49. številka. V Trstu, v sredo 19. junija 1889. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, viaka srtdo in •ohoto ob 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: za Tie leto gl. *>.—; izven Avst. 9.— gl. «a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ •a ćetrt leta „ 1.50; „ „ U , Posamično fitevilke »e dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Trst« po Ji nov., t Gorioi in ▼ Ajdoviitnl po « nov. Na naročba brei priloient naročnin« h upravniitvo &• ozira. EDINOST Tečaj XIV. K (i* O p V*i dopisi ne posi IjajMire.lniStv u v ulici Carintia it. 2M. VmJto pismo mnr» biti traukovano, ker nefraokovan* ho nt sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo. Oglati iri oznanila račun« po H nor. vrstica v petitu ; za natlOT® t debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa obsedlo navadnih vrstic. Poslana, Javne zahval*, osmrtnice itd. se rat'u no po pogodbi. Naročnino, reklamacije in insorate pr»-)«via upravniitvo v ulici Carintia '28. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V tdlDDtl J« H.Ofl<. Volitev. (Konec.) Ko se Slovanom po*reći doseči v deželnih zborih stalno mesto izvolivši vanje kolikor možno svojih poslancev, prva skrb zadnjih bode morala biti, da povzdignejo avoj glas za premembo volilnega reda kajti uprav v volilnem redu tiči pravi uzrok prevladovanja Lahov nad Slovani; uprav v slabo razdeljenem volilnem redu obstoji ona čudežna moč, ki drži la-honsko stranko na površju navzlic alovan-akej večini. Mejna grofija Istra ima kakor znano svoj deželni zbor v Poreču, kateri ima 33 članov, namreč: 3 škofe (tržaškega, pore-škega in krškega), zatim 30 zastopnikov, od kcjih 12 volijo selske občine, 11 mesta in trgi, 2 trgovinska-obrtniška zbornica v Rovinju a 5 veleposestniki. Volilni kotari ao bili dosedaj tako urejeni, da Hrvati-Slovenci neso mo^li dobiti v Istri več nego 5—6 sedežev. Koliko krivice se godi v slabej raz-delbi slovanskemu življu v Istri, poznamo lehko iz sledečega razmišljanja. Mesta in trgi volijo 11 poslaucev. Ali kje prav za prav so mesta v Istri! Saj ni vendar razlike mej mestnim in deželnim prebivalstvom, kajti isterski meatijani ao večinoma kmetje, mnogo izmed njih celo ubožnejši od pravih kmetov na deželi, kojih posestva leže koj izven mesta; drugi del pa borni ribiči, koji imajo komaj volilno pravico. Ni je tedaj razlike med mestnim in kmetskim prebivalstvom razun neznatnih izjem. Od 110 tisoč prebivalstva, ki biva po mestah, ako izvzamemo Pulj, v kojem biva mnogo dostojanstvenikov in uradnikov, z 25.000 dušami, ostane še 85 tisoč prebivalcev po mestah. Zadnjih se pa peča z poljedelstvom nad 45 tisoč duš; pravih mestijanov, ki bi se ne bavili z poljedelstvom je tedaj samo 40.000 duš. Ne smemo pa misliti, da ao to sama velika gospoda; veleposestnike treba izvzeti kajti oni volijo posebej 5 zastopnikov. Ostaftejo tedaj še mali trgovci ali kramarji, PODLISTEK. Slepec v boiilepskem gozdu. Francoski spisal Leon Ouerin; provel I. Trost.1 I. Vsakdo pozna boulognski gozd. To jo j tam, kjer se shaja ves gosposki svet iz j prestolnice (Pariz), pozdravljajoč prihod, prvega toplega dne, ko se narava ogrinja s pomladnim plaščem. Otci in matere vo-1 dijo tja svojo deco, da se nndihajo sve- j žoga gozdnega zraka. Tedaj vse prepeva, in se smeji. Dogodbica, kojo Vam hočem , pripovedati, stara je uže mnogo let, vršila se je menda 1. 1822. ali 1823. ! V tem času preteklo je malo dnij, da se gospod in gospa Senanska (de Se-nagne) ne bi bila tam šetala s svojo hčerko, malo, desetletno deklico, kojo sta ljubila oboževalno; umevno, ker je bila Ilonorina edini otrok. Boulognski gozd bil jej jo priljubljeno letališče; ako je zjutraj videla skozi okno, da se vleče kak oblak, preteč stemniti solnčni dan, takoj se je obrtniki in ribiči. Ali tudi te vrste ljudje volijo 2 poslanca v trgovinskej-obrtniški zbornici v Rovinju. Na to treba znati koliko je kmetskoga življa v Istri. Kmetske občine štejejo nad 182.000 duš a volijo 12 poslancev v dež. zbor. Ako pomislimo, da v Istri skoraj ni razlike med mestnim in kmetskim prebivalstvom, moralo bi vse prebivalstvo voliti enako število zastopnikov. Po tem bi morale kmetske občine voliti najmanj 14 zastopnikov, mesta pa 9 v tem ; ko dosedaj kmetske občine volijo dra zastopnika manj, mesta pa dva preveč. A ta nepravica in gorostasnost pada na škodo slovanskemu življu, kajti vanjske občine so čeloma slovanske, ter nam se zgubijo 4 glasi v deželnem zboru. Da navedemo en sam primer, kako krivično je razdeljena volilna pravica med kmetskimi in meščanskimi stanovniki, kaže nam ta primera. Kmetske občine v koper-skem okraju broje 40.000 duš a volijo v zbor samo dva zastopnika; a mestijani v koperskem okraju, kojih je samo 29.000 ter se jih 16.000 bavi z poljedelstvom, volijo t r i zastopnike v deželni zbor v Poreču. In vendar so isterski ribiči bog ve še kje ribarili tam doli v laškej škornji, ko je slovanski prastanovnik uže obdeloval svojo zemljo ter oral isterske ledine t Saj vendar ni siromašni ribič iz Kopra Isole itd., ki si komaj zasluži za vsakdanji borni kruhek, niti bogatejši, niti bolj omikan niti Btarejši v Istri od slovanskega kmeta! Volilni zakon t« vendar pripo-znava. — Tem žalostnejša pa je tudi resnica, da mestijanski volilec, čeprav plača samo pet forintov davka voli sam za svojo osebo naravnost poslanca v tem ko kmetski občan naj plača celo 99 gld. davka mora z drugimi vkupe voliti Še-le zaupne može koji volč po tem po 2 zastopnika. Ako so Italijani pravi liberalci, morali bi bili to krivico uvideti v 25 letah svojega vladanja ter jo odstraniti. Ali tega neso storili kajti uprav tej krivičnoj okolnosti se imajo zahvaliti za vlado. Sploh so Lahoni plovci motne vode; ribarijo ti najrajšn po motnih lužah kjer je najlažje. V politiki pa jašejo svojega konja. Prebivalstvo isterskih pohrežnih mest je namreč večinoma italijansko radi česar se imajo od njega nadejati zmage. Dosedaj so istinito celih 24 let zmagovali in potem vladali ter uganjali svoje komedije. To jim pa ne bode več možno, ako slovanska deželna večina voli vse stoje može. Ti se bodo namreč upirali krivičnemu postopanju ognjevitih Lahonov ter priborili slovanskemu življn one pravice, ki mu po ustavnih zakonih pripadajo, kojo mu pa lahonska gospoda krati in odreka. Prva skrb njihova bode morala tedaj biti, da povzdignejo svoj glas proti krivičnej raz-delbi volilne pravice ter odločno tirjajo, da *e volilni red premeni. S tem bodo pridobili tudi slovanskemu življn ono popolno pravico, ki jo v prevelikoj meri uživajo Italijani pri tem pa osigurali obstoj in napredek slovanstva v Istri. — i Sedanj* volitve se dosedaj lepo vršu in upati je, da letos slovanska stvar v (Istri zopet stori korak naprej. I Skupno tedaj in složno volite, vrli Istrani, one može, navdušene za blagor slovanskega prebivalstva in priborenje pra-I vic, ki vam pripadajo po božjih in posvetnih zakonih; može vase krvi in rodu — koje vam bode priporočalo na prvem mestu v prihodnjem listu pol. družtvo „Edinost" ! Bog i sreča junaška! L. Politični pregled. Notranjs dežela. V Galiciji so se o sedanjih de-želnozbnrskih volitvah probudili skoro vsi stanovi, vsi si prizadevajo otresti se ple-menitaškega gospostva ter poslati može v deželni zbor, ki bodo znali zastopati njih prave koristi. V Lvovu je bil te dni shod tamošnjih obrtnikov. Kandidatom je bil progtašeu državni poslanec Niemčinovski. užalostila, kajti bala se je, da bode n»o- j rala ostati doma. Nemirnost minila je Šele tedaj, ko je solnce prodrši oblake razpo-j dilo z njimi tudi njeno boječnost. Kar jo je . vleklo tako šiloma v boulognski gozd, to niso bila le ona lepa drevesa, njihova hladilna senca, ne prijetna dišava, kojo dihamo tam, bilo je nekaj boljšega; bilo je nežno sočutje do nekega revnega slepca, kojomu jej je bila sladka dolžnost nesti j vsak dan malo darilce. Dobri starček je bil videti tako ne-1 srečen, vonder častitljiv, zahvaljeval se je deklici s tako milim glasom, s tako vabljivim izrazom hvaležnosti, da jo Ilonorina čutila kmalu pravo potrebo videti ga in govoriti z njim sleharni dan. Odmah, ko so je ustavil voz, koji jo je pripeljal, tja, stekla je deklica kolikor je mogla s svojima malima nožicama krenivši k ne-' kemu košatemu drevesu, v čigar senci je; slepec vsak dan sedeval na revnem Btolu j ter igral na gosli imajoč vedno med svo- j jima nogama zvestega kndra, koji jo stal, na zadnjih nogah držeč v gobcu leseno torilce. Poznalo se mu je na očeh in na kretanju, da nabira miloščine od mimo-šetajočih ljudi za svojega gospodarja. Ves čas, ko so bili lepi dnovi ni Ilonorina nikdar opustila vršiti svoje sveto gostoljubnosti; bila je srečna, toda glej! Peresa zgubljajo svoje zelenilo ter uže odpadajo po nekodi ; gole veje ne dajejo več prijetne sence, šetalcev je vedno manj; v gozdu, prej tako živem, tako obljudenem odmevajo le še v redkih časih, ko burja poneha, stopinje, kakega posamičnega potnikn. Kakor v zadostilo željam, drage hčerke peljala sta jo roditelja sicer še kedaj pogledat starega podpiranca; toda zima je prišla in treba jo bila naposled opustiti tudi to setnjo. Globoka toga loti se zdaj deklice; gospod in gospa Senanska nadlegovala sta jo zaman dolgo časa, z vprašanji, da bi spoznala uzrok, konečno je vender odjenjala silnim pra-šanjem ter prosila, da bi poklicali na dom onega starega slepca. „Glejte, koliko je moral pretrpeti*, pravi ona, „veter piha s tako močjo, travniki so pokriti s snegom, zmrzuje, da jc VBe trdo kot rog, in on je bil slabo oble- Na shodu mestnih zastopnikov, govoril je poslanec Udcrski ter izjavil, da se hočo potegovati za to, da dobe mesta več zastopnikov v deželnem zboru. Rusom gro pri sedanjih volitvah volilnih mož slabo in ni upanja, da bi si priborili znatno število poslancev, akoprem imajo v deželi veliko večino. Tudi nemški liberalci se gibajo, boje se za svojo kožo. Vsako priliko uporab-! ljajo v svojo korist. Najprej so si prizadevali vzbuditi v.narodu simpatijo za se s tem, da so pripravljali povsod velike slavnosti v proslavo novodobne šole. Sedaj pa snujejo liberalna družtva. Liberalni državni poslanci imajo polne roke posla, da govore na shodih ter delajo reklamo za se in za svojo stranko. Klerikalci in demokrati so jim v mnogih okrajih nevarni, V ogerskem državnem zboru pridela je tretja sesija sedanjega zasedanja, j Najprej bodo izžrebani člani posamičnih j odsekov in komisij, v ponedeljek bode pa i volitev v delegacije, ki se sestanejo uže 22. t. m. na Dunaji. Vsako leto pišejo I o tej dobi dunajski in peŠtanski listi zlodja na steno ter plašijo narode, kakor bi uže i od vseh strani silili sovražniki v deželo. Tudi letos so ostali zvesti svoji stari navadi in z veliko slastjo navajajo Redaj vsi listi besedo grofa Kalnokega, s katerimi je lansko leto odprl delegacije. Naš vna-nji minister je rekel namreč, da ne more nikdo jamčiti za bodočnost, zaradi obstoječih nasprotstev in strastnih teženj. Naše „žurnaliste" skrbi, kaj jim pove letos grof Kalnoky in s kakimi besedami jim razo dene bodočnost. Poleg vsega tega, da bo pa tako tresejo pred bodočnostjo, nadjajo se vonder, trdno se nadjajo, da vojske ne bode še do bodoče spomladi. Pač res sreča, da so židje dobrohotno od-j nesli to nesrečo za toliko časa, v tej dobi j se »tolažijo in sprijaznijo še z — Husijo, i Srbijo, Črnogoro, Francijo in Švico. Vnanje dežele. Ruskega carja kratka napitnica črnogorskemu knezu vzbudila je več hrupa i čen, morda todi nema drv. Oh, če bi mu I hoteli dati lukaj malo sobico, jaz bi skrbela za njega; za poplačilo bi mi zvočer pripovedoval v kotu na ognjišču mične pravljice. Srečen bi bil in jaz tudi." j Senanska sta bila bogata in sta ustregla hčerki svojoj; seveda ne talco, da no bi bila poprej z daleč popraševala raznih podrobnosti o starčku! Nihče ga ni poznal j drugače kakor z imenom „slepec iz bou-lojnskoga gozda" : dolgo časa uŽe biva v i revni koči nekoliko od Passv (oddelek Pariza), nikdo ne pomni, v kojem času je začel bivati v tem kraji, sploh ni imel še nikdo prilike, da bi ga bil prašal o tem; ' daleč na okolu so ga poznali po njegovi milobi, lepem vedenju, uglajenem jeziku in navadah, koje so svedočile, da je imel ! po vsem drugačno vzgojo, kakor jo je kazalo ubožno stanje njegovo. Nekega dne, ko je bila Ilouonina bol j otožna kot obično, vidi vstopiti v sobo sivolasega starčka, kojega je vodil njen oče in hišna zavitega v gorko vrhno šutnjo. Oči so mu bile mirne, korak negotov, pes je skakal okolu njega; spoznala jo nego je bilo pričakovati. Nemški in angleški listi bo se strastno poprijeli razlaganja carjevih besed ter napisali o njih cele knjige ! No ni ostalo pri samih besedah. V Berolinu, na Dunaji in v Budimpešti se je začela prava vojaka proti ruskemu kapitalu. Oficijozni in podkupljeni listi so začeli kar brez premisleka ščuvati proti ruskim papirjem in vznemirjati borze. Hoteli so posebno nemške bankirje opla-šiti ter je pregovoriti, da ne pomagajo konvertovati ruski dolg. Uspeh temu šču-vanju bil je pa ves drug, nego so nameravali ščuvalci. Kurs ruskim rubljem in papirjem je sicer padel s prva, a popravil se je koj zopet, nuši avstrijski in posebno še ogerski papirji so pa vsi brez izjeme strašno pali in se ne morejo nikakor popraviti. K temu vznemirjenju na borzah pripomogli so posebno laži, daj sta odpotovala general Anenkov in ruski | vojni minister Vanovski v Pariz, da se' s tamošnjimi merodajnimi krogi, dogovorita o vzajemnem delovanji Rusije in Francije v slučaji vojske. Imenovana ge-' nerala sta res odpotovala na Francozko a v čisto privatnih poslih, zato je bil ves' strah, nepotreben. Nekateri nemški listi mislijo res, da se ruski vladi ne posreči porušiti baltiške provincije, ne da bi se zaradi tega vnela vojska. Ti nazori so res naivni. O Srbiji ni čitati v dunajskih in poštanskih listih druzega nego samo sen- j začne vesti. Kar koli Srbi ukrenejo, vse je po mislih teh listov naperjeno proti Avstriji, zato pa vedno prete in groze re- j gentom in vladi. Ti „politikasi" ne pomislijo, da s takim postopanjem no morejo vzbuditi v Srbih simpatij do Avstrije, da baš nasprotno s tem nepremišljenim ravnanjem spodkopavajo v tej kraljevini avstrijski upliv in ugled. Dunajske in pe-štanske modrijane in „državnike" posebno to boli, da se je mitropolit Mihajl vrnil na svoje mesto ter pravijo, da je regentstvo storilo to, iz samega sovraštva proti Avstriji. Srbi odgovarjajo, da je bilo pač vsakemu znano, da regentstvo in vlada nameravata urediti srbske cerkvene razmere ter poklicati v domovino prognanega mi-! tropolita, katerega ves narud ljubi in spoštuje. To so ti gospodje vedeli lahko uže tistega dne, ko je Milan odstopil; čemu sedaj te kritike in ta zavijanja resnice?! Raznesli so bili glas, da je ruski poslanik v Belemgradu sklenil s srbsko vlado vojno-pogodbo za slučaj vojske, Ta vest je po polnem lažnjiva in ima namen samo vznemirjati narode. Kraljica Natalija se ne povrne na Srbsko, dokler ne bodo njene razmere urejene in jej povrnjene vse pravice kraljice in matere. V Berolinu so 15. t. m. praznovali obletnico smrti cesarja Friderika. Vsi listi so donašali članke, v katerih so slo- vili blažega vladarja. Mej nemško in švicarsko vlado so še vedno nejasne razmere zaradi WTohlgemutove afere. Nemčija trdi, da Švica postopa tako, kakor bi hotela očividno podpirati socijaliste. Švica pa brani svoja prava in trdi, da nima nikdo pravico vtikati se v nje razmere tako, kakor Nemčija v \Vohlgenutovi zadevi. Nekateri listi so prinesli vest, da so razmere uže tako napete, da hoče Nemčija pretrgati vse diplomatične zveze z Švico, To je pa izmišljeno. Julija meseca bode v Parizu mejnarodni socijalistični shod. Voss. Ztg." se boji, da bode Nemška vlada zahtevala, naj Francoska vlada to prepove in da bi vsled tega, lehko nastale kake neprilike. Zdi ge, kakor bi vse monarhične vlade, hotele vzajemno postopati proti socijalizmu. To je pa samo mnenjo dotičnega lista in ni še potrjeno. Italijanski kralj je bil te dni v Na-polji, kjer seje položil kamen novim zgradbam, zaradi ozdravljenja mesta. Kraljeva družina bila je navdušeno sprejeta. Cerkveno opravilo obavil je tamošnji kardinal, s katerim se je kralj in vsa vladarska obitelj prav prijazno pogovarjala. Nek italijanski list je prinesel vest, da je kardinal v Barceloni prosil španjsko kraljico, naj podeli papežu zavetje v Španiji, ker ni več varen v Italiji, kakor so dokazale slavnosti za Giordano Bruna o binkoštnih praznikih v Rimu. Pravda proti generalu fioulangeru še ni zvršena, vender se ni našlo ničesa, kar bi dokazovalo, da si je general prizadeval izdati državo. Boulangisti še niso ugnani, te dni so osnovali nov velik list. — Predsednik Carnot je slavnostno sprejel novoimenovane tri kardinale ter jim v kapelici Elizejske palače izročil znak njih dostojanstva. To bližanje cerkve in države je Italijanom jako neljubo ter se zelo nepovoljno izražajo o tem pomenljivem činu. Italijanska jeza pa ničesa ne dokazuje in ni tolike važnosti. DOPISI. V Gorici 16. junija. [Izv. dop.] Vo-lilno gibanja je na deželi bolj živo nego tukaj v Gorici; po raznih vaseh zbirajo se volilci in se posvetujejo glede bodočih dežel, poslancev, in kakor se sliši dežela ni zadovoljna z imenikom poslancev, katere je „Soča" priobčila. Sploh kakor sc vidi, volilci so se zavedli, da je pogubo-nosna ravno, disciplina, ki se od nekod toliko priporoča Ne dA se tajiti, da poslanci taki sicer nemarajo sprejemati instrukcij ali naročil od svojih volilcev; a tudi se nc da oporekati in tajiti da poslanci morajc delovati v deželnem zboru v zmislu duše mišljenja in značaja svojih volilcev. S tem da se voli poslanec, mu je tudi uže dane naloga in okraj v kojem se ima sukati Slovenski volilci gotovo zahtevajo, da bode mož v kojega narod vse zaupanje stavi častno in dostojno rešil svojo nalogo. Ponavljamo zopet, da pred Šestimi leti stavili so naši volilci vse zaupanje i one može, katere jim je „Sloga" velo-vala voliti; so li pa naši zastopniki svoje nalogo častno in vestno izvršili, je druge vprašanje, katero smo skušali v našem poslednjem dopisu pojasniti. Da je bilo to vprašanje našim prvakom jako neušečno, razvidi se jasno ir dovelj iz poslednje „Soče". Mesto da b se nam odgovorilo in dokazalo, da snu laž mej svet raznašali se „Soča" izogibi temu vprašanju. Mej drugim pa trdi, di se v nekaterih krajih premalo ceni vo lilna disciplina in da se celo v časniki sosednjih dežel zanaša perilo, ki bi se ; manjšimi stroški doma opralo. Nu, ker j< pa „Soča" glaBilo goriških Slovencev, za kaj ni uzela to perilo v svojo „žehto" Morda zarad tega ne, ker spoštuje disci plino ali pa ker hoče, da bi se to peril v amradljivem „Kornji" opralo. rala bi še v tem letu šteti do 250 udov in sploh prištevati se med prve podružnice, ker je razširjena na celi IV. okraj. Skušalo se bodo, da se napravi na Greti naše narodno otroško zabavišče — slovenski otroški vrt. Pomislimo, da ako so si tujci na nasej zemlji svojo podružnico ustanovili, moramo toliko bolj mi delati v obrambo naroda ter pokazati, da se ne strašimo našib nasprotnikov ! Mora se reči, da je podružnica do sedaj primerno dobro napredovala, ker šteje uže lepo število udov in tudi v blagajni ima uže precejšnjo svoto. — (Dalje prih.) Domače vesti. Poziv. Na poziv v zadnjih brojih na-, šega lista, oglasilo se je več slov. pisateljev, >kateri bi bili voljni sodelovati pri listu. Ali kakor poznavamo iz njih ponu-deb, neso nas dobro umeli. Iščemo nam-reč sposobnega človeka, kojemu bi bile znane deželne razmere ter bi bil vešč časnikarstvu in bival v Trstu. Prevzeti bi moral zajedno korekturo rokopisov in tiska ter zastopati uredništvo pred strankami, biti bi moral namreč navzoč zjutraj in popoludne v redakciji. Osobna vesti. Milostljivi g. škof dr. G1 a v i n a je odšel predvčeranjem v Koper obhajat praznik in procesijo sv. Nazarija; na to se poda dalje obiskovat verne ovčice svoje škofije. — Okrajni glavar v Tolminu g. Adolf Schaffen-h a u e r je premesten na enako mesto v Koper, k vodstvu tolminskega okrajnega glavarstva je poklican novoimenovani okrajni glavar grof Fr. M a r e n z i. imenovanja učiteljic. Na predlog municipalne naučne komisije so bile imenovane učiteljice I. reda naslednje učiteljice II. reda namreč gospicc: Pavlina Ćenčur, Marija Mozetič in Antonija Pakiž. — G. Simon Rutar, ces. kr. profesor na višji realki v Ljubljani, je imenovan kon-servatorjem osrednje komisije za zgodovinske spomenike. Čestitamo! Sv. Telesa dan. Kakor vsako leto bode tudi letos pri lepem vremenu na ju« toršnji dan procesija sv. Rešnjega Telesa. Ob 7. uri zjutraj bode v stolnej cerkvi slovesna sv. maša in proti 8 uri jame se procesija pomikati iz trga stolne cerkve po glavnih ulicah mesta. Letos se menda ne vdeleže procesije tudi cerkvene zastave pevci in verniki zgornje okolice kakoi druga leta ampak samo nekateri spodnje okolice, kar je pa obžalovati ako pomislimo na starodavnoBt iu pobožnost tega običaja Velikansko veselico pripravijo vsa slovanska družtva 6. julija t. 1. zvečer na vrtu gostilne „al Mondo nuovo". Veselice bode na korist družbi sv. Cirila in Metode ter obeta biti nekaj izvanreduega. Več o tem prihodnjič. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri Jour-fixu Sokola dne 16, t. m. for. 9-32. — Pri občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v nedeljo 16. t. m. 3 gl. 75 kr. za domače podružnico. — Za pevco „Adrije" nabrale se je 2 gl. 40 kr., v enak namen je darovala še g.čna A. R. 50 kr. Srčna hvala O Volitvah na Goriikem. Od vsel strani dohajajo nam dopisi, v katerih volilci bridko tožijo o nedelavnosti nekateri! dosedanjih poslancev v deželnem zboru ter izražajo v njih željo, mesto teh mla-čnih zastopnikov poslati v deželni zboi pridne, značajne in d e 1 a v n « može, ki bodo znali možko zastopati nai narod ter bodo popravili kar je do seda, zamujenega. Ker ne maramo delati raz pora, ne objavljamo vseh teh dopisov, pre poročamo pa č. g. volilcem, naj pazijo koga vole. „Slovenski jez" v Brdih jiu preporoča može, ki imajo lastnosti pravih slovenskih poslancev. Volilci! Zaupajt« vodjem tega družtva ter se ravnajte p< njih nasvetih ! slepca iz boulojnskega gozda. Prvo njeno delo je bilo, da se je vrgla v naročaj svojemu očetu v zahvalo, potem je tekla k dobremu starčku, prijela ga za roko ter ga vodila naprej. Debele Bolze, solze, solze sreče udord se slepcu po licu; stiskal je v roci svojej drobno ročico svoje male dobrotnice; s tresočim glasom prosil jej je božjega blagoslova. Eden ali dva tedna sta potem minila tako. Hononina je spet dobila prejšno veselost in živahnost; neprenehoma s Rvojim podpirancem, bila mu je voditeljica ter ga obsipala s tisočerimi dobrotami, nasprotno pa jo je slepec zabaval z mičnimi pripovedkami ter igral na gosli mile pesmice. Gospod in gospa Senanska nista opažala brez začudenja s kako lahkoto se je slepec privadil novemu načinu življenja, blage njegove običaje, olikano govorjenje, istino in gotovosti v odgovorih, ki so označevali vzgojo temeljito in raznovrstno. Odločila sta sn b svojimi sumnjami priti do resnice ter sliSati iz njegovih lastnih ust dogodbe slepčevega živenja. (Konec prih.) na- Da smo pred šestimi leti strogo po disciplini glasovali nam to nikakor ni v čast in s tem tudi nismo proslavili slovenskega imena na Goriškem davši svojim sosedom v domači deželi najlepši izgled složnosti. Dokazali smo, da nismo še politično tako razviti, kakor trde sedanji prvaki. Volili smo, res je, disciplini na čast kakor nam je takrat zopet zdram-Ijena „Sloga" diktirala. Pojasnili smo pa tudi v našem poslednjem dopisu koliko so' nam poslanci v tej šestletni dobi pridobili,■ priželi, da uže o zgubi ne govorim. Ako 1 vam niso tedaj naši vsi deželni poslanci*) ničesar pridobili, nam nikakor ne bo v čast če se zopet slepo, na milost in nemilost podvržemo togi disciplini. Znano sicer nam je tudi, kako je bilo pri zadnjem volilnem shodu. Za ianes nočemo preuzeti naloge prerešeta-vati kaj se je govorilo in sklepalo, in kdo ! je je shoda udeležil, to morda o drugi' priliki storimo; za sedaj hočemo le opa-' siti, da je mnogo kandidatov, o katerih le ne ve, zakaj so sedeli prav za prav1 j deželnem zboru, o delovanji se »ovora ni. Ne poznamo barve nekaterih bivših deželnih poslancev; a da se ne bode kdo! njih izgovarjal „da vsled dežolne volilne postave ne more sprejemati instrukcij ali j naročil od svojih volilcev", zahtevamo, da iam bodoči deželni poslanci j a a n o raz-' a ž i j o, kako menijo zastopati n zagovarjati naše koristi. Ako se bodoči dež. poslanci — govorim vedno le o nekaterih — izrečejo, I a h oč e j o braniti naše narodne i pravice, da se bodo potegovali za naše naterjalne koristi, da bodo zahtevali II r o g o i z v r š b o jezi k ovne ravnopravnosti v vseh poslih deželno-sborskegain de že Ino-o db ors kega poslovanja in uradovanja, da se bodo potegovali za narodno autonomijo, hočemo, da hočemo glasovati in voliti priporočene nam kandidate. Iz tega sledi, da hočemo energične, narodne, neustrašljive poslance, ki so trdnega značaja in prepričanja, katerim niso osebnosti na misli, in ki se ne bojijo stopiti v boj za naše svete pravice. Takšne zastopuike hočemo in tako bomo volili. N. Občni zbor Podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti., Podružnica bv. Cirila in Metoda na, Greti, katera je ustanovljena za IV. okraj v okolici, imela je v nedeljo 16. t. m. svoj prvi občni zbor. — Predsednik g. Drag. Martelanc odpre zborovanje, pozdravljajoč navzočne družtvenike. Spominja se presvitlega in preblagega vladarja našega, in povabi navzoče ude, da zakličejo trikrat „živio" presvitlemu cesarju. — Rodoljubi iz Rojana. Barkovelj in Grete, kateri zastopajo IV. okraj v okolici sklenili so ustanoviti podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. — Greta je kraj, katerega si je izbralo nam nasprotno družtvo v svoje namene. „Pro Patria" ima namen iztrgati naše otroke iz rok naroda, ter jih poita-lijančiti. Otroci, kateri obiskujejo šolski vrt nam nasprotnega družtva, izgubljeni so na veke za nas! Da pa i mi pokažemo, da še živimo, da smo tudoma na lastnej zemlji, da nas ni še podrla tujčeva sila, delovati moramo z vso močjo, da se naša podružnica razširi da stopi krepko na noge! Da se pa to doseže, delovati je treba odločno, delovati morajo vsi udje v našem smislu; vsaki ud moral bi vsaj še enega novega uda podružnici pridobiti. Podružnica mo- •) Opaziti moramo, da nit ne roUlimo vseh temu? 1« n e k k t e r e bivŠ« deželne poslance, ki bi in (iali zdru^lmi b o 1 j š i ui i ni o £ m i nado nit atiti. Volitve volilnih mož v isterski dež. zbor. Tudi okraj pazinski se je pridružil trem poprejšnjim polit, okrajem in volil je večinoma volilne može prijazne narodni stranki. Zdaj je uže gotovo, da stranka pošlje v deželni zbor 8 zastopnikov. V puljskem okraju bil je včeraj in predvčeraj hud boj ; v ponedeljek je narodna stranka zmagala v dveh občinah, in včerajšna volitev v občini Pola je imela odločiti v tem okraju. Kakor nam prijatelj javlja bil se je strašansko hud boj, ker so nasprotniki napeli vse moči, da v tej občini zmagajo, in so z pomočjo denarja in vsakovrstnih ne-vrednosti vspeli. čeprav so italijanaši v polit, okraji puljskem in poreškem dobili večino, je narodna stranka v drugih okrajih lepo napredovala in gotovi smo, da bode vspeha tudi v mestih. Po dosedanjem volilnem redu ni se moglo niti pričakovati večega vspeha, a gotovo bodo novo izvoljeni poslanci vsako zgodo vpotrebili, da se ta premeni z takim, kateri bode odgovarjal pravici in razmerji volilnega ljudstva, in tedaj se bode moglo vspešno delovati. — Dne 25. t. m. volili bodo soglasno izbrani nadi volilni možje za narodne poslance poštenjake, katere jim v prihodnji številki predložimo. — Dne 28. pa poklicani bodo volilci mest in trgov, da vršijo svojo dolžnost in smo prepričani, da vsak narodnjak ta dan pojde vršiti avoje najsvetejše pravo in da dd svoj glas narodnemu kandidatu. Sokolov „jour flx" 16. t. m. se je prav dobro obnesel. Dramatični odsek, ki si je uže na oljčno nedeljo, v svojem prvem nastopu, pridobil vse simpatije ter vzbudil v občinstvu zaupanje, skazal se je tudi sedaj. Dvorana v „Hotel Europa" je bila prenapolnjena in kakor se kaže, bode moral dobiti Sokol večje prostore za svoje „jour fixe". Igro „Sam ne ve kaj hoče* so člani dramatičnega odseka prav dobro igrali. Izvzemši gospoda Borovščakovegr. in gosp. Žiraka, katera sta nam uže od prej v predobrem spominu, nastopile so nove moči, ki mnogo obetajo za prihodnjoet. Pripomnimo naj le, da je sluga g. profesorja prehitro govoril, kakor je navada starim možem. Gosp. Borovščakov je izvrsten komik, baš ta njegov talent ga je zapeljal, da Vam je nbozega profesorja prikazal prenerodnega in presmešnega. Gospodične igralke so vse dobro izvršile svoje uloge. Veliko smeha je vzbudil „Starinar" katerega je igral g. Grebene z vso ono komiku, s katero se je dosedaj vedno odlikoval. „Starinar" jo „kiinštov" Ribničan, ki je nabral razne znamenitosti še v starem testamentu ter nam je kazal in opeval s pravim ribniškim humorjem. Kaj tacega bi si vsak želel še večkrat slišati. Židovski kvartet ju tudi sedaj kaj spretno uporabil tukajšnje homatije ter je ožigosal, kakor zaslužijo. Mej posamičnimi točkami peli so pevci našega „delalskega podpornega družtva". Skoro vsako pesen morali so ponavljati. — Nabiranje radovoljnih doneskov za družbo sv. Cirila in Metoda bil je primeren zaključek lepej veselici, katerej želimo, da sledi kmalu druga. Gospoda reditelji pridobili so si hvaležnost vsega občinstva. Seja meetnega zbora. V soboto kakor amo poročali imeli so mestni očetje javno sejo v katerej se je določilo, da se kupi Geyringerjev fond ter uravna ulica Tor-rente, ki je še vedno obdana z grdimi kočami v tem ko bi morala biti najlepša ulica v Trstu. Na to se je obravnaval predlog zdraviške komisije gledfc ustanovljenja nekaterih novih mest pri uradu mestnega fizikata; adjunktu mestnega nad-zdravnika se je dočila plača 1300 forintov, 800 f. stanarine in 300 f. za vozarjenje; tedaj, skupno — 1900 forintov. Lepa svota pač, ko ji morajo izplačati ubogi davkoplačevalci. In tako so dalje po nepotrebnem zapravlja denar, da se na mustna mesta po-Btavljajo lahonski ljubljenci. Da je temu tako, kaže nam dogodljaj v istej seji. Kmalu po prečitanju poročila je vstal ru-deči zagrizenec Venezian ter javno predlagal, naj se to mesto podeli dosedanjemu provizoričnemu adjunktu g. Perhavcu, nekdanjemu profesorju na mest-nej gimnaziji. Mi ne bodemo tu ocenjevali vednostih zaslug imenovanega gospoda Italijana sč slovenskim imenom; opomniti pa moramo, da je nepotizem lahon-ske gospode na magistratu uže nesramen do skrajnosti, kajti v javnih sejah nemajo menda nikjer na svetu nekateri demagogi pravice priporočati ka-cega svojega ljubljenca za kako mesto! Omenjenega mesta je Trstu menda toliko trebalo, kolikor vozu petega kolesa, ali B»nijaminam treba je pomagati do veljave. In vendar ubogo občinstvo trpi te volkove in jih plačuje! Predlog šolskega odseka gledč ustanovitve italijanskega razreda v sv. Križu ni se razmotroval ker bilo je prekasno. Pač pa je delegacija odklonila prošnjo avstrijskega izvrševalnega odbora za streljanje v tarčo za podelitev jednega darila. Se-ve, da ima magistrat za darila Bruno-vih slavljenikov zadosti avstrijskega denarja ! Naiim podvzetnikom del naznanjamo, da se bode vršila v ponedeljek 24. t. m. dražba za prevzetje del podpolne zunanje poprave rojanske vojašnice ; klicna cena je 5000 f. Ponudbe se oddajejo mestnemu magistratu. Nove pol. preiskave. Redarstvo je minolo nedeljo zopet preiskovalo urad M. Bassich-a, nadzornika mestnih postreščev, ter njega povabilo na policijski urad, kjer se mu je nasnanilo, da je aretiran. V ponedeljek je bil pa zopet na slobodo puščen. — Enako hišno preiskavo je izvršila policija tudi v stanovanju neeega R. Con-stantini-ja, ter bil odveden v kriminalni zapor. Italijanski Časopisi onstran luže, mnogo komentirajo te zapore in preiskave. Moj drugimi trdi rimski „Opinione", daje uprav irredentizem najveći sovražnik irredentistov ali neodre-š e n o e v. Bodočnost nam bode morda kaj zaneslivejšega o tem povedala. Svaka aila do vremena. Trlaike razmere. Zadnji čas bo skoraj vsi časopisi obrnili svojo pozornost na Trst ter opisovali njegove žalostne razmere. Temu pa ni čuda; saj se je pokazalo v zadnjej dobi, da ima tukaj Irredenta svojih peklenskih udov. Naj navedemo tu nekatere teh glasov. Praška „Politik" piše: „Razmere v Trstu postajajo dan na dan važnejše in Avstriji nevarnejše. Iredenta je obhajala namreč svoj poraz v Durandovej zadev i s tem, da je na binkoStno nedeljo zvečer pustila razpočiti petardo pred uhodom v stanovanje konzula Durando, katera petarda k sreči ni nobene škode naredila". Istinito je zadnji čas vspešno in strogo delovati. Vlada vidi v izletuikih v Pariz nevarnost ali prašamo jo, je li ono vražj e in veleizdajsko delovanje Irridente v Trstu nedolžno? „Neue Freie Presso" poroča o zadnjih aretiranjih, da so ta obrnila pozornost vsih na to primorsko mesto, čigar razmere Bilno potrebujejo premene. Vedenje trž. mestnega /.bora je uže zadnjič bilo pevod neljubim kritikam. Ko se je namreč v vodo sunil nov križar „Cesar Fran Josip", je mestno zastupstvo ignoriralo navzočnost tolikega števila udov državnega zbora, ki so se rendar skazali vedno dobre zagovornike trž. interesov. Razmere v Trstu kakoršne so sedaj, ne morejo dlje Časa take ostati; one živo potrebujejo očiščenja Pred vsem pa bode moralo trž. munici-palno zastopstvo pokazati kakšne barve je in če je voljno izpolnjevati svojo dolžnost ali ne. V istem tonu pišejo tudi drugi listovi, ter zahtevajo od vlade, da svojo odločnost pokaže ter nekoliko pod nos posveti onim „bubčajnarjem", ki tako sa-movlastno ukazujejo na magistratu. Celo onostranski listi, kakor vplivna „Opinione14 v Rimu obsojajo brezmiselno početje tržaških Lahončkov, kojim so petarde zgolj „otročarije". Iz toliko moke bode morda vendar kaj kruha in vlada bode naposled vendar sprevidela nevarnost, ko jej voda uže do grla dorasla! Zajem za javna skladišča. Natečaju, ki povablja kapitalijska in denarstvena družtva naj prevzamejo dolg za dozidanje novih splošnih skladišč (magazzini generali), se ni odzvalo, kakor poroča nek dunajski list nobeno družtvo niti posamičen kapitalist. — Morda so se zbali lahon-ske gospode na magistratu ! Trtna ui pokazala se je v občini Bo-ljunc poleg Doline. Okrajno glavarstvo v Kopru je ukrenolo potrebne korake, da se ta Btrašen mrčes še dalje ne zanese in okuži bližnjih vinogradov. Vreme ta teden prebrača prevelike kozolce. Vaak dan se polu joče polu smeje; sedaj prisije lepo solnce a kmalu zopet rosi hladen dež. Pri vsem tem je huda vročina in vsakdo ki je obsojen sedeti po dnevu v zatuhlej sobi, želi si zvečer na zrak, ali ni Bi mnogo na boljšem. Setev in letina okrog Trsta lepo obeta. Bog nas obvaruj hude ure! — Zboljšanje Krasa. V odborovej seji, ki ae je držala nedavno tega v poljedelskem ministerstvu glede neškodljive od-peljatve vode iz kraških ponikev na Kranjskem, se je obravnavalo tudi važno pra-šanje glede posušenja Cepiškega jezera v Istri. Odvodenje vode iz Će-piškega jezera Be je določilo izvršiti uže v tekočem letu. Drobne vesti. Ribiču A. Prašel iz Kontovela je nek lopov odnesel mrežo v vrednosti 50 f. -- Natakarica je ukradla svojej gospodinji verižico vredno 40 f. — Peter I. je s pestjo božal svojo ljubico, ki je potrpežljivo prenašala dokler neso prišli redarji ter odvedli surovega Petra v temnico. — Zaprli so tudi več druzih po-stopačev, ki so kalili javni mir ali preradi atezali roke na tujo lastnino. — Novi slufiaji stekline. Minolo soboto zjutraj se je pritepel stekel pes v mestno klavnico ter se začel zaganjati v druzega psa, kojega je vsega objel. Ugriznol je tudi neko kravo. Mesarji so stekla psa po-strelili, kravo pa ubili in zakopali. Držite pse doma zvezane ali jih od hiše odpravite ! — Regata. Jutre popoludne bode priredilo družtvo •'egat svoje dirke po morju blizu Barkovlj. Bodra lahonska mladina bode menda tudi v tej priliki pokazala svojo zaspano vrlino ter dala dosti tvarine v razpravo tukajšnjim židovskim časopisom. Bog daj burje, da bi lahonske barčice tem lažje plovile! Tombola, ki se je imela vršiti minolo nedeljo na dvorišču velike vojašnice, morala bo je prenesti na prih. nedeljo radi nenadnega dežja. Poskue samomora. 16-letna deklica Marija Makarij je menda nesrečno ljubila, radi čeaar je minolo nedeljo sklenila se usmrtiti. Zažgala je v svojoj sobi oglja, ali domači so to kmalu opazili in odvedli ne-srečnico v bolnico. Poskuien samoumor. Udova Lucija Basič se je neki pričkala s6 svojimi jezičnimi hčerkami, ki so jo neki tako obdelale da je žena hotela storiti konec ži-venju. Minolo soboto se je obesila v svojem stanovanju ali bližna stanovalka jej je prostrigla nit ... . njeno smrti. Hčerke bo menda pravi uzor ubogljivih otrok in mati vzgled dobre vzgojevalke. Žalostno ! Lebanove „Iskrice" se prodajejo tudi pri Sohimpifu, knjigotržcu v Trstu. Priporočamo te mladini primerne pesnice in povestice prav toplo tudi našito okoličanom, da jih kupujejo za otroke svoje. „Iskrice" so žele mnogo priznanja tudi od šolskih oblaBtnij, katere so jih v večem številu naroČile, tako n. pr. od slavnega o. kr. okrajnega šolekega sveta goriškega, tolminskega, postojirnk^ga, črnomeljskfga itd. Čimprej se prodajo v*i izstisi, sledil bode II. zvezek. Za mladino dandanes pisati ni takć lahko, kakor bi kdo mislil. Kaj pomaga, če se bogati število mladinskih spisov, kojih pa mladina— naj imajo še toliko blag namen — zaradi previsokega sloga ne ume. Doznajerao, da ima g. Lebau pripra-pravljenega gradiva še za 3 zvezke „Iskric". „Iskricam1* pa bode sledilo: „Sto m a 1 i h p o v e s t i j za otroke". Pisana bode ta knjiga tako, da jo bode umel v»ak 71eten otrok. Prvi zvezek „Iskric" stane 20 kr., prihodnji zvezki pa bodo na polovico ce-neji. — Skrbimo za mladino, ker ona je naša nada ! — Slovstvena vest. Ljudevit Kuba izdajatelj znanega dela „Slovanstvo v svojih spevih", (katerega jo izšlo do sedaj uže 44 zvezkov), poda se letos na veliko godbeno-etuografično ekskurzijo na Hrvatsko, južno Štajersko in Koroško, koder se nada nabrati premnogo izvrstnega gradiva. Ker glasbenik sam potuje od vasi do vasi ter nabira prelepo naše pesni je pač jasno da je njegovo delo izredne vrednosti. Letos se podaje uže v šestič s tem namenom na pot. Do sedaj je izšlo v gori omenjenej zbirki skoro 1100 pesni, ki vse uglašene za klavir ter obsezajo češke, moravske slovaške, poljske, lužičke, ruske in slovenske. Vsak oddelek je posebej na prodaj. Obglavljenje v Spljetu. Brzojavk a iz Spljeta naznanja, da se je v soboto zjutraj obglavil Andrej Bartulović, ki je zavratno moril župnika iz Zagvozda g. Jeronima Bečića dne 1. aprila m. 1. — Gospom in trpa stvari O zatiranja kmetijstvu škodljivih mrčesov.' Komu ni znano, koliko škode je letos učinila gosenca glogovega belina ! Govorilo in pisalo se je o zatiranju tega škodljivca, postava z dne 17. junija 1870. 1. se je na povelje c. kr. okrajnih glavarstev po dvakrat oklicala in ljudem se zabičilo, vse določbe te postave natančno izvesti, sicer bodo strogo kaznovani. Učitelji smo pri vsaki priliki šolsko mladino opozarjali na tega škodljivca in ji njegovo zatiranje veleli. Vse zaman ! Gosence so drevje do golega objedle in ves letošnji sadnji pridelek je šel ne po vodi, ampak v želodec teh požeruhov. Pa zakaj f Zato, ker starejši kmetovalci nemajo nikakega razuma o Škodljivih mrčeaih, postavne, prekoristne določbe pa bo le na papirji in se nikdar no izvedejo in se tudi pri sedanjih razmerah nikdar izvedle ne bodo. Ako si kmetovalca opomnil, naj obere gosence, ti je z uverjenjem odgovoril, da bodo po-zeble, in ako si ga opozoril na stroge določbe oklicane postave, ti je z nasmehom omenil, da se jo kaj jednacega že večkrat oklicalo, a nikdar izvedlo. Ko pa sedaj gosence niso hotele pozebsti, pa pravi, da je to kazen božja, kateri bi tudi z zatiranjem in oberanjem ne mogli uiti, ako mu pa ne verjameš, ti pa pride s toliko izgledi, da te sveta jeza zgrabi ia a pomilovanjem odideš. Z vražami napolnjeno ljudstvo ne izprevidi, da jc to kazen božja radi njegove nemarnosti, kazen, kateri bi se z marljivostjo lahko izognil. Priznati pa moramo, da mnogo mlajših kmetovalcev izprevidi korist zatiranja škodljivcev, a ti ho zato ne lotijo dela, ker bi pri nebriž-nosti njihovih sosedov bil ves trud tako in tako zaman. Razmere v naši deželi se pa v tem obziru Še dolgo ne bodo izboljšale. Sveta dolžnost je torej vseh razumnikov, kmetijskih družeb, posebno pa deželnih za-Btopov, da kolikor mogoče pospešujejo zatiranje škodljivih mrčesov in s tem ljudstvo kolikor toliko privedejo do večjega blagostanja. Ko bi vso sile napeli, sem za trduo uverjen, da bi v nekoliko letih do maloga vse škodljivce, će ne popolno zatrli, pa vsaj na neznatno množino skrčili Kako bi se to doseglo, naj pojasnijo nastopne vrstice. Po deželi je veliko narodnih šol, v vsaki šoli se nahaja mnogo uboinih otrok, katere moramo itak podpirati. «ko želimo, da se kaj prida nauče. Po vseh šolah naj bi se otrokom ukazalo vloviti škodljive mrčese, katere bi v določenem razmerji plačevali s šolskim blagom. Ako bodo otroci dobivali raznovrstno šolsko blago, bodo z veseljem lovili metulje, hrošče in druge škodljivce. O istini tega sem se letos uveril, kajti v treh dneh so mi otraci našega sicer majhnega šolskega okraja prinesli 33.700 metuljev. Vsak iz-previdi, koliko korist bi dežela imela, ko bi se kaj jeknakega po vseh šolskih okrajih godilo, izprevidi pa tudi, da ae to ne zgoditi, ako deželna oblast v to ne pomore, kajti taki eksperimenti stanejo denar ki ga pa učitelji žrtvovati ne morejo. Kdo naj tedaj trpi stroške? Nihče drugi nego dežela. § 4. postave z dne 17. junija 1-679. I. veli: ako posestnik ob določenem Času ne otrebi svojega drevja gosenc in in drugih mrčesov, mora županstvo skrbeti, da se to nemudoma stori na obotavljav-čeve troŠke. Nadalje se še veli, da se morajo poslednji še posebej z globo oziroma zaporom kaznovati. Ker pa liihie gosenc ne obira, bi morali kaznovani biti vsi kmetovalci oziroma posestniki, uživalci in najemniki, ako bi županstva postavne določbe strogo izvrševala. Županstva pa tega, kolikor je nemi znano, nikdar ne stare in tudi nikdar storila ne bodo, zato naj deželni zastop zatiranje škodljivih mrčesov neposredno v svojo skrb vzame. Slavni dež. zbor naj v to svrho vsako leto v proračun postavi neko svoto, od katere bi se potrebni zneski nakazali, recimo, družtvu „Narodna šola". To družtvo bi potem preskrbelo šolskega blaga, kolikor bi ga posamezne šole potrebovale. Šolska vodstva bi pa vpošiljala natančne izkaze „Narodni šoli" ali kakemu drugemu uradu; ti izkazi bi služili v nadzorovanje. Troški bi bili prva leta razmeroma večji, čez nekaj let bi pa postali neznatni. Vsak, komur je blagostanje ljudstva pri srci, bi z veselje« pozdravil jednaki ukrep slavnega deželnega zbora, kajti vspeh bi bil velikansk. Dosegli bi mej drugim: 1. Škodljivi mrčesi bi se sčasoma do malega vsi zatrli in s tem kmetijstvu nepopisno koristilo. 2. Ubožni učenci bi dobivali potrebnega šolskega blaga in kraj-nim šolskim svetom bi ne trebalo dovoljevati posebnih svot v podporo tem učencem. 3. Otroci bi se tekom šolskih let navadili zatirati škodljive mrčese in bi postali skrbnejši gospodarji. 4. Ljudje bi postali razumnejši, zgubili bi mnogo škodljivih vraž, kajti Bog bi jih radi zanikar-nosti na tak način kakor letos več ne kaznoval, ampak bi njihov trud blagoslovil z obilnimi pridelki. Ljudevit Vagaja, učitelj. Listnica uredništva. G. K. v Kob, — „Poslano" v denannjo številko naSega lista nenmo sprejeli iz već vzrokov : zajedno pa izjavljamo, da ne odpremo več predalov naAega lista nadaljneniu pričkanju o tej zailevi. Članek ni mogel toliko razburiti duhov kajti je bil naperjen v prvej vrsti proti nekaterim učiteljem poleg Trsta. O. Verčon A v L) — List Vara bodemo pošiljali tedaj v Ajd? n 8&j, „ a 6 „ „ 37« « » s * 3 mesi 3»/, „ a 8 „ „ 3Va « * » w » s Sulle lettere di versamento in circo* lasione andra in vigore il nuovo tasso d'interese a datare dal 13 e 20 Maržo a secenda del relativo preavviso. In Banco gir« abbuonaado il 23/40|0'in-teresse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčquo; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferina dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. pei propri cor rent isti Pincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni sjtesa per essi. b) S'in carica delVacquieto e della nendita j di effetti pubblici, valute e divise, -nonehe delTincasso di assegni, cam~ hiali o coupons, verso 1{80I0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la fa~ colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende lo Lettere di pegno e 5°[0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4% deli' i. r. prit. Banca lpotecaria au-striaca di Vienna. 12—24 Trieste, 8 Maržo 1888. Piunione Adriatica di Sicurti v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči, na živenie v vsih kombinacijah Slivnica in reaerva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica druStv.n gld. 3,300(MJU-- Reservni fond o<. dobitkov . 536.622 02 Posebna reservu dobičkov od zavarovanja na živliente 150.0001— Rezervni fond za podj.-tje na premikanja vrednostnih efektov 181.500 — Premijna reserva vseh oddelkov » 7.342.780-36 Reserva za škode • 367.601 — 24-12 V portfelja: Premije, ki ?e imato potirjati v prihodnjih letih ...» 16,954.118 57 Skupni znesek v: h Škod plačanih od I. 1*38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: Via Valdii-ivo. St. <2 (v lastnej hlfti.) TRŽAŠKA HRANILNICA Spraj«al> denarne vlog « v bankovcih od 50: noč. do VHarega znesku vsak dan v tednu rafnn praznikov, in to od 9—12. nr« opoimln*. Ob i.»d lj»h pa od 10-1 '3 ure dop. Obresti ti a knjižic«..........3% Plaiojfc v«»k dan od 9—12. tireopolndne. Znr«ke do 10 > »ki. precej, zneske preko 100 do lOOo Id mora im odpovedati 3 dni, znake preko 1000 fcld. pa 5 dnlj prej Eskonptaj* menji.-e domicilirane na trZaS- kein trgu po . ......3'/i®'o Poiojnje na državne papirj* avsUo-ograke di> 1000 gl i. po........5% viSj^ ineske od 1000 do 10000 gld. v tekočem računu po......41/«0.'® Večjrt svote po dogovoru. Df]l denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. aprila 1889 12-24 Prodaja se hiša sestojema iz dveh kuhinj z enim velik itn in majhnim dvorisčt'tn, z vodnjakom (eterno; in vinskim latnikorn. — Ulica 1 — 1 Kadinj-sv. Luigi št. 76. FILIJAI^KA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vr«4a. papirjih m V napoleonih m 4-dnevni odkaz a*/«®!« 30-dnevni odkaa 2®/0 „ 8- „ 2 „ 8-menežni „ 2'/« * 30- ,, »•/«- • . 2'/, , Vrednostnim papirjem, glusečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna «e nor. boreatna tarifa na temelju odpovedi od 22, oktobra, 26. oktobra in 18. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako nvoto. V aapaleoilh brez obresti Nakaznice aa Dunaj, Prago, PeAto, Urno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozsn. Grndeo, Hermanatadt, Inomoat, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vradnoatij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24—11 pri odbitku 1®/W provizije. Predujmi. Na Jantevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. N« vrednotil obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemaki bankovci itd. — po pogodbi. Trat, 18. oktobra 1888. 12—24 L>ekarna Trnk6czy, zraven rotovža ^ ™ v H-j uby ani na velikem mestnem trgu, priporoSa tukaj popisana najboljia in •vela zdravilu. Ni m* dnevu, da bi ne prijeli pi menih /ahval o miših izbirno tkuienih doniu(!ih zdravilih-Lekarn Tmk6czy-jeve tvrdne ie pe», in »icer : Na D u n a j i Viktor pl. Trnkoczy, V., Hundstiiurmst.niNNe 113 (nidi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkioiy, IH > Radeckypl»tz 7 in JullM pl. Trnk&ezjr, VIH.t JoeftfsUdterstraase 30. V Gradcl (»a Štajerskem) Vendelin pl. Trnk6czy. V Lju 1» Ija n i Ubald pl. Trnk*czl. P. n. občinstvo ae prosi, ako mu je na tem ležeče, d» Npoda iiuvedena z'Jravila s prvo po&to dobi, da nasl V tako le napravi: Lokama Trnk6ozy poleg rotovža v Liublianl. Cvet proti trganju (Oloht ,je odločno najboljše zdraviio zoper prolin, ter revma-tizem, trganje po udih bolečine v križi ter živali, ot"klino, otrpnete ude in kile itd , malo Čaea če se rabi, pa inlne popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.Zahteva nuj se samo «ovet zoper trganje po dr. Milidu* z zraven stojećim znamenjem 1 kr , tueat 4 eld. 50 kr Č ni na steklemu! z'aven stoječrt^a znamenju, nI [)ravi »-.vet in ga precej vrnite. Marijaeeljske kapljice ia želodec, katerim ne ima i.a tisoče ljudi zahvaliti ia zdravje, imajo izvrsten vspeh >Ti vseh bo-1 znih v želodf.u in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanjo olattl pri Jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, žloteoloo, bljuvanje, fjlavobtfl. krS v želodov, bitjo srca, zaba-tatijo, plloto, bolezni na vraniol, aa Jetrih In zoper 2lit0lll0.Štekleuicu velja 20 kr . 1 tut 2 gld., 5 gld. tucatov samo 8 Mivarlloi Opozarjamo, da ae tiste istinita MARIJACELJSKE kapljloe dobivajo samo v b karni TRNKOCZV- ja, *r»ven rotovža n;i velikem trgu v LJubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odroolo In otroko, je najboljSi zoper kafielj, pljučne bolečine : 1 steklenica fi« kr, 1 tueat K (S-.hutzm rke) steklenice 50 hripuvost, vratobol, jefciko, prsne in gl. Samo 'a sirop xu S® Ur je pravi. Kričistilne krog^j io©, Podjetje Zlmolo-vo 4—4 za sijajne pogrebe. Pisarna: Corso št. 37; skladišče: via del' Instituto št. 15. 1'reskrbuje pogrebo, prona^a truplja kamorkoli, toliko po suhem, kakor po morju, napravlja mrtvaške odre, ima veliko zaloga pozlatenih mrtvaških trug iz kovin, bele obleke iz organtina od 60 kr. naprej, obleke iz grimiza od 3 gold. naprej; belo lakirane truge po 1 gold. in naprej, pajčoiane in podglavnike za mrtve po 20 kr. in dražji; vence z trakovi in napisi, vence iz porcelana in biserj»'v, kamelije z pajčolani od 14 kr. naprej; sveče, cvetlice in vse potrebne mrtvaške rečij se dobivajo pri Podjetju ZIMOLO. Corso št. 37 po tako nizkih cenah, da se mu ni bati tekmovanja. z*>■ ■ u'jftaaazag^L - j I'MMI— wwiwiFiigB3PBMB—BWB—— Podjetje Zimolo-vo za sijajne pogrebe. Pisarna: Corso št. 37; skladišče: via deli*Institute št. 15. ne smele bi se v nijeduem gospodinjstvu pogreSuti in so se uže tisočkrat sijajno osve-d oči le pri zabasanji ČloveSkega telns«, glavoi-6lu, otrpnelih udih,, akaleuom zelod.-u, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr. : jeden zavoj s b Skatljiini 1 RId. 5 kr. Razpošiljava Be s poŠto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. za živino. Ta pr.iv dobra Stupa pomaga najbolje pri vieh bolfinlh km v, konj in pra«l»ev. Konje varuje 1» (stupa trpanja po Previh , k, vseh naleiljlvih kalinih bolezni), k unija, p'ucnih In vratnih boleznij. ttr odpravlja vae K ist«. čudi vzdr-tuje konj« debele, okrogle i iakruue. /tvl,i IfAii io Najboljia mazilo zn koi.Je v»vl ivuiijc. j,oma(.a pr| pr.Mćgu mi, oie- kmijl kolun.kupU-nih boli'Z'ii, otrp-naiiji v boku, kri« itd o>k«nji n >k mili uijih na u o pah. izvij.'tlji t.S Cauji smilil,opravo su&loi Itd.,s kratka pri v a o h v ti iiiij i h bale/iitn In blbah. Staklenica / rabli-nim navodom »rud atane le 1 «id., S Htckl x rabilnim navodom vred 4 gld. samo Krave dajo tnnojro dobren* intrka- W Zamot.«k z rabilnim navodom vred velja h 50 kr., 5 zamotkov namo 9 gl. Nvarilo ! Naši Izdelki «o pristni, zanesljivi in zajamčeni. 8o iinajo imb Trnk6 c z v in Hašo varstveno znamko. Zoper ponarejanje Istih se sodnljskl postopa. Vsa ta našteta zdravila «e samo prava dobijo v lekarni TRNKOCZY-ja v Ljubljarii zraven ralovia in vsak dan s poŠto razpošiljajo i —i-—t^ Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu,