Ur^ rimi ^fic4\ T Celjn, dne 27. julija 1911. St. 34. Izhaja vsak Četrtek; »ko je to dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošlijatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je poSUjati na naslov: „&arodnl List" » Celju. — Reklamacije bo poštnine -roste. — Uredništvo: Schillerj«va cesta Štev. 3. .Narodni Li»t" »tane sa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se platoje vnaprej. — Posamezna itevilka •tane 10 Oglasi ie računajo po 13 vinarjev ena petit vrsto. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaSevati po poŠti na naslov: „K ar od nI L trt" w Celju. Iz državnega zbora. Celje, 26. julija. Kaj je s »Hrvatsfko-slovenskim klubom«? To bo gotovo prvo vprašanje, ki ga bo marsikateri stavil. Poročali smo. zadnjič, da so se primorski poslanci, tudi oni, ki so bili izvoljeni od večinoma ni. prednih volilcev, podali v Šusteršičev klub. Poročali smo tudi, da je slovenska in češka politična javnost smatrala ta korak za prenagien, osobito pa se napredni slovenski javnosti ni dopadlo, da su primorski poslanci šli v ta klub, dasi je dr. Šustei-šič izrecno izjavil, da ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja ne sprejmejo vanj. To smo pribiti in nič več. Nikogar nismo napadali, ampak smo čakali verodostojnih poročil. Na podlagi novejših dogodkov moremo poročati še sledeče: dr. R y b a r in dr. O r e g o r in sta poslala v razne liste pojasnilo, da so primorski poslanci hoteli z vstopom v Šusteršičev klub omogočiti sestavitev skupnega jugoslovanskega kliDa po vzoru »Češkega kluba«, v katerem so združeni vsi češki poslanci, tudi klerikalni; dalmatinski poslanci pa da niso hoteli vstopiti v Šusteršičevo skupino. »Narodni klub« (t. j. primorski) da tvori s Šusteršičevim klubom le taktično enoto. Poslanec S p i n č i č izjavlja v »Agramer Tag-blattu«, da so se primorski poslanci s šusteršiče-vim klubom pač zvezali (liirali), a ne združili (fu-zijonirali). Vzrok: ker kot skupina 5 ljudi ne bi v parlamentu, osobito pri volitvah odsekov, ničesai pomenili. V vseh vprašanjih krajevnega a!i načelnega značaja so si pa ohranili proste roke. S tega stališča bi gotovo primorskim poslancem nihče ne moget ničesar drugega očitati nego to, kar jim očita dr. Ravnihar v »Slov. Narodu« in pa češki poslanec profesor Masaryk, da so se prenaglili. Ker dejstvo je, da primorski poslanci še vedno niso ovrgli trditve naprednega časopisja, da namreč po pravilih kluba, v katerega so vstopih, veija načelo večine (t. j. podvrženia sklepom vt-čine) v vseh vprašanjih razven v onih, ki se tičejo špecijelno volilnih okrajev primorskih poslancev. V vseh drugih vprašanjih pa bi imeli ti poslanci vezane roke. Odgovarjat; na napade »Edinosti« na štajersko napredno politiko, češ, da naj raje več delamo, bi se nam zdelo smešno, tisti »Edinosti«, ki iz Štajerskega ne ve poročati nobenega važnejšega političnega dogodka kot kvečemu, če se kje skoti tele ? dvemi glavami ali pa če kdo najde 5 kil težko gobo. Toliko kot izvestnl »Edinjaši« vsi skupaj stori med nami štajerskimi narodnjaki gotovo vsak sam. To enkrat za vselej! * In sedaj še nekoliko važnejših dogodkov iz zadnjih sej državnega zbora. V seji dne 21. julij a je bil dr. S y 1 v e s t e i z 387 od 429 oddanih glasov izvoljen za predsednika. Za podpredsednike so izvoljeni Z d a r s k v (češki agrarec), German (Poljak), Roman-czuk (Rusi«), Pogačnik (Slovenec), Juckei (nemški klerikalec), Conci (Italjan) inPei-nerstorfer (soc. demokrat). — Nato je došlo pri socijalnodemokratičnem predlogu, naj bi dra-ginjsko vprašanje prišlo pred bančno predlogo na dnevni red, do male praske. Predlog je bil odklonjen. — Seja 25. jul. Bančna predloga se odkaže bančnemu odseku. Nato odgovarja min. predsednik G a u t seli na interpelacijo glede draginje. Pravi, da se je uvoz argentinskega mesa vršil strogo po določilih na-godbe in v medsebojnem sporazumu med avstrijsko in ogrsko vlado. Izkušnje z argentinskim mesom pa so pokazale, da se na Dunaju le s težavo prodaja, ker ue ugaja okusu dunajskega prebivalstva. 327 ton ga še leži neporabljenega, 54 ton se ga Je Izvozilo v švico in 232 toa se ga je zopet poslalo v Trst. (To je krepek udarec za zagovornike uvo/a argentinskega mesa!! Uredn.) Dalje korištatira, da uvoz arg. mesa ni imel zn posledico /nižanja mesnih cen. Vlada l>o gledala, da v bodoče ne bo treba hoditi po meso v daljin«,, ampak v bližnje kraje. V prvi vrsti pa bo skrbela vlada za povzdigo domače živinoreje, ker le v tem je pogoj zs trajno in korenito odpravo pomanjkanja živine in pogoj za primerno znižanje ccu mesa. Krivda na draginji pa se ne sme pripisovati kmetovalcem. Vlada bo skrbela, da se bodo sčasoma izločili oni negospodarski činiteiji, ki vplivajo na cene. Govor ministerskega predsednika je napravil na vse stranke izven socijalnih demokratov ugoden utis. Nato je prešla zbornica v razpravo o dogodkih ob priliki državnozborskih volitev v Drolio-byczu v Galiciji, kjer je vojaštvo na množico streljalo in je bilo mnogo ljudi ustreljenih. V tej seji je tudi dr. Rybarž vložil predlog za-stran ljudskega štetja v Trstu. O stvari govorimo na drugem mestu. 3z političnega stota. ■ Slovenski poslanci v državnem zboru so glasom poročil časopisov vložili doslej sledeče važnejše predloge: 1) za odpis davka in podporo iz državnih sredstev po toči poškodovanim prebivalcem občin Kalobje, Griže, Žalec, Gotovlje, Velika Pirešica (dr. Korošec); 2) za pospešenje zgradnje železniške zveze Polzela-Vransko-kamniška železnica (dr. Korošec); 3) za primerne prispevke od države k stavbenim in ohranjujočim stroškom z* ljudske šole (Roškar); 4) za podporo po toči 111 drugih ujmah poškodovanim v volilnem okraju Maribor levi breg (Roškar); j) za zgradbo železnic Rečica na Paki - Št. Janž, Purkla - Št. Lenart-Ptuj - Rogatec - Brežice, Ljutomer - Ormož; 6) za odpravo fidejkomisov (dr. Benkovič); 7) za sprt-membo državnega šolskega zakona v svrho pre-osnove avstrijskega ljudskega šolstva ter za prt-osnovo ljudske šole v smislu kmetijskih teženj (Roškar); 8) za podporo po toči poškodovanim iz raznih občin ptujskega in ormoškega okraja (Brenčič); 9) za državno podporo pcgorelcem v Braun-šveigu. obč. Podova pri Mariboru (Pišek). — Pripomnimo. da bomo strogo nepristransko navajali vse važnejše predloge klerikalnih poslancev, da bomo pa tudi strogo zasledovali uspehe teh predlogov. Ni dovolj, da poslanec kak predlog vloži, potem ga pa prepusti svoji usodi, kakor so v bivši zbornici to delali vsi klerikalni poslanci. Ljubljanski poslanec dr. Ravnihar je prijavil svoj pristop v mladočeški klub in bo gotovo sprejet. Imel bo tam veliko zaslombo in vsled tega tudi ugled v parlamentu. Poslanci — duhovniki so tudi sedaj, kakor v prejšnjem državnem zboru, ustanovili svojo parlamentarno združitev v »obrambo njihovih koristi«. Bančni odsek je izvolil za predsednika dr. La-ginjo. »Hrvaško-slovenskl klub« je sklenil, da bo proti bančni predlogi zavzemal le strogo stvarno stališče. V Trstu so pri zadnjem ljudskem štetju našteli 36.000 Slovencev, pri državnozborskih volitvah pa so dobili Slovenci nad 10.000 glasov; torej bi bil vsak tretji Slovenec — volilec. Da je to nesmisel in da so oblasti grdo sleparile pri ljudskem štetju, to bo pač vsakdo sprevidel. Primorski poslanci so započeli primerno akcijo, da se rezultat ljudskega štetja v Trstu preišče na svojo resničnost. Pruska vlada je izdala odlok, da imajo zapustiti Prusijo vsi češki delavci, ki so prišli tja tekom let 1909. in 1910. Naše zunajno ministerstvo se seveda niti najmanj ne gane. Saj je Nemčija naš zaveznik. Češki poslanec pater Zahradnlk, ki je bi! prej poslanec agrarne stranke, pri zadnjih volitvah pa je bil izvoljen kot samostojni agrarec proti ofici-jalnema agrarnemu kandidatu, je pristopil k klubu Čeških klerikalnih poslancev. Zaradi predpisovanja osebnodohodninskega davka na Štajerskem so vložili interpelacijo poslanci IJoffmann, Einspinner itd. Češko. Cesarski namestnik knez Thun prične prve dni mesca septembra pogajanja za delazmoZ-nost češkega deželnega zbora. Če se posreči spo-razumljenje, bo sklican septembra, da reši nekatere važne zadeve. Moravski deželni zbor bo menda v kratkem razpuščen. Nove volitve bi bile jeseni. Bolgarski državni zbor je bil 22. tm. zaključen. Hrvaško. Med ogrskim ministerskim predsednikom Kliuen-Hedervarjem in hrvaškim banom To-mašičem je že dogovorjena stvar, da bo hrvaški sabor v najkrajšem času razpuščen. Nove volitve bodo koncem septembra ali začetkom oktobra. Mednarodni položaj je silno napet. Povsod se kuje orožje — vsaj po časopisju — in se delajo punti. Menda nekoliko vpliva na države in — na časopise vročina. Da v Turčiji nevarno vre, in sicer ne le v Albaniji, ampak tudi v srcu Turčije, v Carigradu itd., proti sedajni vladi, je brez dvoma. Grška se baje tudi oborožuje in pošilja vojake in bojne ladje na turško mejo. Ravnotako Črna Gora. V Perziji se je pričel velik punt. Bivši šah se je vrnil v deželo, zbral okoli sebe nezadovoljneže in pričel vojsko proti sedajni vladi. Govori se, da stoji za njim Rusija. Položaj je nejasen. Bivši portugal. kralj Manuel, ki se baje živahno zanima za uporno gibanje monarhistov na Portugalskem in menda celo neti upor, se je bale zavezal, da za slučaj, če monarhisti zmagajo, prepove bivfci kraljici - materi in jezuitom povratek v deželo. To bo na gibanje monarhistov brez dvoma ugodno vplivalo. Kitajska stoji po poročilih nekaterih listov neposredno pred revolucijo. Širi se sovraštvo proti vladajoči vladarski rodbini. Razmerje med Rusijo in Kitajsko pa je sedaj popolnoma ugodno in ni misliti na kako vojsko. Črna (iora je ponudila svoje posredovanje med Turčijo in upornimi Malisori v Albaniji. Ne ve se še, kaj poreko k temu velevlasti. Med Francosko In Špansko se razmerje pi#-ostruje in sicer zaradi Maroka. Španija namreč postopa v smislu tajnih navodil Nemčije. To seveda francoski vladi nikakor ni po volji. Tudi Angleška je s postopanjem Nemčije glede Maroka nezadovoljna. Pasji dnevi so nastopili. Vremenski preroki pravijo, da še najmanj 3 tedne ne bo dežja. Vročina je že sedaj neznosna. Na Dunaju ljudje na ulici padajo vsled vročine. V Ljubljani je bilo 25. tm. v senci 40° Celzija. Z vseh strani prihajajo strašna poročila o vročini. In to naj še traja par tednov. Bog naj, varuj! Za notarski mesti v Mariboru in Zg. Radgoni bodo Nemci brez dvoma hoteli vsiliti dva Nemcu ali nemškutarja. Opozorilo se je nato slovenske poslance. Kot odgovor na to so napisali v >'Straži« notico, v kateri psujejo »liberalno« notarsko zboi-nico v Celju Sicer pa čakamo, in poročali bomo, kako so vedeli klerikalni poslanski levi braniti slovensko posestno stanje. Amerikanski Slovenci prirede letos prvi skupni izlet v Evrope na parniku »Martha Washington«. Odpotujejo iz Amerike 29. tm. in pridejo v 14 dneh v Trst. Za izlet se je zglasilo več sto Slovencev. Planinske novice. Frischaufov dom na Okreš-Iju Je že od 29. junija oskrbovan in dobro obiskan. —Kocbekova koča pod Ojstrico je oskrbovana od 15. julija. — Pot skozi Zrelo je letos zelo nevaren. Dne U. t. m. se je vsul nad žlebom velikanski srre-ženi plaz, drugače pa pada kamenje v žleb. Turisti naj se ga za sedaj izogibajo, idoči na desno navzdol v Gornjo Jezersko Kočno in od tam na levo v Češko kočo. — Na vse koče Savinjske podružnice SPD. se te dni nabijejo nove ključavnice. Naj torej nikdo ne hodi s starimi ključi v koče, ker bi ne mogel koče odpreti. Proti zvišanju oskrbnin v štaj. dež. bolnišnicah nadaljujejo socialistični poslanci iz Štajerske s pomočjo bolniških blagajn prav odločno svojo protestno akcijo. Te dni so posredovali v tej zadevi pri ministrstvu za notranje zadeve. Bi nič ne škodilo, ako bi se jim pridružili tudi naši »ljudski« poslanci, čijin volilci so po večini revni ljudje. Ali pa naši obstruk-cijski levi na tihem odobravajo početje štaj. deželn. odbora, ki si polni svoje prazne blagajne iz žepov ubogih delavcev in kmetov? V klerikalnem časopisju vsaj še ni bilo brati besedice ugovora proti zvišanju oskrbnin v naših bolnišnicah. ' I - ' Oi • »OH Kolera. Iz vseh strani prihajajo zopet os trajajoča poročila o razširjanju kolere. V Rusiji, Turčiji, v Italiji se širi ta strašna bolezen z vso naglico. Ttiai že v naši državi se vedno in vedno ponavljajo novi slučaji. Opozarjamo poklicane činitelje, na? ljudstvu poučujejo, kako se ima ravnati v teh nevarnih časih. Urednik Vekoslav Špindler v Celju ima v zalogi knjižico >KoIera in kako se je moramo čuvati«. Izvod stane samo 20 vinarjev. Premožnejši bi lahko naročili po več izvodov skupaj in jih razdelili med ljudstvo. Isto bi lahko storili razni denarni zavodi in pa izobraževalna društva. Na Hrvaškem je šlo enake knjižice nad 40.000 med narod, pri nas pa komaj par sto. To je znamenje, kako malo nam je mar narodovega zdravja. Človeka je res včasi sram, da ima tako zaspane rojake. Naša največja skrb. Prva predloga, ki so jih slovenski klerikalni poslanci vložili v državnem zboru, sta bila oni dr. Šusteršiča zaradi dogodkov v Maroku in oni dr. Kreka zaradi upora v Albaniji. Seveda ,naše slovensko ljudstvo plava v sreči 111 izobilju, blagostanje pri nas cvete, iz bogastva že skoro ven ne vidimo — kaj se treba klerikalnim veličinam za naše potrebe in skrbi brigati! Sramota. kako klerikani poslanci pojmujejo svojo nalogo! Velik državni obrtni »hod se vrši od 12. do lb. avg. t. 1. v Celovcu. Iste dneve bo tam tudi koroška deželna obrtna razstava. Duhovniške spremembe. Na novo nastavljeni so semeniški duhovniki kot kaplani: M. Kranjc v Središču, F. Slana pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Mihael Umek v Vuzenici, A. Veranič kot drugi kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, M. Verzelak v Jarenini, P. Zivortnik v Št. Ilju v Slov. gor. Prestavljeni so naslednji gg. kaplani: F. Lorbek iz Male Nedelje na Pilštanj, Vladimir Cepuder iz Kapele vDramlje, A. Lasbaher iz Dramelj na Videni, Mihael Golob iz Št. Ilja k Novicerkvi, J. Kavčič od Sv. Benedikta v Slov. gor. k Sv. Jurju ob juž. žel., Peter Pavlič od Sv. Lenarta k Sv. Benediktu v Si. gor., M. Agrež iz Koprivnice k Mariji Snežni, J. Cvetko iz Solčave v Koprivnico, Janez Luskar iz Belih Vod kot prvi kaplan k Sv. Petru pri Radgoni, A. Kuhar iz Središča v Solčavo, J. Topolnik iz Vidina h kapeli. — Za župnijo v Artiče je prezentiran g. Anton Bolkovič. Nedosežni so klerikalci v zavijanju. Samo en slučaj: Slovensko napredno časopisje je izrazilo svoje veselje nad dejstvom, da so na Dunaju pri volitvah pogoreli klerikalci, ki so bili glavna opoia našega klerikalizma. Niti najmanj pa nismo izrazili svojega veselja nad tem, da so zmagali nemški liberalci in socijalni demokratje, ker so nam ti po svojem gospodarskem protikmečkem programu ravno tako tuji kot klerikalci. To nam lahko potmi vsak pazljiv čitatelj našega lista. Zdaj vam pa pride »Slov. Gosp.« in laže, da nas »veseli, da so zmagali kmetovi sovražniki«. Gospodje, zdi se nam, da je to pač višek zavijanja. Pribijemo samo še, da so dunajski krščanski socijalci po svojem programu ravno takšni sovražniki kmeta kot nemški liberalci in socijalni demokratje. Prepirali š klerikalnimi uredniškimi revčki pa se ne bomo. »Stranka brez društev Je mrtva«, — kliče svojim somišljenikom »Slov. Gospodar«. Tembolj moramo to klicati mi našim ljudem. Kaj pa »Zveza narodnih društev«? Mi ponekod veliko premalo važnosti polagamo na društveno življenje. O stvari še svoječasno spregovorimo! Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala slavna »Južnoštajerska hranilnica v Celju« iz svojega čistega dobička 500 K. Blagodušni dobrotnici srčna hvala! Družbi sv. Cirila in Metoda Je poslal g. Jos. Hergouth v imenu slovenskih mariborskih učiteljskih abiturijentov 36 K 76 v s prijaznim poročilom. »Na sklepnem komersu smo se spomnili tudi na Te, mila nam družba. Sprejmi naše darilce v dokaz, da cenimo Tvoje delovanje in da čutimo s Teboj v Tvojih besedah in žalostnih trenotkih!« — Hvala Iskrena! List »Pester Medizinische Presse« piše: »Pri živčnih boleznih in težkomiselnosti, kt so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se z vpora-bo naravne Franc Jožef-ove grenčice dosežejo uprav presenetljivi, uspehi. — Splošno se predpisuje pri otrocih 1 do 2 žlici, pri odraslih pol do tri-četrt kozarca »Franc Jožef-ove« vode. 27 Glasom jednako se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v Wte-denskem okraju se ie naravna Franc Jožef-ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v malih količinah in brez vsakih drugih stranskih pojavov. ^ MJJV oHraj. Obsojen klerikalni obrekovalec. Pred okrajnim sodiščem v Celju se je vršila dne 25. t. m. razprava zoper Antona Reharja, posestnika v Petrovčah št. 4, ker Je na dan volitev razžalil g. Edvarda Kukeea s tem, da mu je vpričo kaplana Jeharta zaklical: »Vi ste se v cerkvi vsr..., postopač!« Obtoženec ni prišel k razpravi in se Je izgovarjal z boleznijo. Sodnik pa jc ugotovil, da je bil obtoženec že enkrat kaznovan zaradi prešestovanja z enim mescem zapora in ga je obsodil na 14 dni zapora in v povrnitev kazenskih stroškov. Tako se sedaj plačujejo laži, s katerimi je zmaga! dr. Korošec. Iz Celja. Razmere v laškem okrajnem zastopu. Cesar je Mravlagovo izvolitev potrdil! Uradni časopisi javljajo, da Je cesar potrdil izvolitev dr. Adolfa Mravlaga, c. kr. notarja v Laškem trgu, za načelnika, in upokojenega nad učitelja Karla Valentinitscha za podnačel-itika laškega okrajnega zastopa. Ta potrditev Je slo- venske narodne in pravne kroge zelo presenetila. Dobili smo tozadevno od odlične strani sledeče pojasnilo: Pri volitvah v laški okrajni zastop so Nemci t. j. nemškutarji v skupini veleposestva in najvišje obdačenih obrtnikov zmagali z »večinami« 1—2 glasov. Slovenci so videli, da je dobila s tem nemšku-tarska stranka v okrajnem zastopu zopet večino. Da bi preprečili nadaljevanje krivičnega in brezobzirnega nemškutarskega gospodarstva v čisto slovenskem laškem okraju, so sklenili v skupini kmečkih občin se volitev vzdržati. Vendar se je Nemcem posrečilo spraviti 2 volilna moža iz skupine kmečkih občin na volišče in ta dva sta volila najprej volilno komisijo 5 udov in pa 8 zastopnikov iz skupine kmečkih občin. Proti tej nezakoniti volitvi so vložili Slovenci takoj ugovor pri okrajnem glavarstvu v Celju in zahtevali, da naj okrajno glavarstvo tako dolgo ne skliče plenarne seje laškega okrajnega zastopa, v kateri bi se izvršila sestavitev te korpora-cije, dokler ne bode upravno sodišče izreklo svoje razsodbe. Celjsko okrajno glavarstvo pa ni upoštevalo želje, katero je izrekla 95% veČina prebivalstva v laškem okraju, temveč je sklicalo plenarno sejo laškega okrajnega zastopa. V tej seji je nem-škutarska večina seveda potrdila veljavnost izvršene volitve tudi iz skupine kmečkih občin iii izvolila načelnika, njegovega namestnika in ostale okrajne odbornike. Upravno sodišče je na pritožbo Slovencev odločilo, da volitev iz skupine kmečkih občin in torej izvolitev okrajnega odbornika iz te skupine ni bila veljavna. Ni pa upravno sodišče iz te odločitve izvajalo še nadaljnih posledic in ni razveljavilo volitve okrajnega odbora in načelstva, češ, da velja po zakonu za okrajne zastope v teh točkah načelo večine. Za najvišjo upravno instanco je bil odločilen mrtev paragraf, ne pa upoštevanje dejanskih razmer in čisto navadne logike. Pričakovalo se je, da cesar ne bode potrdil izvolitve Mrav-lag-Valentinitsch na podlagi preje opisanih dogodkov, o katerih se vladarja skoro gotovo ni točno podučilo. V laškem okrajnem zastopu ne bodo torej imele kmečke občine za prihodnja tri leta niti zastopnikov niti svojega odbornika. Suša v Savinski dolini. Iz Žalca nam pišejo: V naši dolini že nismo imeli tedne in tedne poštenega dežja. Ako ne bode v kratkem bolje, potem bo letošnja suša vredna one v letih 1908 in 1909. Žalostno je hoditi po naših travnikih in poljih! Travniki, osobito na osojnih krajih, so vsi suhi In ožgani; zemlja je razpokana. Na njivah vene koruza, hmelj je suh do polovice drogov. Po vaseh, ki leže malo višje, manjka vode. Vrti so suhi, ljudem primanjkuje najpotrebnejšega sočivja. Kakoi vse kaže, bo imela tudi letošnja suša hude gospodarske posledice. Šentjurska narodna slavnost, 25-letnica tamc-šnje moške Ciril-Metodove podružnice, se je sijajni, obnesla. Ljudstva se ie nabrala ogromna množic*. Malo takih slavnosti ^a videl ta kraj. Obljubljeno nam Je daljše poročilo« Na razne narodne veselice je začel zahajati neki klerikalni pisač Kristoflč iz Celja, da tam izziva, zabavlja — in potem v klerikalne časopise lažnjivo in hujskajoče poroča. Opozarjamo prireditelje in obiskovalce narodnih veselic, naj fantička, ki je brezpomembna prikazen, ignorirajo, k večemu — se ?,Stra-ža«, da bi dokazala nevernemu svetu ljubezen in zvestobo savinskih kmetov do dr. Korošca, sedaj dobiva oa take odgovore od kmetov samih. Treba bo začeti drugače, sicer ostaneta ljubezen in zvestoba samo na papirju. In glejte, dr. Korošec Je zadel na pravo struno. Od nedelje sem ne govor« ljudje druzega po Vrbiih, kakor: »dr. Korošec so »fajn« gospod, zato ker dajo za pijačo.« ca ucsci »faslnov« piva so dali, potem so se pa postavili s »fajio« v ustah med vrle Vrbenačne, jih držali okrog vrata in jim govorili: »Možje, ali ni prav, da ste me volili? Jaz sem ubog, Roblek je pa bogataš. Bom že delal za vas, in vsem nam bo šlo dobro, mera na tem, vam pa na onem svetu.« Amen! IzGriž. Globoko je padel naš župnik. Sedaj je začel od tercijalk razne čenče in marnje proti nam »liberalcem« pobirati in jih prodaja s prižnice kot »pristno blago«. Opominjamo gospoda župnika, da si zna enkrat v svojem slepem sovraštvu pošteno prste opeči. Vedeti bi moral, koliko laži in koliko gorja so že povzročile tercijalke. Pamet, pozor! Iz Celja. Frančiška Zimič, ki je, kakor znano, pustila avgusta 1909 svojega dvomesečnega ratroka na Frančiškovem altarju v celjski farni cerkvii in je letos prišla otroka iskat, je dobila za svoje dejanje teden dni ječe. Občni zbor zadruge trgovcev za okraj Celje se je vršil v nedeljo dne 23. julija. Udeležba je bila velika. Izvoljeni so: za načelnika g. Polanc iz Pe-trovč, za podračelnika g. Janko Artnian, Št. Jut, za odbornike gg.: Anton Cvenkl,, Adalb. Geiss, Omladič, Šailah, Karlovšek, Vinko Kukovec. Namestniki so gg.: Malgaj, Belak, Pfeifer. Znani Izzivači iz celjskih nemških trgovin so v nedeljo zvečer na celjskem kolodvoru hrulili Slovence, ki so se vračali s šentjurske slavnosti. Posebno so se odlikovali pomočniki od Zanggerja. Gajšeka, Putana. Stigerja itd. V priporočilo! Čebelarska podružnica v Št. Jurju ob j. ž. priredi v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. uri popoldan Grobelnem pri čebelnjaku g. Vuga poučni shod. Zredavata g. Kurbus Toma in Levstik Miloš. Iz Grajske vasi se nam glede deiomoriike Terezije Šrol piše: Dotična ni bila niti tu rojena, niti sem pristojna, in je sploh bila pri nas neznana. Pač pa je bila članica Marijine družbe v Št. Jurju ob Taboru. Iz Gomilske se nam piše: Lepo se je »'odlikovala« v nedeljo naša klerikalna požarna bramba. Pozabili so možakarji v shrambi cevi, droge, pi.javno vrečo itd. in s samo brizgalno leteli na lice požara, ko je gorelo gospodarsko poslopje Pavla Raneigaja. Nevarnost je bila velika, ker vsa okoli stoječa poslopja so s slamo krita. Zahvaliti se je grajski požarni brambi, da je preprečila veliko nesrečo. Ran-čigajevo gospodarsko poslopje je bilo novo in ima mož ogromno škodo. Kaplja pri Št. jurju ob Taboru. Ko je naša požarna bramba pripožarju Rančigajevega gospodarskega poslopja prišla na pomoč, sta gomilski Cukala in Virant branila, da bi naša požarna bramba pomagala. Zakaj, ne vemo. št. Juri ob Taboru. Čulk starejši, ki ga je sodišče na Brdu zaradi nepravilnega štetja hmelovK obdarilo s 3 dnevi zapora, je občinski blagajnik in član krainega šolskega sveta. Seveda bo imorai vsled kazni radi tatvine ti dve mesti odložiti in bo v to prisiljen. Da bi ga kmečka zveza prisilila, naj Izstopi iz njenega vodstva, ne verjamemo. Saj »Straža« še v zadnjih številkah piše o »spoštovani Čulkovi hiši«. Je čudna reč to: dr. Korošec ne zna hmelja od fižola razločevati, njegovi agitatorji pa hmeljevk šteti ne znajo. Smolo z živinorejo imajo v grajščini v Jurkloštru. Lansko leto je zgorelo osem parov volov. Letos pa sta spomladi poginila dva lepa mlada konjiča, ko so jih rezali, in te dni se je ponesrečil pri kopanju najlepši konj s tem, da je zadel ob železni droj, pod vodo ter se smrtno ranil. Treba je pač vec previdnosti in nadzorstva. VeL Pirešica. Opozarjamo g. Jeschounika, da mu Je prodajalka, ki jo ima v svoji trgovini pri Fei-vegu. samo v škodo. Mnogo ljudi si sploh ne upa več v trgovino, ker se boje, da se jih bo blatilo po klerikalnih časecunjah, kakor hitro spregovori presto besedo. Tako je najbrž tudi ta prodajalka v zvezi zZupancem skrbela za to. da se je blatilo v »Straži« žalske dame. Špicelnov ne trpimo v svoji sredini. Od g. Jeschounika pa pričakujemo, da pomete smeti enkrat za vselej iz svoje hiše. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Naprošeni smo, naso zadnjo notico glede pobratimstva pevskega društva v toliko spremeniti, da to društvo s Sokolom n. sklenilo zveze in da nima ž njim nikakšnega stika. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredila je v nedeljo 23. julija ob treh pop. pri šolskem čebelnjaku v Grižah svoje prvo predavanje, ki se ga je udeležilo lepo število čebelarjev. Pct«walni učitelj g. Černej je podavat, kako se čebelari na med s pOmočjo matične mreže, kar je sklepno tucdi dejansko pokazal na enem panju.. Čebelarski mojster g. Piki poročal je o občnem zboru osrednjega čeb. društva s posebnim ozirom na debato o brezdavč-nem sladkorju. Konečno se je vršil še prosti razgovor ter odgovarjanje na razna vprašanja. - - V nedeljo 30. jul. priredi naša podružnica svoje drug« zborovanje pri g. Joštu v Zgornji Ložnici in sicet zopst ob treh pop. Po zborovanju je izlet k čebelnjaku čebelarskega mojstra g. Piklna v Spod. Lož-nici. Čebelarji, pridite v prav obilnem številu! V P odlogu pri Šempetru ob Savinji je orožnl-štvo izsledilo cel »igralski brlog«, ki se je bavil s prepovedanimi igrami (mavšl, einc, itd.). Sodnija bo primerno posvetila v ta že več let obstoječi »tabor«, ki obstoji iz samih slovečih branilcev vere in morale ter Koroščevih čestilcev. Dober tek! Šempeter ob Savinji. Ker mi žal ne priipušča čas in tudi nisem vešč prerokovanja, prepustim ta posel dopisniku »Slov. Gosp.«, ki je v prerokovanju z nevednimi ženskami nad vse učen. Namesto ne- potrebnih hujskajočih dopisov pa naj moli k Sv. Duhu za razsvetljenje ter za toli potrebni dei. Z Bogom. — Podloški France. Iz Celja. Za začasnega namestnika umrlega dr. Ludv. Filipiča v Celju je postavil odbor Staj. odvetniške zbornice g. dr. A. Božiča, odvetnika v Celju. Možu ušla je 20. t. m. žena rudarja Čretnika v Hrastniku, Marija. Obenem mu je ukradla 300 kron. Sla je k očetu v Jurklošter. Pravijo, da jo je mož pretepal. Njenega brata Jerneja Vrečka, ki jo ]e spremljal in ki je baje tatvino nasvetoval, so zaprli. Salonski orkester v Žalcu priredi v soboto dne 29. julija t. 1. ob 8. zvečer v kavarni ali na vrtu hotela »Virant« v Žalcu svoj prvi javni koncert. Vstopnina 1 K za osebo. Dijaki plačajo polovico. Vzpored: 1. Skozi vas. (Koračnica). 2. Ljubici. (Pesen). 3. V tihem logu. (Mazurka). 4. V sladkem snu. (Pesen.) 5. Japonski valček. 6. Hvaležnost. (Pesen.) 7. Beriot-koncert za gosli in klavir. 8. Hajd za njo. (Koračnica.) Odmor. 1. O te ženske. (Koračnica.) 2. Pesen iz operete »Valčkov čar«. 3. Para-fraza iaške pesmi »Solnce nroje«. 4. Kadar strune milo done. (Pesen). 5. Vinska. (Valček.) 6. Mladi vojaki. (Koračnica.) Št. Juri ob Taboru. Podpisancu pripisujejo vše novice iz našega ljubega Šentjurja, osobito pa baje ono o stanovalki v kaplaniji. Ker pa ne maram na sebi niti enega pavovega peresa, blagovoli uredništvo uljudno potrditi, da je gorenje pripisovanje odveč. Fran Košir. (Radevolje potrjujemo. Ur.) Gomilsko. Pogorel je nov Rančigajev marof. Živino so lešili. Zavarovan še ni bil. Iz Gornjega grada. Planinski odbor, izvoljen od okrajnega zastopa za gornjegrajski okraj, se )e dne 5. t. m. sestavil. Načelnikom in zapisnikarjem }e bil izvoljen g. Fr. Lekše, župnik v Lučah, namestnikom pa g. Rok Klemenšek, posestnik v Solčavi. Obadva sta videla pred nekaj leti pašnike v Švici, torej lahko od njiju pričakujemo plodonosnu delovanje v prid domačega prebivalstva. — Prvi obhod planin po planinskem nadzorniku g. Poschu in agrarnem komisarju g. Sima Gallu se vrši v dnevih od 7. do 12. avgusta. Iz Luč. Naš ljubi občinski sluga, ki je pri zadnjih volitvah seveda vse polno glasovnic popisal z Verstovškom, ima čudne stvari glede nemškega planinskega društva, katerega vodnik je, in glede nekega vina na vesti. — Dne 24. t. m. je prišla k nam ljubenska požarna bramba na vajo. Ko s>u ljudje Culi trobiti »ogenj«, so trumoma letali skupaj, ko pa so videli, da je le vaja, so se porazgubili in niso hoteli pomagati gasilcem. Ljubenska požai-na bramba ima izvrstne gasilce. Pri nas se seveoa za kaj takega nihče ne briga. Koncert salonskega orkestra v Žalcu dne 29. tm. zvečer obeta biti, kakor se nam poroča, jako zanimiv. Posebno prijateljem moderne godbe bo nudil dovolj glasbenega užitka, ker so na vsporedu edino le privlačne in popularne točke najboljših na-Slh in tujih skladateljev. Vzdrževanje takega orkestra je vselej v zvezi z velikimi troški in žrtvami sodelujočih, ker ne stanujejo vsi v Žalcu. Zato vra. čajrao njiRov trud z obilnim posetom, da mu zasl-gnramo uspeh v moralnem pa tHdi v gmotnem oziru. Žalski orkester deluje še le mesec dnij. Vkljuo kratki dobi obstanka stopi pred si. občinstvo z bogatim vsporedom, ker sodelujejo skoraj le priznana glasbene moči. Žalski salonski orkester namerava prirediti svoj drugi koncert z žalskim sporedom meseca a\-gusta na Vranskem v katerikoli dobrodelen namen tega prijaznega trga. Pirc-šca. V nedeljo 30. t. m. se vrši v šoli n« PireSci šolarska veselica. Igrali in peli bodo šolski otroci. Vspored: deklamacije, petje in gledališke predstave: 1. Dva modrijana, 2. Sneguljčica in 3. Jagode. Začetek ob pol 4. Vstopnina: Prvi dv« vrsti sedežev 1 K, drugi sedeži po 60 v, stojišča 30 v. Ker je čisti dobiček namenjen za šolske potrebščine ubogih šolarjev, se za posebno obilno udeležbo priporoča udano učiteljstvo. Polzela. (Zahvala.) Podpisano šolsko vodstvo petrazredne slov. ljudske šole se v imenu vseh otrok velerodnemu gospodu Edmundu baronu pl. Cnoblochu, graščaku na Saneku, najpresrčneje zahvaljuje na njegovem velikodušnem pogoščenju vseh otrok ob priliki zgodovinsko - zemljepisnega zleta na razvaline Žovnek dne 19. t. m. šolsko vodstvo Polzela. Iz Trbovelj poročajo: Dne 18. julija zvečer je naprosil delavec Anton Hlebič, ko se je vrnil od dela, svojo ženo, naj mu prinese pol litra vina. Žen! se ie sicer zdel mož nekoliko čuden, vendar pa si ni mislila ničesar hudega in je ustregla moževi prošnji. Ko se je vrnila, je bilo stanovanje zaklenjeno. S pomočjo sosedov je potem odprla sobo, tam je pa zagledala nekaj strašnega. Mož je prerezal majhnemu sinčku Maksu žile na vratu in odsekal obe roki pri laktu. Fantek je bil že mrtev. Drugemu sinčku Franceku je tudi že oče prerezal vrat in bi fant najbrže umrl, ako bi ne došla pomoč. Ko so ga orožniki prijeli, je izjavil Hlebič, da je hotel dečka zato umoriti, ker je že star in ne bi mogel za nju skrbeti; tega pa bi ne hotel, da bi se fantoma slabo godilo. Ljudstvo je bilo tako razjarjeno na Hlebiča, da so ga morali orožniki pred njim čuvati. Odgnali so ga v zapor. Dramlje. S strahom in grozo nas je prešinila predzadnjo nedeljo novica, katero nam je pravil naš župnik Ogrizek s prižnice, da bode namreč zana-prej zakon na 3 leta. Posebno je strepetala žena »Roza« Blaža Jeseneka, katera že dve leti moli vsako noč, kadar se le prebudi, za spreobrnenje, posebno še zato, ker huddmušni jeziki pravijo, da se ji baje »moti«. — Ženske so se začele spogledovati in debelo gledati. Ka-a-aj?! Saj ste vendar rekli pred volitvijo, da moramo može spreobrniti, da bodo Korošca volili, in ako bode on izvoljen, m se nam nič bati za zakon?! Storile smo svojo dolžnost, Korošec je izvoljen za poslanca, a sedaj nas pa strašite, da se bodemo morale ločiti?! Kaj ne bo Korošec tega zabranil?! — Zdaj pa vendar vidimo, da nas le farbate, delate prepir in sovraštvo med nami, in da vam ne bodemo nič več Verovali. Iz Gornjegagrada. Dne 5. julija ti. je imel okr. zastop gornjegrajski glavno skupščino, v kateri sc je med drugim sklenilo, da prevzame okrajni zastop polovico garancije za avtomobilno vožnjo iz Re-čiške vasi do Solčave. Okraj bode tudi dotično cesto vzdrževal v takem stanju, da se lahko avtomobil vozi. Bočna pri Gornjemgradu. Na željo okoličanov iz Gornjegagrada, Šmartna itd. se bode šolska vt-selica, katera se je z lepim vspehom vršila že na belo nedeljo t. 1. — v nedeljo, dne 13. avgusta popoldne ponovila. Več prihodnjič. Brežifti oKraj. Globoko. Več kot mesec dni je že minulo, kar se je bil vroči volilni boj. Vročekrvne butice naših zvezarjev se bi že zdavno mogle ohladiti, a ne tako. Dasiravno njih zmaga ni vredna pipe tobaka, če se pomisli, kako so po drugih deželah pometli ž njihovimi bratci, vendar se širokoustijo ter ponašajo b svojo obžalovanja vredno zmago. Sklicujejo se na sv. vero, predstavljajo se kot pravoverni zmagovalci, a da bi se po naukih sv. vere in našega Izve-ličarja držali, tega njim kot »pravovernim« seve ni potreba. Sovraštvo, obrekovanje, laž itd. je njih zveličavno delo. V svoji umazani mariborski cunji so še sedaj našega g. rudovodja začeli sramotiti, dasiravno on drugega greha nima, kot to, da nc mara trobiti v njih rog, in pa, sam Bog nas varuj, agitiral je za naprednega kandidata. Storil je s tem le svojo dolžnost, kot zaveden narodno napreden mož, agitiral je po poštenem potu, v tem ko ste se vi poslužili nesramnih ter nasilnih sredstev v dosego večine. Ker se Vam pa vidi to premalo pomembno, začeli ste se vtikati v razmere našega rudnika. Predbacivate našemu g. vodji, da ga mi delavci Z »Gliick auf, Herr Direktor« pozdravljamo, kar je tako nesramna laž, kakor je nesramen lažnji-vec taisti dopisun. Ker ste že začeli vtikati nos v naš rudnik, porinite ga še v kateri drugi, in tudi tam doni vedno eden in isti »Gliick auf!« Ce pa mogoče imate pri vaši glinski jami drugi, slovenski izraz,, smo vam iz srca hvaležni^ če ga nam poveste, ker ta, ki je takorekoč mednatisden, je žal res nemški. Ako bi vi Globočani imeli 'vsaj nekoliko razuma za vpogled v bodočnost, ne bi preganjali tako zlobno našega g. vodjo, temveč bi mu bili hvaležni, da )e sprejel skrbi polno delo. V divjih kavkaških stepan bi vsako takšno podjetje Z Veseljem sprejeli, a vi, ki se Štejete za omikane, delate z vsemi silami z< propad rudnika. Ko bi g. Vodja ne postopal tako energično, bi se že zdavno vresničile vaše pobožne želje, da bi šel rudnik rakom žvižgat, ker pa to nt gre, izlivate svoj žolč nad g. vodjo. Predbacivate mu zastonjski trud, ker je letake lepil na občinske plote. Koliko občinskih plotov pa Imate? Poldrugega, če še ne veste! Sramota za celo občino, da se s tistim podrapanim plotom ponaša, a ne pomisli ter ne vidi tiste žalostne podrtije za cesto. Naš rudnik je dal predzadnjo soboto od samega veselja barako oklnčati, ko Je zvedel, da mislite to podrtijo popraviti. A taiste lepake sem Jaz prilepil iz strahu pred dnevom volitve. Vedel sem, da na dan volitve bodete vi vročekrvni zvezarji hudo sapo imeli, pa da se od vašega srditega pihanja črvivi plot ne podere, sem ga iz same ljubezni skupaj zlepil z letaki. Tukaj, tukaj, vi skrbi polni zvezarji, svoj nos porinite, tu skrbite, naše napredne može, rudnik itd. pustite pa v miru. — Dovolj za enkrat. Prihodnjič pa obrijemo tistega debelega malovrškega dekana, ki je posejal praprotno seme ter čaka, kedaj zraste na njih steblih denar, da kupi rudnik in nas črn*., napredne delavce. Potem tistega, ki je iz same ljubezni do zvezarskega kandidata na dan volitve nosil povezano roko. Kasneje pridejo na vrsto gospodje, ki imajo po uri ime, posebno Jeden, ki Je iz samega spoštovanja do svojega zvezanega kandidata prilepil njegov letak nad palačo krulečih pujskov. — Ves vaš trud je navzlic vaše zmage zastonj. Naš gosp. vodja in mi delavci, ki smo vsi do zadnjega volili naprednega kandidata, ostanemo narodno napredni, a ne sami. Vsak naš glas bode imel pri prihodnjih volitvah še deset naprednih za seboj in do takrat pa že smete plot popraviti, ker hude sape vam gotovo ne bo manjkalo. Boj hočete! Imejte ga! Dasiravno ubog, priprosti delavec, vas zagotovim, da sem že takšne užugal, ki so imeli možgane v glavi, a vi pa imate...! Pa »Gliick auf«, če ne zamerite. Ažo — Urk — Fertigje. Judovski knapi. Najden okostnjak. Iz Planine poročajo: Dne 19. marca 1909 se je napil v neki tukajšnji gostilni italijanski delavec Lulgi Craighero in potem na poti domu v graščinskem gozdu zmrznil. Sedaj, po 2 letih, so našli tam njegov okostnjak. Učiteljsko društvo za brežiški in sevnlškl okraj ma dne 6. avgusta t. 1. v Dobovi svoje zadnje zborovanje v tekočem šolskem letu. PričeteK po prihodu drugega vlaka. Zaradi kosila se je zanesljivo prijaviti trv. Gajšku vsaj Štiri dni prej. Popoldne izlet na Čatež ali na Grič, s ponočnim vlakom pa domov. Kdor ne more ostati, se lahko odpelje že popoldne iz Dobove. Pričakuje se prav obilne udeležbe. SloVettjegrafti oKraj. Clrii-Mctodova podružnica ▼ Velenju priredi dne 13. avgusta v gostilni Ježovnik veliko ljudsko veselico, združeno z gledališko predstavo. Nastopi tudi mešan pevski zbor. Na sporedu je še mnogo drugih zabavnih točk; sploh se bo poskrbelo, da se ljodo gostje debro in neprisiljeno zabavali. Pri veselici sodeluje si. šoštanjska narodna godba. Ker v Velenju že nekaj let ni bilo nobene podobne prireditve, je nameravano veselico gotovo iskreno pozdravljati! Vabimo tem potom vse napredne Slovence, da se je udeleže v čim največjem številu I Natančnejši spored se bo objavil še v časopisih! — Dne 13 avgusta vsi v Velenje! Iz Zavodnje pri Šoštanju. (Župnik Rozman zopet pred kazenskim sodiščem.) Da pri vsakih volitvah pride ta politikujoči duhovnik iz ravnotežja, to je bralcem »Narodnega lista« že znano. Lani ob nadomestnih volitvah ga je moral tukajšnji gostilničar Horvat tožiti, ker ga je na cesti javno ozmerjal. Horvat mu je v nadi, da se bo poboljšal, pri sodniji odpustil. In tako je župniK ušel zasluženi kazni. A poboljšal se ni. V nedeljo pred letošnjimi volitvami je priredil shod za svojega kandidata Verstovška. Ker pa so volilci njegovi kandidaturi rgovarjali, češ saj nam lani ni noben* podpore dosegel, ko nam je toča polja uničila, in ker župnik ni vedel, kako bi se iz tega očitanja Iz-vil, je začel dolžiti tukajšnjega župana Števlna, čes to je pa števl kriv, ker ni pravočasno škode cenil in naznanil. A zapiski so drugače kazali, kakor RoŽ-manova modra glavca, zato ,ga je župan za ta težka očitanja moral tožiti. Dne 12. tm. se je vršila pri okr. sodniji v Šoštanju razprava, kjer je župniK Rožinan seveda vse tajil. Zanimivo je, da. kadar se tega človeka za njegov obrekljivi jeziček mora pred sodnijo tirati, pozabi na vse in se več ne spominja, kaj govori. Ker so pa priče, katere so bile tudi na shodu navzoče, potrdile župnikove besede, je bil župnik Rožman obsojen na 50 K globe in v poravnavo vseh stroškov, ki ne bodo mali. Iz Ribnice na Poh. poročajo: Vlada je potrdila izid zadnjih občinskih volitev v naši občini. »Sta-ierc« se veseli zmage »Nemcev«, »Straža« pa je pisala, da so, »zmagali naši«. Klerikalno-nemškutai-ska klika ostane torej v našem občinskem odboru na krmilu. Šmartno ob Paki. Krajni šolski svet se tem potom iskreno zahvaljuje vsem p. n. darovalcem, kateri so s prispevki v blagu, ali pa denarnimi sredstvi pripomogli, da se je msgla šolska mladina ob nje izletu dne 19. tm. na Goro Oljko primerno pogostiti. Obenem se čuti kraj. šol. svet dolžnega, lz-reči toplo zahvalo gg. učiteljem Krajncu in Pilihu, ter gdč. učiteljicam Puc in Fister za požrtvovalen trud, katerega so tvegali, da Smo imeli prijeten vži-tek ob dovršenih deklamacijah in otroških igran šolske mladine. Franc Steblovnik, tč. predsednik. Mariborski okraj. Od Sv. Antona v Slov. gor. Desetletni požiga-lec Brumen, o katerem smo že poročali, je bil obsojen pri lenarčki okrajni sodniji na 4 mesce ostrega zapora s postom vsakih 14 dni in temno celico vsak mesec. Ker je še premlad, se ga ni postavilo pred okrožno sodnijo v Mariboru. V Slivnici pri Mariboru je 16. t. m. udarilo v hišo kolarja Štefana Viharja. Požarna bramba Je ogenj omejila. Viharjeva žena je vsled strahu hudo zbolela na živcih. V Pekla pri Poljčaaah Je občinski odbor imenoval za častnega občana dr. Bauma, podpredsednika nemškega šulferajna, za zasluge, ki Jih ima pri stavbi tamošnje ponemčevalne šole Za častnega občana Je imenovala podpredsed-sednika nemškega šulferajna dr. Bauma tudi občina Studenci pri Mariboru. Stoletna starka. Dne 26. t. m. Je slavila svoj 101. rojstni dan kočarka Ana Ferš na takozvanem Domkoglu v občini Karčovini pri Mariboru. Zanimivo je, da Je prebivala ženska celo življenje v tej svoji keči in da je bila ves čas neomožena. še danes je ženska telesno in duševno čila In pravi, da bi v taki tihi zadovoljnosti kot doslej še živela ma-gari 100 let Redka prikazen! ?taj$l(i okraj. Sv. Tomaž pri Ormožu. Naš dekan Caf, ki je prvi za Bogom v Tomaževski župniji, je vznemiril radi državnozborske volitve z agitacijo farane tako, da ga na vse pretege preklinjajo. Govori se, da bode znorel. Ob volitvah, pred in še sedaj mu je politika uvod njegove pridige. Caf! Kaj pa misliš, kdo si? Obogatel si pri nas. S praznimi hlačami si prišel. Zakaj pa si bil v začetku krotek ko jagnje? Ne res, zato. da si ložje vodo nabirat in sedaj bi su ti.morali vsi farani klanjati?! Ne in ne in ako se na butico postaviš, ne. Ako ti ne ugajamo, pojdi v pokoj (bogat si dovolj) tje v Keglnovo nadstropje nove klerikalne posojilnice. Kegl je pripravljen jermene tvojih šolnov odvezati. akoravno kima, da nt. To ti darujemo za letošnjo zbirco belega zrnja. Za zbirco ajde, repe, otave, krompirja, mošta, jajc in-karuzinja seveda moraš več dobiti, kar gotovo kot Kristusov učenec drage volje sprejmeš. Ali ti taka politika tudi ugaja??? Iz Rogatca nam pišejo: za našo okrajno hranilnico išče odbor novega knjigovodja. V nemških listih čitamo pravkar, da se zahteva pri prosilcih nemško narodnost. Prosimo slovenske okrajne zastopnike, da to Schu^er-Ferschnigovo nesramnost na pristojnem mestu primerno ožigosajo in povedo gospodi, da slovenska večina v okraju takega izzivanja ne trpi — ali pa bode izvajala primerne posledice. Iz Rogatca. Neverjetno je, koliko požarov Je zadnji čas v naši okolici. Dne 20. t. m. je zopet.gorelo in sicer pri posestniku Jožefu Lipniku v Zgoi*. Sečevcm. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Škode je krog 3000 kron, ki je le deloma z zavarovalnino pokrita. Iz ormoškega okraja. Pišejo nam: Iz vseh strani našega okraja, od Sv. Miklavža, Bolfenka, Središča in drugod čujem najodločnejše glasov«, da letos kmetje ne dajo duhovnikom iiikake zbirc«.. Ob volitvah smo bili brezverci, liberalni lunipi, liberalni razgrajači — sedaj bodo pa gospodje zopet ponižno prišli prosit miloščine. Upamo, da bodo vrli narodni kmetje v svojem sklepu vstrajali in se ne v zadnjem trenutku zopet gospodovega pogleda ustrašili. Cim delj jim bote kazali pasjo ponižnost, tem delj bodo delali ob času volitev z vami ko svinja z mehom. Pri Sv. Barbari v Halozah je 23. t. m. umrla gospa Marija Ogorelec, soproga tainošnjega g. nadučitelja, stara šele 37 let. Umrla je štiri ure po porodu. Pokojnica je mati osmero otrok v starosti od l do 16 let. Bila je splošno spoštovana in priljubljena. Naše iskreno sožalje vrlemu možu, pokojnici pa večni mir! Požar. 20. t. m. je posestniku Antonu Smidu v TeriiČnem pri Rogatcu zgorela klet. Zavarovan ni bil. Iz Središča. Sokolska slavnost je pokazala, kako izboren prostor za veselice imamo v gornjem gaju. Splošna želja je, naj se v kratkem prireoi nova velika veselica, za katero priprave ne bi dosti stale, kar šotori še stojijo. Najprimerneje bi bilo, če se te misli dobro poprime Ciril-Metodova podružnica in priredi v zvezi z drugimi središkimi narodnimi društvi v nedeljo, 30. julija, veliko narodno slavnost. Narodna godba sodelovanja gotovo ne odreče, kakor tudi ne naš velik pevski zbor, ki je pod vodstvom gospoda nadučitelja iKosija že zadnjič žel splošno priznanje. Na delo torej! Iz Središča. Treščilo je v zložene kopica posestnika Pintariča v Središču. Zgorelo bi vse žito, ko ne bi ljudje pretrgali kopic in ugasili ognja. — Zgubila se je slaboumna Ana Govedič, stara 70 let. Pravijo, da je odšla v bližnjo Medmurje. Vse poizvedbe so brezvspešne. — Ponarejen«; krone. Orožništvo v Središču je prijelo brata Murata iz Vitana; našli so pri njih ponarejen denai 5 kron, na njunem domu pa tVariiio m Orodje za zlivanje denarja. Središče. Kakor strela iz jasnega neba je za-= dela novica našega kaplana Kuharja, da je prestavljen na Solčavo. To je plačilo za neumorno agitacijo ob zadnjih državnozborskih volitvah. Bil je pokoren podrepnik dr. Korošca; še pozno v noč je nadlegoval farane z agitacijo, zato mu je ogorčeno ljudstvo zažugalo, da mu ne da v jeseni bere. Mi odhajajočemu želimo srečen pot, naj se k nam več ne vrr,e. Kakor slišimo, pripravljajo mu naši Brenčičevci za odhod častno spremstvo. Spremljali ga bodo, z venci, naprej: Lenča, Lojza, Pepa, Lizika, ob desni strani točar, ključarji in še r>lava dva, ob levi strani medenec in sosedi Vinkota, v mednarodni pa zadnji straži korakal bo Turk in Lahi naši. Videli bodemo še krasnejši. nastop nego ob izletu Sokola. Žetale. Kmetijsko in bralno društvo priredi v nedeljo, 30. julija na vrtu g. Berlisg-a velijo narodno veselico. Na sporedu je: »V Ljubljano jo dajmo! — veseloigra v treh dejanjih, petie in godba. — Po predstavi prosta zabava, šaljiva pošta .itd, Začetek točno ob 3, uri popoldne. Vstopnina 30 v., preplaČila se hvaležno spreiemajo. Kdor se hoče enkrat pošteno Veseliti, mora v nedeljo v letale priti! Velika Nedelja. V več občinah velikonedeljske Župnije se govori, kar še do sedaj nikoli, da ne dobi organist, ki nosi sedem brk na bradi, klobas — z« zbirco, ker je preveč za Mihala Brenčiča ob državnozborskih volitvah agitiral. Mogoče mu priskrol Brenčič kaj za pod nos nesti, da se mu brke na bradi zgostijo. Kaplan bode pa tudi lahko svojo zbirco, ktero bode po fari nafehtal, za oltarom po-šnofal, saj je vagabundna postava iz leta 1848. sklenjena. Zakaj bi pa taki ujeci fehtali?! Od Velike Nedelje. Ako bi bil naš župnik Jakop dober pridigar v cerkvi, bi mu agitacije in feflanja za Brenčiča ne zamerili. Ker pa pregada na prižniči kakor abecedni otrok, se je faranom zelo zameril Vsled te politične agitacije. Župnik! Sv. rožni venec v cerkvi in razširjanje Kristusovega nairka na priZ-nici je najboljša politika za tebe in tvojo dušo. To si hrani v spomin za prihodnost, ker šetinje za krtačo, s katero te bomo krtačili, si si zdaj sam priskrbel. V kratkem prideš na vrsto. Iz St. Janža na Dravskem polju nam poročajo: Dne 19. julija je vrgla pri nas Drava na prod mladega utopljenca. Kakor smo izvedeli, je to Karel Škrlec, ključavničarjev sin iz Studenc pri Mariboru. Čeden »slovenski« krajni šolski svet imajo v Leskovcu pod Ptujem. Stavbo novega Šolskega poslopja za šestrazredno ljudsko šo'o razpisuje v — »Grazer Tagblattu«. Ali ni tam nikogar, ki bi tem gospodom malo opral glavo? V Kostrlvnlcl pri Rogatcu je 15. tm. požar uptr pelil hišo in gopodarsko poslopje Florijana Gajšeka. Škode je 3000 K, zavarovalnine pa komaj 1000 kroti. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo 9. tm. smo imeli »velikansko slavnost«. Vršila se je veselica v proslavo Brenčičeve zmage. Sam gospod Brenčič so naznanili svoj prihod. Cela lai a ozir. vse, kar je klerikalno, se je veselilo in z napetostjo pričakovalo dne, ko bodo imeli v svoji sredini Brenčiča. Vršile so se velike predpriprave za ta dan. Prireditelji, s »teaterdirektorjem« na čelu, so vadili gledališke igre, vadili razne pesmi, povabili so godce in to vse, da se dostojno sprejme in počasti Brenčiča. Sicer jim ni bilo toliko za Brenčiča kot za pijačo, katero jim je baje obljubil. Govorilo se je o sedmih sodčkih piva in tudi dosti vina, katero bodo pili na Brenčičev račun. Odtod toliko navdušenja! — Zaželjeni dan je nastopil. Vsa klerikalna armada z godbo na čelu je pričakovala Brei.-čiča. A zaman! Čakajo in čakajo — al' njega ni! Vsujejo se torej v gostilno, z upanjem v srcu, a»i še Brenčič gotovo pride in izpolni svojo obljubo. Udali so se veselju, pili, pili, pili, nastala je polnoč — Brenčiča ni! To je bilo jeze v vinjenih klerikalnih glavcah! Srdito so začeli obračati žepe in šteti groše za obilo zavžito pijačo. Obenem so se za-rotili, nikdar več voliti takega poslanca, ki jih Je pri prvi priliki pustil na cedilu in jim prve danštedora <. V »Gospodarju« in »Straži« še kaj vČasi pomrmra, p» ni vredno odmeva. — Pičispak. Držite jezike za zobmi! Kmečka liči Barbara Pirš v Kostrivnici pri Rogatcu je Pripovedovala ljudem, da jc Marija Satlokal v Zavodni pri Storah posestniku Vodeniku ukradla koruzo in }o dala v predpasnik. Zato je tožila Marija Satlokal Barbaro Pirš radi žaljenja časti. Pri obravnavi pred sodiščem v Rogatcu dne 11. tm. je Barbara Pirš obdol-žitev preklicala in plača vse stroške. Napadi na ,Lastni dam1« . i ■ - ,.i.. rr Najrazličnejši nemškonaciinnalni listi kpkor »D itsche \\acht«, »Grazer Tagblatt* ir. »Sta- jerc«, v prvi vrsti pa mariborska »Stražam, >Slo-venski Gospodar« in ljubljanski »Slovenec« v gln-ljivi slogi hujskajo zoper kreditno in stavbeno zadrugo »lastni dom«, ker se nahajajo v zmoti, ako smatrajo, da so sposobni to v narodnem in naprednem oziru velevažno zadrugo oškodovati ali celo uničiti. Ta zadruga si je za narodni značaj celjske okolice pridobila neizbrisne zasluge s stavbami ce-nih in zdravih stanovanj in s kreditom, ki gk Je dajala obrtnikom. Razni slovenski denarni zavodi so radi nalagali v »Lastnem domu« znatne glav niče, ker so se po pravici zanesli, da so .svoj denar dobro naložili. Ker so meni kot predsedniku zadruge tudi dobro znani krediti, ktere je zadruga dala pro-šnjikom, lahko mirno izjavljam, da načelstvo zadruge "Lasmi dom« tudi s celim svojim osebnim premoženjem rado jamči za obveznosti zadruge. Če je >Lastni dom« v zadnjih mesecih skrčil daiie kredite, kar so storili celo najmočnejši zavodi v še večji meri, krivo je temu dejstvo, da so posamezni denarni zavodi, ki so imeli tu naložbe, svoja sredstva letos sami v večji meri rabili nego prejšnja leta. Tako si je tudi tolmačiti, ako je naeolstVb »Lastnega doma« marsikomu kredit ustavno. Htij-skarije nam niso škodovale in nam tudi ne morejo. ter prosimo, naj se le nadaljujejo, ker imajo tudi — dobre posledice za nas. Prijatelji te velekoristne zadruge so se v zadnjem času še tesneje združili in je že dane:; gotovo, da bode »Lastni dom« sicer n* drugi podlagi s še večjim vspehom svoj delokrog v prid ljudstvu poglobil in razširil. Kako se »Lastnemu domu« zaupa, pokazalo se je baš ob času kle-rikalnonemških hujskarij, ko se je deležna glavnica Lastnega doma s prostovoljnimi vplačili za celo desetinko zvišala. Narodnjaki naj na napade odgovarjajo še nadalje z jednakimi izrazi zaupanja do »Lastnega doma«, kar bode koristno našemu narodnem napredku. Toliko v odgovor na sistematično hujskanje gori naštetih časnikov, vsem prijjate-ljem in somišljenikom pa v pojasnilo, za kteregs zanesljivost jamčim. Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, deželni poslanec. Naročajte, ponudite, zahtevajte In pijte samo TolstovršHo slatino ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov; Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. 176 Svoji k svojim! Svoji k svojim! GospodarsHi paberHi. Pokončujte jabolčnega zavijača! Ta veliki škodljivec sadjarstva je ravno zdaj začel svoje rokodelstvo. Vsak kmetovalec ga zlahka spozna, ako le pogleda na svoja — drevesa. Pri natančnejšem opazovanju se vidi, da je veliko jabolk in hrušek pokritih z listi, ali pa da se stikata po dva in dva sada; če se vzame sad z drevesa in pogleda, se najde na istem mestu majhna luknjica, iz katere se vsipa fin prah; iz tega se lahko sklepa, da je v sadu ličinka jabolčnega zavijača, ki žre zrna in spravlja nesnago po luknjici na prosto. — Jabolčni zavijač je metulj pisane barve, precej majhen, leta v majniku, juniju in juliju m leže veliko jajc na hruške in jabolka; iz jajec se v kratkem času izvale ličinke, ki rijejo v sad, izžro seme in tako pripomorejo, da odpade sad pred zrelostjo £ drevesa. Ličinka pade navadno s sadom vred na zemlja, kjer se potem zarije plitvo v zemljo ali drevesno skorjo, dostikrat pa se spusti po tanki niti na zemljo, ko napadeni sad še visi. Do aprila prihodnjega leta se zabubi v zemlji, raji leze pa po deblu navzgor in si poišče varen kotiček v stan skorji. Veliko škode povzroči ta metulj sadjerejcu, posebno ker napada najraji plemenito sadje. Velike važnosti je, da se odpadlo sadje takoj zbira, po-krmi svinjam ali porabi; če se pusti zunaj več dni ležati, da se ličinkam priložnost, da izlezejo ter se lepo poskrijejo v travi. Ako se pusti črvivo sadje ležati v kamrah ali kleteh, s tem tudi nismo um-; čili tega škodljivca, kajti on hitro najde skrivališče za deskami, v špranjah itd. in prihodnje leto ponavlja isto. — Dobro protisredstvo je snaga n han veseleišega lica. »Mar stari Rabski ne ve, da je velik greh voditi človeka za nos?« »Nisem vam verjel, ker nam je gospod Simon dejal, da pusti nov gospodar Keruhima mirovati do pomladi.. .« »Pred dvema tednoma je prišlo pismo — tukaj-le je.« In stari Rabski seže za sliko, izvleče preganen papir ter ga poda Karhanu. Bila je resnica. VNa novo leto! — Iti tukaj spodaj je gospodarjev podpis —- kako se neki piše?« »Sam Bog ve to. Velika gospoda se slabo podpisuje.« »Ali še nikomur niste pravili o tem?« »Samo Klima že ve to. Dospel je semkaj predvčerajšnjim po nekoliko premoga.« -Ali smem povedati rudarjem, da Kerubim —» »To se razume, imaš še časa dovolj.« Karhan si dene kučmo na glavo, vzame palico, poda staremu roko in steče ven. :!l' s-Karhan!« kliče za njim Rabski, »vzemi si z veže nekoliko premoga, toda zagrni to mesto 5 sriegottt.« »Hvala, stric, drugokrat — danes moram oditi s to novico!« (Dalje sledi.) Zadnji dopisi. Poslanca dr. Gregorin in dr. Ribarž sta vsled razpoloženja med svojimi volilci in v napredni slovenski javnosti izstopila iz Šušteršičevega kluba. Priklopila še bota menda mladočeškemu klubu, ki je že sklenil, da ju sprejme. Mladočeški klub je včeraj sklenil, da sprejme v svojo sredino ljubljanskega poslanca dr. Ravni-harja kot rednega člana. Podržavljtnje slovenskih ljudskih šol v Trstu počasi napreduje. Včeraj je javil naučni ministei dr. Ribaržu, da je vlada prevzela zopet pet učiteljev Ciril-Metodove šole v državno službo. V državnem zboru se je včeraj nadaljevala razprava o uvozu argentinskega mesa. Zaradi predpisovanja osebno - dohodninskega davka na Spod. Štajerskem je včeraj vložil v drž. zboru interpelacijo posl. dr. Verstovšek. Uaztic norost!. Velikanski požar v Carigradu. Na dan turške narodne slavnosti dne 23. tm. je izbruhnil v Carigradu na več krajih nenadoma požar, ;ri se je z bli-skovo naglico širil in objel v kratkem času več delov mesta. Je to eden največjih požarov v svetovni zgodovini. Največji požar v Carigradu je bil 1. 1870. in 1. 1908., ko je zgorela polovica mesta. Tokrat je zgorelo po dozdajni cenitvi nad 9000 hiš. Nad 100.000 ljudi je brez strehe. Ljudje so kakor blazni letali po ulicah. Splošno je mnenje, da so zažgali puntarji proti sedajni vladi, ker so hoteli uničiti vojno ministerstvo. V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem je umrl vri slovenski narodnjak Širnen Lepušič, star 43 let. V Istri je v občini Gunja izvoljen za županu župnik Gjuro Krbavac. To je menda prvi slučaj pn nas na jugu, da je župnik župan. Ženiiovanjsko darilo 6 miljonov kron. Češki listi poročajo, da je sklenil cesar podariti nevesti nadvojvode Karla Franc Josipa, princezi Žiti, grad Brandys na Labi, ki je sedaj last nadvojvode Ludvika Salvatorja. Grad bo kupil cesar od nadvojvode za šest miljonov kron. Izza časa bosanske okupacije. Minoli pondeljeK je bi! pred sodnijo v Zagrebu obsojen na 15 let težke ječe Sava Dragovič zaradi roparskega umora, ki ga je izvršil pred 33 leti v Bosni za časa okupacije. Dragovič je bil takrat četovodja in je vdrl v Maglaju v hišo mohamedanca Mulašiča, umoril gospodinjo in si prisvojil par sto cekinov. Na tu je Dragovič izginil in vojaške oblasti so ga imele zapisanega kot dezerterja fn roparskega morilca. Sedaj je mislil, da je že dogodek pozabljen, in obi-nil se je pred kratkim na oblast za spričevalo u lepem vedenju, da bi dobil civilno službo. To pa 3e spravilo sivolasega, sedaj že 601etnega zločine* pred sodnijo in v ječo. Doma 92 40-22 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoCe odstraniti solnCne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo z Steckenpferd - lilljnomlečnlm milom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna &Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Pavel pri Preboldu: Grajamo surovost pri nasprotnikih — in sami nai postanemo surovi ? Ne! Zdravo! — Malanedelja: To-le se mi pa vendar zdi kočljivo, nevarno! Zaradi politično tako malo pomembne osebe kakor je P. ne bom nosil svoje kože na trg. Kaj drugega! Delajte v ona zadevi na tihem — uspeh bo sigurnejši! Zdravo! — lurklošter: Ono drugo pride. Dane« nam primanjkuje prostora. Pozdrav! — Verače: Vam velja isto! Pri ranah rabite najbolje praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, Mala strana 203. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Hude bolezni kot posledice z začetka neznatnih želodčnih težav se s pravočasno uporabo balzama za želodec od dr.ja Rosa popolnoma odpravijo. Dobi se v lekarni B. Fragnerja v Pragi in v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! Kdor hoče dobpo poučno otivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud.kajižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Spindler, urednik, Celje. Eden dobro ohranjen dvokriti VOZ (Landauer) in eden eil prežlll polkriti VOZ se po etni prodata. Vpraša se pri J. Strelec, sedlar Nova ulica 11, Celje. osfiina .SoHolshi dom' | Cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice <§> vljudno naznanjam, da sem prevzela v lastno « | oskrbo gostilno v „Sok. domu'1. <#> f Točila bodem pristna vina in vedno sveže % | delniško pivo. Na razpolago mrzla in topla $ | jedila. Potrudila se bodem cenj. gostom t | kar najboljše postreči. Za obilen obisk se ^ | priporočam _ £ <*> Lojzka Leon. f i v GaSierjih pri Celju. (3 sobe, kuhinja, balkon in druge pritikline), se odda s I. novembrom, oziroma tudi že s 1. septembrom ali 1. okt. — Vpraša se: Dolgopolje i, pritličje na desno. Proda se posestvo z dobro idočo gostilno, pol ure od kolodvora v Sevnici, tik prometne ceste, zraven kamnoloma, v lepi legi in vse v dobrem stanu. Proda se zaradi preselitve po nizki ceni. — Vec se izve pri lastniku 420 3-1 Mihael Klenovšek, posestnik na Orehovem, p. Sevnica ob Savi (Štajersko). 50.000 parov čevljev! Zaradi ustavitve plačil večih velikih tovarn sera dobil nalog razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato predam vsakomur 2 para molkih in 2 para ženskih šolnjev (usnje rjavo, ali črno), galošitahe, 7, požrebljenhril podplati, jako elegantne, najnovejša fagona, vott-kost po številki. Vsi A pari ■stanejo samo K 7'50. Pošilja po povzetju 421 1 F.Vfindisch, ra^ošiljalnicačevljev, Krakov I/III. Zauneua dovoljena. Tudi denar nazaj. Sprejmeta se 2 krepka mizarska učenca in Franc Sem, mizarski mojster v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Višjega žtab. zdravnika in £izika dr. Schmida znamenito 2-18 12-6 OLJE ZA SLUH ndstrani hitro in temeljito nastalo g uhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih ln nagluhost, tudi ako je že zastaranp. steklen ca stane 4 K z navodilom o u orabi. Dobiva se samo Apotheke „ZUR SO N N E", Gradec, Jakominiplatz 24. 191 13-3 Katera želi pripr&Vifi dobro daVo, uporablja najraje „praVega :|ra«cl(a:" s KaVtiitn mlincHom, Hi se igluje toljctti ttajVečj« suhosti že dclfo let V zspet^i tov'arni. Ta izborili domači izdelek najtopleje priporočam I z i a va. I Travniško seme W deteljno seno, lncerna, v vsaki množini na vagone Jaz podpisana obžalujem in prosim Marijo Satlokal odpuščanja da sem jo z grdimi in lažnjivimi besedami razžalila. — Obenem jo zahvalim, da mi je kazen prizanesla. Barbara Pirš po do r ače Poharčeva Barča v Kostrivnici. 416 1 Razglas. V Bevčem pri Velenju je veliko posestvo, ki meri 22 ha, 79 ar, 27 m ali blizo 40 oralov, na prostovoljni prodaji. Cenjeno je posestvo z vso pritiklino vred na 42.000 K. Kdor želi kupiti to posestvo, naj se zglasi v c. kr. notarski pisarni v Šoštanju, da si lahko potem posestvo ogleda. Vinko Kolšek, 406 3"1 c. kr. notar. Prva najmodernejše urejena kemična pralnica :: Martina Medveda nasl. :: Leopold lsankmayer Šoštanj — kopališče Topolščica prevzame vsa v ti stroki spadajoča dela in jih :: najsolidnejše izvrši. :: Naročila od zunaj se točno izvr&ujojo. V nujnih slučajih (kakor smrt itd.) izvršba po dogovoru. Poštni zavoji 6 kil se franke vrnejo. Najboljše delo! Cene brez konkurence! Nabiralnica ca Celje in okolico: Modni salon A. Staudinger, Celje, Kolodvorska ulica št. 5. — Za Žalec in okolico: g. Ant. Hrlberskl, klobučar, 417 Žalec. 6-1 411 3-1 Močen, zdrav deteljno seno, lncerna, v vsaki množini na vagone s katerekoli postaje Kupuje Friderik H0St0VSky, Pardubice (Češko). Proda se gostilna z 18 oralov obsegajočim posestvoma Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, host in iz nanovo z amerikanskim trsjem nasajenega vinograda. Cena 16.000 kron. Posestvo je tik okrajne ceste. — Več pove Rajmund Lipavc, gostilničar v trgu Lemberg. 413 8-1 Pozor! Kdor da dobro vpeljano trgovino, mogoče tudi z gOStllnO« ali prostor za to v najem « za več let, naj pošlje ponudbo pod „RESNOST" poste restante Ljubno, Gor. Savinjska dolina. ovzoitoOfsovsovsGtoooaaEiaifiiC^ ,Za 10 vinarjev liter" 11 (i <» i > i > 11 11 (i •) 11 < t < > i > 1» i > i > i > < i (» <> 0 <> 1 > < » I > (t I > Veletrgovina • Špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki Ant. Koleno, Celje Graftka cesta 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, Z&TrtgK, ker Vam nudi domaČa, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duliovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28 28 V zalogi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. la ZalmkovSki premog ponudim po K 210 za 100 kg p*' odjemu celega voza. prosto v hišo postavljen v Celju, dninam po dogovoru. Kopim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita. fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto ucenec iz boljše hiše, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj pri tvrdki * Rudolf Pevec, Mozirje. oooooooooooooooooooooooooooooooooog najboljšega jabolčnima skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše^ iznajdbe „JABLTJS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt jter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetji. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 403 -2 Glavno zastopstvu: »Jablus", Podplat, Štaj. 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300. kosov za samo S k 90 vin. ni priložnostni kup in sioer: 1 prava švicarska SlSt: Koskopf-pat. že I) na na, dobro idoča in točno regul. s pismeno 8 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amer. žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s Bimili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost). 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem. 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album * 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravili orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane V &'90. — Dobi se po povzetju pri S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 61. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva aH 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za ntugajajoče denar brez vsega takoj nazaj. 401 -1 Posestvo naprodaj! Hiša, gospodarska poslopja, travnik, njive, hosta, vinograd. Cena 2000 K. Kupci se naj oglasijo pri: Avgustu Movak, posestniku pri Sv. Urbanu, p. Slivnica pri Celju 386 2 2 Teliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3*80. 404 -i Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žiahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijeutalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno,, toaletno ogJedalce. 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3-80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungvirth, Krakov štev. B/103. NB. Če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je H8 25-14 „Ilustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustrovani tednik", Ljubljana. 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5deliu), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravib orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6'—. 409 1 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: A. Gelb, razpožlljalntca Krakov 423. Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce» zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. ais ||fl -.jhfTilir-ri mlatilnice slamoreznice, vitle, llaJDOlJSC sadne m|ine> kotle za pičo, 361 -1 navadne in na par, kakor tudi f žganjarske kotle prodaja po nizkih cenah veletrgovina z železnino .MERKUR', Peter Majdi«, Celje. ills 351: nis Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mort« Izdeluje 'vse različne »rsteobutal » modernih fazonah in po solidnih oenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev. Trgovina z mešanim blagom, katera že nad 30 let obstoja, zelo dobro idoča, z velikim prometom, se proda, ozir. na več let v najem da> Natančneje pri: Anton Vodeniku ¥ Kostrivnici pri Rogaški Slatini. 385 9-2 Najizvrstnejše in najboljše 1 tamburice izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tamburic J. Stjepušin, Sisak Hrvaško. Učenec star 14 let, od poštenih starišev, ki ima veselje do krojaštva, se takcj sprejme. Alojz Šlander, krojaški mojster v Št. Pavlu pri Preboldu. 367 3-3 Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tam-burice ima razna godala, kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka-rlne itd., s* katera pošlje poseben oenik s slikami. Velik in ilustrovan oenik se pošlje vsakemu tranko in zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom „Tambnrioa", ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in stane na leto samo 8 kron. 55 12-11 296 12 9 Vse vrste (mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke K. & R. Ježek, Moravsko. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: Sarlah Jernej, Gaber je 124. Plačilo tudi na obroke. fTlalo posestuo zraven celjskega grada, obstoječe iz vinograda, vrta in pašnika, dvojno zidano poslopje s tremi malimi sobami, knhinjo, kletjo in drvarnico, se za 3.200 kron proda. Primerno za kakega delavca ali penzijonista. Več se izve pri Jostu, Zagrad štev. 46, pošta Celje. 387 3-2 Praktični in zobozdravnik dr. Sernec Janko odpotuje od 30. t. m. do 21. vel. srpana. @ & Zmaga moderne tehnike! © 3 $ Originalni švedski motorji z vporabo ^ surovega olja ^ B a 1 d e r (stoječ) Robur (ležeč) 418 10-1 najpopolnejša in najboljša konštrukcija, novo patentirana na celem svetu. — Edini dvotaktni motor z vporabo surovega olja, ki dela garantirano brez dima in smrada. Brez vžiganja, brez ventila, malo število tur! Najpriprostejše v porabi, ga lahko oskrbuje vsak podavač poleg drugega dela. Glavna os teče v olju, torej se tudi ne obrabi. Stroški 1 do 2 vin. na uro in konjsko moč. Nobene nevarnosti ognja, nobene finančne kontrole. Pripravna za kmetijstvo, mline, za proizvajanje električne luči ter za vsako vrsto obrata do 500 HP. Zahtevajte opis in katalog štev. 9. gratis. & Obisk inženirja in proračuni ter vsake vrste pojasnila zastonj brez obveze. 0 © Edina prodaja pri: Szabo in Wittmann, © specijalna trgovina za motorje z vporabo bencina in surovega olja. @ Gradec, Annenstrasse 30. @ 0, 0, Poletna sezona! Nahrbtniki za turiste, planinske dopisnice, konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. — Veletrgovina s papirjem, pisal-■v nim in risalnim orodjem, tiskovina m. r Goričar & Leskovšek f| Zvezna trgovina Celje, Graška cesta Št. 7. (Goričar & Leskovšek) 33 50-28 34 50-28 1 1 Celje, Rotovška ulica št. 2. S D1EH žganiarna, Cslje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivov k c tropinovca, brinovca, v!i skega žganja i« domnc -a koniaka. belih narodne ve^ovine R. Stermecki Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in saperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-29 Bureau: Praga, Prikopi 17. ^ftftlnlrf I p°zdi'aTliam Vas v — novem svetu, v nadi, da tudi tam radi pušite cigaretni papir OTTOMAN kot ste ga doma. 244 52-13 Lekarnarja A. Thierry-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. lUetn «ebUr Pisarn iLTMerr* in Pregrada Ui MdtlJt-SMffriraM. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kaliju, h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specijalne steklenice 5 K 60 vin. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih,_ vnetih prstih itd., odstranjuje vse tuje snovi iz telesa 1» radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd., 2 dozi staneta K 3"60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. 21« 40-16 Dobi se v večjih lekarnah. Na debelo v medicinalnih drogerijah. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 0 © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure e © © dopoldne. © © © 25 51-30 sprejema PV* hranilne vloge od vsakega, Je član zadruge in jih obrestuje po pet od sto (5°°) | Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obresiovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarno u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev; 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ==================== !T u narodnem u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po IV* 4V8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica; Šmarje, Gornjififad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. r Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za Ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnijfi požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41,300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih = obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. JfcMfca * n Slovenci, 204 —17 V svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, Im-h*tft* fh»9Mt!ttffti da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]UZHO$TilJ«$lflJ iBl lIllCO. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Cel;n. Loterijske številke. Gradec, dne 22. julija 1911: 80, 43, 55, 88, 59. Dunaj, „ „ „ „ 77, 21, 52j 26, 44. !! Ura z verižico !! 1 ura za samo kron 1*90. Zaradi nakupa velikih množinfur razpošlje spodaj podpisana tvrdka: 1 krasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko uro z lepo verižico za samo K 1'90, ter da tudi 3 letno pismeno garancijo. Razpošiljalnica ur, F. VVindisch, Krakau Nr. U/59. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 395 l 3Bi f1™ (Najboljši češki nakupni vir. ff^ Ceno posteljno perje: \V 1 kg sivega, dobrega, — pulj enega 2 K, bolj- šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg veleflnega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali ru- — menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17'80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5"20, K 5"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik za stonj in franko. 381 50-2 S. Benisch y Dešenici, št. 773, Šumava, Češko, vsake vrste se naj skrbno varujejo pred vsako nesnago, ker vsled te lahko na« stanejo iz najmanjših najhujše, težko odpravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. IV" Razpošilja se vsak dan. W i pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušie poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na ime Izdelka, lzdelo\ atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr, dvomi dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu-1 Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 230, Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Efreblauske mineralne uode. Neprecenljiva, staroslavna f^h* natronova kisla voda izbornega okusa, 9 9 9 izvanredno čista in z veliko količino ogljikove kisline. o * VttlrSl tlelfl irnrla najčistejša alkalična mineralna voda, zdra-JC CUldVhKdi IVlMtl VUUd vilna pri prebavnih in presnovnih težavah, "9 nahodih, bolečinah v žolču, mehurju in ledvicah. o naravna natronova kisla voda, zaradi svojega ščegetajočega okusa v izredni meri pripravna za brizganje vina, za mešanje 9 9 9 sadnih sokov, tudi brez vsake primesi izvrstna krepilna pijača. O O © Dobi se v Celju pri: Anton Kolenc-u, trgovcu na Graški cesti in »Narodnem domu", pri Gustav Stiger-ju ter v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami ter naravnost od studenca v Preblau na Koroškem. 377 io-3 Žvepleno zdravilišče V Varaždinske toplice (Hrvaško)4 ! !|; Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. ! ! Novi zdraviliščni hotel z elektr. razsvetljavo. • * ."Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec -f 58° C. . •. 307 12-9 priporočljivo pri ppotinu, skrnini, ischias i. t. d. PI f,TI A ^Hravlicnifl Pri trdovratnih bolečinah v vratu, gol-X ltllU AUIdVljeilje tancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih. Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solnčne kopeli. - Celo leto odprte. - Moderni - komfort. - Novilhoteli. - Krasna okolica. ■ Vojaška godba. ———— Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu. ^ ^■■■■■■■■■■EiiaBBaBHBBBiiaaBiaaHHBBiaBnBnaBBHMBHnBiiBiiHgianBaiiHBaBHBBaBaBaBaB^ Ottoman cigaretni dapir pristen edino le s to 366 12-4 Slovenci! Kupujte vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda! iRiaaiiiiiBiH ~ ~ Cdino narodno \ Trla jnžnoHtajmiSa Kamnoseka stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. :sj izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kameno v in ."s cementa. ::: Specijalna delavnica In podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :si Brušenje, poliranje u struganje kamena s stroji. industrijska dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenltov no razno* vrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni* ranih rodbinskih grobišč s:: (rakev). ::: Brzojavl: ,Kamnoseika Industrijska družba Celje*. 53 12-9 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočll marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. :;; Martin KolšeK, Šlffi pojojilnicni hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 39 50-27 Slikar m plesfar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejmem Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- Tjiumf-štedilniki « o ea cd '■SSj o "S <22-- >-s p=> t=f eo crt rriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje Avstrijsko. flarodno podjetje! jVajboljse apno Ustanovljeno leta 1873 1 Tanfer star. Zagorje ob :::: Kranj^o Cene zmerne! postrežba solidna. Pri Vetjih naročilih izredno nizHe cent. 328 10-7 Darujte za Har. sMai Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva aiitinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristuo le v škatljicab za svalčice pod imenom JacobS. 243 52-12 mmm Ivan Rebek, stavbeni In umetni ključavničar, vodovodni inštalater (Poljska m. 14) se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake. kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. S Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-26 Celje. * o o 0 1 q t f >3 a s Ljudeuit Boroinife —— puškan* —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pašek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 6222 Svoji i u r sa ti e k svojim! Največja trgovino in velikanski zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-27 7h 7 pu i n p in npnpsfirp p°ro^ne z^ate prstane ter zemto- flli flElimB lil IIBl/Mllua vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom B a ■ ieiEi»Hts!isiaiaiu»9ati)!aHiiBM(>i«MHHiiiiyBKaiiiBii Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pi¥0Yaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! Svoji k svojim! v Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo e« v sodčkih in steklenicah. 52-25 Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 15 kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-24 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Gelju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000/K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje meniee, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-27 ; Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki i 11 vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 60-28