel k nam. Monika Lapanja, Marice Kovačeve 8, Stoilce. _____________________________ 5564-8 ARHITEKTI, gradbeniki, projektivni biroji — pozor! Kopiram vse vrste načrtov hitro in poceni, Jočioa SkulJ, Skrabčeva 15, Ljubljana, Rožna dolina. S5052-8 TAKOJ in solidno Izdelam vse vrste projektov za centralno ogrevanje. Ponudbe pod »Diplomiran inženir«. 5055-8 NUJNO potrebujem 10.000 din za dobo 3 mesecev. Visoke obresti, pogodbena garancija, hiSa, avto. Ponudbe pod »Zanesljivo vračam«. 5570-8 SLIKE za vse vrste legitimacij vam v dveh urah lepo izdelamo pri foto »Grad«, Miklošičeva 36. 978-8 IZGUBIL se Je pes nemški ovčar, sliši na ime Reks. Prosim, kdor kaj ve, naj sporoči na Gabor, Gesta na Brdo 27, proti nagradi. 5588-8 IZDELUJEM centralne kurjave po naročilu. Ponudbe pod »Obrtnik«. 5540-8 NUJNO potrebujem žensko, katera poseduje obrtno dovoljenje za gostilno in ima veselje do gostilne. Mladost ali starost ni nobena ovira. Ponudbe pošljite pod oznako »Gostinstvo«. 5354-8 POZOR! Opravljam hitro in solidno 'polaganje tapisona, tapet, montaža plastičnih stropov, ebe-nit, znižanje, ter vsa montaža lesenih izdelkov. Slavko Muhič, Titova c. 177. 4879-8 VODOINSTALATEKSKA delavnica Iglič zopet sprejema naročila za izdelavo in popravila vseh vodovodnih instalacij in kanalizacije. Sprejemamo tudi naročila za kasnejše izdelave. Naročajte po telefonu 322-243 od 7. do 15. ure, pismeno — ustno sprejemamo v skladiščni pisarni Grabloviče-va 28 od 15. do 18. ure. vsak dan razen sobote. 4536-8 POZOR! FOTOGRAF, ki želi postat! samostojen ali ima obrt-Nudim inventar za foto atelje in coloT-iaboratoriJsko opremo (vprašati Lavrinšefk Stane, 4. Julij 35, Krško). 5336-8 MONTIRAM antene za I. in n. program ter zamenjam kable. Naročila po telefonu 310-856 od 15. ure dalje. 5312-8 INŠTALATERJA za centralno kurjavo iščem. Ponudbe pod »Rok«. 5568-8 GARSONJERO v Stšk: zamenjam stanovanje v ženile pod »Odločba« 5335-8 FANT s dekle iščeta večjo sobo. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Poštena«. 5473-6 INŠTRUIRAM matematiko m fiz: ko do fakultete, te dobim sobo ali manjše stanovanje. Ponudbe pod »SCadoporoteoca plačava« 5181-8 ZAKONCA, študenta četrtega letnika. potrebujeta sobo ali enosobno stanovanje v Ljubi Jan:.— Ponudbe pod »Radar«. 51774 ODDAM stanovanje s centralno kurjavo, posebni vbod. Bohm-teva 25. Ljubljana. S484-« MLAJŠA uslužbenka išče oprem Ijeno sobo na Rudniku ali v Slaki. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Februar«. 55104 IACEMO sobo za enega ali dva študenta. Plačamo po dogovoru. Ponudbe pod »Dogovor«. no aobo po možnosti s njo. Sprejmeva tudi v izmen.:.. varstvo otroka. Relacija Ljub.j . na—Cmute. Ponudbe pod »M.: na«. 55421 NI Dl MO opremljeno sobo žensk oseb. mlaJšJi ali srednjih let za družbo in pomoč v gospo duijstvu k vdovi. Ponudbe z oanovnum podatki o starosti, zaposlitvi, sedanjem bivališču — na oglasni oddelek pod »Cente: Ljubljane«. 5513-6 ŠTUDENTKI iščeta sobo. najra/t za Bežigradom — Šiška — Vič Ponudbe pod »Nujno«. 5541.6 ŠTUDENTKA — absolventka iščt ogrevano aobo. Samo za 4 mese ce. Ponudbe pod »Mirna«. 5548-t SOBO. lepo. sončno, opremljen-s posebnim vhodom, oddam ml: ni m pošlem osebi. Ižanska 121 55584 ISCEM manjši prostor — lahk tudi kletni, za obrt. Po moto sti na območju obč-.ne Bežigrad Ponudbe po tel. 310 911. dentko. Ogled v četrtek, petek od 15.—17. ure v ul. Pl 12 — Šentvid, stanovanje št. 10. DVE DEKLETI iščeta sobo v Ljubljani. možnost kuhanja. Ponudbe pod »Nujno« - 5501-8 X IŠKI osebi oddam v »Soeeski-6«, doni m s souporabo kopalnice, proti predplačilu za sedem me-Ponudbe pod 97 mese- ŠTI OENT. samo 14 toi v Ljubljani. potrebuj« aobo. Išče pod »Nujno«. 3505-8 TRISOBNO komfortno stanovanje, visoko pritličje v Spodnji S'~Md prodamo. Ponudbe pod »Ugodno«. 5881-8 TRIJE mira: fantje iščejo sobo. Ponudbe pod »Center«. 5506-8 ŠTUDENT nujno išče sobo Ponudbe pod »Takoj«. 55084 USLUŽBENEC išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Okolica VI- ODDAM samskim dvoposteljno -o opremljeno, svetlo, ogrevane sobo — souporaba kopalnice poseben vbod. Predplačilo za 1 leto. Ponudbe pod »2 z 300 ND mesečno«. 5351-6 ZAROČENCA iščeta garsonjero ali teosobno stanovanje. Ponudbe , pod »Resna«. 5400-*: NUDIM brezplačno stanovanje v , Beli krajini za daljšo dobo — upokojencu ali pošteni krneč V družini, za oskrbo posestva. Mož na Je obdelava zemlje m vino grada. M. V.. Ihan 9. 61230 Dom SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAS DOLGOLETNI SODELAVEC FR AN C PAVLI N KOMANDIR POSTAJE MILICE RADOVLJICA V POKOJU, BOREC NOV, NOSILEC ŠTEVILNIH ODLIKOVANJ IN DOLGOLETNI DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC POGREB BO V SREDO, 23. FEBRUARJA 1972 OB 15. URI IZPRED POSTAJE MILICE V RADOVLJICI NA POKOPALIŠČE V LESCAH OSTAL NAM BO V TRAJNEM SPOMINU SKUPŠČINA OBČINE RADOVL.ICA OBČINSKA KONFERENCA ZK RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKI ODBOR NOV RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA OBČINSKI ODBOR ZRVS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA MAMICA z enoletno hčerkico išče prano aobo a posebnim Vhodom Plača po dogovora. Ponudbe pod »Mošnoat pranja«. AOBO Iščeta študenta gradbeništva. Po možnosti okolica Križank. Ponudbe pod »Svetla aobaa. ŠTUDENTKI. 1--.-.7. Mg sobo. rer.trvino ogrevano. čim b'uše Centra. Ponudbe pod »C mpre)«. 54884 USLUŽBENKA išče aobo s posebnim vhodom ali garsonjero Ponudbe pod »Plačam dobro«. 54874 KIPIM man še ataro stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod »Do 6 Me. 5148-8 SOBO s posebnim vhodom m sanitarijam:, lahko neopremljeno. vzamem v najem. Ponudbe pod «400—500 mesečno«. 54114 DEKLETU' nudim stanovanje za malo pomoč, ker sem sama. — Marija Humor. Slomškova 12 • dvorišče). Dogovor od 13.—15. ure. 3523.8 ZA VELIKO stanovanje s odločbo dam v last komfortno garsonjero. Ponudbe pod »Nagrada 11«. 55534 PODJETJA! Tr-s-bno stanovanje. Ljubljani, oddam za eventuelno aa po* slavne prostore. Trolejbus na postaja m telefon. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«. »334 NUJNO potrebu.e ogrevano sobo SOSTANOVALKO mlajšo, skromno sprejmem Martinc, šišenska cesta 48 (vhod dvorišče). Avtobus 7. Postaja Zg. šAka. 54014 SOBO. veliko, opremljeno, oddam paru brez otrok: možnost kuhanja in pranja — nekaj predplačila šmarttnska 365. 5414-6 VODILNI uslužbenec išče v Ljub Ijanl 2.5- ali 3sobno komfortno stanovanie. Pismene ponud be pod »Nujno«. 53166 MIRNA družina nujno potrebu‘e enosobno stanovanje v okolici Domžal. Ponudbe pod »Gradim« 5334-6 USLUŽBENKA išče opremljene sobo. Ponudbe pod »Plačam do Nepričakovano nas je zapustil naš dragi in dobri oče, mož, brat, stric in stari očka AVGUST PIRC čevljarski mojster Pogreb bo v četrtek, 24. februarja, ob 15. uri iz Nikolajeve vežice na Žalah v Ljubljani Žalujoči: žena Urška, hči Vida, sin Milan z družino, sestra Mici, sestra Joža z možem, brat Franc z družino,družine Ljaševskij, Škerjanc, Kahofer, Bajc in Trček Ljubljana, 22. februarja 1972 Dotrpel je moj ljubljeni in plemeniti mož, zlati in nepozabni očka, dedek, tast, stric in svak MATKO VRTAČIČ upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 23. februarja 1972 ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Mengšu žalujoči: žena Violeta, hčerka Breda por. Blejec z družino ter drugo sorodstvo Mengeš, New York, Califomia, Črnomelj, Damelj, 21. februarja 1972 SOBO s posebnim vhodom in del no hrano oddamo dekletu ali nudbe pod »Okolica Centra«. 55344 US4-U2BENKA Išče sobo s poseb-nun vhodom. Ponudbe pod »Moste — Polje«. 53384 ISTEM sobo. po modnost! v Centra. za Bežigradom, v Siki. — Ponudbe pod »1. marec« ŠTUDENTKA mirne narave išče garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice Cenjene ponudbe pod oanako »Dobra plačnica«. 54474 USLUŽBENEC — Studet ogrevano sobo s motnostjo kopanja ln dovoljenimi obiski v Centra. Mostah ali Savskem naselju. V ponudb: navedite ceno. Cenjene ponudbe dodajta pod gospodinjstvu Genumi. Rašns dolina c. XI. it. 3. 5403-6 ZA ENO ali dvosobno komfortno stanovanje z odločbo — v Ljub IJani dam visoko nagrado Po nudbe pod »Marec« 5328 « STANOVANJE in goatilno prodam ali samen, za domače pa Savaris (60). Pred 1500 gledalci sta sodila Baader in Erhard (ZRN). razumeli Kitajske«, so sinoči na primer s pomočjo izrekov iz starih igranih in dokumentarnih filmov, podkrepljenih s temeljito zgodovinsko analizo kitajsko—ameriških odnosov od prvega aktivnega posega ZDA v kitajsko dogajanje leta 1900 ob boksarski vstaji ugotovili, da nikoli niso bili nič drugega, kot »vsiljivci in celo okupatorji«, grabežljivi kramarji na potencialno bogatem tržišču in še celo kaj hujšega: aštiritisoč-letno civilizacijo smo proglasili za pogansko in proglasili boj križa z zmajem poganstva.« Sklep: bodimo stvarni, opustimo stereotipe o Fu Man Cujih in Charlie Chanih in podobno robo; gre za stvarno podobo o deželi, ki je ne poznamo, pa jo moramo spoznati in priznati, celo če nam vse, kar bomo videli, v prihodnje ne bo všeč. Široka j'avnost v ZDA hladna Od začetka do konca je torej treba začeti vse na novo, ovreči Vse mite in iluzije. Russell Baker izreka današnjo ameriško dilemo, ko pravi: »Svet se je na lepem neznansko povečal za 600 ali 800 milijonov ljudi. Spoznali smo, da je svet boleče zapletena družba.« Vendar ima opazovalec kljub vsemu dramatičnemu spraševanju vesti, ki odseva iz vsega, kar sliši, vidi in prebere, danes ali včeraj, vtis, da ostaja široka javnost hladna. Težko je dognati, kaj se dogaja v ameriških domovih in tu gre za »enonadstropno Ameriko« Iljfa in Petrova. Tja je težko prodreti, posebno bežnemu obiskovalcu. Politik, povprašan za mnenje, se vljudno umakne v splošnosti. Urednik časopi. sa sodi, da je v zadnjih petnajstih letih zaupanje \- vodstvo splahnelo. »Velika molčeča večina« se torej še m zganila, vendar bi bilo nesmiselno zgplj pomisliti, da ne razmišlja, da ne tipa. Za oporo, ki naj nadomesti staro, ugodno in za povprečnega Američana udobno stališče. Zato pa je toliko bolj očitna borba mnenj na onem drugem, ameriškem deže lanu dokaj oddaljenem nivoju politične in intelektualne elite. Tu se jasno kažeta dve plati, povzeti v odgovoru na vprašanje: Ali ima obisk smisel ali ne in kakšni so njegovi resnični nagibi. »Ni dvoma,« piše Chase, »da skrbno pripravljena pot na Daljni vzhod nikakor ni nepomembna zadeva za Nikona, ki želi jeseni 1972 (ob volitvah) nastopiti kot predsednik miru.« Nihče ne pričakuje senzacij O uspehu ali neuspehu govoriti zdaj, po prvih pogovorih z Maom in Cujem je seveda prezgodaj. Prva poročila govore »o resnih in odkrito srčnih pogovorih« in vsak ve, da to pomeni predvsem razpravo o nesporazumih. Do sporočila o prisrčnih in prijateljskih« Izmenjavah mnenj je torej najbrž še daleč. Toda v nasprotju z bivš(inx podsekretarjem za zunanje zadeve Georgom Bal-lom, najbolj zgovornim nasprotnikom »vrhunskih sestankov«, ki da prinašajo več škode kot koristi, in ob teorijah. ki jih razvijajo ameriški komemntatorji o širših konceptih Nixonove (in Kies-singerjeve) strategije in taktike, se zdi opazovalcu, da v Ogromni večini prevladuje pritrdilna plat javnega mnenja, "vendar s previdnimi pridržki. Nihče ne pričakuje blestečih obratov in senzacij, najmanj rešitve poglavitnih vprašanj Taivana m Vietnama. Toda, piše James Reston, »tudi če pogovori ostanejo na načelni filozofski ravni, utegnejo biti za to prvo srečanje in za daljno prihodnost pomembnejši kot vse drugo. Tudi tak relativno hladen, ne sovražen izid srečanja imajo analizatorji za zadostno trdno podlago nadaljnjih dogovarjanj. Zaradi upoštevanja drugih interesov — tako se zdi — dramatična sprava s Kitajsko niti ne bi bila zaželena. Zgolj obrat k pozitivnemu ob-ravnavanju odnosov naj bi bil za ta trenutek zadosti. JAKA STULAR Izbrani člani MK ZKS Z velikim zastopstvom delavcev je ljubljanska ZK začela novo pot LJUBLJANA, 22. febr. — Nocoj ‘ so zasedali člani občinskih konferenc ZKS Bežigrad, Moste in Šiška. Razpravljali so o akcijskih programih m drugih zadevah ter izvolili tudi svoje predstavnike v novo konferenco ZKS mesta Ljubljane. To nalogo sta opravili konferenci Centra in Viča že prejšnji teden. Že prvi pregled izvoljenih članov dokazuje* da so v veliki meri uspela prizadevanja organizacij Zveze komunistov v Ljubljani, saj je med novimi člani velika večina iz delovnih organizacij, a še med temi jih je vsaj dve tretjini iz neposredne proizvodnje. V prihodnjih nekaj dneh bodo sekretarji vseh petih občinskih komitejev ZKS Ljubljane, ki skupaj s predstavnikom CK ZKS sestavljajo iniciativni odbor, sklicali člane nove MK ZKS Ljubljana za prvo konferenco, ki bo poleg drugega izvolila nov mestni komite in sekretarja konference. Za to funkcijo so v osnovnih organizacijah med evidentiranjem člani Zveze komunistov predlagali Vinka Hafnerja. B. S. Odgovorno delo porok uspehu So poudarili predstavniki ZMS in ZKS Ljubljane in gorenjskega območja LJUBLJANA, 22. febr. »Pri nadaljnjem skupnem delu zveze mladine in zveze komunistov moramo predvsem upoštevati, da se njuni interesi in cilji v glavnih črtah povsem prekrivajo,« je na popoldanskem posvetu go renjskih in ljubljanskih predstavnikov obeh družbeno političnih organizacij dejal sekretar RK ZMS Alfred Voh. Tak posvet je bil danes tudi v Novem mestu jutri in pojutrišnjem pa bodo še v Mariboru, Postojni in Celju. Prisotni so povedali, da je treba v prihodnje bolj zaostriti odgovornost članov ZK v mladinski organizaciji. »Ta odgovornost pa mora sloneti na delu oziroma na njegovi uspešnosti,« je poudaril Alfred Voh. Na pleča mladih komunistov je naložena poglavitna skrb za organizacijsko krepitev in akcijsko u-činkovitost ZMS. Mladi govorniki so si očitali, da so doslej vse prevečkrat ostali le pri razpravah in resolucijah. Zato se bodo odločno zavzeli, da bo sprejetim sklepom takojci sledila tudi učinkovita akcija. »Da je nek problem razvozljan, lahko rečemo samo tedaj, če smo od njegove zaznave dejansko prišli tudi do njegove praktične rešitve.« je pripomnil sekretar RK ZMS. Pn u resničevanju domenjenih nalog bo slovenski mladim nedvomno veliko (nemalokrat tudi odločilno) koristila pomoč in podpora drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti zveze komunistov, ki je zazdaj še želo zelo pičla, so oovedali v razprav4 Aktivi mladih komunistov morajo predstavljati pred | nalog, vsem možnost, so menili, da se mladi ljudje tekoče in poglobljeno usposabljajo za delo v zvezi mladine, kakor tudi povsod tam, kjei živijo, delajo in se učijo Za družbeno politično izobraže vanje mladih in sprejemanje novih članov v vrste komunistov so odgovorni in zadolženi oboji: ZM in ZK — v šolah, delovnih organizacijah, na vasi, v krajevnih skupno stih, občinah in republiki! Strinjali so se, da lah’- mla di edinole kot člani ZK ustvarjalno in kritično pripomorejo k spreminjanju te or ganizacije ter tako vplivajo na družbeni razvoj. Ljubljanski posvet morda ni najbolje uspel, saj je od oetnajstih manjkala kar dobra polovica predstavnikov občinskih organizacij ZK. od občinskih konferenc ZMS pa le eden. Navzlic temu pa bodo mnenja in pripombe s tega sestanka gotovo spodbu dila podobna srečanja po ob činah. tako da bosta ZMS in ZKS na republiškem posve tovanju (predvidoma ’ mar ca) sprejeli obsežen in ja-»en načrt skupnih delovnih B. D. Telegrami SPREJEM — KAIRO. Egiptovski] sednik Sidki je danes sprejel poslanika Mihajla Javorškega. Govo o stikih med državama, zlasti skih. PRI IRANSKEM PREDSEDNIKU HERAN. Iranski predsednik Amir veida je sprejel našega Iranu Bala Lasla. Razpravljala sta spodarskem sodelovanju med DELEGACIJA ZKJ NA VARŠAVA. Ob koncu ska je študijska delegacija ZKJ skem obiskala člana politbiroja in ja PZDP Jožefa Tejchma. Ocenili so, bila izmenjava mnenj zelo koristna bi bilo treba stike med partijama globiti. ‘ , POGOVORI — VARŠAVA. Tu so čeli pogovori med delegacijama vsepoljskega komiteja fronte enotnosti Delegaciji vodita ganizacij Veljko Milatovič in SPREJEM — BEOGRAD. Sovjeta! jaški ataše v Beogradu polkovnik kov je priredil sprejem ob dnevu sog armade, ki so se ga udeležili tudi ni nik zveznega sekretarja za ljudsko (J bo generalpolkovnik Miloš Sumonja U močnika zveznega sekretarja nika Ivan Dolničar in Nenad KANCLERJEVA TURNEJA -Avstrijski zvezni kancler Kreisky pravlja na turnejo po državah, članicah EGS. Avstrija prizadeva, da bi z EGS sporazume, med drugim o rin in olajšavah pri izvozu izvodov. POČITEK ZA SADATA — tovskemu predsedniku Sadatu so priporočili enotedenski popoln Prejšnji teden je Sadat zbolel za dom, pozneje pa se mu je zdravje šalo. VREME Prognostična karta za 23. feb delno oblačno P <2> oblačno de2 nevihte sneg Vr' megla ^ burja jugo —w— topla fronta - ■■ hladna ▼ fronta TW- okluzija ^ središče: ciklona] A antio* virvna! Vreme in temperatura 22. fe ■era •’ vreme ob 7 un stopinj • l., u Dijana oblačno 1 Planica oblačno —1 Brnik oblačno —1 Kredarica oblačno —7 Maribor oblačno 3 Sl Gradec oblačno 1 Celje rahlo aežuje 4 Novo mesto rahlo iežuje 4 Kope: obiačno 9 Reka dežuje 9 Pulj dežuje 8 Hvar dežuje 12 JuorovmJj dežuje 9 Zagreb dežu e 5 Beograd oblačno 5 Sarajevo oblačno 6 Titograd dežuje 8 Skopje dežuje 6 Celovec oblačno 0 Gradec — •— Dunaj oblačno 4 Benetke oblačno 5 Milano megla 1 Senova jasno 8 Miinchen megla —1 Zlirich — — Rim jasno 'i Pariz oblačno 4 Berlin jasno 2 Stockholm megla 0 Moskva oblačno —8 zdrs Snežne razmere, včerai. o Žičnica na Krvavec: --3 oblačno zmrznjen, vse naprave obrat., proge zvečer razsvetljene Žičnica na Vogel: no, 260 cm suh. naprave obratujejo, dolino vzdrževana Bohinj—jezero: 65 cm južen, cesta prevozna 2ičnica nico: Ljubelj predor: 0 oblačno. Zelenica: —2 oblačno. 210 cm. vse obratu jp:o Kranjska gora: —2 obli cm naprave obratujejo drsališče ni no Vlečnica Martuljk: 3 oblačno, 50 < obrat . drsališče ni uporabno Žičnica nov vrh: —5 oblačno 70 cm trd, obratuje, proge so urejene Bied: 0 di 20 cm žičnica na Stražo obratuje —1 oblačno 70 cm. naprave obi Loška koča na Starem vrhu: 0 oblačnj '.mr7jn;en naprave obratujejo. Turist: KUHARSKI NASVETI — Soproga ameriškega predsednika Patricia Nixon se je v hotelu Peking pogovarjala tudi s kuharjem, ki pripravlja jedila za ameriške goste. Kitajska kulinarična umetnost je zelo navdušila Američane. Telefoto: UPI IZLET PO PEKINGU — Patricia Nixon je bila drugi dan Nixonovega obiska v Pekingu ves dan na izletu po mestu. Med drugim si je ogledala letno palačo, pred katero je tudi znameniti kip zmaja (na sliki) in še nekatere druge zanimivosti. Telefoto: UPI PROCES V KAIRU — štirje palestinski komandosi, člani organizacije »Crni september« — ustanovljene, da bi maščevala smrt gverilskega vodje Abu Ijada, ki so ga jordanski vojaki ubili septembra 1970 — so obtoženi uboja jordanskega premiera Vasfija Tela. Njihov zagovornik el Helou je med zasliševanjem dvignil Ijadov portret in z znamenjem »V« napovedal zmago obrambe. Telefoto: UPI DEIO + III. — stran 7 Bohinj ni le jezero Pod imenom Bohinj si ljudje običajno napak predstavljajo. da je to le jezero in njegova bliinja okolica. Bohinjski turizem zato pogosto omenjuje le na tistih nekaj hotelov, iz katerih se vidi na jezero. V resnici je Bohinj precej večje področje. saj po dolini proti Bledu sega vse do Soteske. Kot pa kaže. se bo tudi turizem postopoma raziiril od jezera, zlasti po Spodnji in Zgornji bohmjski dolini. V Zgornji dolini ima zasebna turistična dejavnost pravzaprav Se dolgoletno tradicijo, saj v Stari Fužini in v drugih vaseh ljudje čez poletje oddajajo več sto postelj. Tam bi bilo treba zasebne sobe pa tudi celotne kmetije Se bolje urediti, turizem pa popestriti s čim novim. Pred vojno je bila pomemben turistični center Bohinja Bohinjska Bistrica, ki je prometno srediSče tega področja. 2e dolgo pa je ta kraj turistično skoraj mrtev. Stari gostinski in drugi turistični objekti propadajo, norega pa ni ničesar. Ljudje so si delo poiskali v industriji in dragih naturističnih dejavnostih. V urbanističnih, turističnih m podobnih načrtih Bistrici sicer obetajo j lepo prihodnost, vendar za sedaj Sele na papirju. ' Kljub temu pa moramo reči, da se je v turizmu tega kraja le začelo nekaj premikati. LetoSnjo zimo so naposled postavili prvo smučarsko vlečnico, kar je le prineslo nekaj več livahnosti. Se več pa jo pričaJcujejo od ličnice na Koblo, ki jo bo zgradilo lelezniSko podjetje. O tem govorijo le Štiri leta, tako da Bohinjci komaj Se kaj verjamejo obljubam. Vendar pa sedaj kale. da do uresničitve te zamisli ni več tako daleč. Pravijo, da je sedaj treba le Se dokončati načrte, medtem ko imajo denar v banki le zagotovljen. Pomikati pa se je začelo tudi pri ljudeh. To najbolje kale njihova pobuda, da bi I v Bohinjski Bistrici ustano- I vili turistično društvo. O tem I je bilo sicer sliSati nekaj ostrih besed in kritičnih pripomb. čeS da gre za cepljenje turističnih sil v Bohinju. Taki pomisleki pa so brlko-ne odveč. Organizirane oblike turistične dejavnosti bodo prav gotovo koristne v rsem Bohinju. Med njimi pa bo seveda potrebna povezava m sodelovanje. Prav organi- I rano delo v okviru društev I bo v prihodnje, ko se Bohinju Obetajo novi hoteli in drugi objekti, pomemben sestavni del turistične dejavnosti. L. STRUZNIK I Ceste krpajo MARIBOR 22. febr. _ I Zmrzal je na cestah mariborskega območja letos povzročila kar precejšnjo škodo. Na cestnem podjetni smo zvedeli, da so že začeli popravljati nekatere najslabše cestne odseke. Seveda je kr-panje večjih lukenj le zača. sno popravilo, saj zime še ni konec. Najbolj je poškodovana cesta od Maribora do Dravograda, potem od Zlatoličja do Ptuja, od Doliča do Zgor. Goliča, od Maribora do Peršmce in cesta od Slovenske Bistrice do Poljčan. Dnevno posujejo luknje z 3no tonami mase. predvidevajo pa da bodo morali položiti blizu 6000 ton mase. če bodo hoteli zakrpati najnujnejše luknje. J. J. Sprejeli bodo 170 učencev Na Jesenicah bodo učenci na poklicni šoli dobivali štipendije ■ ■ »er**, m&tm Jktf Wc rftsm ' •• ■ -i ' •* j. | V * .» * - •fclK < *:•>:. % 1 , _____________________ ______ . ____________ : assrm.. NERAZUMLJIVO POČETJE — Ne. to niso ruševine niti barikade, to je kup snega ki so ga črnomaljski komunalci nametali na pločnik in zelenico na Glavnem trgu! tako kot to delajo že več let. V Črnomlju snega pozimi ne čistijo s pločnikov razen v središču mesta; ta sneg pa odlagajo na kup v najbolj prometnem delu mesta na pločnik in zelenico, kjer ga bodo črnega in smrdljivega ljudje lahko gledali in vohali še dolgo v pomlad. Pod snegom je seveda tudi okrasno grmičevje Cernu prav tu odlagajo sneg, tudi najbolj preprostim ljudem ni razumljivo, še posebno, ker mesto obdajata reki Lahinja in Dobličanka, do katerih imajo odla galci bliže kot do parka na Glavnem trgu. Na sliki: zaloge sneženih plošč sredi mesta v prvi polovici februarja. Foto: P. Romanič Davki in penim Pomoč ostarelim v novomeški občini kroji proračun — Kmalu dom za onemogle? — Davki zmanjšujejo razlike Čebine: 35 let KPS Tradicionalna proslava ob jubileju KPS bo pred Berličevo hišo TRBOVLJE, 22. febr. — Revirski komite ZKS je imenoval sedemčlanski odbor, ki bo izdelal predlog programa proslav v počastitev 35-letnioe ustanovitve Komunistične partije Slovenije na Čebinah nad Trbovljami. Tradicionalna proslava bo pred Barličevo domačijo, ki je rojstni kraj KPS. Zbrali se bodo številni predvojni slovenski in revirski revolucionarji in komunisti. Vodstvo krajevne skupnosti Klek nad Trbovljami je predlagalo občinski skupščini, naj 18. april, dan, ko je bil ustanovni sestanek KPS na Čebinah, proglasi za njihov krajevni praznik. Na Kleku bodo imeli 16. ali 18. aprila osrednjo kulturno prireditev. Sicer pa bo odbor za izvedbo proslav ob 35-obletnici ustanovnega sestanka KPS na Ctoinah predložil svoj program v razpravo revirskemu komiteju ZKS na eni' od njegovih prihodnjih sej. M. VIDIC Krompirjeve zadrege Krompir gre na Gorenjskem slabo v denar — Potrebnih bo več skladišč, v katerih bo krompir počakal pomladi — Izušnje strokovnjakov KŽK v Kranju Kmetje na Gorenjskem so v zadnjem času v zadregi zaradi slabe prodaje krom pirja. ki je poglavitni pridelek v tem delu Slovenije. Problem ni le v tem, da je zaradi nizkih cen zaslužek manjši, marveč se pritožujejo tudi zato, ker ga ne morejo prodati že jeseni. Tako ga morajo precej hraniti čez zimo, za kar pa niso dobro pripravljeni. Spričo hude konkurence na tržišču, ki jo povečuje zlasti cenejši krompir prideloval- Izsiljeval prednost ŠMARJE PRI JELŠAH. 22 febr. — Sinoči je prišlo do prometne nesreče v Šmarju, ko je Janez Jecl, doma iz smarja 39 izsiljeval prednost Zapeljal ■>: «•<. POBRATENJE OBČIN — To nedeljo so se v Selah nad Borovljami na Koroškem mudili predstavniki loške občine. V tej prijazni, slikoviti i vasi pod Karavankami, kjer so prebivalci izključno Slovenci — to pričajo ne le imena na vaškem pokopališču, temveč tudi dvojezični napisi na stavbah — sta slovenski selski župan Herman Velik in predsednik občinske skupščine Škofja Loka Zdravko Krvina podpisala listino o pobratenju obeh občin. Foto: P. Pokorn V teh dneh v Libeli zaključujejo z zbiranjem in pripravo dokumentacije za novogradnjo in najetje posojila. Gradbeno in tehnično dokumentacijo imajo že zbrano. 4.000 kvadratnih metrov proizvodnih in 2.400 kavdratnih metrov poslovnih prostorov. Skoraj enako daleč je tudi vodstvo Tapetništva, kateremu je ogenj v celoti uničil i prostore Po združitvi z Mizarstvom pa dela zdaj Tapetništvo na treh različnih mestih, dokler ne bodo zgradili novih prostorov. Tudi ta kolektiv jo v tem času že uspel pripraviti in zbrati potrebno dokumentacijo z novo- gradnjo. Gre za graditev 2.000 kvadratnih metrov delovne površine, kar bi kolektiv veljalo približno 6 milijonov dinarjev. Vodstvo celjske občine je držalo obljubo o ureditvi problema stanovanj vsem, ki jim je takrat požar uničil domove. Gre za družine, ki so do požara stanovala v zgradbi na Mariborski cesti št. 1. Kot smo že takrat poročali, je Olga Vrabič, tedanja predsednica skupščine občine Celje oškodovanim družinam obljubila, da bo občina skušala urediti najkritičnejše primere To zagotovilo je pozneje ria seji štaba za elementarne »Ingrad” pred uganko V Celju ni izdelan dolgoročnejši program stanovanjske graditve CELJE, 22. febr. — Delavski svet industrijskega gradbenega podjetja »Ingrad« je danes razpravljal o poslovanju podjetja v minulem letu, ko so delali v začrtanem obsegu in dosegli za 170.000.000 dinarjev- vrednosti proizvodnje. Tu se zavedajo, da bi morali temeljito obnoviti tehnologijo industrijske graditve stanovanj, vendar je nadaljnji korak na tem področju za kolektiv še negotov. Predvsem bi kot podjetje z največjimi zmogljivostmi na področju industrijske graditve stanovanj v Celju potrebovali občinski program stanovanjske graditve za daljše obdobje. Pred leti je sicer bjl sprejet načelni dogovor o 500 stanovanjih letno, a je vse bolj ali manj ostalo na papirju. Brez solidnega programa usmerjene stanovanjske graditve ▼ mestu si podjetje ne more privoščiti novih naložb v temeljitejšo rekonstrukcijo obrata za industrijsko stanovanjsko graditev. V svetu gre na tem področju napredek hitro naprej in si zato le ne kaže privoščiti prevelikega zaostajanja. P. K. Prirezan žep v prosveti Mariborski proračun ne more zagotoviti dogovorjenih osebnih dohodkov MARIBOR, 22. febr. — Predsednik občinske konference SZDL Stane Gavez je sprejel delegacijo, v kateri so oih vodilni predstavniki te meljne izobraževalne skupnosti Maribor in občinskega od bora sindikata družbenih služb. Povod za ta pogovor je bil izračun, da bo občinski proračun lahko zagotovil za osebne dohodke prosvetnih delavcev na osnovnih šolah' samo 91.7 odstotkov po samoupravnem sporazumu. Na vseh dosedanjih razpravah pa je bilo rečeno, da bodo prosvetni delavci dobili 93,5 odstotkov osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu. Predstavniki ns Maribor so opozorili na sedanji nevzdržni način financiranja osnovnega šolstva. Kot absurdno so .ocenili to, da bodo na primer flotirane občine lahko izplačale svojim prosvetnim delavcem 95 odstotkov osebnih dohodkov no sporazumu. Pogovor je pokazal. da imajo v mariborski občini letos izredne težave pri usklajevanju občinske ga proračuna in pri kritju najnujnejših potreb. M KOS Združitev poraja 1ažsve Gripa spet na pohoda? Ptuj: vseeno podpora ! Na celjskem območju združitvi delavskega in polne ambulante — Li-kmečkega zavarovanja mone' so spet zmanjkale V celoti podpiram zamisel o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja«. je dejal na seji komiteja občinske kooferen ce ZKS Ptuj dr. Ante Mileta. V nadaljevanju pa je opozoril, s kakšnimi težavami bi se ob združitvi morali spoprijeti v ptujski občini. Lansko leto so zdravniki opravili M 000 pregledov za-vemncev delavskega zavarovanja in 16 000 pregledov kmečkih zavarovancev Pričakujejo, da bi se poveča’i pregledi kmečkega prebivalstva za blizu 30000. to pa pomeni veliko breme za občino. Zdravstveni domovi tolikšnega dela ne bi zmogli, ob tem pa je poudaril, da bo z vso resnostjo treba razmisliti o povečanih zmogijiv-stih. Ob odobravanju udeležencev sestanka je tudi menil, da je edina sprejemljiva možnost za združitev obeh zavarovanj na ravni republike. D. U. Pičle investicije za mariborski vodovod MARIBOR. 22. febr. — Direktor mariborsk«*?- vodo v > da Tone Dobrajc je včeraj izjavil. da ie podjetje že spre jelo finančni načrt za leto 1972. ki predvideva 6.1 mili Jonov dinarjev za investicije. V tem znesku je vključen tudi kredit v višini 940.000 di nar jev. S tem denarjem pa bodo lahko opravili samo ne katera dela. za vrsto nujnih objektov pa bo denarja M. K. CELJE, 22. febr. — Seda j nje deževno vreme je zopet I napolnilo ambulante širšega celjskega območja. Vse kaže. da prihaja nov val gripe. Vse to se občutno odraža tudi v trgovinah, kjer je prav sedaj zopet zmanjkalo limon. Povpraševanje je veliko in če tega sadeža v nekaj dneh ne bo dovolj na zalogi, bodo posamezniki zopet pohiteli ponj v Avstrijo, kar se je dogajalo ob nedavnem pomanjkanju pred 14 dnevi. M. V. Srečania mladih V Radljah ob Dravi je bi to v petek popoldne srečanje mladih literarnih ustvarjal cev Koroške Učenci osnov n Ji šol so »rali svoja najbolj uspela literarna dela m pesim ter s tem počastili spomin na koroškega pisate l‘a Prežihovega Voranca V •azgovoru so ootem sodelovali pisateiii Leopold Suhodolčan Trme Pl rti tič Mar jan Kolar. Vladimir Gajšek. Prane Forstnerič in Andrej Kokot. K V S ceste na travnik ŠEMPETER V SAVINSKI DOLINI. 22. febr. — Včeraj je Vladislav Pevnik. doma iz Velenja. Jenkova 6. zaradi prevelike hitrosti v Dobrtesi vasi na križišču s Polzelskn cesto zavozil v levo. trčil v obcestna smernika. Ju Izdrl in nato z avtomobilom CE 376 23 zavozil na travnik J. S. V nedeljo se bodo v Beltincih na referendumu odločali za graditev vodovoda — Vodo bi dobilo štiristo gospodinjstev in tudi domača podjetja nesreče pri skupščini občine potrdil tudi Dušan Burnik, sedanji predsednik občinske skupščine. Vodstvo občine je skoraj »čez noč« poiskalo za-jsilne rešitve. Medtem, ko je kolektiv Libele vsem oškodovanim družinam izplačal 8.000 din za prvo pomoč, so skupaj z občino pomagali tudi s krediti vsem, ki so pred požarom že začeli z graditvijo lastnih stanovanjskih hiš. Ostalim, gre za osem družin, so po izjavi Oskarja Naglava, tajnika celjske občine, z občinskim denarjem kupili stanovanja. Gre za nova, dvosobna stanovanja v Malgajevi ulici, ki so bila v teh dneh dograjena. Dva od odškodo-vancev sta v strahu pred višino najemnin sama stanovanji zamenjala, medtem, ko ena družina čaka na izselitev stranke. Minulo soboto so stanovalci že imeli ključe novih stanovanj, v teh dneh pa se v stanovanja že vseljujejo. J. SEVER BELTINCI, 22. febr. V Beltincih, ki so z dva tisoč občani največja podeželska krajevna skupnost v Pomurju, bodo domačini v nedeljo, 27. februarja, z referen dumom odločili, ali bo že to jesen pritekla po vodovodnih ceveh zdrava pitna voda. Želja Beltinčarjerv po ureditvi vodovoda nd nova, vendar so zaradi stiske z denarjem to nalogo odlagali iz leta v leto. Sedaj, ko ima domala že vsaka večja vas v Pomurju vodovod, so se slednjič opogumili tudi pre-uivalci tega krajevnega središča. Naloga nikakor nd majhna, saj jih bo veljal vodovod, ki bo v začetku dajal vodo štiristotim gospodinjstvom in domačim podjetjem, cele štiri milijone dinarjev. To je tudi razlog za sklep krajevne skupnosti o dokaj zahtevnem deležu Beltinčarjev, ki naj bd v petih let‘h zbrali nekaj nad milijon dinarjev. Tako bodo v primeru pozitivnega izida referenduma, v kar ne dvomijo, plačevali zaposleni dva odstotka od o-sebnih dohodkov, obrtniki štiri odstotke, kmetje pa kar Lenarške ceste in cestarji Cestni delavci naj bi odslej bolje skrbeli za svoie cestne odseke Ceste v lenarški občini so znova v skrajno slabem stanju in so ponekod komajda še prevozne. Ugotavljajo, d» m mogoče nadoknaditi tistega, kar je bilo z nerednim vzdrževanjem cest v prejšnjih letih zamujenega. Zdaj skoraj m ceste, ob kateri bi bili skopani jarki za odvod vode Vsa zadnja leta so namreč cestarje, ki naj bi skrbeli za ceste, zaposlovali pri asfaltiranju cest in raznih drugih •»pravilih. Vendar vse kaže. da se bo stanje izboljšalo. Nekatere ceste bodo namreč prešle v upravljanje tistega komunalno stanovanjskega podjetja, ki bo na licitaciji ponudil najboljše pogoje, zagotavljajo, da bodo ceste poslej bolj vzdrževane, saj so že zaposlili več novih cestarjev, od katerih naj bi vsak skrbel za svoj odsek. T. S. Seminar o idejnosti pouka VELENJE, 22. febr. — Medobčinski svet ZKS Celje je pripravil v Velenju celodnevni seminar za ravnatelje osnovnih šol ter za sekretarje organizacij in aktivov ZK na osnovnih šolah širšega celjskega območja. S tem seminarjem so začeli z uresničevanjem tistih nalog iz akcijskega programa druge konfrence ZKJ, ki zadevajo idejno politično delo na šolah in politizacijo šole. Na seminarju so govorili o aktualnih idejno političnih nalogah na podrbčjti vzgoje in izobraževanja M. L Stoletna nevarnost za vodo Za sto let bodo vodnjaki na kamniškem platoju neuporabni, če bd se slučajno na cesti od Fontane proti Kamnica razlila nafta iz ponesrečene avtoci-steme. Tako je menil direktor mariborskega vodovoda Tone Dobrajc in predlagal v razmislek pristojnim prometnim organom, da bi prepovedali promet s cisternami na tem cestnem odseku. Po njegovem mnenju bd balo bolje, če bd tak promet ' usmerili prek Limbuša in Ruš, ker tam ni nevarnost za okuži tev vode. Vsekakor bd se izplačalo nekoliko urediti to cesto kot pa vlagati zneske za zavarovanje cestnega odseka od Fontane do Kamnice. M. K. šest odstotkov od katastrskega dohodka. Tudi številni zdomci bi prispevali mesečno trideset dinarjev za to pridobitev. Ostala sredstva ima krajevna skupnost že zagotovljena pri soboškem stanovanjsko-komunalnem podjetju in pri domačih delovnih organizaci- Komunisti o razvojnem načrtu VELENJE, 22. febr. — Sinoči je bila v Velenju volilna konferenca Zveze komunistov Velenje, na kateri so ocenili dosedanja prizadevanja za nadaljnji družbeni, ekonomski m politični razvoj Šaleške doline. Spregovorili pa so tudi o nalogah članov ZK na tem območju. , Ugodno so ocenili izvajanja srednjeročnega razvojnega načrta m na koncu izvolili nov 19-članski komite OK ZK, predsednike komisij ter nove člane medobčinskega sveta ZKS Celje. Za sekretarja komiteja OK ZK Velenje so znova izvolili Franja Koruna. M. L. Polana: Šolske ! zdrahe LENDAVA, 22. febr. — Od-I bomiki obeh zborov lendavske občinske skupščine so na današnji seji podprli predlog o uvedbi prisilne uprave na osnovni šoli v Veliki Polani. Zaradi hudih razprtij v tem šolskem kolektivu in nesoglasij, ki jih netijo tudi ljudje zunaj šole, je namreč organizacijska enota zavoda za šolstvo v Murski Soboti po temeljiti proučitvi razmer predlagala ta u-krep kot edini možen izhod za ureditev razmer na tej šoli. Odborniki so sklenili, da bodo na prihodnji seji občinske skupščine imenovali prisilnega upravitelja, ki naj bi napravil red, zakaj zaradi notranjih nesoglasij trpi zdaj predvsem pouk. B. B. j ah, sicer pa bo vsako gospodinjstvo prispevalo za priključek še posebej tri tisoč dinarjev. Neprevidno prečka! cesto CELJE, 22. tebr. - Danes zjutraj, malo pred peto uro je 18-letni Cvjetko Todorovič, doma iz Celja, Riharjeva 4 v Tremarju neprevidno prečkal cesto. Tedaj je za njim pripeljal Vili Pušnik, doma iz Skal 89 pri Velenju. Pušnik se je z avtomobilom LJ 66-93 poskušal neprevidnemu pešcu izogniti, vendar ga ie kljub temu zadel in zbil po cesti Todoroviča so s hudimi poškodbami prepeljali v celjsko bolnišnico. J. S. Izsiljeval prednost ŠMARJE PRI JELŠAH, 22 febr. — Sinoči je prišlo do prometne nesreče v Šmarju, ko je Janez Jecl, doma iz Šmarja 59 izsiljeval prednost Zapeljal e namreč z manj vrednostne stranske ceste na prednostno v času, ko je po njej pripeljal Milan Burič,, doma iz Tuhlja blizu Klanj ca. Prišlo je do trčenja, pri katerem je bil ranjen Stje-pan Burič J S. Ceste krpajo MARIBOR. 22. febr. — Zmrzal je na cestah mariborskega območja letos povzročila kar precejšnjo škodo. Na cestnem podjetju smo zvedeli, da so že začeli popravljati nekatere najslabše cestne odseke. Seveda je krpanje večjih lukenj le začasno popravilo, saj zime še ni konec. Najbolj je poškodovana cesta od Maribora do Dravograda, potem od Zlatoličja do Ptuja, od Doliča do Zgor. Goliča, od Maribora do Peršnice in cesta od Slovenske Bistrice do Poljčan. Dnevno posujejo luknje z 200 tonami mase, predvidevajo pa da bodo morali položiti blizu 6000 ton mase, če bodo hoteli zakrpati najnujnejše luknje. J. J. V Beltincih pravijo, da se bodo stroški graditve vodovoda precej pocenili po zaslugi pripravljenosti ljudi, ki bodo s prostovoljnim delom o-pravili vse izkope in podobno. Pomagali bodo tudi pri graditvi vodnega stolpa. »Od izida nedeljskega referenduma je odvisno, ali bomo v Beltincih slednjič dobili zdravo pitno vodo, kar je odločilnega pomena tudi za razvoj gospodarstva in turizma v našem kraju«, so povedali na sedežu beltinske krajevne skupnosti. Program mladinskih klubov MARIBOR Sreda: ob 18 uri — kozmetičarka v klubu; Četrtek: ob 19. uri — gost v klubu — 1. gimnazija; Petek: ob 19. uri — študentski literarni večer; Sobota: ob 19. uri — ples — ansambel; Nedelja: ob 19. uri — ples — disco; Ponedeljek: zaprto; Torek: ob 18. uri — planinska šola. CELJE Četrtek: razgovor s člani Aero kluba Celje in ogled letalskih modelov — ob 19. uri. Sobota: disco ples s pričetkom ob 18. uri. tema na obisku Vendar ne zaradi del na dvojnem daljnovodu Pe-kre-Tezno-Melje MARIBOR, 22. febr. — Danes je bil predel glavnega trga od 8. do 11.30 ure brez električnega toka. Eelektrič-ni tok so izklopili zaradi del v transformatorski postaji na Glavnem trgu. Prekinitev e-električnega toka. Električ-delu mesta ni imela nobene zveze z današnjim priključevanjem na električno nape-petost dvojnega daljnovoda Pekre—Tezno—Melje. Razen tega so danes opravljali na razdelilni transformatorski postaji v Melju meritve. Računajo, da bo jutri 110 kV transformatorska postaja Melje začela poskusno obratovati. M. K. Nova sindikalna organizacija RAVNE NA KOROŠKEM, 22. febr. — Na pobudo predsedstva občinskega sindikal-1 nega sveta Ravne na Koroškem so se sešli delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Obravnavala so kolektivno pogodbo o odnosih med zasebnimi delodajalci in ustanovili osnovno organizacijo delavcev pri zasebnih delodajalcih. M. L. Obletnica Kajuhove smrti Proslavili so jo na šoštanjski osnovni šoli Karla Destovnika ŠOŠTANJ, 22. febr. — Na današnji dan pred 28. leti je omahnil pri Žlebniku nad Zavodjami pod sovražimi kroglami revolucionar, pesnik in narodni heroj Karel Destov-nik-Kajuh. Obletnico smrti so proslavili na osnovna šoli Karla Destovnika-Kajuha. Na tej šoštanjski šoli bodo v petek več kot stotim mladim podelili Kajuhove bralne značke ter Cicibanove značke, v soboto pa bodo odprli že tradicionalno razstavo »Likovni svet otrok«, na kateri bodo razstavili dela učencev 46 slovenskih šol. M. L. Avto na strehi AJDOVŠČINA. 22. febr. — Pri Vipavskem Logu je včeraj 21-letna Marija šantelj iz Postojne pri srečanju z neznanim avtomobilom zavozila preveč v desno in zdrsnila čez desni rob ceste. Po 36 metrih vožnje se- je avto na traviku prevrnil na streho. J. P- loto Prvo žrebanje: 3, 9, 11, 23, 28 in dodatna 26; drugo žrebanje: 5, 11, 26, 27, 31 in dodatna 15. Lendavska občinska skupščina o problemih vzgoje in izobraževanja — Hude so kadrovske vrzeli med učitelji LENDAVA, 22. febr. Problematika vzgoje in izobraževanja je v lendavski občini z dvojezičnim šolstvom še posebej pisana, zato so tudi na današnji seji občinske skupščine skrbno obravnavali vprašanja šolskega uspeha, kadrovske razmere na šolah in podobno. Kljub dejstvu, da imajo v lendavski občini sorazmerno največ novih šolskih poslopij, prednjačijo pa tudi po številu otroških vrtcev, na področju vzgoje in izobraževanja še Ljudje i Krila zavze V Cerkvenjaku v Slovenskih goricah pripeljejo živino na sejem večinoma ženske — Moški so odrinili na tuje, ker se od domače idile ne da živeti Za Gradiščem mi je cestar povedal, da »šodra« za cesto še nima. Zato si tja proti središču Slovenskih goric, proti Cerkvenjaku, luže na cesti podajajo roke. Na vse strani, proti Ptuju, Ljutomeru, Ivanjcem in Vidmu se vijuga lužasti roženkranc občinskega, tretjega in drugega cestnega (ne) reda. Nekoliko si oddahneš, ko pri-lezeš čez klanec na Cerkvenjaku, ki se je ugnezdil na griču, da se ni mogel lePs®-Razgled pa tak, da bi z roko posnemal zadnje zaplate snega s slovenjegonških gričev in segel prav tja pod Pohorje in Boč. Idila, skrita na griču, s katero pa si ni veliko pomagati. Na vrhu, pri tržni uti, je ta . nesejo več domov, kot so dan sejem. Po koliko? se sprašujejo ženske, ki zavijajo z vozovi, naloženimi s telički pred komisijo zadružnega kombinata iz Lenarta, še kar gre: bikci po stopetdeset, teličke takole okrog sto dvajset. »Moje teličke po stodvajset ne dam!« Prevladujejo ženske. Včasih je to menda bil moški opravek. Zdaj pa v odkupni po staji v Cerkvcrjpku trgujejo kmečke ženske. Gotovo pri- moški. Stopijo samo v trgovino, obračajo stojalo s semeni za skorajšnjo setev in vzamejo tisto najnujnejše, kar se v obeh trgovinah v za družnem domu dobi. Moški tudi ta dan, čeprav je do poldan in je delavnik, pose dajo ali stoje zvračajo decije v obeh gostilnah. Zima je še. ni še pravega dela. Drugi teden morda že — pride obre pripeljale teličke na trg. Kje so možje? Ni veliko hiš v Cerkvenjaku, da bi jih človek spregledal. Tudi veliko zgradb ni, ki bi bile nove in bi človeka prepričale, da zares živimo v dobi znanstvene in tehnične revolucije. Tukaj je ta revolucija odpovedala že na cestah. »Zbiramo samoprispevek, da bi dobili asfalt,« pojasnjujejo. »Lenarška občina je gle zevanje sadja, razvažanje , de cest na najslabšem Doli gnoja. Tako pa je ta dan zimski in živahen samo zgo raj na klancu, kjer so ženske kajpak, potem bi imeli ljudje in traktorji malo več veselja za ta ilovnat, gričevnat svet. Zadružni dom, nekoč ponos Cerkvenjaka, je zdaj že star. Novejša je šola, ki je zrasla poleg njega. Za vse otroke v njej ni prostora, zato tudi stara šola ni prazna. Kje so možje, smo se spraševali. »Polovica staršev naših otrok je na delu v tujini!« To je torej pojasnilo, zakaj trgujejo ženske, zakaj je tako malo moških na spregled in, da so mnogi otroci kar lepo oblečeni. Morda tudi delček pojasnila na to, zakaj je v cerkvenjaški šoli letos za razred manj otrok. denarja. Zato se jih nekaj prevaža učit kar iz Maribora. Samce še kam »podtaknejo«, »družincev« pa na razpise ne dobijo. Pa sicer? Tu in tam si je kdo v tujini že prislužil denar za lepšo hišo, za traktor in avto. Kmetije so majhne, marsikje težko shajajo. Zato mladi odhajajo in še bodo. Vsi nikoli ne bodo mogli proč in tudi ne bi smeli. Ne bi smeli, res ne, ker Cerkvenjak bi lahiko bil razvita kmečka vas, tudi izletniška in turistična. Ce ne bi. čas tako krivično postavil hribček in vasico na njej v zakotje. Zato je tako nujen asfalt po teh cestah, ker sicer ne bo niti dobrega kmetijstva niti izletništva in še česa, kar bi priklicalo stotine delovnih rok iz tujine domov. Nič veliko novega se ne na bere v zapiskih: Vas je tukaj s šolo in trgovino, z gostilno ! ni, da ima lendavska občina niso uspeli premagati vseh težav, ki so predvsem posledica nekdanje zaostalosti. Najbolj zaskrblja dejstvo, da so uspehi otrok najslabši na razredni stopnji, torej od prvega do četrtega razreda. To dokazuje, so dejali, da bodo morali načrtno nadaljevati z delom v malih šolah, ki naj bi jih obiskovali otroci zaradi specifičnih pogojev dvojezičnega pouka vsaj dve leti pred vstopom v šolo. Sicer je bilo letos že vseh 348 prvošolčkov deležnih te priprave, vendar bodo morali delo malih šol organizacijsko in vsebinsko zboljšati. Položaj lendavskega šolstva je nezavidljiv tudi zaradi hudih kadrovskih vrzeli, saj še dobra polovica učiteljev nima kvalifikacije za pouk na predmetni stopnji. Zlasti je to stanje kritično na osnovnih šolah v Kobilju in v Dobrovniku. Hvale vredna pa je vse večja zavzetost staršev za šolanje njihovih otrok.**To je po mnenju pedagogov prelomnica v odnosu staršev do šole in odločilno vpliva tudi na zmanjšanje osipa. Ta znaša v občinskem merilu nekaj nad 34 odstotkov, kar pome- ta odkupno postajo. Potem pa so hiše, razkropljene po doleh in bregačah, po slemenih, s sadovnjaki in topoli. O vsaki bi se dalo veliko napisati, a vse zgodbe so bile bolj 'žalostne kot vesele Včasih je bilo še burno, kakor zvemo iz »Sestankov«, ki lih je tod obiskoval in zapisoval Ignac Koprivec. Nihče tedaj ni slutil da bo Cerkvenjak »Lani jih je bilo 420, letos 390 . ..« povedo v šoli. Pove-cest na najsiaosem do tudi. da učitelji nimajo , ori Mun je že več asfalta ko' , stanovanj, da je prostor za nekoč izšellenska vas. In to pri nas Kaj torej hočemo?« blok sicer na drugi strani ce je žal 'n ze Slo- »Samoprispevek in asfalt, I ste že predviden, vendar ni | venske gorice. D. VRESNIK glede zmanjševanja osipa najlepše uspehe v Pomurju. B. B. Pogrebi danes 9 Celje: Matjaž Užir, star 4 mesece, ob 15. uri; 0 Murska Sobota: Štefan Ozvatič, 66-letni krojač, ob 14. uri; Marija Regvart, 53-letna gospodinja, ob 15. uri. PIRAN Govorica cvetja vabi Ued vsemi občinami Slovenije je lani v piranski najbolj tla v klasje turistična setev prejtnjih let. Letos ni priča-kovati tako valikega turistič nega povečanja. To velja menda za vso jadransko obalo. saj letos te zdaleč ne bodo angažirali toliko novih turističnih zmogljivosti kot Kamesto novih objektov pa naj bi bila letos posebna privlačnost turističnih krajev skrb za kvaliteto. Skrb. da bi se sleherni, ki bo obiskal te turistične kraje, v njih res prijetno počutil. Na nedavnem sestanku hortikulturnega društva v Porto-roiu pa so povedali te eno. zelo pomembno privlačnost. Večina domačih m tujih gostov prihaja v nate turistične kraje iz mest. kjer si iz dneva v dan bolj telijo zelenja. cvetja m prijetnega pri-rodnega okolja Zato se v turističnih krajih počutijo tem bolje, čim bolj imajo občutek, da so se iztrgali iz objema betonskega hlada mestnih ulic. Člani portoroškega hortikulturnega druitva. ki deluje za vso piransko Občino, so si zadali nalogo, da bodo čimveč prispevali za primerno ureditev krajev in poslopij v občini. Portorož bi moral res postati turistično mesto cvetja. Minuli dve leti so se na vsakem koraku poznala gradbena dela. V letošnjo turistično sezono pa bodo lahko v piranski občini stopili z urejanjem Številnih drobnih stvari, med katere sodi tudi s cvetjem bogato urejeno okolje. Hotel Metropol v Luciji je te parkovno in cvetlično privlačno urejena oaza Središče Portoroža je že lani dobilo nekatere lepo urejene zelenice. Vešče roke potrebuje zdaj Se neposredna okolica za novo zgrajenimi hoteli, kjer sprehajalne steze terjajo sodobno in privlačno ureditev. Velika naloga da bo na vsakem koraku očitna govorica cvetja najbrž prevelika, da bi jo lahko izpolnili v enem samem letu. Naloga, ki terja tudi vzgojo ljudi, da bo vsakomur pri srcu raznobarvna beseda skrbno urejenih in negovanih cvetličnih nasadov. V letoinji turistični sezoni, ko naj bi bil poseben poudarek na kvaliteti, bo lahko temu veliko prispevalo tudi s cvetjem m zelenjem urejeno okolje. Tako kot skrb za kvaliteto, pa je tudi naloga za vešče urejeno, z zelenjem in s cvetjem prepleteno podobo kraja, naložba, ki sega daleč naprej. Govorico cvetja m prijazen nasmeh pa tudi sicer pogrešamo v vsakdanjem življenju. Zato gre pri lem za mnogo več kot za komercialni smisel. Gre za nekaj, kar bi moralo vse bolj biti tudi neločljiv del kulturne vsakdanjosti. G. GUZEJ Pičle investicije za mariborski vodovod MARIBOR. 21. febr. — Direktor mariborskega vodovoda Tone Dobrajc je danes iz-javil, da je podjetje že spre jelo finančni načrt za leto 1972, ki predvideva 6.1 mili jonov dinarjev za investicije. V tem znesku je vključen tudi kredit v višini 940.000 di narjev. S tem denarjem pa bodo lanko opravili samo nekatera dela, za vrsto nujnih objektov pa bo denarja zmanjkalo. M. K. 1 Hilli i * S 1 li Pomenek PRIJETNA ZABAVA OB MORJU PRI IZOLI Foto: N. Skok Zanemarjeno morje Kadar se na obali od Kopra proti Piranu in proti Istri pojavijo ribiči, tedaj je blizu pomlad — Ni več dosti rib? — Bogata žetev, ne da bi sejali Prebivalcem obmorskih krajev od Kopra do Dragonje in globlje ob zahodni Istri ne naznanjajo pomladi le lastovice. Ko se na prisojnih pobočjih, obrnjenih na morsko stran, pojavijo prvi cvetoči mandljevci, pa čeprav februarja, je to znak da je zime konec. In kadar se, zlasti ob nedeljah, na pomolih in na obrežju pojavijo skupine vnetih trnkarjev, je tudi to svojevrsten znak, da pomlad ni več daleč. , Tam, kjer se cesta obrne med Koprom proti Izoli, navadno poskušajo srečo najbolj neugnani, ki prispejo s Tržaškega. Potem se trn karji razpostavijo na pomolu v Izoli, pred vhodom v piransko pristanišče, na pomolu v Portorožu, pa tudi od Savudrije proti Umagu in Novemu gradu. Največkrat polnijo vedrice špari, menule, včasih pa prime za trnek tudi kaj boljšega za v ponev. Nedeljsko popoldne včasih na vrže tudi nekaj kilogramov rib; odvisno je pač od tega, kako prijemljejo. Nič ne de, če nekaterim tudi po vse popoldne ni treba zamenjati vabe na trnku. Ribičem gre predvsem za zabavo. če hkrati polnijo vedri-co z okusnimi ribami za večerjo, pa tem bolje. Res mrtve vode? Ob vsej slovenski obali je le nekaj ljudi, ki se še ukvarjajo z ribištvom kot obrtjo. Nekaj desetin pa je takih, ki jim je ribištvo pravzaprav postranska zaposlitev. Ti navadno vržejo mreže nekaj sto metrov od obale. Neprevidno prečkal cesto CELJE, 22. febr. — Danes zjutraj, malo pred peto uro je 18-Ietni Cvjetko Todorovič, doma iz Celja, Riharjeva 4 v Tremarju neprevidno prečkal cesto. Tedaj je za njim pri peljal Vili Pušnik, doma iz skal 89 pn Velenju. Pušnik se je z avtomobilom LJ 66-93 poskušal neprevidnemu peš cu izogniti, vendar ga ie kljub temu zadel in zbil po cesti Todoroviča so s hudi mi poškodbami prepeljali v celjsko bolnišnico. J. S. Loto Prvo žrebanje: 3, 9. 11, 23. 28 in dodatna 26: drugo žrebanje: 5. 11. 26. 27, 31 in do datna 15. »Nekdaj je bilo toliko rib, da si pomočil trnek v vodo, pa je takoj katera zagrabila,« se večkrat razpleta pogovor med tistimi, ki že vrsto let izkoriščajo ribištvo za zabavo in v korist. »Zdaj je rib manj, pa tudi ribičev je dosti.« Res je, da je doba plastič- Lani velika izguba Tolmin: prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo zvišati na 8 odst. TOLMIN, 22. febr. — Predsedniki skupščin, sindikalnih svetov konferenc SZDL ter sekretarji komitejev ZK ajdovske, novogoriške in tol minske občine so danes skupaj s člani samoupravnih teles socialnega zavarovanja u-sklajevali poglede o tem, kakšna naj bi bila letos pri spevna stopnja za zdravstveno varstvo delavcev ter ob ravna vali problematiko kmečkega zavarovanja na sever nem Primorskem. Zavzemali so se za smotrno trošenje denarja, ki ga daje gospodarstvo prek službe socialnega zavarovanja za varstvo delavcev. Sklad je za ključi! minulo poslovno leto, ko je znašala prispevna stop nja 7.2 odsotka s 3 milijoni 780.000 dinarji izgube. Izračuni so pokazali, da bi bilo nujno dvigniti prispevno stopnjo na 8 odstotkov izplačanih o-sebmh dohodkov. Pri tem so računali, da se bodo osebni dohodki povečali za 17 odstotkov. Dodatna stopnja za pokritje lanske izgube pa naj bi tfiašala 0.45 odstotka. L. KANTE nih snovi, gumijastih čolnov in izvenkrmnih motorjev omogočila marsikomu, da se ob vožnji po morju mimogrede tudi zabava »z namakanjem trnka«. Nekateri v Portorožu in Piranu še zdaj govorijo o skušah. ki so jih pred desetimi, petnajstimi ali več leti vedno V vodstva več delavcev Livio Jakomin kandidat za sekretarja obalnega komiteja ZK KOPER, 22. febr. — C lam obalnega komiteja ZK in komisije za kadrovske priprave na volilno konferenco ZK na obali so na sinočnji seji razpravljali o pripravah na volilno Lonferenco, ki bo konec letošnjega marca. Ob ravnavali so merila za izbiro kandidatov za sekretarja o-balnega komiteja ZK, področnih sekretarjev ZK v Kopru, Izoli in Piranu ter o merilih za volitve v druge organe ZK. Poudarili so, da je pri sestavi vodstva ZK treba v teh organih zagotoviti sodelovanje več delavcev iz neposredne proizvodnje, mladih komunistov in žensk. Člani komiteja so soglasno podprli kandidaturo sedanjega sekretarja področnega sekretariata ZK Piran, Livia Jakomina za sekretarja obalnega komiteja. Do 5. marca bodo obravnavali kandidite za organe zveze komunistov na obali tudi vse osnovne organizacije ZK. J. K. dosti ulovili. V portoroškem zalivu so pred poldrugim desetletjem ujeli veliko več kot 600 kilogramov težko ribo »mesečnico«,ki živi sicer lev velikih morskih globinah. Morda res rib ni več toliko kot nekdaj, toda ribe so. Pred nekaj dnevi so ribiči lucijske zadruge zajeli v svoje mreže okoli 3 vagone cipljev. Tudi ta vsakoletni lov na ciplje naznanja, da bo sicer še mrzlo, a prave zime ne bo več. Morja bogata njiva »Nekdaj so vsako zimo nekajkrat prečesali morsko dno blizu obale,« pravijo večkrat v Izoli; »zdaj tega ni več m na morskem dnu je čedalje več rastlin, ki potrebujejo kisik. Zato je tudi manj rib.« Tudi v portoroškem zalivu so svojčas tako obdelovali morja bogato njivo. Zdaj ribiči lucijske zadruge enkrat na leto le požanjejo, česar niso sejali Enkrat letno nam reč lovijo ciplje, ki se ob drstenju stisnejo v veliko jato Potem pa se spet razkropijo »Ce že poberejo tako bogastvo iz morja, bi morali tudi poskrbeti za morje,« očitajo nekateri ribičem lucijske zadruge. Gotovo je nekaj resnice tudi na tem. Saj povsod, kjer skušajo nekaj dobiti iz vode, skrbijo ribiške družine tudi za razmnoževanje in ohranjevanje ribjega zaroda. Pred leti so vse tri obalne občine sprejele odloke, s katerimi so uredili, kdo in v kakšnih okoliščin-,’-) ter s kakšnimi sredstvi Jahto lovi ribe. Nihče izvajanja tega odloka ne nadzoruje. Nihče pa tudi ne skrbi, da bi bilo pod gladino obalnih voda več življenja. Največ bodo res naredili s tem. ko bodo v vseh treh obalnih mestih temeljito ure dili kanalizacijo Te načrte zdaj že uresničujejo. Nič manj potrebno pa ni, da nek-do skrbi za morje. Ni več daleč čas, ko bodo tudi zadnji poklicni ribiči prenehali s to obrtjo Gotovo pa je, da bo vedno več takih, ki bi se hoteli pri ribolovu odpočiti Tudi zato velja živlienje v morju ne le ohranjati, temveč ga tudi bogatiti. GUSTAV GUZEJ Prikrajšane vasi Zaradi slabih, zasneženih cest je ponekod na Idrijskem začasno ustavljen avtobusni promet - Tvegati ni mogoče Pogoji na cestah na Idrijskem so eni najtežjih v naši republiki. Veliko snega, ki zapade že novembra ali decembra in ostane tja do februarja, vpliva tudi na prevoznost cest na idrijski občini. Kar tri avtobusne proge so letos v celoti ali delno okrnjene zaradi zasneženih cest. O teh in podobnih problemih smo se pogovarjali s šefom poslovalnice podjetja SAP v Idriji Brunom Polancem. »Lani je zapadel prvi sneg že 19. novembra in od tedaj je začasno ustavljen promet naših avtobusov na progah Idrija—Vojsko, Idrija — Gore in pa Idrija — Golja — Oblakov vrh v drugem delu. 2al cestno podjetje čisti le cesto do Golje, preostalih pet kilometrov proti Oblakovemu vrhu pa je še vedno zasne Ženih. Sicer pa ni težava le na teh progah, ampak se težave pojavljajo tudi na progah Cerkno — Klad j e in Cerkno—Novaka. Tiste ceste, ki so čez zimo plužene, pa so spet problem zase. Naši dvanajst metrov dolgi avtobusi se le s težavo prebijajo po cestah, ki so ozko splužene in nemalo krat se zgodi, da morajo naši šoferji in sprevodniki sami posipati ceste ali odkidati plaz, ki je nenadoma zgrmel na cesto.« O Cesta proti Vojskemu je med najbolj slabimi. Letos je bila splužena, pa avtobusne zveze niste vzdrževali? »Četudi je bila splužena, še ni bila dovolj, da bi lahko vozil avtobus. Vožnja po taki cesti bi bila tveganje, tega pa pri našem delu ne smemo poznati. Avtobusno zvezo z Vojskim vzdržujemo že dvanajst tet in jo bomo znova vzpostavili brž. to bodo za to pogoji. Treba pa je povedati, da ta proga ni rentabilna.« <9 V zadnjih letih ste dali velik poudarek delavskim progam zlasti proti Cerkljanski. Kaj bi lahko povedali o tem? »S Cerknim je zdaj res veliko zvez Imamo pa zdaj skupaj štiri delavske proge, prav v kratkem pa bomo dodali še eno. Tistim delavcem, ki so doma iz Gornje Kanomlje, ki se vozijo na popoldansko izmeno v Idrijo in Spodnjo Idrijo, bo z novo progo omo- gočeno, da se bodo vračali domov z avtobusom, ki bo odpeljal iz Idrije ob 22.15 uri: Razmišljamo pa tudi o progi Cerkno—Bukovo. Tu naj bi šlo predvsem za prevoz šolarjev. 0 V Idriji je zadnji čas čedalje bolj slišati zahteve, naj bi iz Ljubljane odpeljal v Idrijo kakšen avtobus tudi v poznih večernih urah. Tako bi omogočili ogled raznih prire- ditev in gledaliških predstav. Ste o tem predlogu kaj razmišljali? »Slišali smo že za takšen predlog in o njem bodo v našem podjetju razmišljali. Mislimo, da je predlog ume sten, je pa njegova uresničitev odvisna tudi od predstavnikov drugih avtobusnih podjetij, ki morajo dati soglasje za uvedbo vsake nove avtobusne proge.« A. PIRKOVIČ Obletnica Kajuhove smrti Proslavili so jo na šoštanjski osnovni šoli Karla Destovnika ŠOŠTANJ, 22. febr. — Na današnji dan pred 28. leti je omahnil pri Žlebniku nad Zavodjami pod sovražimi kroglami revolucionar, pesnik in narodni heroj Karel Destov-nik-Kajuh. Obletnico smrti so proslavili na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha. Na tej šoštanjski šoli bodo v petek več kot stotim mladim podelili Kajuhove bralne značke ter Cicibanove značke, v soboto pa bodo odprli že tradicionalno razstavo »Likovni svet otrok«, na kateri bodo razstavili dela učencev 46 slovenskih šol. M. L. Mm sodnikov Sodnik za prekrške v Kopru in Izoli je lani obravnaval več tisoč zadev — To službo nujno kadrovsko okrepiti KOPER, 22. febr. Sodnik za prekrške, samostojen organ za kaznovanje prekrškov v občinah Koper in Izola, je v lanskem letu prejel v obravnavo na območju občine Koper kar 3310 zadev. Trije sodniki, ki delajo v tem organu, so lani.rešili 3065 prijav, nerešenih pa je ostalo 757 zadev. Sodniku za prekrške koprske občine so lani prijavili 454 predlogov manj kot leto Izsiljeval prednost ŠMARJE PRI JELŠAH, 22 febr. — Sinoči je prišlo do prometne nesreče v Šmarju, ko je Janez Jecl, doma iz Šmarja 59 izsiljeval prednost. Zapeljal je namreč z manjvrednostne stranske ceste na prednostno, v času, ko je po njej pripeljal Milan Burič, doma iz Tuhlja blizu Klanj ca. prišlo je do trčenja, pri katerem je bil ranjen Stje-pan Burič J. S. prej. Kljub temu pa se je število nerešenih predlogov povečalo, saj je moral sodnik za prekrške v lanskem letu opravljati tudi izvrševanje kazni, ki je bilo prej v pristojnosti občinskega upravnega organa. Lani je tako vodja organa za prekrške opravil tudi 370 kazni. Ker je sodnik za prekrške skupni organ občin Koper in Izola, je lani skupno rešil kar 3890 prijav. Člani sveta za splošne zadeve koprske občine, ki so razpravljali o delu sodnika za prekrške v minulem letu, so ob teh podatkih menili, da je treba to službo kadrovsko okrepiti. Predlagali so nastavitev še enega sodnika za prekrške predvsem glede na veliko število nerešenih zadev iz prejšnjega leta. Ob tem pa se zastavlja vprašanje prostorov, v katerih delajo sodniki. Ti so že zdaj premajhni in neprimerno urejeni J. KLANJŠČEK Srečanje mladih pisateljev V Radljah ob Dravi je bilo v petek popoldne srečanje mladih literarnih ustvarjalcev Koroške. Učenci osnovnih šol so brali svoja najbolj uspela literarna dela in pesmi ter s tem počastili spomin na koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. V razgovoru so potem sodelovali pisatelji Leopold Suhodolčan. Tone Partljič. Marjan Kolar, Vladimir Gajšek, Prane Forstnerič in Andrej Kokot. K. V. Proč s kronica nelikvidnostjo Zbor koprske kreditne banke: težav je manj kot drugod zaradi medsebojnega zadolževanja - Uskladiti programe LIPICA, 22 febr. Obvladati nelikvidnost, da bi lahko komitenti imeli vsak hip na voljo svoja sredstva in da bo banka lahko izpolnjevala svojo kreditno funkcijo, to bo najvažnejša naloga letos — so navajali na današnjem zboru koprske kreditne banke v Lipici Ta se je pred dvema letoma povezala z drugimi bankami v okviru Jugoslovanske izvozne in kreditne banke. Na današnjem zboru so ugotavljali, da lani koprska kreditna banka navzlic naraščajočemu medsebojnemu zadolževanju ni imela takih težav glede likvidnosti kot drugod, kar se je kazalo med drugim v tem, da je komitentom omogočala redno črpanje vloženih sredstev. Po Tolminski zapiski (8) JOuiro nam Log ni rudarski kraj, ima pa veliko rudarjev, ki se sicer vsak dan vozarijo čez prelaz, a to ni tako hudo LOG POD MANGRTOM, februarja. Konec poti. Konec potepanja po lepi Tolminski Se zadnja postaja v zelo lepem, zelo idiličnem in — zelo bogatem, tako vsaj pravijo drugje v dolini, Logu. Ko sem zavrtel razgovor na bogato temo, so se sogovorniki skoraj ujezili. Celo malce sitni so postali in so hoteli vsak po svoje nekam stran. Pa mamjali so, da ni tako hudo. da je pravljice o bogastvu razširila zavistna srenja Kar pa je seveda kar res. In lahko bi rekli, seveda bi rekli isto kakor tisti zavistneži, ki tako pravijo, da jim gre v Logu predobro, da bi si še turistični koš naprtili na hrbet. Pa si ga vseeno bodo, saj gre veliko denarja iz dobrin rudarskih plač prav za ureditev domov, ki bodo bo ljši in jih bodo lahko za drag denar dajali počitnikarjem v najem. Kar pustite jih, oni že vedo kaj delajo. Pogovarjal sem se tudi z gospodom iz rudnika, ki mi je na dolgo in široko povedal, kako in kaj je s tem in zakaj so v Rablju pravzaprav kar navdušeni nad delavci iz Loga. Zakaj ne vzamejo Ita- V Logu ni več tako kakor pred mnogimi leti, ko so se redki rudarji cijazili skozi tisti zoprno mokri rudniški predor in odhajali naravnost v tuje podzemlje. Pa so jim to takrat še zavidali; bolj kakor danes. Celo odvrniti so jih hoteli od tega, češ da ,e njihovo odhajanje v tuj rudnik njim škodljivo in socializmu nedopadljivo. Pa so se rudarji takrat sklicevali, na črto sporazuma in beograjsko besedo pa so jih pustili. Seveda ni nikomur prišlo na misel, da bi jim v Logu ali vsaj v Bovcu našel tako ali še boljše delo In ti časi so minili, nastopili so novi časi. kajti nič več se ne vozijo z vlakcem skozi zoprni mokri rov. >em več s avtobusom, ki nekaj krat na dan pleza čez Predel do Rablja. In ne le iz Loga. temveč pobira avtobus delavce za rudnik tudi v Bovcu, Bavšici, 2agi. Srpenici in Soči. Domala sto se jih vozi vsak dan čez na delo. Kam s turističnim košem? »Sedaj smo preskrbljeni,« je pripovedoval rudniški ve. teran, ki bo šel vsak čas v zasluženi pokoj. »Ce se ne bo kaj spremenilo, ne bo težav, ne bo se treba seliti iz te lepe doline s trebuhom za kri bom. Ko bom šel v pokoj, bodo sprejeli sina.« »Saj, saj. plača res ni majhna, posebno če jo pri merjamo s tisto, ki se dobi doma pri prav tako slabem delu v bosti, le da je na zra- ku. Ampak mislim, če bi bil rudnik na naša strani, bi rudi naši morali plačevati več, seveda pa ne toliko kakor oni. Ce se vse preračuna in pretopi, se naberejo kar lepi denarci.« »Saj se pozna. Poglejte kakšen je Log! In spomnite še kakšen je bil še pred leti, to ni bilo denarja. Hiše | so razpadale, sedaj jih vsi prenavljamo. Ce bi se znali zmeniti, bi lahko s skupnimi močmi še marsikaj lahko na redili.« »Turizem pravite? Tujske sobe? Saj se tudi s tem malo ubadamo. A ni preveč časa saj razumete. In, če hočete, nam tudi treba ni Marsikdo pravi, kaj mi bo skrb okrog turistov, to pa imam dovolj cvenka.« PRE-A DEL ° lijanov, saj je veliko nezaposlenih. Raje Log kakor Sicilija? »Prvič in prvič,« je dejal gospod, »smo malce po mednarodni pogodbi obvezani vzeti prav ljudi iz Loga, seveda ne toliko Toda nam so ta vaši fantje veliko bolj pri srcu, kakor oni tam s Sicilije ali od koderkoli že. Ti vaši pridejo in gredo, niti enega samega stanovanja ni treba zanje. Zadovoljni so s plačami, ker so zanje dobre zaradi menjave Naši južnjaki bi samo razgrajali. Pa neodporni so za delo v rudniku in podnebje, ki je na naši strani Predela precej bolj zoprno, jim škoduje. Raje damo kak dinar za prevoz in stvar odlično teče v vsesplošno za dovoljstvo.« In vendar imajo na oni strani tudi pripombe na Log. Tudi o tem je gospod govoril: »Radi hodimo sem čez na izlet iz Rablja, a v tem Logu ni ne prave gostilne, ki bi nas gastronomsko vlekla in bencinske črpalke ni, ki bi nas tudi zanimala Ne vem zakaj se ne lotijo tega? Se veda, ker morajo čakati graditelje od drugod. Ce bi se skupaj vzeli iij sami kaj investirali, bi vše že bilo. Tu je nekaj narobe.« Res je, da je morda nekaj narobe, a tb ne bo popravil ne gospod s svojimi modrovanji in ne mi z našimi Tako je pač da denar ne moreš če ga imaš ravno tako za vrteti, kakor bi rad DRAGO KRALJ porastu posojilnega prometa je bila koprska kriditna banka med prvimi v Sloveniji, kreditni potencial pa je na rasel za 27 odstotkov. Državna monetarna politika je določila zgornjo mejo za posojila, kar je med drugim tudi vplivalo na kreditiranje nekaterih vrst dejavnosti, ker pa Iz vsake hiše 20 ur dela Vaščani Skrilj na Vipavskem složno urejajo kanalizacijo - Na vrsti poti Vaščani na Vipavskem so več let ugotavljali, da jim deroča voda, ki teče kar po vrhu in po poteh skozi vas, dela veliko škodo, ustvarja pa tudi nezdravo in nehigien. sto okolico. Zato so sklenili namestiti cementne in salonitne cevi tako, da se bo voda v naprej stekala s Kislega hriba po ceveh v potok Skrivšek. Na sestanku krajevne skupnosti so določili, da bo vsaka hiša prispevala z 20 prostovoljnimi delovnimi urami, če bo potrebno, pa tudi več. Prav tako bodo sami krili stroške za gradbeni material, razen cevi. Dela vodi upokojeni gradbeni delovodja Franc Valič. Preteklo nedeljo dopoldne je delalo pri kanalizaciji deset moških. Ker imajo tudi poti po vasi precej slabe, nameravajo takoj za kanalizacijo popra viti tudi le. F. HLADNIK je akumulativnost gospodarstva ostala na ravni prejšnje ga leta, je bilo še bolj občutiti težave pri oblikovanju ob ratnih sredstev. Letos računajo, da bodo pogoji za gospodarjenje težji kot lani. Med nalogami bank, ki so jih danes- poudarili, bo treba delati na odpravi kronične nelikvidnosti, banka bo tudi letos kreditirala nekatere nove investicijske naložbe, pri čemer pa bo zlasti nujno investicijske programe uskla diti z nalogami gospodarstva pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov. G. GUZEJ Prirezan žep v prosveti Mariborski proračun ne more zagotoviti dogovorjenih osebnih dohodkov MARIBOR, 22. febr. -Predsednik občinske konference SZDL Stane Gavez je sprejel delegacijo, v kateri so bili vodilni predstavniki te meljne izobraževalne skupnosti Maribor in občinskega od bora sindikata družbenih služb. Povod za ta pogovor je bil izračun, da bo občinski proračun lahko zagotovil za osebne dohodke prosvetnih delavcev na osnovnih šolah samo 91,7 odstotkov po samoupravnem sporazumu. Na vseh dosedanjih razpravah pa je bilo rečeno, da bodo prosvetni delavci dobili 93,5 odstotkov osebnih do hodkov po samoupravnem sporazumu. Predstavniki TIS Maribor so opozorili na sedanji nevzdržni način financiranja osnovnega šolstva. Kot absurdno so ocenili to, da bodo na primer dotirane občine lahko izplačale svojim prosvetnim delavcev 95 odstotkov osebnih dohodkov po sporazumu. M. KOS Lenarške ceste in cestarji Cestni delavci naj bi odslej bolje skrbeli za svoje cestne odseke Ceste v lenarški občini so znova v skrajno slabem stanju in so ponekod komajda še prevozne. Ugotavljajo, da ni mogoče nadoknaditi tistega, kar je bilo z nerednim vzdrževanjem cest v prejšnjih letih zamujenega. Zdaj skoraj ni ceste, ob kateri bi bili skopani jarki za odvod vode. Vsa zadnja leta so namreč cestarje, ki naj bi skrbeli za ceste, zaposlovali pri asfaltiranju cest in raznih drugih opravilih. Vendar vse kaže, da se bo stanje izboljšalo. Nekatere ceste bodo namreč prešle v upravljanje tistega komunalno stanovanjskega podjetja, ki bo na licitaciji ponudil najboljše pogoje. t. a. Še so kritični primeri II. Bistrica: od 3600 zaposlenih 3% manjše OD od tisočaka V Ilirski Bistrici je od 3600 zaposlenih še 3 odstotke tak šnih Ki imajo manj kot 1000 dinarjev mesečnega osebnega dohodka V dobro stoječih delovnih organizacijah pa so že krepko presegli to mejo, kot na primer v Lesonitu, Transportu, Topolu. Problem je le v Libisu, ki tudi v glavnem predstavlja tiste 3 odstotke zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki kot 1000 dinarjev. Komisija za delovne pogoje m varstvo pri delu, ki dela pri občinskem sindikalnem svetu, se je začela ukvarjati z vprašanjem, če so zdaj vsi problemi tistih 'delavcev, ki imajo po 1000 ali 1200 dinarjev osebnega dohodka, rešeni. Seveda niso, saj so družine, ko je samo eden zaposlen. doma pa je številna družina. S posebnim vprašalnikom, ki ga bodo poslali osnovnim sindikalnim organizacijam bodo skušali ugotoviti, koliko ip takšnih . kritičnih primerov .n Um v mejah možnosti pomagati. T. V.