655. 6tev. ¥ CELJU, torak 28. decembra 1920. Poitnlna plačan« v gotovini. LETO II. Utoafa waak tar.k, aatotak tn ••bete. - Caaa i Za ćelo leto 80 K, M pol leta 40 kron, za čf tri iela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Pasantiu Mavltka at*-« I kfono. Sa pismene naroćbe brez pošiljatv« denarja •• a« maremo ozlrali. Naroftiikl na] poSiijaJo naročnino po pojtni nakainici, Rekla matfja Slede lista to pošrnlne proste. Ne-'■nUranl dopis! se ne »prejemajo. Na dopise brea podptsa se n« ozfra. Uraatalatv« In Najpa*nl*lva te nahaja v Zveznl tlitarni v C«llu, MraaaMaj.rf.ra M|loaat.9. Ofi*si M računajo po potabljenofli prostoru In licer: t* cavadne ogUa« foMttdl mm, u poslana, «*-aianila obiiilti tborev, Msnanlla 4 amrti, uhvate Itd. ■ I*M od 1 M* u nfclaane noUce a*i Ukrtom ft ■ «4 vrste, M«fl oglasi (nafrreč 4mte) ie ■. Pri veftratnih obuvah poput ■okoplai m m vračaj«. Tttdoa M. M. IZDAJA IM TISKA ZVEZRA TISKARU A V CELJU. fflEB ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPIHDLER. Sovor dr. R'teja, predsodnlfsa lista^otuopng skupštine. Tako] po izvolilvi za predsednika ustavotvorne skupštine je dr. Ribar spregovoril sledeče: Gospodje narodni poslanci! Ponoseti sem, da zavzemam mesto predsednika konstituante. Uverjen sem, da morem s tega mesta r.agiašati veselje vsega naroda, da smo pričakali sestanek konstituante. Prvikratje v zgo-dovini našega nareda, da smo zedinjeni v eni državi izvedli na en dan volitve in s,e na temelju svobodmh volitev re-staH v skupščini, ki naj določi ustavo na§e države. Mala svobodna kraljevina Srbija je bila ona s ia, ki je potego-vala k sebi tlačene v nesvobodnih krajih. Vsi veliki naši narodni pokreti so imeli ali svoj začetek, ait svojo moralno ali materijalno podporo v svobodni narodni državi kraljevine Srbije, liirizem, StroB-maverievo jugjslcvenstvo in ideja na-rodnega edinstva so pripravljali pot našemu narodnemu zedinjenju, ker so vsi verovali v to ^aobljubljsno nalogo našega Piemonta. Z junaškimi deii r.aše srbske vojske (živeia vojska! vsi poslanci vsta-nejo s svojih sedeiev) naših jugosio-van*kih dobrcvoljcev in pod vodstvom vzvišenega vladaria našega kralja in Nj. Vis. regenta ter s pomočjo naših za-veznikov .so izpolnjer.e naše stoletne sanje, ustvarjsria je naša država SHS. Naloga te skupšćir.e, torej naša naloga, je, da tej drŽDvi damo ustavo, s katero bo deklarirana na§a država in narodno edinstvo ter fiksiran in garantiran princip svobode in driavljanskih pravio državljanov. Eno najvećiih del ■" agodo'•■'••» naše države bo dejo vskup-ščim. Naša do'.žnost je, da čimprej sprej-memo ustavo in polzkusimo konsolidacijo države in da tako popo'noma za-dostimo pozivu, zaradi katerega so nas pozvali naši veliki semkaj, da izpoJnimo nade naših osvofcoditeJjev. Na naše delo bo budno paziJ nas" narod, katerernu moramo č/mprej položiti račune. Ako tuđi srr.o razdeijeni v strank?, moramo pri tem deki znati pozabiti na stran-karske interese ter vedno imeti pred očmi državo in narod. Z ustavo in zakoni, ki so z njo v organski zvezi, borno učvrstili edinstvo, naši neprijatelji pa bodo videii v nas konsolidirano državo, sposobno za napredtk. Neprijatelji se bodo uverili, da smo mi Srbi, Hrvati in Slovenci ne samo en narod, temveč da znamo tuđi delati za svojo državo in sami določiti svojo bodočnost. Naša država bo tuđi nadalie ostala važen faktor v mednarodnem življenju. Porokinja miru in hraniteljica civilizacije v Evropi. Dokler smo bili razcepljeni in nezedinjeiii, so bila na Balkanu vulkanska tla. Evropa batkanskega vpra-šanja ni znala in ni hotela resiti pravično za nas, mi pa smo ga resili ko-ristno ne samo za nas, marveč tuđi za napredek človeštva. Morala je priti sve-tovna vojna, da so se uresničile naše zahteve, da se je ustvarilo naše zedi-rjenie in naša država. S tem je balkansko vprašanje odstavljeno z dnev-nega reda Evrope. Sklenili smo zvezo s Ceškoslovaško. Oiiemoajočili smo re-staviacijo sile, ki je netila nemir v Evropi in ki je biia neprijateljica civilizacije, raznetila veliko vojno in z uni-čenjem Srbije hotela pokopati naše ze-dinjenje. Ta sila je za vedno z!omljena, kćr bo naša konsolidirana država budno vršila svoje naloge. Naša država bo kot taka mogla z uspehom voditi račun o neosvoboje-nih krajih. Svojo silo pa borno mogli posvetiti neosvobojenim bratom samo tedaj, ako hitro izvršimo posle v skup-Sčini, ako hitro Uonsohdiramo državo. S sprejfmom ustave >n z njo zvezanih rakor.ov bo začolo novo delo v držav', ter se borno oprostili starih zakorov, s katerimi so ntkdaj vladali mimo nas in protV'narn. Svoio dolžnost moramo izpo'niti častno, kakor ie naša vojska častno izpolMla svojo. ^Burno ploskanje). Kot pređsednik te skupščine se za-vedam vse teže odgovornosti. Ko pre-vzamem to do'žnost, obetam, da ja bom spolnjeval vestno in nepristransko po-rabljal poslovnik. Zahvaljujem se za izkazano z3upanje ter iskreno prosim, da me v težkem delu podpirate, da čim-prei sprejmemo ustavo za našo državo. Dogodili v Beogra&u. Posvetovanje demokratov in radi-kakfv. — Upanje na skorajšnjo se-stsvo nove vlade. — Pašič za sode-Sovanje vseh strank. — ProtlČ odloži mandat? — Muslimani se odloćijo 28. t. m. Beograd, 26. dec. Prvi sestanek delegatov radikalne in demokratske stranke je bil včeraj in je trajal tri ure. Veliko upanja je, da bo v nekoliko dnth sestavljena nov-a vlada Pašič ie govoril o težkem notraniem in zunan-ievn položaju ter povdari), da bi bila velika napaka, če bi premalo pažnjo posvečali nevarnost', ki preti naši državi vsled notraniega poiožaja sosed-nih držav. V vprašanju o uredbi države je treba sporazuma z vsemi strankami in vsem omogočiti sodelovanje. Novi poslovnik treba sestaviti tako, da bodo vse skupine zadovoljne. Demokratski delegati soglašajo, da treba spremembe v poslovniku, vendar pa naj voditelji strank točno izjavijo, kakšne spremembe žele. Glede prisege so demokrati mnenja, da je potrebna. Nova vlada naj do.'oči program dela, naj resi ustavno vprašanje in vprašanie agrarne reforme. P»5ič izjavi ja, da žeii čim največje število strank. Demokrati zahtevajo, naj Pašič pozove zemljoradničke stranko, da sodeluje v skupni vladi. Beograd 26. dec. Protič odloži mandat, če se ne spremeni čl. 8 poslovnika, ki pravi, da poslanci, ki ne prisežejo, ne morejo izvrševati poslanstva Demokratski klub je sklenil, da vztraja pri zahtevi po prisegi po-slancev. Radikalni klub je prepustil Pašiču vodstvo nadaljnih pogajanj. Beograd 26. dec. Voditelji kiu-bov danes nišo imeli nobenih posve-tovanj. Delo za sestavo viade pa ni zastalo. Pašić je včeraj pređsednika zemljoradničkega kluba Lažića posetil in ,qa skušai pregovoriti, da stranka vstopi v vlado. Lažič ni izjavil ne »da« ne »ne« in je Ie dejal, da klub še ni definitivno sklepal, sedaj pa ne more, ker so člani na počitnicah. Gotovo je, da bo stranka pomagala vladi pri ustavi. B e o g r a d, 26. dec. Jugoslovanski muslimanski klub se še ni odločno iz-iavil za vstop v vlado. Za 28. tm. je skllcan sestanek muslimanske stranke v Sarajevu. V Beogradu se računa kot z gotovim dejstvom, da muslimanska stranka stopi v vlado. Beograd, 26. dec. Dozdaj še ni nobenih jasnih znakov, kakšna bo nova vlada. Vprašanje, katera ministrska mesta bodo zasedle nosamezne stanke, katere stranke bodo sodelovale in vprašanje glede oseb še ni rešeno. Demokrati in radikalci so izrazili željo, da se. pogajanja čim prej končajo. Dobili bodo menda radikalci in demokrati po 6. muslimani 2 portfelja, ostale portielje si razdele klerikalci, zajedničarji in event. Radičevci. Velika težkoča je v vprašanju ministrstva za notranje zadeve, ki ga zahtevajo radikalci. Beograd, 26. dec. Odseki klubev za revidkiranje poslovnika so končali delo. Voditelji strank so pripravljeni na sporazum. V torek zjutraj se vrši tozadevni sestanek. Vprašanje redakcije nacrta ustave se je za nekaj časa odgolilo. Stavka ruđarjev v Sloveniji. Ljubljana, 26. dec. Vedno bolj se zgoitujejo vesti, da se pripravlja simpatijska stavka železničarjev ćele Jugoslavije. Zato je prispel danes semkaj minister dr. Kukovec, da se v di-rektnem sliku z vsemi odločujočimi činitelji uveri o coložaju glede stavke. Vršila se je konferenca zastop:ikov vladnih in rudarsko-strokovnih krogov ter družbe. Zastopnik družbe je ponovno izjavi!, da je zvišanje mezd brez zvišanja cen premoga nemogoče, do-čim na drugi strani v dobro poučenih krogih vlada deloma nasprotno pre-pričanje. Družba je mnenja, da se bo stavka tekom 14 dni zlomila sama od sebe. Ker ima stavka predvsem politično ozadje in hočejo ž njo komunisti ponovno poskusiti svojo moč, vlada v krogih družbe in v nekaterih drugih krogih mnenje, naj se pusti stvari prosti tek. Za torek 28. tm je v smislu sklepa današnje konference poklican sestanek zastopnikov družbe in stav-kovnega vodstva k ponovnim pogajan-jem. Trdi se, da je premogovih zalog za delj časa v zadostni množini na razpolago. Ljubljana, 21. dec. Socijalno-demokratska organizacija je potom pogajanj brez stavke dosegla za rudarje v Lešah pri Prevaljah 50° 0-no, za rudarje v Velenju in Zabukovci pa 40° o-no zvišanje plač ter razne ugodnosti v aprovizaciji. D9 Hktmunzto v boju proti Italiji. B a k a r, 26, dec. Po vesteh iz Sušaka se je razvil boj m2d redno italijansko vojsko in d'Annunzijevimi četami. Ar-diti co razstrelili most med Sušakom i n R e k o. Na sušaški strani je poškodovsnih mnogo hiš. Ves čas se čuje močno streljanje. Bakar, 26. dec. Po vesteh iz Sv. Kuzme je tam pristal reski avijatik in krožii nad Bakro ti R e k a, 26. dec. D'Ar.unzio je vsem poveljnikom ladij v reski luki izdal nalog, da nihče ne srne brez dovolje-nja s parni kom iz luke. Bakar, 26. *dtc. Beg^nci, ki so sa resili na jugosiovansko stran b!o-kadne crte, pripovedujejo. da ja resko prehivalstvo razburjeno; vendar pa pri-čaktije dogoake v prepričanju, da blo-kaaa ne more đo'igo Trajati, ker d'Annunziju ne bo mogoče preskrbo-vati mtfsta z živ ili. Mesto so zaoustili skoro sami tujci, ki nišo upali ostati iz strahu, da bi moglo priti do izgre-dov in pokoljev. R e k a, 26 dec. Rektor za narodno obrano je izdal nalog vsem tujcem, ki nišo pripadniki Reke, da tekom 3 dni zapuste Reko. S tem hočejo čim najbolj znižati število preblvalstva, ki ga treba prehraniti. Vsi javni lokali morajo biti ob 10. uri zvečer zaprti. General Caviglia ie zaukaza) zasesti sprednje postojanke krog Reke. Trst, 26. dec. Vsled dogodkov zadnjih dni je general Caviglia v pe-tek odredit, da se zisedejo sprednje postojanke krog Reke. To se je \ če-raj in danes izvršilo. Ker so se legi-jonarji uprli, je pršlo do boja, v ka-terern so imele Caviglijeve čete 5 mrtvih in več ranjenih. Politične vesti. Znamenit dogodek v politični zgo-dovini naše države je bila seja ustavotvorne skupSČT.e minoio sredo Že so hoteli razni separatistični in protidržavni elementi doseči onemogočenje narln-mentarnega dela. Sunek demokratske stranke, ki je zahtevala tckojšnjo po-ložitev prisege in volitev predsedstva, je tem elementom prekrižal račune. Protičeve spletke so se razsuie, Korošec in Drinkovič sta odletela, reakcijonarni blok, ki ga je kova! Protič, je bil razbit in na plan je stopila velika mo-narhistična večina krog 280 poslancev. To je obenem večina za narodno edinstvo, večina proti plemenskim stremljenjem. Republikanci in monarhisti v klerikalni stranki so si še naprej v Iaseh. V »Straži« je napisa! mariborski profesor bogoslovja dr. Fr. Kovačič članek »Na to pot ne gremo!«, edlni \z po-štenega in odkrUosrčnega prepri-čanja prihajajoči čianek, kar smo jih doslej o tem vprašanju Čitali v klerikalnih listih. Očita republikanskemu »Večernemu listu« slepoto in gluhotp, in imenuje njegovo pisanje »strastni izbruh rcvolverskega lista«. »Slovencu« očita, da »skuša s filozofičnmi reHek-sijami o »večnoveljavnih načelih« pre-slepiti njegovo goioto« in da *končno pravi, da je postranska stvar republikanska ali monarhistična oblika«. Upra-vičeno vprašuje dr. Kovačič, zakaj po-tem to postransko stvar vlačijo v o-spredje in podaiejo s tem novega ne-tiva v že itak napet položaj v državi. V živih besedah nato slika, kako da'eč bi pri nas prišlo, če bi se n. pr. danes uveliavila pri nas republika. Kakor zrelo jabolko bi padla v zrelo naših sovražmh sosedov. In Habsburžani iz svojega švicarskega gnezda že komaj čakajo, kdai bo hruška zrela. Gonjo ljubljanskih klerikalnih listov »za neko me-gleno republiko« imenuje dr. Kovačič »negacijo lastne države«. Očita ljubljanskim klenkalcem, da »vedoma ali nevedoma stoje v službi sovragov slobode našega naroda.« »Na to pot« — pravi dalje — »vam ne borno šli in ne boste nas slepili s frazami o večno-veljnvnih zakoniti. Po našem prepričanju jih potrebujemo v sedajnem splošnem in moralnem razsulu drugod, ne pa da pod njihovim plaščem rujemo zoper lastno državo, podžigamo strasti in povečujemo nutranje boje ;n tako pripravljamo pot tujcu, da nas zopet zasužnii. Dvigamo slovesen protest zoper to, da se v imenu krščanstva in katolicizma ruje zoper državo.« »Ve-černernu P'stu« očita »revolversko de magoštvo«, separatistom (t. j. klerikalnim kolovodjem) »pomanjkanje državo-tvornega čuta in robsko službovanje tujstvu«. Končno pravi: »Klika brez-vestnih demagogov nam ne bo dikt.-raia, kaj je krščansko. in ne borno dopustili, da se pod krinko krščanstva razdira naša držsva in pripravlja novo robstvo pod tujčevo peto. Na pot gro-bokopov naše države ne gremo«. — Na te iz giobokega pošienega prepri-čanja prihajajoče besede je »Večernl list« napisal zopet klobasarijo brez rog in glave, »Slovensc« pa je zaigra! vloga »hofrata« in se hinaviko solz: nad bo-j^m v lastnih vrstah. — Beležimo vse to samo kot kronisti, Iz Korotana. V.Pravaijah se je ustanovi! nov davčni urad za vzhodni del pliberške-ga in iugovzhodni šentpavelskega okra-ia. Pudrejen ie djivćncmti oblastvu v Slov. Gradcu. Preganjanje Slovencev na Ko-roškem, ki so glasovali za Jugoslavi-jo, zavzema glasom sogiasnih poročil iz raznih krajev dežele vedno grše oblike. Zhesnela nemška sodrga napade vsakega. ki je ohranil svoj narodni čut. Nem'ko časopisje huiska proti vsernu slovenskemu. Službe doHe Ie oni, ki imajo priporočilo od »Hei-matsdiensta.« Hiše ljudi, ki so zaved-ni Slovenci, se požigajo. Tako je pred-zadnjo soboto ponoči v Svetnivasi bil že četrti požar po plebiscitu v Rli Nemci so zažgali k.n^tijo »pri P.e*-Iju«, ki je pogorela do tal. Stala j« Stfan 2. >b O V A l)0 3A. blizu prostora, kjer je imela slet go-renjska sokolska župa. Tako tepta Avstrija v tla svoje lastne obljube pred plebiscitom, tako pa tepta tuđi v tla vse tozadevne sklepe plebiscitne komisije — in mirovne konferenc?. Za nas preostaja danes le fie eno. represalije s strani Jugoslavije. Za vsako krivico nad koroškimi Slovenci izgon 10 Nerncev iz Jugoslavije, to bo naj-uspešn.ejš§ sredstvo- Celjski nemški listi? bi ime! tu zelo hvaležno polje za svojega pbskiirnega filozofa, ki v zadnji številki razmotriva »Minderheits-schutz«. Za slovenske glasove se sedaj, ko se bližajo volitve v pieblscitnem delu Koroškc- za avstrijsko skupščino, zavzemajo že vse mogoče nemške stranke: nacijonalci, klerikalci, socijalisti itd. Vse pravijo naenkrat, da so Slovencem — naklonjene. Celjske noviee. Strankin zbor priredi no- coj 27. dec. ob 8. uri zvečer krajevna organizacija JDS v gostiiniških pro-storih Narodnega doma. Poroča dr. V. Kukovec o položaju, zatem je {izgovor o raznih važnih političnih vprašanjih. Član! stranke so vabljeni. Božični praznikl so prinesli veselje mladim in starim. Nastopil je mraz, da so zamrznile ceste in — drsališča. In vse — staro in mlado — je vkljub mrazu polete'o obadva praznika ven v prosto naravo. na svezi zimski zrak, starejši na izprehode v okolici, mladina pa na drsališča, kjer je bilo vsepovsod živahno življenje in vrvenje. Silvestrov večer, ki ga priredi tuđi letos celjski Sokol v Nar. domu, bo nudil občinstvu obilo zabave in smeha. Na sporedu bo godba, pevske točke C. P. D., nastop Sokolić in Sokolov, šaljivi nastopi, kupleji ter komična opera enodejanka. izvirno do-mače glasbeno delo, ki bo vzbudilo o-bilo smeha. Kdor hoče poskusiti srečo, se mu bo nudila pri srečolovu. V novo leto nas bo pripeljala krasna alegorija; mladina bo pa s plesom lahko pričela novo leto. Kdor se hoče torej posloviti od starega leta s smehom in pričeti novo leto s smehom, pridi na Silvestro-vo ob 8. uri v Nar. dom. Društvo hlšnlh posestnlkov v Celju opozaria svoje Člane na shod, ki se vrši v ćetrtek ob 7220. (1,28.) uri v hoteiu pri Pošti (Rebeušek). Radi velike važnosti shoda se prosi, da se vsi hišni posestniki sigurno udeleže. Pred-sednik; Volaušek. »Celjsko pevsko društvo«, si je na zadnjem obcriern zboru dne 20. tm. izvolilo sledeči odbor: predseđnik g. dr. Gvidon Sernec. podpreds. g. nadzornik Jakkel. blagajničarka ga. dr. Sernećeva. Mjnik Jošt Josip, gospodar dr. Milko HraSovec, arhivar g. Rudoif Edv.. odbornika gg. Bervar Karl in Pere Stanko, pevovodja g. Cirii Pregelj, preglednika gg. Liksr Josip in Blažen Jakob, za-šftavonoša g. Jurmaii Tine. — Občni zbor ie hi! dobro obiskan in je poka-zal, da treba v Ceiju še dokaj dela, da se pogiobi razumev»nje za petje in flasbo. V prvi vrsti bi bi'o želeti, da si gotovi krogi revidirgjo svoje nazi-ranje, naj bi služila ćelo umetnost stran-karskiin svrhatn. Upanja seveda ni veliko, da se bo strankarska zagrizenost v tem pogledu kmalu polegla in omo-gočila večje navdušenje za delovanje v prid naši mladi umetnosti petja in glasbe. — Želeli bi le §e, da se kaj kmalu »kliče še občni 2bor »glasbenega društva«, ki naj nam pomore do oživlje-nja potrebnega orkestra. Za dijaško kuhinjo v Celju je poslala pisama dr. Orožna v Celju v zadevi Rajer—Uršič—Vizjak ca kaplan Munda 50 K. DNEVNE SOVICE. Klerikalni poštenjakovići — po-slanci so že v sredo dopoldne, Se pred-no je bila zadnja seja konstituante pred prazniki, pobrali svoje 'dnevnice na pod'.agi poslovnika, o kateren pravijo, da je nezrkonii, in ao s polnimi žepi odkurili v domovino. Čudno: če gre za delo, je poslovnik nez&konit, ča pa gre za denar, pa je naenkrat zakonit Mestnl licej v Ljubljani se po-državi, Tozadevm pred'.osj je po posredovanju poslanca dr. Žerjava ministar za prosveto že potrdil. Iz politične službe. Okr. glavar Maks \Vrischer od. bivšega glavarstva v Borovljah je namesto v Celje pre-meščen k okr. glavarstvu v Mariboru. — O'crajni komisar dr. Fr. Bratina v premeščen k C'vilnemu komisarijatu je Murski Soboti. — Za okr. komisarje so imenovani: vladni koncipist Frid. Viher v Slov. Gradcu, Fran Voviek v Celju, Iv. Forčesin v Ptuju. Trbovlje. Občinskima bolnicama v Trbovljah in Hrastniku se je na prošnjo županstva za dobo epidemije priznala pravica javnosti. Oskrbovalnapri-stojbina za osebo in dan znaša 30 K. Vojnik. Tu dobimo s 1. jan. 1921 finap.čno kontrolno postajo. Žalec Tukajšnji veletrgovec, gosp. Vinko Vabič je daroval v nakup pri-mernih božičnih daril revni šolski mladini osnovne in meščanske sole vsoto 4000 K, za kar mu bodi izrečena pri-srčna zahvala v imenu obdarovanih. Bog plati! SokoSstvo. Nova sokolska knjiga. Ravnokar je izšla knjiga: dr. Ljudevit Pivko: Ple-zanje (I. sestav in metodiKa plezanja, II. vaje na plezalnih žrdeh in vrveh za vse stopnje). Knjiga stane 16 K ter se naroča pri Jugoslov. Sokolskem Savezu, Ljubljana. Norodni dom. Darovi za Koroškl dan zn&Sijo doslej K 267.089 50, zadnji dar smo prejeli sele 11. decembra 1920. Od tega zneska smo nakazali K 60.000'—. Na-rodnemu svetu za Koroško v Velikov-cu. Ostalo svoto smo prejeli po izvrše-nem plebiscitu, zato nismo mogli pravo-časno oddati denarja na Koroško. Iz teh darov smo pokrili stroške za po-gostitev koroške dece v Ljubljani me.-seca septembra, zakar smo izdali K 25.256'40. Po sklepu saveznoga stare-šinstva smo naložili preostali znesek K 181.83310 za propagando Sokolstva v neodrešeni zemlji.- Vsem darovalcem in nabiralcem iskrena sokolska zahvala. Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza. Slovenci! Spominjale se Ciril-Mctodovc družbe! Turistika in šport Naše planinske p stojanke sonuj-no potrebne izdatne podpore. Tej svrhi je namenjen čisti dobiček 2. pjarinskega plesa celiskega odseka sav. podružnice Slov. pian. društva, ki se vrli 15. prosinca 1921 v vseh gornjih prostorih Nar. Doma v Celju. športni ples. Naši mladi športaši pripravijsjo za športni ples dne 5. prosinca 1921 ceio vrsto presenečenj. Posebno za baletni nastop, ki ga bo plesalo 12 parov najbotjših plesaicev in plesalk. vlada živahno zanimanje. Šport Št. 27, prinaša članke: Sistem v nogometu. Angleški in škotski nogometni sistem. Smuški Sport. Olvm-pia-Showv Londonu. Smučarskaskakal-nica v Bohinju- Dalje razne zanimive novosti iz športnega življenja ter slike: Sankači na bohinjskem sankaHšču Bel-vedere; Paviljon ob bohinjskem sau-kali^ču; Bohinjska Bistrica s pogledom na Rudnico, Senožeti in Triglavsko po-gorje; sliko z Olimpijade. Posebne ceste za automobiliste na Francoskem. Vodstvo za zgradbe čest je sklenilo zidati dve cesti za motorna vozila med Parizom in Lyono*n. Cna izmed njih bo samo za tovorne automobile, druga pa je projektirana za hitra motorna vozila. Če se bo naprava teh čest dobro obnesla, se bodo potem speljale enake ceste če?. ćelo Francijo. Število avtomobilov v Francljl. Leta 1899 je bilo na Francoskem samo 1664 automobilov. To število je naraslo leta 1900 na 2591, leta 1905 na 21.523, leta 1910 na 53.669, leta 1913 na 90959 in v letu 1914 na 109.535. Med vojno se ie pa število zopet zmanjšalo in je padlo 1.1915 na 107.286. leta 1916 na 100 989, leta 1917 na 98 534 in leta 1918 na 94.834. Te niedvojne številke značijo seveda samo množho dvilnih sutov. Za teto 1919 in 1920 še ni na-tančneiših podatkov; vse pa kaže, da se je Število avtomobilov znatno pomnožilo. Presveta. Oledališče v sovjetski Rusiji. V nedavni izišli knjigi dr. L. Galina »Sov.-iet-Russland in der \Virklichkeit« najdemo prav zanimive podatke o ruskem gledališkem svetu. Skoro da vsa gledališča so nacionalizirana. Ne-kaj časa sem jih upravljajo nekateri znani kritiki (Trice, Koga) in nekoliko komunistov. Oni tvorijo upravni svet. Vsako ppsamezno gledallšče upravlja umetniški svet, v katerem so vsi, ki so pri gledalTgču zaposleni. Vsa gledališča, stara in nova, delajo prav dobro. Vstopnice pa se dobe samo od — mešetarjev. Za prvo mesto v Umet-niškem gledališču, ki je najbeljše in ki ga Lunačarski ni naciionaliziral, se plača 700 rubljev. V Velikem gledališču v Moskvi so popoldnc simfonijski koncerti Kreševickega, zvečer pa kaka opera ali balet. V Aleksandrovem gledališču, zibelki ruske dramatske umetnosti, ima repertoar isti spored kakor poprej revoluci e. Predstave za navadno obČinstvo se dajeio samo po dvakrat na teden. Ostale dneve so umetniki na razpolago rdeči vojski in strokov-nim delavskim organizacijam. Te predstave se ne prirejajo samo v glavnem mestu, ampak se sestavljaio tuđi posebne družbe za fronto. Te družbe po-tujejo vzdolž ćele fronte in dajeio predstave. Položaj igralcev ter umetnikov je v sovjetski Rusiji boljši nego oni navadnih umetnikov. Pripadajo naj-višjemu družabnemu sloju in uživajo mnogo privilegijev. Monorarje dobivaio velike. Tuđi znani basist Šaljapin poje pri tzredno visoki vstopnini, če ne poje v koncertih delavcevkomunistov. Vendar tuđi med igralce-umetnike več-krat pokuka — glad. Tako piše list »Selska komuna«, da danes umetniki iz mest večkrat prirejajo predstave po selih, ne jemljejo pa denarja, ampak v primeri s svojo umetnostjo večjo ali manjšo količino živeža, ribe ali druge pridelke. Največji honorar za eno predstavo je pud moke (krog 40 funtov). — Ruski oder je bil vedno veren izraz razpoloženja v ruskem narodnem življenju; danes v sovjetski Rusiji igra tem večjo ulogo. Gledališče je tako urejeno, da tvori močno agitačno sredstvo za komunist/ine ideie in Luna-čarski, ki je šef vseh gledališč kct komibar za Viudsko ptosveto, posveta veliko skrb izberi takih iger. Uspeh je seveda mal, ker dobrih takih iger ni. O igri »Veliki komuuard« je sam Lunačarski v »Izvjestiia« napisal kritiko, ki odreka tej igri, katera se gra ob priliki velikih svečanosti, vsako scensko in književno vrednost. Tako je, če se umetnest name^oma stavi v službo politike! Narodno gospodarstvo. Socijalna politika. Pravila o tari. (Konec.) Clen 22. Slama, mahov.na, seno, papini! ođ-rezk\ strugot ne, ki služjo v notrajnosti zunanj'h zavojev v varstvo blaga, se rte bode računalo v neto-težo blaga o priliki ugotovljenja neto-teže z merjenjem, ampak se j h bode računalo v težo zunanjih zavojev (v čl. 7 (eh pravi). Predmet, k služjo samo v varstvo blaga v prevozn.h sredstv.h, kakor so to povprečne deske in druga sredstva, ki n so z blagom spojena, azure, slamnjače, deske, slama itd., k; pa služjo samo za pokrivanje, razprostiranje po podu ali 'stenah prevoznh sredstev, al; za loč tev posamezn h predmetov, se bodo carinili pri uvozu po kakovost n ločeno od blaga, kolikor bi se x)q smatrali kot oprema prevoznih sredstev. v katerem slučaju se bode ž njim; postopalo kakor s ten>v sredstvi. Led. ki se dodaje blagu zaradi njega ohranitve. mora se vedno pred čarkanjem odločit' od blaga. tud; če se to carini po bruto-teži. Clen 23. Carinarno bodo dolžne, da npošteva-jo naslednje zahtevke deklaranta: a) Da se im zacar:n; zajedno z blagom one ob'čajMe znotraine zavojt, ki ne spadajo v neto-težo biaga b) Da se jim blago, ki se uvozi v ne-običajn 'i /tmatijih zavojih, ki se zacari-ii jo losebej. ocarini zajedno z zavojem, če ie stopnja za blago v'šja kakor carina za zavoj. c) Ako je carinska stopnja /a 2avoi višja, kakor car na za blago, da se zaca-rini blajro z zavojem po stavku zg zavoj CI«h24. Kadar se bla^o. k s>; caiin; po bru-to-tež, uvuzi nežavito ali zavito v uro-metu neobičajiiih zavojih (v čl. 11). se bode dodalo č'sti teži blaga težo naveđe-nega načua zavoja, in se bo tako doi}fr> jana teža vzela za podlaico car njenja. Ta Uodatek se vr§: n*» ta način, tfa st lastui teži blaga doda največji odstotek tare, fci je v uredbi o tari predp san za dotčno vrsto zavoja, v katerem se tako blajo običajno uvozi ) uvoz' več blaga iz raznh tarfnh posta\'K-, ki se vse (si-cer čl. 18 toČ. 1) car n jo po bruto-teži, se bode dodala teža zavoja onemu b\agw, katerega je največ. *-ko je tako blago v jednaki teži -- kol č ni, tedaj se bode teža tare jednakomerno razdel la na vsako vrsto blaga, vse to braz oz ra na viso-kost carinske stopnje, po kateri $t dotično blago carin. (v čl. 24>. Člen 27. Od semena bre? razlike, v zavojih za prodajo na drobno, se plača še 50 r sođh n zavojh laij'h od 25 k&. še đopo\»v\ue car ne 10% pti car'nsk; stopnj. Na r be v vrečah in kor-bah, brez oz'ra ua težo, se plača na ime dopolnlne carno še 30%. Po pr pomb 2 k št. 104 obč. car. tar. se plača od olja v steklencah. kangljah ?n drugih posodah, laij.h kakor 25 kg Se 20 d n. od 100 \:g poleg predpisane carine. Po pr'pomb: k št 243 obč. car As*. se plača na barve v pločevnastih škat-Ijali. posodi n druffh zavoj h. določenih za prodajo na Jrobno. bre?. razl ke. še 2G d narjev od 100 ka; poleg redne carine (razp's o br. 1810.0 od 26. avR. VMVj. Po pr pomb po št. 2 9se plača od semleth dišav še 10?» pole? car ne. Po-nieii te pr.pombe lež: v tem. da se dolo-čena carina na d šave z te številke po-veča za 109», ee so dišave semlete in stolčene. Besede »s težo zavoja« se na-našajo samo na neposredne zavoje, k: se po prav 1 h o tarifi car nijo zajedno z blagom, v nobenem slučaju pa se ne inoreio nanašati tuđi na zunanje zavoje, ki . šo pr znan; za sxlb janje tare, ker s^ za blago v takih zavoj.h, če se plača carina čez 10 din., mora priznati carinjenje po neto-tež'. v smislu čl. 3 zak. o obč. car. tar. Po tem se bode iOt ]z prpoinhe pn št. 29 tarife računilo pr: car'ni. določeni s tar fom za dotično d;šavo. a plačevalo se ne bode samo pj čist teži dišave. ampak Po teži d šave skupno z njenim ««-posrednim zavojem (razp's C br. 3984 ocJ 11. marca 1910). Člen 28. Vse spradnje odredbe veljajo za uvozno carinjenje. Za ostali promet veljajo te naredbe v tol ko. v kol^kor nišo predp'sane izjeme. Glen 29. Za uKOtov'.tev teže 7a carinjenje se dopušča delno poskusno merjenje samo za blago, kojega komadi so po obsesru. teži in materijalu jednak; in istovetn''. Pr !7.vozm:m blagu, nd katere.q;a se plača carna, je vedno dopuščeno delno merjenje. Predp's tc?a člena se bode porabljal samo pri onern blagu, pri katerem n- no-benega vzrolca za sum. Ta pi edp's se ne uaaaša na drva in gorvo. deske in drugo V»v. ■ ^5 • NOVA 11 OBA« Stran I le.«cno gradivo, ki sj mora prvu i/- ?lc-pov .»i ladlj ;»tovor,ti in potem prcmcrt, ravno tako pa tildi građ'vo iz vagonov. ki je prijavljen« za carinjenje po kubičnih rnetr h (ruzpls <**■ br. 124 od 26. marca 1911), Uen M. Pod jednoslavirni oz"r. jednovrslum Masom, ali blagom iz ene tarifni' Stev'lkc v smislu teh prav,I se bode smatralo sa* mo ono, od katerega se mora poleg tega, da pr'pada pod isto tarifno štov Iko ;n postavko, plaćo ti se eno in isto carinsko postavko. Potem se noiio tkan ne, žclsznu šn drtijjo blago, ki spada pod sto tarifno številko ii postavko, ali bi zaradi plač 1a relatjvn h dodatkov 'na barvai'jc, tiskanje ozir. ponklanje itd.) plaćalo drugo carino, al: bi razmi carine plaćala šc i trošarina i monopolska taksa, smatralo kot raznovrstno blago (razpis C br. 21*35 od 21. sept. 1907). V industriji Slovtirile je nastal zadnje času opasen zastoj, pojav, kakorSne-jsa so dož vde pred tnescoi tud! indusln-jc v zapadu Evropi in Amcriki. Jcklarna na Ravnah mora odpust'.ti okrog 200, Kranjska industrijska družba okrog 80(1 delavcev itd. Prcdsedstvo dcžclne vlaic ie sklicalo etiketo, k' se bav s tenj vpra-šanjein, katero o^roga cclotno naše narodno gospodarstvo. DovolJen uvoz. (iospodarsko-rnanC-ul komitet min'strov je dovoll iivoe kirurških in dnigli inštrumentov, Skalelj in lckarniških lončkov iz stekla in porec-lana; uvoz smokev na vencu in zmešanili siuokev in pomoranč; uvoz stenjev za viseće svL'lilkc; uvoz neprcviečenih Ie-senih gumbov; uvoz Solsk'h risaln:h !ti p salnli potrcbščin in papir ja; za uvoz iz vseli kraju ob Jadranu, zasedenh po Italijanili. so dovollcnc posebne ugodnost1. Trboveijska premogokopita družba je pov^šala svojo glavn-.co oJ 21 na 48 tnTjonov. Jzdaiv li je 120.000 novih deln.c. Stari delti ćarji dobe 36.000 novih, in $'-cer za 10 star h .3 nove po 15)0 K. Noirc-nale znaša -'00 K. Sitbskripcija traja od 11. do 24. decembra ti. Prepovedan uvoz vžlj{allc. Ker m vž'gal'cc v.deliijeio v držav v zadostni množkin*, ie Uprava državnih monopolov prepovedalu brez izjeme uvoz istih iz inozemstva. A/lnoŽ ne vžigalic, ki so ft uvožene, pa Še ne ocarinjene, se lahko Se oearnijo. V na^i državi je pet tovarn za vž galice, ki inorcjo s svojo produkcijo krit; ves dotnači konzuni. Te tovarnc T»a nišo mogle konkurirati s tujiini uvožem-m: produkt-, ker so razni carinski in monopolu; prcdpsi omogočali tujemu blagu uspcSnn konknrenco na našem trgu. Domaće tovarne so morale dclo omejevatt in delavstvn odpuSčati. »Medjunarodul trgovinski po-sredniM. Po.1 tem naslovom je pričH v ft-obradu uhajati v vseh 1reh naSih jezi' ml kraji v tu- in inozemstvu. Edina slovenska specijalna trgovina z barvaml in laki. Agentura In komt> sijsko podjefle. Iv. ode v položaju najceneje in najkuia;itneje postreči ćeli Sloveniji s pšenico. koruzo> ječinenom, cvsem. moko, vsa-kovrstno slanino, mastio, svinjami, vinem (kariovško in banatsko) vse nnjcerr?ie po dnevni ceni. NaroJila jse naj pošiliaio uirektuo na tvrdko: Rutiolf Pevec, v BeSki (Srem). Naslov: Peve „, Beaka (Srent), Nakupoval bodem direktno od kmetov, ter bodem mogei z vsako druqo tvrtiko konkurirati. Obenem boden tamkaj prodaial deske, les in droge. Slovencem se bodo dajale brazplačno eventuelne informacije. Za mnogobrojna nsroćiiu se pnporoča 1^^ " RUDOLF PBVEC, ^^ fS^V pr\'i slo enski trgovec v Sremu. ^£g&*j Srečno in veselo s^vW( Novo leto! želi vsem odjemalcem soda - vode in pokalic Ivan Naraks, sodavičar, Ložnica pri Žalcu. Pohištvo! Izdelujem vse vrste pohištvo za spalne, iedilne, gosposke sobe in salone, ku* | hinje ter predsobe najsolidnejSe in v vsakem slogu. Imam v zalogi vsako-vrsten les, kakor javorjev, jesenov, črešnjev, brezov, hrastov, orehov, ma-hagoni, polisandler, rožni in tičar. Elegantne spalne sobe imam vedno izgo-tovljene v zalogi. Prevzamem vsa na-ročila ter Ista izgotovim najhitreje in v popolno zadovoljnost naročnikov. Nacrti na razpolsgo. Cene bO°/o niiie, kakor v mestih. Za obilna naročita se najtopleje priporoča Franjo Wagnep, mizai* Sv. «Jvix»ij ob Tabopu pri Celju. 1580 )0-8 \MM i ^^^ prve vrste IJ57 sweže blago ^ in jako okusne. I s: dobiva se povsod n H Prva hrvatska tvornica saiam, H suhega mesa in masti | IM. Gavrilovič sinovi j ■ đ. d Petrinfa. j