PRIMORSKI DNEVNIK jo začel izhajati v Trstu 13. • maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-§i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
a h ^ O O
o
7) r
ii
p
—i
r_
m
m
—
G C 2
r-i
v?
±
;5.
I
C-
r~:
Z
r-r
S
-j
o
-c
r>
x>
g
^»n^,ovin Cena 600 lir - Leto XLI. št. 68 (12.100)
Trst, sreda, 3. aprila 198
c--
o
Mafija in prekupčevanje s mamili in orožjem v ozadju krvavega dogodka
Tri nedolžne smrtne žrtve pri atentatu na sodnika Carla Palerma pri Trapaniju
TRAPANI — šest dni po umoru ekonomista in sindikalista Ezia Tarantellija je včeraj italijansko javnost pretresel nov krvav atentat. Tarča je bil namestnik državnega pravdnika v Trapaniju na Siciliji Carlo Palermo, ki je v zadnjih petih letih pritegnil nase pozornost kot sodnik v Trentu s svojimi preiskavami o mednarodnem prekupčevanju z mamili in orožjem. Atentatorji niso dosegli^ svojega dl ja, saj je sodnik ostal skorajda nepoškodovan. Atentat pa je zahteval tri nedolžne smrtne žrtve, medtem ko je bilo šest policijskih agentov, dodeljenih sodnikovi varnosti, težje ali lažje ranjenih.
Do atentata je prišlo nekaj pred 9. uro zjutraj v zaselku Pizzolungo nedaleč od Trapanija. Sodnik Palermo se je peljal v oklepnem avtomobilu vrste »fiat 132« od vile ob morju, v kateri stanuje, proti sodni palači v mestu. Ko je avtomobil Pripeljal na oster ovinek, je strahovito počil na daljavo aktiviran peklenski stroj, ki je bil postavljen v avtomobil, parkiran ob cestišču. Eksplozija je »fiat 132« sicer hudo opustošila, vendar je skoraj nepoškodovana ostala kabina, v kateri sta se poleg sodnika Palerma nahajala še dva agenta. Vsi trije so utrpeli le lažje rane. Pač pa je peklenski stroj povsem uničil »Volkswagen scirocco«, ki je vozil,v nasprotni smeri, ter dobesedno razmesaril potnike v njem: 38-letno Barbaro Rizzo por. Asta ter njena 6-letna dvojčka Giovannija in Sal-vatora, ki sta bila namenjena v šolo. Ostanke njihovih trupel so našli tudi do 200 metrov daleč od kraja atentata. Eksplozija je ranila tudi štiri
agente, ki so se peljali v »fiat ritmu« za sodnikovim avtomobilom. Dva od teh so hudo ranjena prepeljali v bolnišnico v Palermo.
Notranji minister Oscar Luigi Scalfaro je včeraj v parlamentu izjavil, da ima atentat zaradi načina, kako je bil izvršen, mafijski pečat. Da zločinci utegnejo biti iz vrst trapanske mafije, je mogoče sklepati na osnovi nekaterih znanih dej-
Sodnik Carl® Palermo
štev. Carlo Palermo je pred dvema tednoma izdal zaporne naloge proti petim trapanskim podjetnikom zaradi hudih valutnih prestopkov. Na njihovo sled je prišel z nadaljevanjem preiskave o mafijskem uboju sodnika Ciaccia Montalta 23. januarja 1983.
Hipoteza, da se za včerajšnjim okrutnim atentatom skriva trapanska mafija, pa vsekakor ne more biti edina upoštevanja vredna. Kot že uvodoma rečeno, je ime sodnika Carla Palerma povezano predvsem s preiskavami o mednarodnem prekupčevanju z mamili in orožjem, ki jih je pogumno vodil, ko je bil v Trentu. Sad teh preiskav je 300 obtožencev omenjenega prekupčevanja in kar 300 tisoč strani obsegajoča dokumentacija, v kateri pojavljajo tudi imena visokih funkcionarjev italijanskih ter tujih tajnih služb in celo vidnih politikov. Vse to je zdaj prevzelo sodišče v Benetkah, pri katerem pa je zatožen tudi sam Palermo, češ da je dal nezakonito aretirati dva odvetnika. Poleg tega je Palerma obtožil ministrski predsednik Craxi, češ da je v svoje preiskave v Trentu nedopustno vpletel njega in nekatere njegove sodelavce. To kočljivo zadevo imata zdaj v rokah posebna parlamentarna preiskovalna komisija in Višji sodni svet.
Včerajšnji atentat je vzbudil val ogorčenja po vsej državi. Sožalje sorodnikom žrtev in solidarnost sodniku Palermu so izrekli vsi vidnejši pred-stavmki italijanskega političnega življenja, s predsednikom Pertinijem na čelu. Preiskave o a-tentatu bo koordiniral novi visoki komisar za boj proti mafiji Riccardo Boccia.
8
ro
o
o
odpOvcuuje
novi kandidaturi
RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj jasno in prepričljivo demantiral presenetljivo vest, ki jo je objavila ameriška televizijska mreža NBC, češ da ne namerava ponovno kandidirati za državnega poglavarja. »Ni nobenega problema s kandidaturo. O tem pač odloča parlament,« je bil izjavil Pertini v intervjuju, ki ga je imel z novinarjem Gumleom v svojem uradu na Kvirinalu. V ZDA pa so objavili (v angleščini seveda) tak prevod oziroma inačico intervjuja (»Zapuščam Kvirinal v svesti, da nisem zasledoval osebnih koristi in da sem bil pravičen predsednik«), ki je direktno navajala k sklepu o Pertinijevem umiku.
Ob tem so se že pojavili prvi komentarji iz italijanskih političnih krogov, ko je predsednik republike objavil popolno besedilo intervjuja (v italijanščini), iz katerega izhaja, da je Pertini samo povedal, da se sam niti prvič ni kandidiral, pač pa so ga predlagali parlamentarci in izrazil mnenje, da »je 7 let dolga doba, 14 pa bi bila cela večnost« in da zato čuti, da ne bo ponovno izvoljen. Na vprašanje, če bi ob pritisku iz parlamenta sprejel ponovno kandidaturo, pa je dejal, da mora razmisbti.
Nezaslišan odgovor ministra Gave sen. Gerbčevi
POŠTA NAJ BI ZAVRAČALA NASLOVE V SLOVENŠČINI ZA TRST IN MILJE
LUCIJAN VOLK
TRST — V nedeljo, 13. januarja letos smo bili prisiljeni z velikim poudarkom objaviti osupljivo vest, da je ravnatelj tržaške poštne uprave izdal okrožnico, s katero je prepovedal osebju sprejemanje in raznašanje pošiljk, ki bi imele naslov v »neitalijanskem jeziku«, kar naravno pomeni 'zlasti v slovenščini. Ta ukaz smo označili za grobo kršitev naravnih in ustaljenih pravic Slovencev v zamejstvu in smo ga primerjali s prakso iz fašističnih časov. Proti nezaslišanemu ukrepu je takrat nastopilo več naših ustanov in organizacij, med njimi SKGZ, komunistična senatorka Jelka Gerbec pa je skupaj s kolegoma Battellom in Bissom naslovila na ministra za pošto parlamentarno vprašanje, v katerem ga je opozorila na ustaljeno prakso sprejemanja poštnih pošiljk s slovenskimi naslovi, ki izhaja iz narodnostnih pravic zamejskih Slovencev, pa tudi iz mednarodne povezovalne vloge Trsta in dežele, kar je bilo potrjeno tudi s posebnimi dokladami za poštne uslužbence, ki obvladajo slovenščino.
Vsi smo torej pričakovali ministrov odgovor, ki naj bi zadevo razčistil in odpravil krivično in neutemeljeno odločitev podrejenega funkcionarja. Žal, pa ni bilo tako in nam je sen. Gerbčeva posredovala na-
ravnost nezaslišan odgovor demokrščanskega ministra Gave. Ta najprej zatrjuje, da je bilo vprašanje naslovov v tržaški občini že večkrat predmet pozornosti u-prave in ministrskih orgp.nov, nakar se sklicuje na Posebni statut, priložen k Londonskemu memorandumu z dne 5. 10. 1954, ki naj bi po njegovem določal, da »bodo lahko naslovi na poštnih pošiljkah v jeziku etnične skupine, poleg v italijanskem, v tistih okrajih tržaške ali drugih občin pokrajine, kjer pripadniki te etnične skupine predstavljajo vsaj četrtino prebivalstva«. »Ker temu pogoju ni zadoščeno v tržaški in miljski občini«, Gava zapoveduje, da iz tega »izhaja, da morajo biti naslovi na pošiljkah, oddanih italijanski poštni službi in namenjenih v omenjeni občini, napisani izključno v italijanskem jeziku«. V tem smislu je po njegovem tolmačiti omenjeno okrožnico in navodila osebju tržaške poštne uprave.
Ministrov odgovor je naravnost osupljiv, ne le ker dokazuje njegovo popolno nepoznavanje (ali namen kršitve?) londonskega Posebnega statuta (ki govori o četrtini prebivalstva le za uradne napise krajev in javnih ustanov), ampak prezira ustaljene pravice Slovencev in celo sindikalne pravice poštnega osebja. Takega odgovora ni mogoče tolmačiti drugače, kot zavestno žalitev slovenskega dela prebivalstva in nov odraz klonitve pred pritiski najbolj zakrknjenih šovinističnih krogov v Trstu in ob meji.
Skleirjena srečanja z italijanskimi strankami
Ugoden obračun Rožičevega obiska
ANDREJ NOVAK
RIM — Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Marijan 'Rožič je danes končal večdnevni obisk v Rimu, med katerim je imel pogovore z najvidnejšimi predstavniki vseh pomembnejših italijanskih strank ter s predsednikom vlade Craxijem in predsednikom senata Cossigo. Ta o-bisk je potrdil zavzetost vseh strank za krepitev gospodarskih in političnih odnosov z Jugoslavijo. Potrdil pa je tudi dosedanje vtise — dobre in slabe — o stališčih strank do vprašanja globalne zaščite Slovencev.
Danes se je Rožič sestal z namestnikom sekretarja republikanske stranke Gunnello in načelnikom oddelka za mednarodne odnose socialistične stranke Spinijem. V prvem delu obiska v Rimu, ko je bil gost vodstva krščansko - demokratske stranke, pa je imel Rožič izčrpne pogovore s predsednikom stranke Pice oli jem in dru-
gimi visokimi voditelji krščanske demokracije, nato se je pogovarjal še s sekretarjem socialdemokratske stranke Longom, z ministrom za deželna vprašanja Vizzinijem, članom sekretariata KPI Pajetto in sekretarjem liberalne stranke Zanonejem.
Rožič je imel tako, kot predsednik Socialistične zveze, množične politične organizacije, ki ima razvejane mednarodne odnose, možnost pogovarjati se s predstavniki vseh pomembnejših strank, kakor tudi vlade in parlamenta. Ni se torej omejil zgolj na predstavnike državne oblasti ali na komunistično partijo, kakor se običajno dogaja med državniškimi ali partijskimi obiski z Jugoslavijo, in v tem je osnovna posebnost njegovega obiska.
Ti pogovori so bili torej svojevrsten prerez stališč celotnega italijanskega političnega spektra do odnosov z Jugoslavijo. Rožič sam je pred odhodom ocenil te pogovore kot zelo uspeš-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mihail Gorbačov pristaja na srečanje z Reaganom
WASHINGTON —- Po vsem sodeč je sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov pozitivno odgovoril na Reaganov predlog o srečanju »na vrhu« ■ned državnikoma obeh supersil. To je vsaj razvidno iz izjav raznih funkcionarjev washingtonske administracije, ki pa se ne spuščajo v podrobnosti sovjetskega odgovora.
Predsednik Ronald Reagan je namreč predsinočnjim na srečanju s časnikarji dnevnika »Washington Post« izrazil le svoje »upanje«, da se bo sestal z Gorbačovom. Takoj je dodal, da o vsebini pisma ne bo govoril, saj to ni običaj v dopisovanju med ameriškimi in sovjetskimi voditelji. Vsekakor pa se državi o tem »vrhu« še nadalje dogovarjata. Incident v Nemški demokratični republiki, ko je 24. marca sovjetska straža ubila ameriškega majorja Nichol-
sona, je vrgel temno senco na ame-riško-sovjetsko dogovarjanje, a ga ni prekinil. Še več, predsednik Reagan je časnikarjem izjavil, da si »kljub temu hladnokrvnemu umoru, ki dokazuje globoke razlike med obema družbama, še bolj želi tega srečanja: Sesti za mizo, pogledati si v oči, spregovoriti, da bi lahko razumeli, kaj lahko napravimo, da se kaj takega.nikoli več ne ponovi«.
V svojem pogovoru s časnikarji je Reagan spregovoril tudi o ženevskih razorožitvenih pogajanjih, ki se nadaljujejo »kljub stopnjevanju sovjetske propagandistične kampanje« proti tako imenovanemu ameriškemu »vesoljskemu obrambnemu ščitu«. Reagan se je dotaknil tudi drugih zunanjepolitičnih vprašanj. Kot običajno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bencin bo spet dražji
RIM — Le dober teden po zadnji podražitvi so ponovno dani vsi pogoji za novo podražitev bencina v Italiji. Bencin se je namreč krepko podražil v ZRN in v Franciji, da bi morali italijanske cene prilagoditi novim srednjim cenam v EGS. Po vsej verjetnosti se bi morale vse vrste bencina podražiti za 10 lir pri litru, saj vsi izključujejo, da bi vlada tokrat izničila podražitev z nižjimi davki. Vsekakor pa že danes pričakujejo sejo medministrskega odbora za cene. V petek pa se bo pocenilo kurilno olje, od 8 do 13 Ur za kilogram.
Občina Devin-Nabrežina bo sodelovala pri čiščenju rečnih voda Reke in Timave
NA 4. STRANI
Nogomet: kvalifikacije za SP
Jugoslavija - F ranci ja
SARAJEVO — V Sarajevu bo drevi ob 20. uri (tudi po ljubljanski in koprski TV) kvalifikacijsko srečanje za SP v Mehiki med Jugoslavijo in Francijo. Za to tekmo vlada po vsej Jugoslaviji izredno zanimanje. »Plavi« proti evropskim prvakom si ne smejo privoščiti spodrsljaja.
Danes v pokalu prvakov
Košarka: Gibona - Real
ATENE — V velikem finalu evropskega pokala prvakov bosta drevi ob 18. uri igrali košarkarski ekipi zagrebške Gibone in madridskega Reala. To je za Zagrebčane prvi finale v najbolj prestižnem evropskem pokalu. Obeta se izenačen in oster boj.
NA 10. STRANI
• Ugoden
Natta, Reichlin in Montessoro so jih predstavili včeraj na tiskovni konferenci
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ne, ker so bili neposredni, odkriti in zelo konkretni. Potrdili so, da vse i-talijanske stranke cenijo vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, kakor tudi pomen tega gibanja v mednarodnih odnosih. Predstavniki strank so izrazili upanje, da bo to gibanje tudi v prihodnje sposobno aktivno in neodvisno posegati v mednarodno dogajanje, ne da bi popustilo, da ga bloka vkleščita medse ih mu odvzameta neodvisno vlogo, za katero si je Jugoslavija vedno prizadevala.
Vsem italijanskim demokratičnim strankam je do tega, da se Jugoslavija tudi v prihodnje razvija samostojno in neodvisno in pripravljene so podpreti njena prizadevanja za premagovanje gospodarskih težav, kakor tudi za reševanje odprtih vprašanj v odnosih z EGS. Slišati je bilo vrsto konkretnih pobud za okrepitev gospodarskega in političnega sodelovanja, tudi preko Socialistične zveze. Govorilo se je o skupnih nastopih italijanskih in jugoslovanskih podjetij, o sodelovanju mest, družbenopolitičnih organizacij, časnikov, itd.
Kot so ugotovili v vseh pogovorih, so osimski sporazumi slej ko prej o-snova dvostranskega sodelovanja in spodbuda zanj. V tej zvezi so s posebno pozornostjo obravnavali vprašanje zaščite slovenske manjšine v I-taliji. Z italijanske strani je prevladovalo stališče, da je treba postopek za sprejetje zaščitnega zakona pospešiti in da je treba zaščititi Slovence na vsem ozemlju, kjer živijo, niso pa vsi prepričani, da je tudi stopnja zaščite lahko, ali da bi morala biti, enaka za vse, kakor je sicer razvidno tudi iz stališč posameznih strank v parlamentarni razpravi.
ANDREJ NOVAK
• Mihail Gorbačov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je napadel sandinistično vlado v Nikaragvi in ob tem poudaril, da je režim vedno bolj osami jem, da je zgubil stik z domačim prebivalstvom. Glede Južnoafriške republike, apartheida in sedanjega nasilja rasističnega režima iz Pretorie je Reagan o-dločno granii »konstruktivni« pristop washingtonske administracije k tem problemom. V bistvu je Reagan ponovil že staro stališče, da je treba o-hraniti dobre odnose z režimom iz Pretorie v zameno za postopne spremembe v južnoafriški politiki rasne diskriminacije.
Komunistični predlogi za pospeševanje zaposlenosti Referendum se da preprečiti s povračilom 4 točk
RIM — De Mita vidi rešitev problema brez-poselnosti v tem, da zaposleni zategne pas v korist nezaposlenega, toda takšna teza (s katero soglaša tudi CISL) ni le krivična, ampak tudi neizvedljiva: v zadnjem letu so mezde in plače naraščale počasneje od inflacije, medtem ko so se drugi dohodki povečali za 15 od sto in bančne obresti kar za 19 od sto. Sredstev za zaposlovanje ne gre torej iskati pri delavcih in uradnikih, temveč pri davčnih utajevalcih in tistih, ki živijo od rent. Le tako bomo prišli do denarja, ki je nujen za nove naložbe.
Tako je naglasil odgovorni za gospodarska vprašanja pri KPI Reichlin, ko je z generalnim tajnikom partije Natto in odgovornim za vprašanja dela Montessorom na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložil predstavnikom sredstev množičnega obveščanja komunistične predloge za u-činkovito politiko zaposlovanja. Dosedanjo vladno politiko na tem področju so označili kot neodgovorno in opozorili, da se bo število brezposelnih v Italiji v naslednjih 10 letih — če se medtem kaj ne spremeni — vzpelo na 4 milijone.
Za uresničitev inovacijskega postopka na vseh področjih, od proizvodnje, storitev in šolstva do veb'kih civilnih infrastruktur in javne uprave, je po sodbi KPI nujen širok program javnih naložb. Ta pa bo mogoč z izoblikovanjem »vsedržavne službe za delo« (problem tako imenovane mobilnosti in poklicnega preusmerjanja ni mogoče reševati brez specifičnih državnih posegov), ki naj deželam, krajevnim ustanovam in proizvajalcem da na razpolago strukture za stalno strokovno u-sposabljanje. V tem okviru bi ustanovili tudi deželne agencije za delo, ki bi mladino neposredno vključevale v delovni proces.
V tem sklopu bi se lotili problema sprotnega krčenja delovnega umika v skladu z optimalnim izkoriščanjem proizvodnih naprav. KPI predlaga nadalje reformo dopolnilne blagajne: ukinitev izredne blagajne (ko dotični sploh ne dela) z razčlenjenimi oblikami krčenja delovnega umika zaposlenim in s postopnim predčasnim upokojevanjem. Prizadetim delavcem bi vsedržavna služba za delo morala plačevati 80 do 90 od sto prejemka, ki so ga izgubili. KPI predlaga tudi reformo mezd
in plač z ohranitvijo njihove delne navezave na gibanje življenjskih stroškov, z druge strani pa posebne davčne in socialnodajatvene olajšave delodajalcem za najemanje mlade delovne sile, in to vsaj s terminskimi pogodbami.
časnikarje je zanimal seveda tudi referendum. Kako neki je mogoče v isti sapi zahtevati od nas dialog in sodelovanje in nam očitati, da z demagogijo podpihujemo terorizem, je naglasil Natta. Brž nato pa je pripomnil, da bo KPI s primerno pozornostjo proučila katerikoli vladni predlog o preprečitvi referenduma, vendar le pod pogojem, da bo ustrezal trem komunističnim zahtevam: da se med vladnimi strankami in KPI spet vzpostavi politični odnos medsebojnega spoštovanja in korektnosti, ki ga po Tarantellijevem uboju ni več: da mora sleherni predlog naleteti na soglasje družbenih sil; da je treba dati dosleden odgovor poldrugemu milijonu ljudi, ki so podpisali zahtevo po referendumu. Natta je bil še jasnejši: referenduma ne bo mogoče preprečiti brez povračila štirih okleščenih točk draginj-ske doklade.
Krajevni upravitelji se ne strinjajo z vlado
Odločitev o nakupu lovskih letal razburja avstrijsko javno mnenje
DUNAJ — Odločitev o nakupu 24 vojaških letal — tipa lovcev prestreznikov švedske proizvodnje SAAB — draken, ki jo je včeraj na svoji seji potrdila tudi avstrijska vlada, dobiva dramatične razsežnosti.
Ko so pretekli teden na zasedanju sveta za obrambo države odločili o tvrdki in tipu letal, so namreč določili tudi lokacije, kjer bo vseh 24 dovcev »stacionira-nih«. Ker bosta obe letališči na Štajerskem, eno v Gradcu in drugo v Zeltwegu (sicer poznanem po bojih za prva mesta v vozilih s formulo 1), so na Štajerskem zlasti mladi in njihove1 organizacije dvignile velik prah.
Včerajšnjo sejo vlade je vodil ob odsotnosti kanclerja Freda Sinowlza podkancler in predsednik avstrijske FPÒ Norbert Steger.
Po vsej verjetnosti je na pritisk svojih deželanov štajerski deželni glavar Josef Krainer že zjutraj odposlal telegram in ga naslovil na zvezno vlado, v katerem izraža svoje začudenje, da je mogoče takšno odločitev tako mirno sprejeti in preprosto določiti neko zvezno avstrijsko deželo, ki naj bi nudila gostoljubje tolikokrat
prekletim in v avstrijski javnosti tako strastno obsojenim »abfangjdgerjem«. Norbert Steger, ki se je sicer že po končani seji vlade, pa vendar v zvezi s pozivom štajerskega deželnega glavarja pojavil v včerajšnjih o-poldanskih radijskih poročilih, je izjavil med drugim, da zadnja beseda še ni izrečena, medtem ko obrambni minister Friedhelm Frischenschlager vztraja na teh dveh »štajerskih« lokacijah.
Kancler Fred Sinowatz je namreč odpotoval na Mal-lorco, kjer se te velikonočne dni mudi nekdanji njegov predhodnik Bruno Kreisky. Časopisi so se na široko razpisali, da potuje Sinowatz na ta privlačni otok za to, da bi v imenu socialistov pregovoril »starega«, da bi vendarle kandidiral za predsednika republike ob volitvah prihodnje leto.
Pa temu vendarle ni tako. Sinowatz je javil iz Mal-lorce, da je tam privatno in to z vso družino, torej na zasebnem obisku, kjer ne bo nikakršnega govora o tem, kdo naj bi nasledil Rudolfa Kirchschlagerja.
BARBARA GORIČAR
Brezcarinskih prodajaln ob meji ne bo ?
BEOGRAD — Nedavno tega je zvezna vlada poslala v razpravo predlog o uvedbi brezcarinskili prodajaln tudi na cestnih mejnih prehodih, ki bi se pridružile o-nim, ki v lukah in na letališčih že obratujejo, čeprav je bila večina delegatov v odboru skupščine Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino na včerajšnjem sestanku za ta predlog, so ga zaradi odsotnosti popolnega soglasja vrnili vladi r nadaljnjo proučitev. Največ razprave je bilo zaradi predloga, naj bi brezcarinske prodajalne odprli tudi v hotelskih naseljih. Delegate je namreč zanimalo, kako naj bi organizirali carinsko kontrolo v hotelih in tako preprečili zlorabe, do katerih bi gotovo prišlo, čeprav naj bi lokale odprli samo tujcem, (dd)
Brez sporazuma o cenah
Nasmeh kmetijskih ministrov držav EGS (tretji z desne italijanski Pandolfi, ki vodi zasedanje) je zgolj priložnosten, saj se tudi včeraj niso mogli v Luksemburgu sporazumeti o novi politiki cen	(Telefoto AP)
Draga šola za gospodarstvenike oh izlitju Iskrine nafte
Dodatni stroški za nov cevovod za dovajanje ciste vode Ljubljani
LJUBLJANA — Kot so na seji mestnega izvršnega sveta povedali strokovnjaki, lahko Ljubljančani že odštevajo ure, ko bo izliti petrolej, ki ga je v zemljo spustila Iskra v Stegnah, vendarle prispel do podtalnice. Potem bo minilo še štiri do deset dni, dokler ne bo onesnažena voda pritekla do centralnih črpališč v Klečah. Kljub vsemu pa upajo, da onesnaženje ne bo veliko, oziroma menijo, da je za hujšo katastrofo le malo možnosti.
Petrolejska afera je spodbudila mestne očete, da so ob rekonstrukciji Titove ceste, ki pravkar poteka, noročili tudi položitev novega vodovodnega cevovoda, ki bo omogočil dotok pitne vode iz drugih črpališč. Do zdaj Ljubljana namreč ni imela vodnega obroča in v prizadeta območja ni bilo mogoče speljati vode iz čistih virov. Dodatna naložba bo veljala 70 milijonov dinarjev, ki jih prej komunalci niso znali zbrati, zdaj, ob grožnji s katastrofo, pa so se morali znajti »čez noč«.
Da je malomarnost res draga, najbolje vedo v Iskri, ki bo morala poravnati vse stroške, nastale zaradi izginulega petroleja. Do zdaj jih je pretrgana cev
stala že 11 milijonov dinarjev, tako da bo ta primer draga šola za gospodarstvenike, ki so doslej videli le denar, skrb za okolje pa so prepuščali ekološkim društvom in glasnim zanesenjakom. . . (dd)
□ DUNAJ — Kot poročajo predstavniki jugoslovanskih turističnih agencij, vlada v Avstriji veliko zanimanje za letovanje v Jugoslaviji. Tamkajšnje urade je do zdaj obiskala za 25 odstotkov več turistov kot lani, v nekaterih poslovalnicah pa so že prodali tudi za 50 odst. več aranžmajev za letovanje v Jugoslaviji. Seveda te številke ne pomenijo avtomatičnega povečanja števila gostov, saj so kot ocenjujejo jugoslovanski turistični predstavniki, posledica preusmeritve avstrijskih turistov, ki zadnja leta veliko bolj zgodaj načrtujejo dopuste. Realna ocena za letošnjo turistično sezono naj bi bila — za 10 do 15 odstotkov več Avstrijcev kot lani. Ocena ni preveč optimistična, saj lani avstrijski gostje niso imeli resnejših pripomb na storitve, zlasti pa ne na cene letovanja in se, kot kaže, vrača zaupanje v jugoslovanski turizem, (dd)
Ob političnih umorih v Čilu enoten nastop vse opozicije
SANTIAGO DE CHILE — Umor šestih predstavnikov čilske opozicije — tri je ubila Pinochetova policija, tri pa pripadniki zloglasnih desničarskih »eskadronov smrti« — je strnila razdvojeno in razpršeno opozicijo. Dokaz te enotnosti je bil pogreb dveh umorjenih intelektualcev, ki je bil najzgovornejši prikaz pridobljene enotnosti in pravi poziv skupnim pobudam »za obnovo demokracije«.
Obe žrtvi, Manuela in Parado, so pospremili k zadnjemu počitku vsi politični, cerkveni, sindikalni, študentski in stanovski voditelji čilske opozicije. Več kot 15 tisoč ljudi se je ob skandiranju protirežimskih gesel udeležilo pogreba v čilskem glavnem mestu. Pinochetova policija je stala ob strani in ni posegla. Poziv čilske Cerkve, naj med pogrebom ne nasedejo na provokacije, je bil torej uspešen.
Ob odprtih grobovih je spregovorilo kar petnajst voditeljev treh političnih grupacij, v katere se deli čilska opozicija. Vsi, od Manuela Bustosa za »Comando nacional de trabajadores« (Vsedržavno poveljstvo delavcev) do demokristjana Luisa Maira, so poudarili zahtevo po skupnem in enotnem nastopu, da strejo začaran krog režimskega nasilja in da se v Čile vrne demokracija:
Duartejeva Pirova zmaga na volitvah v Salvadoru
SAN SALVADOR — Predsednik republike in voditelj krajevne Krščanske demokracije Napoleon Duarte je že, čeprav uradni izidi še niso objavljeni, proglasil zmago svoje stranke na nedeljskih pciriamentarnih in upravnih volitvah na tiskovni konferenci, na kateri je označil tak rezultat za »velikanski korak« na poti demokracije. Po njegovih podatkih naj bi namreč Krščanska demokracija prejela 53,5 odstotka glasov proti 37,4 odstotka desne koalicije in tako zasedla 33 od 60 parlamentarnih mest in vodila 200 od 262 občinskih uprav. Duarte se je pri tem posebno zahvalil vojski za njeno »veliko vlogo« med volilnimi operacijami.
‘Za zmago je Duarte že prejel mnogo čestitk iz tujine, seveda tudi iz Italije, toda mnogi opazovalci ugotavljajo, da je šlo pravzaprav za Pirovo zmago, ki nikakor ne razrešuje vozlov salvadorske krize. Kot je znano, se namreč volitve niso udeležile prepovedane levičarske stranke, ki odražajo oborožen odpor v fronti Farabundo Marti in so glasovanje bojkotirale. Volitve so se dejansko odvijale le na tretjini državnega ozemlja in se jih je udeležilo manj kot 40 odstotkov upravičencev. To pomeni, da niti Duartejeva KD niti desnica ne predstavlja večine prebivalstva, zaradi česar bo sedaj vse odvisno od novih pogajanj z levico.
Obsojena pripadnika RAF
Zahodnonemško sodišče v Stuttgartu je včeraj obsodilo na petkratno dosmrtno ječo in še 15 let zapora pripadnika Frakcije rdeče armade Christiana Klara in Brigitte Monhaupt zaradi vrste krvavih atentatov, izvršenih v preteklih letih
(Telefoto AP)
V deželnem svetu razprava o zdravstvenem načrtu
TRST — Včeraj se je sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine, zasedanje je trajalo zjutraj in popoldne, nadaljevalo pa se bo še danes.
Ob pričetku včerajšnje seje so se svetovalci oddolžili spominu prof. TaranteUija, ki je pred dnevi padel kot žrtev terorističnega atentata. Lik pokojnika je orisal predsednik deželnega sveta Manzon, ki je oo-udaril bogato znanstveno Tarantellijevo delo na področju gospodarskih ved. Manzon je nato naglasil zavzetost deželnega sveta v boju proti novemu terorističnemu valu.
Komemoraciji so sledili odgovori na vprašanja, ki so jih zastavili posamezni svetovalci. Dnevni red seje je predvideval na prvem mestu razpravo o gospodarskih problemih, vendar' so ta dnevni red spreme^ nih in postavih na prvo mesto razpravo o deželnem zdravstvenem načrtu.
Kot smo že pisali, se je deželni odbor odločil, da izglasuje načrt zato, da bi na deželni ravni uredih dokaj zapleten položaj, v katerem se nahajajo zdravstvene ustanove. Načrt pa je seveda vezan tudi na letošnji finančni zakon, ki ga bo morala dežela v kratkem izglasovati. Razprava je že takoj ob začetku pokazala na različne pozicije. Tako so predstavniki KPI negativno ocenili načrt in izjavili, da se ne bodo udeležili glasovanja.
Do načrta je bil kritičen tudi predstavnik DP. Seveda pa zagovarja načrt večina saj ga je že odobrila v posebni komisiji. O točnejšem poteku razprave bomo še poročali.
Znanstveni načrt pa je ena izmed dveh bistvenih tem sedanje razprave. Deželni svet bo namreč govoril tudi o gospodarskem položaju na Tržaškem in Goriškem.
Petletni obračun špetrske uprave
Pozitivno mandatno obdobje
ŠPETER — Občinska uprava Šptetra Slovenov v Benečiji je brez dvoma pozitivno zaključila svoje mandatno obdobje. Ugodno oceno lahko seveda damo na podlagi storjenega dela. Bistvene točke, ki kvalificirajo delovanje omenjene občine pa so: ponovna izgradnja in popravilo hiš, ki jih je prizadel potres, izgradnja številnih stanovanj, odprtje novih delovnih mest, potrjena vloga upravnega središča — to tudi s tem, da so poskrbeli za nove usluge.
Pri dopolnjevanju obnove prizadetih področij je bila občina v stalnem stiku z občani in na tej podlagi je izpopolnjevala začrtan program na področju javnih in zasebnih posegov. Tudi ko je šlo za izpeljavo področnih načrtov je občina upoštevala mnenje občanov. Pri izgradnji novih hiš ah pa pri popravilih se je občina posluževala domačih gradbenih podjetij in s tem zagotovila delo številnim ljudem. Vse te osnovne smernice so obrodile pozitivne rezultate.
Prav glede vprašanja novih stanovanj in pri ponovni gradnji zunanje podobe vasi in naselij je občinska uprava poskrbela tudi za manj premožne ljudi z obsežnim načrtom za izgradnjo ljudskih stanovanj. Zgradili so tako več kot 41 novih stanovanj. Poleg tega je občina izdala kar 60 gradbenih dovoljenj za zadružna in druga zasebna stanovanja. To pa je pripomoglo, da se je marsikatera družina, ki je zapustila Špeter, vrnila in to tudi iz tujih držav, šlo je za povratek tudi nekaterih emigrantov, saj na te svoje ljudi špetrska občina nikakor ni pozabila.
Pomembne uspehe je občinska uprava dosegla tudi s tem, da je stimulirala prihod novih podjetij in s
tem pomagala poskrbeti več delovnih mest in to kljub gospodarski krizi, ki je zajela vso našo deželo. Naj omenimo, da sta se namestili na teritoriju špetrske občine podjetji Veplas in Hobles, ki sta ustvarili 40 novih delovnih mest. Ob tem je treba poudariti še 100 delovnih mest, ki jih zagotavljata podjetji Danieli in Elni. Nova delovna mesta pa se bodo odprla tudi z namestitvijo novih obrtniških obratov. Pri tem se bodo poslužili tudi vseh ugodnosti, ki jih predvidevajo Osimski sporazumi. Sploh se je špetrska občinska uprava zavzela za čim tesnejše obmejno sodelovanje in podprla zahteve o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in za zakon, ki naj omogoči in pospeši gospodarske posege na obmejnem pasu.
Problem, s katerim se je pred petimi leti morala soočiti občinska uprava, je tudi-'dolgoletna apatija u-stanov in prebivalstva. Danes so rezultati na dlani. V Špetru je vrsta kulturnih in gospodarskih pobud, kot so vsakoletni semenj kostanja, ponovna rekvalifikacija študentskega doma, odprtje občinske palače manifestacijam in konferencam v zato primerni dvorani, dokončna izgradnja večnamenskega športnega središča itd. S temi pobudami je občini uspelo, da je vzbudila pozornost v javnosti, gostila številne pomembne delegacije, omogočila v svoji sredi širšo debato.
S tem in drugim je občinska lista, ki je pet let vodila občino, dokazala, da ni bila le politična novost, ampak da je z novim duhom in konkretnim delom dokazala, da je sposobna upravljati občino, v kateri je bilo in je še vsekakor veliko težav in problemov.
P. B.
Včeraj popoldne pri Latisani
Odstranili nevarno letalsko bombo
LATISANA — Pred nekaj dnevi so v reki Tilment našli letalsko bombo, ostanek iz druge svetovne vojne. Bomba je bila v rečni strugi pri Latisani in v njej je kar sedem stotov trotila. Do najdbe je prišlo povsem naključno, samo odkritje pa je seveda vzbudilo veliko zanimanja in zaskrbljenosti.
Agencijske novice so napovedovale, da bodo bombo razstrelili včeraj m zato naj bi sprejeli nekaj varnostnih ukrepov, kot na primer evakuacijo prebivalstva, zaporo šol, bližnjih cest in železniških prog. Na ponedeljkovem večernem sestanku pa so sklenili, da ni treba tako' drastičnih ukrepov in svetovali so le zaprtje šol in sicer zaradi tega, ker je bil včerajšnji dan namenjen samo odstranitvi bombe v varnejše kraje.
In tako je akcija stekla včeraj ob 13. uri. Karabinjerji, policija in vo-
jaki so skrbeli, da bi se ne kdo nevarno približal kraju, zaprli so nekaj cest in svetovali prebivalstvu, naj ima v stanovanjih in hišah odprta okna. Vendar je bil preplah odveč. Po skoraj dveh urah dela, akcija se je zaključila točno ob 14.45 (podatke so nam posredovali v vojašnici karabinjerjev v Latisani) je
vojaškim izvedencem uspelo dvigniti bombo iz struge Tilmenta in prinesli so jo v varnejši kraj (vedno v strugo reke), poldrugi kilometer od mesta najdbe, v smeri proti Lignanu.
Sedaj bodo bombo počasi izpra-znili vsega nevarnega eksploziva. Celotna operacija bi se morala zaključiti danes.
Velikonočni turistični obeti
TRST — Vse kaže, da bo lepo vreme privabilo v našo deželo ob velikonočnih praznikih številne turiste. V hribih in gorah je obilica snega in vse naprave obratujejo, tako da se ni bati za pomladansko smuko. Hotelirji so oddali že dobršen del svojih zmogljivosti, čeprav niso še razprodali vseh razpoložljivih prostorov. Skratka, snega je povsod dovolj in tudi nižinski kraji ohranjajo
marsikje zimsko podobo.
Tudi v obmorskih letoviščarskih krajih dežele bodo mnogi hoteli odprti. V Gradežu so obeti nadvse spodbudni, saj je prišlo veliko turistov že konec prejšnjega tedna. Gre predvsem za Nemce, Avstrijce in goste iz severne Italije. Prav tako je tudi v Lignanu živahno in mnogi že ta čas rezervirajo sobe za poletne
Pismo Socialistične zveze v Novi Gorici
Proti možnosti uvedbe taks za prehod meje
NOVA GORICA — Predsedstvo občinske organizacije Socialistične zveze je poslalo predsedstvu te organizacije v Beograd pismo, v katerem izraža zaskrbljenost in obsodbo zaradi razmišljanj in informacij o morebitni uvedbi taks za prehod državne meje. »Takšna informacija, ki jo doslej ni niti potrdil, še manj pa demantiral noben državni ah drugi organ, je skalila pohtične razmere ob meji. Zato je naše predsedstvo na zahtevo krajevnih organizacij SZDL o informaciji razpravljalo, o-cenilo razmere in sklenilo, da vas o stališčih obvestimo,« je poudarjeno v dokumentu.
»Že sama ugotovitev, da v Zveznem sekretariatu za finance raz-
Ponatis telefonskega imenika Slovenije
LJUBLJANA — Združena podjetja za PTT promet Slovenije so izdala Ponatis telefonskega imenika. Prejšnja prva izdaja je bila hitro razprodana, saj je namreč telefonski imenik za obdobje 1985-86 sodobno urejen in poleg številk posameznih telefonskih naročnikov vsebuje še mnogo drugih koristnih in aktualnih Podatkov z raznih področij.
Imenik ima 1.200 strani, posreduje Podatke za vse telefonske naročnike v Sloveniji, pri čemer je označenih 30 tisoč novih naročnikov in 60 tisoč spremémb telefonske številke. Naši bralci, ki se zanimajo za imè-uik, ga lahko dobijo pri vseh poštah v Sloveniji, tako tudi pri vseh Poštah na Goriškem, v Sežani in na obalnem območju. Cena znaša 75 ti soč starih dinarjev.
Natečaj ob 40-letnici osvoboditve
Včeraj se je na dolinskem županstvu sestala komisija, da bi pregledala izdelke občinskega natečaja ob 40-letnici o-svoboditve. V poštev so prišli pismeni in slikovni elaborati šolarjev iz dolinske občine. Dela bodo na ogled v gledališču Prešeren od 24. t.m. dalje.	(Foto Magajna)
mišljajo o možnosti uvedbe takse za prehod meje, je za naše delovne ljudi in občane nesprejemljiva in zaskrbljujoča. Nesprejemljiva je, ker je v nasprotju z našimi družbenimi in pohtičnimi dokumenti o mednarodnem sodelovanju in dobrososedskih odnosih, z deklaracijami in duhom razprav v zveznih vodstvih družbenopolitičnih organizacij, še posebej Zveze komunistov in SZDL Jugoslavije in z dokumenti za sejo Zvezne skupščine 9. aprila 1985. Takšna možnost pa je zaskrbljujoča tudi zato, ker izraža dvom o tem, če predlagatelj pozna pomen obmejnih in dobrososedskih odnosov.«
V pismu so zatem obravnavani škoda, ki jo je v obmejnih krajih povzročil depozit za prehajanje meje. ki so ga potem ob koncu leta 1984 odpravili, napori, da bi po zastoju spet obnovih odnose in sodelovanje ob meji, pomen odprte meje za Osimske sporazume. Ob tem je poudarjeno tudi naslednje: »Prepričani smo, da je veliko drugih vrednot, ki so se jim delovni ljudje in občani pripravljeni odreči prej kot pa dobrega sosedstva, ki je temelj naših odnosov s sosednjimi državami in največji varuh meja. Takšni in podobni predlogi tudi niso v podporo prizadevanju Slovencev v Italiji za čimprejšnji sprejem zakona o globalni zaščiti. Ocenjujemo, da gredo veliko bolj na roko tistim skrajno nacionalističnim silam v Italiji, ki ustanavljajo odbore za obrambo italijanstva.«
Dokument ob razmišljanjih in informacijah, da bi uvedli takse za prehod meje, je novogoriško predsedstvo poslalo tudi predsedniku Republiške konference SZDL Francu Šetincu.
MARJAN DROBEŽ
Dušan Jelinčič	22.
V nekaj urah smo prispeli v puščavsko mesto Beerševo. Pravzaprav ni to mesto nič posebnega, v glavnem je vse moderno, razen arabskega starega dela. Značilno je le to, da je glavno mesto Negeva. In tu smo spet stopili na avtobus, ki nas bo preko vse Puščave Negev pripeljal v mesto ob Rdečem morju v Arabskem zalivu — v mitični Eilat. Ni bilo lahko dobiti prostorov v avtobusu, saj je mnogo tujcev in avtoštoparjev, ki si želijo v to mesto, da bi tam ali zaslužili denar s težkim delom ali pa se z ladjo odpravili proti Indiji drugim dogodivščinam nasproti.
EILAT OB RDEČEM MORJU
Avtobus je drvel skozi puščavo, ki pa ima poleg peska vseh barv tudi nekaj zelenja in čisto nizko grmičevje. V večernih urah smo prispeli v Eilat. Kmalu sem razumel, zakaj noče nihče bivati v tem mestu in zakaj izraelska vlada ponuja takoj delo in celo nekaj zemlje tistemu, ki se za stalno naseli v tem kraju. Razlog za to je... neznosna vročina. Tu lahko delaš le nekaj ur dopoldne, ker je pozneje vročina taka, da bi bil vsak večji napor nevaren za zdravje.
Dela pa je v Eilatu mnogo. Tu je veliko pristanišče, pravzaprav edino izraelsko pristanišče na Rdečem morju, vratih na vzhod v Indijski ocean. Poleg tega pa je treba tu, kot povsod po državi, obdelovati zemljo, pa tudi turizem je tu važen ekonomski adut, ki zahteva mnogo skupnih naporov in energije. V bližini Eilata pa so tudi rudniki najrazličnejših rud, med njimi tudi znameniti Salomonovi rudniki. V njih pa v glavnem delajo le mladi svetovni popotniki, da si zaslužijo denar za nadaljevanje potovanja.
Prihod v Eilat. Tudi geografsko je to mesto krasno, stisnjeno prav v skrajni zajedi Rdečega morja. Na oni strani zaliva pa se, že v Jordaniji, bohoti malo arabsko mesto, ki daje tudi ime zalivu — Akaba.
Takoj morava seveda poiskati Youth hostel — mladinski dom. Tu je, na tej mali vzpetini, tik nad morjem, vendar pa je že prepoln mladih od vseh vetrov. Nič hudega, bova pač spala na plaži, saj je tudi
ponoči še pretoplo. Še kopanje v morju, ki je bilo prav neprijetno toplo, nato že priprava na spanje na plaži. Seveda nisva bila sama. Še pozno v noč so na plažo prihajali mladi, si pripravljali ogenj ter razgrinjali spalne vreče. Zaradi varnosti sem si privezal nahrbtnik na roko, vendar pa je bilo to nepotrebno. Nihče od teh mlaidih ljudi mi ne bi izmaknil niti robca, prav vsi pa bi mi pomagali v trenutku, ko bi pomoč potreboval.
»Stebri kralja Salomona« pri Timni v puščavi Negev
Društva bi lahko mnogo prispevala k utrjevanju sožitja v našem mestu
Od
sobote na Gradu sv. Justa
Razstava tapiserij z Ljes
Tapisoni so stkani po vzorcih Bernika, Ceschie, Ciuhe, Jemca, Omana, Hokeja, Palčiča, Maraže ve, Spacala in Zigaine
»Prebivalci Švice se sporazumevajo v treh jezikih in to ne predstavlja zanje nobenega problema, tu v Trstu pa se nekateri krogi bojijo slovenščine kot hudič žegnane vode«, ta zgovorni primer o različnem pojmovanju, oziroma nepojmovanju sožitja je izšel iz ponedeljkovega srečanja, ki ga je priredilo Združenje Union z namenom, da bi v italijanski tržaški javnosti prebilo led, ki še vedno s svojim mrzlim oklepom prekriva odnose med' tukaj živečima narodnima skupnostima.
Predsednik Združenja Union Luciano Ferluga je v svojem.posegu uokviril vprašanje sožitja v širši okvir tržaškega življenja. Trst preživlja se-.daj veliko gospodarsko krizo; namesto da bi se energije Tržačanov u-smerile predvsem v reševanje teh vprašanj pa se v tržaški javnosti spet umetno ustvarja preplah s tako imenovanim »bilingvizmom«. Nacionalistični krogi prikazujejo »bilingvizem« kot »usodni problem Trsta«, medtem kot to sploh ne bi smel biti problem. Zavajanje javnega mnenja je mogoče, ker Tržačani niso osveščeni o slovenski stvarnosti v naših krajih in ker sredstva javnega obveščanja sploh izkrivljeno in enostransko poročajo o slovenski manjšini.
Ferluga meni, da bi lahko v tem
pogledu odigrala odločilno vlogo združenja in društva. Le-ta delujejo na bazi, imajo neposreden stik s prebivalstvom določenega teritorija. V njihovem sklopu bi lahko prišlo do pobud, v katerih bi sodélovali tako Italijani kot Slovenci, kar bi predstavljalo ugodno priložnost za medsebojno spoznavanje. Tak neposreden stik bi gotovo služil kot protiutež izkrivljenemu poročanju o slovenski stvarnosti:
Ferluga je naštel nekaj predlogov,
ki naj bi prispevali k utrjevanju sožitja v naših krajih. Tako je omenil možnost srečanj med Slovenci in Italijani v sklopu kulturnih in športnih društev ter še posebej srečanja med italijanskimi in slovenskimi otroki.
V sicer kratki razpravi je bil govor predvsem o razliki med državljanstvom in nacionalno pripadnostjo (velik del italijanskega Trsta te razlike ne pozna ali noče poznati) in o od nosu italijanskih društev do vprašanj, ki zadevajo Slovence.
Tržaška turistična in letoviščarska ustanova prireja pod pokroviteljstvom Tržaške občine razstavo tapiserij, stkanih po osnutkih umetnikov iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Avstrije, v obrtniški tkalnici na Ljesah (občina Grmek).
Razstava, ki jo bodo otvorili na Gradu šv. Justa v soboto ob 11.30 sodi v okvir -»Tržaške pomladi 85«.
Razstavljene tapiserije so bile delane po »vzorcih« Bernika, Ceschie, Ciuhe, Hokeja, Jemca, Maraževe, Omana, Palčiča, Spacala in Zigaine. Gre torej za priznane umetnike iz treh obmejnih dežel.
O tapiserijah, ki jih tkejo na Ljesah, smo že večkrat pisali; gre za tisti tip tapiserije, ko tkalke naredijo tapisone na podlagi vzorcev, ki so jih izdelali umetniki. Posamezna dela dobijo seveda s toploto volne, možnosti reljeja in na večkrat obsežni površini poseben čar. Prav ta čar ' je marsikaterega znanega umetnika privabil v delavnico na Ljesah, kjer tkejo te zahtevne »predmete«. Vsekakor lahko govorimo o »višji«. obrti (mislimo na tkanje), ki od tkalk zahteva obilico znanja in spretnosti ter seveda smisla in okusa. Na Gradu sv. Justa si bomo torej lahko ogledali zanimivo razstavo; ta-
piserije z Ljes so dozivale lepe uspehe in odobravanje povsod, kjer so jih prikazali.
Naj še zapišemo, da se je ciklus razstav tržaške pomladi pričel z razstavo ameriškega kiparja Georgea Segala.
Priznanja
odporništva
Občina Mil je bo ob priliki 40. obletnice osvoboditve podelila posebna priznanja tistim, ki so se izkazali s protifašističnim delovanjem -in sodelovanjem v osvobodilni vojni v Miljah in okolici. V ta namen je bil izdelan poseben spisek, ki je izobešen v občinskem generalnem tajništvu. Do 6. aprila imajo vsi zainteresirani pravico do pripomb, nato pa bo določen dokončni spisek.
• Notranje ministrstvo je razpisalo 800 študijskih štipendij za sinove občinskih in pokrajinskih tajnikov in 100 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje je treba poslati na prefekturo do 10. maja za dijake višjih srednjih šol in do 10. avgusta za univerzitetne študente.
Izvestju letošnja nagrada iz sklada Dušana Černeta
V prostorih Slovenske prosvete je bila V ponedeljek podelitev nagrade iz sklada Dušana Černeta. Večer je bil še toliko bolj slovesen, saj poteka letos deseta obletnica njegove smrti. Uvodno besedo je povzel Saša Martelanc, ki je orisal njegov lik, njegovo življenjsko delo in načela, njegovo veliko narodno zavest. Nagrajencev iz Černetovega sklada je bilo do sedaj devet: list »Dom« iz Benečije, revija »Zaliv« iz Trsta, Goriška Mohorjeva družba, pevski zbor »Planinka« iz Ukev v Kanalski dolini, Slovenski zamejski skavti in skavtinje, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, »Trinkov koledar«, »Ljudski radio« iz Gorice, zbor »Fantje izpod Grmade«.
Letošnja nagrada je šla reviji »Iz-vestje«, publikaciji, ki je pri nas nastala leta 1947. Nagrada je bila podeljena sedanjemu uredniku Robertu Petarosu, ki je najprej poudaril, da je ta publikacija izredno pomembna za našo narodno bit. V nekaterih številkah vsebuje revija tudi obširnejše razprave, ki pa jih je zadnja leta vedno manj. Petaros je opomnil tudi na težave pri urejevanju publikacije, na premajhno sodelovanje s strani nekaterih šol, na težave tudi pri pravilnem zapisovanju imen dijakov in profesorjev.
Spričo gospodarske krize je »Iz-vestje« leta 1974 za nekaj let prenehalo izhajati, ker so tiskarski stroški vse preveč narash, vendar bodo
bodoče številke to vrzel dopolnile. Petaros se je ob koncu zahvalil tudi Tržaški kreditni banki ter hranilnicama in posojilnicama na Opčinah in v Nabrežini, ki so reviji nudile svojo finančno pomoč.
Saša Martelanc je nato poudaril, da v prostorih Slovenske prosvete deluje tudi Černetova knjižnica. Večino knjig je podaril Dušan Černe sam. Število knjig je začelo polagoma naraščati. Sedaj ima knjižnica 1284 knjig in periodik, ki so sistematično urejene. Glavna načela te knjižnice so: zbiranje slovenskega zamejskega, koroškega in zdomskega tiska, zbiranje tujejezičnega tiska, ki obravnava probleme slovenske narodnostne skupnosti, zbiranje znanstvenega tiska iz SR Slovenije, ki obravnava vsesplošna slovenska zamejska in zdomska vprašanja, navezava stikov s knjižnicami v Sloveniji (predvsem z Narodno in univerzitetno knjižnico), priprava in izdaja zamejskih in zdomskih bibliografij.
Ob koncu večera je spregovoril še prof. Martin Jevnikar, večletni u-rednik »Izvestja«, ki je natančno o-pisal podobo slovenskih šol pod zavezniki do danes, probleme s tem v zvezi in težave pri sestavljanju in tiskanju slovenskih ušbenikov. H.J.
• Danes, 3. aprila, ob 18.30 se v
dvorani tržaškega občinskega sveta sestane skupščina Krajevne zdravstvene enote.
Danes prvo predavanje iz ciklusa »Trst 1945« v organizaciji Narodne in študijske knjižnice
Danes začenja Narodna in študijska knjižnica v Trstu s svojim že tradicionalnim ciklusom predavanj, ki pa bo tokrat posvečen vprašanjem Trsta v letu 1945, oziroma 40-letnici osvoboditve in zmage nad nacifa-šizmom.
Da približa predavanja čim širšemu krogu slovenskih in italijanskih poslušalcev, se je vodstvo NŠK odločilo, da jih organizira v dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. San Nicolò 5.
Prvo predavanje bo že danes ob 18. uri. Predavatelj bo Dušan Biber, priznani slovenski zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ki je specialist prav za probleme povojnih odnosov med Jugoslavijo, Anglijo in Ameriko, predvsem kar zadeva probleme razmejitve in ki je tudi avtor knjige, v kateri so bila objavljena pisma predsednika Tita s tedanjim angleškim premieram Churchillom.
Ker gre za zelo pomembno tematiko, ki se pravilno uokvirja v številne proslave, ki bodo prav v tem času potekale v počastitev 40. obletnice konca vojna, zmage nad nacijašizmom in osvoboditve in ki je še posebno občutena tu pri nas, kjer šo še vedno na delu desničarske — nacionalistično usmerjene sile, ki jim ni do mirnega sožitja in tudi ne do realnega pristopa k proučevanju zgodovine in dogodkov, ki so z njo povezani, smo želeli dobiti nekaj več injormacij o ciklusu in vsebini predavanj prav od ravnatelja NŠK Milana Pahorja:
»Gre za ciklus štirih predavanj. Že ko smo se odločili za to tematiko, ki naj zajema za nas, pa tudi jza naše področje tako pomembno obdobje kot je bilo leto 1945, smo sklenili, naj bodo predavatelji različnih narodnosti. Tako smo prvo predavanje zaupali Dušanu Biberju, ki bo govoril o britansko-ameriški politiki in o italijansko-jugoslovanski meji 1940-45, o Jugoslaviji in Trstu v letu 1945 bo predaval Dušav Nečak, ki je sicer
profesor sodobne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani ter je specialist, tako za probleme povojne Jugoslavije, predvsem pa za probleme, ki zajemajo prvo povojno obdobje.
Tretja gostja v ciklusu naših predavanj, bo novinarka in zgodovinarka Elisabeth Barker, ki je poznana v mednarodnem krogu zgodovinarjev že po svojih raziskavah, ki temeljijo prav na tržaškem vprašanju in na odnosu tedanjih anglo-ameriških sil do tega vprašanja in nasploh odnosov do Jugoslavije.
Zaključno predavanje, 24. aprila, bo imel tržaški zgodovinar Gianpaolo Valdevit, sodelavec Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v deželi FJK, ki je raziskoval angleške in ameriške arhive prav v zvezj z vprašanji razmejitve in s tem v zvezi tudi s problemi, ki so pogojevali takratno obdobje hladne vojne med obema blokoma.«
Torej je bila izbira novega sedeža za izvedbo teh vprašanj pogojena v želji, da se predavanj udeležijo, poleg Slovencev tudi meščani italijanske narodnosti?
»To je naša želja. Predvsem pa si želimo, da bi bili na predavanjih prisotni mladi, tisti, ki dogodkov izpred tolikih let ne poznajo in bodo zanje izvedeli iz več kot verodostojnih virov, s katerimi razpolagajo omenjeni strokovnjaki in zgodovinarji. Vsa predavanja bodo simultano prevedena in sicer tako, da bo vsak predavatelj govoril v svojem jeziku, poslušalci pa bodo lahko poslušali prevod v italijanščini.
Naj povemo še to, da bomo skušali po koncu ciklusa predavanj izdati posebno brošuro z vsemi referati in to v slovenščini in italijanščini.«	N. L.
• V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Mirama-ru poteka te dni posvet o problemih in perspektivah na področju raziskav v jedrski fiziki. Na posvetu sodeluje približno 80 italijanskih in tujih fizikov.
V devinsko -nabrežinski občini so zaskrbljeni nad usodo kraške ponikalnice
Onesnažena Reka - Timava je tudi naš problem
Slovenski in italijanski tisk se je v preteklosti večkrat ukvarjal s perečim vprašanjem onesnaženih voda reke Reke, skrivnostne kraške ponikalnice, ki pri Štivanu prihaja na dan kot Timava. Na to vprašanje je bilo izrečenih in napisanih že mnogo kritičnih in pikrih pripomb, o tem vprašanju se je govorilo na mednarodni ravni med Italijo in Jugoslavijo, vse dokler ni stekel večji sanacijski program, ki je sedaj začel kazati prve stvarne rezultate. Prvim uspehom je botrovala tudi zavest, da je res vprašanje onesnaževanja Reke v glavnem problem
Se neznana pot ponikalnice
Reka izvira izpod Snežnika in ponikne pod visoko steno v bližini Škocjana. Reka se v slapovih in brzicah prebija skozi globoke kanjone do odtočnega sifona v Škocjanski jami. Od tod teče nad 30 km po neznani podzemeljski poti do Štivana, kjer prihaja na dan kot Timava. Tukaj privre voda na dan iz številnih malih in velikih izvirov. Najzahodnejši in največji izvir je pri Moščenicah, ki stoji približno dva kilometra od Štivana.
bistriške občine, oziroma SR Slovenije, ne gre pa pozabiti, da je Timava s svojimi neštetimi izviri danes še vedno glavni vodni vir za Trst in deloma za celotno našo pokrajino. Problem torej, ki od blizu zanima nas vse.
Onesnaževanje reke Reke se je začelo z razvojem industrijskih dejavnosti v občini Ilirska Bistrica po letu 195Ó. Kritična stopnja tega negativnega pojava je bila dosežena proti koncu šestdesetih let, ko se je povečala zmogljivost v obratih Lesonit in TOK (Tovarna organskih kislin), ki spuščata iz produktivnih procesov odpadno (umazano) vodo. Ker je Reka tipičen kraški pojav z zelo velikimi nihanji pretočnih količin vode v sušnih in deževnih obdobjih, je bilo že v začetku sedemdesetih let jasno, da ne bo možno doseči zaželene sanacije Reke samo s čiščenjem odpadne vode, ampak da bo treba poskrbeti za sodobnejše tehnološke posege, kar sedaj tudi postopoma delajo, čeprav to zahteva velike gospodarske in finančne napore.
Zato se nam zdijo zelo umestni in upravičeni napori devinsko - nabre-žinske občinske uprave, ki skuša sen-zdbilizirati italijanske dejavnike, zlasti pa deželo Furlanijo - Julijsko krajino, da je vprašanje sanacije Reke -Timave problem tudi za Italijo in da je treba Sloveniji pomagati za izvedbo tega načrta. Kot smo že napisali je
Timava še danes vedno glavni vodni vir za tržaško pokrajino in za podjetje ACEGA res ni vseeno, če je voda, ki izvira iz kraškega podzemlja, umazana ali ne. Vodo iz Timave je treba na vsak način vedno klorirati,
da postane pitna, onesnažena voda pa zahteva več klora, torej več dela, več stroškov in več nevarnosti za zdravje uporabnikov. V kratkem (čeprav se o tem govori že dosti let) bi moral začeti z obratovanjem vodovod, ki bo
črpal vodo iz Soče, Timava pa bo zlasti v sušnih obdobjih ostala vedno zelo važen vir, tudi zato. ker bodo Sardočevi izviri Timave povezani s tako imenovanim novim soškim vodovodom. Problem zdrave in čiste pitne vode bi moral bili glavni razlog, da bi se tudi pri nas zavzemali za popolno sanacijo Reke - Timave. A ne gre samo za vprašanje pitne vode, na dlani so še nekateri drugi, važni problemi.
Umazana Timava, čeprav v zelo majhni količini, prispeva tudi k onesnaževanju Tržaškega zaliva in to zlasti v obdobju velikih padavin, zlasti takrat, ko smo ponekod na severnem Jadranu priča takozvanemu »cvetenju morja«, ki je po mnenju znanstvenikov prav odraz nemarnosti sodobne industrijske družbe. Ne smemo pa tudi pozabiti, da namerava devinsko - nabrežinska občina prav ob ustju Timave urediti naravni park, v katerem bi morala biti zrcalno čista voda cvet v gumbnici in ne taka, ki zelo pogostoma prihaja na dan danes.
SANDOR TENCE
• Tržaška občina obvešča, da zapade 30. aprila rok za vpis otrok v poletne kolonije. Prošnje je treba izročiti šolskim zdravstvenim asistentkam. Za informacije telefonirati na štev. 7368 int. 642.
Pobude devinsko - nabrežinske občine
Devinsko - nabrežinska uprava je neposredno zainteresirana za vprar šanje onesnaževanja Reke - Timave in glede tega že precej let sodeluje s pobrateno občino Ilirska Bistrica. Devinsko - nabrežinska občina je tudi med podpisniki družbenega dogovora o izvajanju ukrepov za sanacijo voda reke Reke, med katerimi je tudi generalni konzulat SFRJ v Trstu- »Naša uprava konkretno stremi po izvajanju tega dogovora, ker ji je zelo pri srcu vprašanje onesnaževanja Timave«, nam je povedal devinsko - nabrežinski odbornik za zaščito okolja Marino Vocci, »in se zato konkretno tradimo, da bi tudi italijanski odgovorni dejavniki pokazali razumevanje do tega problema, ki zadeva ne samo našo občino, ampak celotno tržaško pokrajino. Navezali smo že stvarne stike z deželno upravo ter jo pozvali, naj poseže pri Evropski gospodarski skupnosti, ki je pristojna za rešitev takih vprašanj, ker ima na voljo finančna sredstva za zaščito okolja in voda tudi za države, ki niso članice EGS, a so vezane s skupnostjo s posebnimi sporazumi. Med te države spada tudi Jugoslavija. Stopili bomo v stik tudi z ACEGA in z ustanovami, ki se ukvarjajo z zaščito in z raziskovanjem okolja.«
Poleg občinske uprave se za to zapima tudi devinsko - nabrežinska sekcija KPI in to v okviru sodelovanja z bistriškimi družbenopolitičnimi organizacijami. Tudi komunisti bodo posegli pri EGS glede onesnaževanja Timave in so v ta namen že navezali stike s poslanko Vero Squarcialupi, ki je podpredsednica komisije za zaščito okolja v evropskem parlamentu. O tem se zanima tudi tržaški poslanec v Strasbourgu Rossetti, ki je podpredsednik komisije evropskega parlamenta za stike z Jugoslavijo. S tem problemom se že dalj časa ukvarja tudi delovna skupnost Alpe - Adria.
VEČ DEŽELNEGA PRISPEVKA ZA SLOVENSKE UČBENIKE
Minister za trgovsko mornarico Carta včeraj na obisku v tržaškem pristanišču
Deželna vlada bo odslej naprej dala na razpolago vsako leto 75 milijonov lir za prevajanje in tiskanje šol-knjig v slovenščini. To je na včerajšnji seji deželnega sveta sporočil odbornik za kulturo in za šolstvo Barnaba deželnemu svetovalcu Slovenske skupnosti Dragu Štoki, ki je sredi januarja letos predložil upravi vprašanje o tem perečem problemu. Zaradi pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev je namreč svojčas obstajala nevarnost, da bi celo ukinili prevajanje in tiskanje slovenskih šolskih knjig.
Doslej je dežela potrosila vsako leto 25 milijonov lir za slovenske knjige, kar je bilo očitno premalo. Novo vsoto 75 milijonov lir so že vključili v triletni finančni proračun.
• Konzorcialno prevozno podjetje
sporoča, da bodo danes, zaradi ponovnega odprtja prometu Ulice del Botro, normalizirali avtobusno progo št. 37 za Rovte. Istočasno bodo ukinili progo št. 37 prečrtana med Rovtami in Ul. del Botro.
Ogled pristaniških struktur in številna srečanja s predstavniki političnih sil in krajevnih uprav — to je bilo jedro včerajšnjega obiska ministra za trgovsko mornarico Gianuaria Carte v Trstu. Minister je na tiskbv-ni konferenci ocenil obisk kot zelo pozitiven in orisal prizadevanja vlade, da bi izvlekla mornariški in la-djedelski sektor iz globoke krize, v kateri stagnirata že precej časa. V teh prizadevanjih — je omenil Carta — je Trst vsekakor prisoten kot pomembna luka, njegovo vlogo pa bi bilo treba še povečati.
V	včerajšnjih dopoldanskih urah se je minister Carta srečal s skupino parlamentarcev iz naše dežele, katerim je na kratko predstavil napore vlade za modernizacijo trgovske mornarice s pomočjo raznih kreditov, s posegi na področje ladjedelstva, kateremu naj bi s posebnim financiranjem omogočili, da bi s cenami postalo bolj konkurenčno. Poleg tega pa vlada posveča po njegovih besedah mnogo skrbi znanstvenim raziskavam, ki naj bi preprečile, da bi Italija kupovala in gradila tehnološko zastarele ladje.
V	kasnejšem nevezanem razgovoru, v katerega so posegli komunisti Gerbčeva, Cuffaro in Rossetti ter demokristjana Coloni in Rebulla, so si vsi enotni, da državne podpore ne
smejo biti namenjene le mašenju lukenj v bilancah, temveč morajo biti namenjene tudi za gradnjo novih ladij.
V okviru obiska v Trstu se je minister Carta srečal tudi s predsednikom tržaške pokrajine Marchiom, tržaškim županom Richettijem in predsednikom deželnega odbora Biasut-tijem. Marchio je ministra seznanil s predlogom o uvedbi trajektnih linij iz Trsta do Grčije, za kar se še po-
sebej ogrevajo tudi avstrijski in nemški turistični delavci, poudaril p>a je tudi nujnost, da se obdržijo navigacijske linije in premoženje, ki ga je i-mel Tržaški Lloyd. Teh problemov ne gre gledati kot ščitenje krajevnih interesov, temveč zaslužijo državno m mednarodno pozornost. Ob koncu je Marchio seznanil ministra Carto tudi s potrebo p>o gradnji pristaniških struktur za navtični turizem v tržaški pokrajini.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
Na Camporah nad Miljami nov gostinski lokal
Namesto osmice - »gostilna«
Neprijetno presenečenje v ponedeljek zjutraj
Neznana roka spela z verigama vhodna vrata liceja F. Prešeren
Pianist Massimo Gon sinoči v Kulturnem domu
Sinoči je bil v Kulturnem domu v Trstu že osmi abonmajski koncert Glasbene matice v Trstu. Gost sinočnjega'koncerta je bil že'priznani pianist Massimo Gon, ki je v svoj program vključil dela Schumanna in Brahmsa.
Nastop Massima Gona, ki je našemu občinstvu že poznan, saj je že nekajkrat nastopil tako na koncertih v VI. Ruggero Manna, kot tudi v Kulturnem domu, se pravilno vključuje v težnje in prizadevanja naše osrednje glasbene ustanove, ki želi nuditi svojim abonentom čim več nastopov domačih glasbenikov, slovenske in italijanske narodnosti, kot tudi nastope priznanih glasbenih skupin iz matične domovine.
Pobuda proti zasipanju jezerc pri Orehu
Močvirnato področje pri Orehu, ki mu nekateri pravijo tudi »jezerca pri Orehu« so začeli pred nedavnim zasipati. S tem v zvezi je zavzel kritično stališče odbor za okolje, ki deluje v okviru Tržaškega gibanja. Odbor zahteva od pristojnih oblasti, da preprečijo nadaljnje zasipanje. V ta na-fflen prireja tudi javno srečanje, ki bo danes ob 20.30 na sedežu organizacije Mittelevropska omika v Ul. sv. Frančiška 2 (prvo nastropje). •
• Združenje Italija - ZSSR sporoča, da bodo njegovi uradi zaprti od 4. do 10. aprila.
V Čamporah nad Miljami je Giuseppe Scheriani, odbornik Kmečke zveze in član SDGZ sinoči odprl prenovljen gostinski lokal, ki pa se v mnog očem razlikuje od običajnih gostiln. Scheriani je nekdanjo klet, v kateri je imel več kot 25 let znano osmico, preuredil v prijazen lokal, kjer je v notranjosti le ena majhna soba in kuhinja, zato pa je mnogo več prostora zunaj. Od »navadnih« gostiln se razlikuje tudi po tem, da bo odprta le nekaj mesecev na leto (spomladi in poleti) in sicer toliko časa, dokler bo imel svoje domače vino.
Da se je odločil za odprtje takega
lokala, ki v mnogočem popestri turistično ponudbo v pokrajini, je bilo sprejetje regulacijskega načrta v Miljah, ki mu ni več dopuščal klasične osmice. Da bi lahko dobil vsa potrebna dovoljenja in da bi svojim gostom lahko nodil tudi hrano, je moral popolnoma obnoviti prostore ali opustiti kletarjenje.
Prijetne slovesnosti ob otvoritvi novega lokala so se udeležili tudi milj-ski župan Willer Bordon, podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel in predsednik Kmetijske zadruge Srečko Orel.
Hišnika slovenskega liceja Prešeren, Aleksandra Žerjala, je čakalo v ponedeljek neprijetno presenečenje, ko je prišel zjutraj odpirat vhodna vrata šolskega dvorišča na Vrdelski cesti 13 pri Sv. Ivanu. Dve debeli verigi (od katerih je bila ena, z najlonsko prevleko, povsem mova) sta prikljenjeni z žabico oklepali ograjo vhodnih vrat, da le-teh ni bilo mogoče odpreti. Hišniku ni preostalo drugega, kot da je stopil po žago in odžagal verigi ter odprl vrata profesorjem in dijakom, ki so že začeli prihajati v šolo.
Ravnateljica liceja Prešeren je poklicala na šolo policijske agente, ki so pregledali in tudi zaplenili obe verigi. Po mnenju enega od agentov to sploh ni bila prvoaprilska šala, čeprav 'je bil v ponedeljek prav 1. a-prii.
Na šoli Kette včeraj reden pouk
Učenci slovenske osnovne šole Dragotin Kette iz Ul. sv. Frančiška so imeli včeraj, po treh dneh premora, spet reden pouk. Slovenski otroci so bili v petek, soboto in v ponedeljek brez pouka, ker je vse tri dni neznan glas telefoniral na bližnji italijanski ženski tehnični zavod Deledda, ki
ima svoje prostore v istem poslopju kot slovenska šola, da je na šoli bomba. Ravnatelja italijanske in slovenske šole si nista prevzela odgovornosti, da bi učenci in dijaki, kljub pregledu agentov tržaškega Digosa, o-stali v šolskem poslopju, zato so se morali slovenski otroci zadovoljiti s sprehodom v bližnji Ljudski vrt in v Dijaški dom ob spremstvu učiteljic.
Šola Deledda pa je bila tudi včeraj tarča neznanih mitomanov. Po enajsti uri so »neznanci« telefonirali, tokrat na oddelek šole v Ul. Cantù, in ponovno najavili, da je v šolskem poslopju bomba. Šolo so izpraznili in dijakinje so lahko tako predčasno odšle domov.
V
Čiščenje cest pri Sv. Jakobu
Po temeljitem nočnem čiščenju cest v strogem mestnem središču, se bo danes popoldne občinska smetarska služba pomaknila k Sv. Jakobu. Od 13. do 17. ure bodo zaprte za promet in bo prepoved parkiranja v ulicah Rivallo, Montecchi, Giuliani (na odseku med Ul. Industria in Rivalto), Guardia (na odseku med Montecchi in Industria) in Ponzianino (med Ul. Industria in Rivalto).
Giuseppe Scheriani z ženo za »šankom« novega lokala
URADNA OBVESTILA
Natečaj za prevajalce
Šestega aprila zapade rok za prijavo na natečaj za mesta prevajalcev v okviru notranjega ministrstva. Razpisanih mest je 224, od katerih je 14 n^st namenjenih prevajalcem za slovenski jezik.
Eden od bistvenih pogojev za sodelovanje na natečaju je maturitetna diploma liceja z jezikovno usmeritvijo ali enakovredna priznana šola druge stopnje oziroma univerzitetna diploma iz tujih jezikov. Med slovenskimi šolskimi ustanovami jezikovnega liceja ni, vendar pa bi moral razpisovalec natečaja upoštevati specifičnost naših šol, v katerih pouk poteka v slovenskem (za Italijane tujem) jeziku in bi moral biti s tem izpolnjen pogoj o zahtevani končani šoli z jezikovno usmeritvijo. Poleg tega morajo biti prosilci italijanski državljani in ne smejo biti starejši od 35 let, razen v posebnih primerih, ki jih predvideva zakon. Vse ostale podrobnosti v zvezi z natečajem so objavljene v prilogi uradnega lista (Gazzetta ufficiale št. 57 z dne 7. 3. 1985).
Vse morebitne kandidate opozarjamo, da morajo biti prošnje oddane na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na tržaški prefekturi v uradu cav. Giovannija
Ferr arija.
Natečaja za specializacijo v zunanji trgovini
Vsedržavni zavod za zunanjo trgovino je razpisal natečaja za dvajset štipendij za diplomirance iz inženirstva in dvajset štipendij za diplomirance iz ekonomsko - pravnih ved za udeležbo na specializiranem tečaju v zunanji trgovini.
Tečaj za diplomirance iz inženirstva bo na sedežu univerzitetnega konzorcija za študije o organizaciji v podjetjih CUOA v Altavilli Vicentini (Vicenza) in bo trajal pet mesecev z obveznim obiskovanjem. Rok za prijavo zapade 11. aprila 1985 Vse potrebne informacije daje sedež CUOA, sedež ICE (Ul. Litzt 21 — 00144 Rim, tel. 06/5992584) in periferni sedeži Zavoda za zunanjo trgovino.
Tečaj za diplomirance iz ekonomsko - pravnih ved bo na sedežu Vsedržavnega zavoda za zunanjo trgovino ICE, trajal bo 6 mesecev, njegov namen Pa je pripraviti specializirane kadre za italijanska izvozna podjetja. Rok za Prijavo zapade 11. aprila. Vse informacije daje sedež ICE v Rimu.
Smrtna nesreča Tržačanke med Koprom in Bujami
V nedeljo popoldne, ob 15.30 je na cesti Buje - Koper prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje Tržačanka Marisa Piciga, 41 let, ki je stanovala v Trstu, Ul. Levier 23. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je Marisa Piciga stala ob parkiranem avtomobilu WV-sciroc-co, z evidenčno tablico TS 231801, v katerem sta bila Tržačana Guerrino Cigar in njegova 11-letna hčerka Jessica Cagnin. Takrat je mimo z veliko hitrostjo z golfom pripeljal Zagrebčan Vladimir Hadžič, zbil Pici-govo, trčil v scirocco in nato še v skalo ob cesti.
Marisa Piciga je bila pri priči mrtva, medtem ko so Vladimira Hadžiča hudo poškodovanega prepeljali v izolsko bolnišnico. V nesreči sta druga dva Tržačana Cigar in njegova hčerka ostala nepoškodovana.
KPI o atentatu na sodnika Palerma
Ob včerajšnjem atentatu na sodnika Palerma v Trapaniju je tržaška
federacija KPI izdala komunike, v katerem ugotavlja, da je kriminalni napad na predstavnika sodstva, ki se je pogumno boril proti trgovanju z orožjem in razpečevalski mreži mamil, ponoven dokaz, da so mafijsko - teroristične organizacije trdno odločene odpraviti zapreke ,ki bi se jim postavljale na poti in bi udarile po njihovih interesih. Dejstvo, da je le v nekaj mesecih prišlo do tako dramatičnih kriminalnih dejanj, kot so pokol na železniški progi Firence - Bologna, umor sindikalista Ezia TaranteUija in včerajšnji atentat v Trapaniju, piše še v izjavi KPI, odkriva hude vrzeli v preventivni in preiskovalni dejavnosti zadolženih služb in v ukrepih vlade proti naročnikom in izvrševalcem načrta, ki grozi italijanski demokraciji.
Piero Angela v Krožku za kulturo
»Opica v "sobi gumbov« je naslov predavanja, ki ga bo imel znani televizijski komentator o dogajanjih na znanstvenem področju Piero Angela danes, 3. aprila, v Krožku za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2). Predavanje se bo začelo ob 18.45.
Zakonca Carnovalini sta imela smolo
Mlada zakonca Cristina in Riccardo Carnovalini sta tokrat imela smolo. Dolgo pešačenje vzdolž italijanskih o-bal, ki sta ga začela 5. februarja prav v Trstu, se je predvčerajšnjim prekinilo zaradi nesreče. Cristina je namreč na težko prehodnem predelu blizu kraja S. Cataldo pri Bariju nerodno padla in si zvila desno koleno. Njena pot se je tako po 1.300 kilometrih hoje ustavila, Riccarda pa čaka težka preizkušnja, saj je sklenil, da bo načrt izpeljal sam. Na sliki vidimo zakonca nekaj minut potem, ko so zdravniki ovili Cristinino nogo v mavec. Njen zastrti pogled dovolj zgovorno pove, kako ji je pri srcu.
GLASBENA
MATICA
TRST
BACH V KULTURNEM DOMU OB LETU GLASBE
DANES, 3. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4
ŠEST
BRANDENBURŠKIH
KONCERTOV
Komorni orkester
OPERA GIOCOSA
Furlanije - Julijske krajine dirigent:	Severino ZANNERINI
Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1985
»TRST 1945«
DUŠAN BIBER
Britanska in ameriška politika o italijansko-jugoslovanski meji 1940 — 1945
DANES, 3. t. m., ob 18. uri Trst - Trgovinska zbornica Ul. S. Nicolò 5
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi JUTRI, 4. aprila, ob 18. uri na razstavo in predstavitev grafične mape
Društva likovnih umetnikov iz Nove Gorice: Azad, Bole, Bratuš, Golob, Jejčič, Medvešček, N. Nemec, R. Nemec, Tergar, Posega, Skubin, Tutta, Volarič.
gledališča
S S G
SSG v Trstu gostuje z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« od 5. do 12. t. m. v SNG - Drami v Mariboru.
VERDI
V	soboto, 6. t. m., ob 17. uri, red S, druga predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
ROSSETTI
Od 10. do 14. t. m. (izven abonmaja) Venetoteatro predstavlja Giorgia Alber-tazzija v delu P. Comeilleja »II Cid«. Režija Giorgio Albertazzi.
V	soboto, 13. t. m., od 16. uri (izven abonmaja) »Giro del teatro in 120 minuti« Giorgia Albertazzija. Režija Nick Brandon.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 3. aprila, in jutri, 4. aprila, bo nastopila gledališka skupina Andrea Giordana - Giancarlo Zanetti s predstavo »Calè Feydeau«.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 5. t. m., ob 11.00: glasbeni kulturni dan. Sodeluje APZ Tone Tomšič, ki ga vodi Jernej Habjančič.
Mala dvorana
Jutri, 4. aprila, ob 19. in 21. uri: jugoslovanski festival kratkega in dokumentarnega filma Beograd 85.
V	petek, 5. t. m., ob 19.30: koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
Srednja dvorana
Jutri, 4. aprila, ob 19.30: J. B. Poe-laine Moliere »Ljudomrznik«.
Okrogla dvorana
Danes, 3. aprila, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Le stagioni del cuore«. Sally Field.
Eden 15.30 — 22.15 »Una donna, un cavallo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto. Jutri »Urla del silenzio«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«. Robert De Niro, Meryl Streep.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in 21.30 »Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Abbracci di corpi in orgasmo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hanna D., la ragazza del Vondel park«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Gosthbusters, acchiappai antasmi«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hills«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.15 — 22.00 »Tutti dentro«. Alberto Sordi.
Capitol Zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Tommy e Laurie erotic«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Tutto quello dhe avreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chiedere«. Woody Alien.
Alcione 16.00 — 22.00 »II principe Igor«.
Prireditve in sporočil» kulturnih društev in organizacij
KD I. Grbec - skedenj priredi v torek, 9. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih razgovor z dr. Adrijanom Sancinom na temo: RAKASTA OBOLENJA PRI ŽENSKAH. Vabljeni!
SPDT vabi na predavanje, ki bo v Gregorčičevi dvorani jutri, 4. aprila, ob 20. uri na temo POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI. Predaval bo Dušan Jelinčič, ki bo prikazal diapozitive iz Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Bolivije.
Kriška godba Vesna nujno išče mlade godbenike (fante in dekleta) od 6. leta dalje. V ta namen prireja posebni tečaj. Informacije v Domu A. Sirka (tel. 202-505) ter pri Liviju Sulčiču (220-125) in Dariju Košuti (220-637).
razna obvestila
SKGZ - odbor za doraščajočo mladino prireja letovanje v ŠKOFJI LOKI od 25. junija do 10. julija za otroke oz. mladostnike od 6. do 16. leta in letovanje v PUNTTŽELI pri Pulju od 26. junija do 7. julija za otroke od 8. do 14. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III., tel. 744-249) in na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
d
Ilonki se je pridružila sestrica
KATJA
Odborniku Aleksiju Križmanu in Rossani čestitajo župan, odborniki in svetovalci občine Re-pentabor.
prispevki
Ferdinand Bogateč daruje 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Anton Stegel daruje 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Boris Devetak in Miran Košuta darujeta 50.000 lir za vzdrževanje Finžgarje-vega doma na Opčinah.
Podporni član dr. Karlo Martelanc daruje 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ob 10. obletnici smrti mame Frančiške darujeta Pierina in družina Sossi
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na svoja draga Alojzija Kralja in Rudija Šemca darujeta Maks in Lidija 20.000 lir v isti namen.
Ob 40. obletnici smrti padlega borca Romana Sulčiča darujeta žena Čiža in hčerka Alba z družino 50.000 lir v isti namen.
Ob obletnici smrti sina Rudija daruje mama Semec 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Nabrežina.
V	spomin na svoja draga Alojzija Kralja in Rudija Semca daruje N.N. 20.000 lir v isti namen.
V	isti namen darujeta Maks in Lidija
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Nabrežini.
V	spomin na pok. očeta Fatine in Barbare, Marjota Škabarja darujejo sošolci in sošolke z učitelji in starši 60.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob L obletnici smrti župnika Želeta daruje Marija Russian (Repen) 25.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 2. obletnici smrti matere Marije Rebula daruje hči Sonja (Repen 2) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na drago teto Sabino Poč-kar darujejo družine Počkar in sestrične 20.000 lir za KD I. Grbec.
Namesto cvetja na grob Sabine Počkar daruje Nežka Tomšič 5.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Ninota Posego daruje Stanko Čok 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
Ob svojem 79. rojstnem dnevu daruje Karlo Grilanc iz Saleža 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras in 10.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ninota Posege darujeta Angela in Anica čok (Podlonjer) 15.000 lir za dvorano v Lonjerju.
Gino Verginella daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu.
V	počastitev spomina Boženka Štoke daruje Emilija Puntar 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Milana Daneva in v spomin na Boženka Štoko daruje družina Menucci 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in
10.000	lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob tete Fani Stuckler darujeta družini Stiickler in Križmančič 30.000 lir za KD Primorec,
30.000	Ur za osnovno šolo P. Tomažič in 30.000 Ur za godbo V. Parma.
V	počastitev spomina Bruna GiuUanija daruje Rudi Zidarič 30.000 lir za nabre-žinsko godbo in 20.000 Ur za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Marjota Škabarja darujejo za popravilo repentabrske cerkve družine: Škabar (Repen 167)
10.000	lir, Marija Križman (Opčine) 10.000 lir, Škabar (Repen 79) 10.000 lir, Branko Guštin (Repen 76) 20.000 lir, Bu-sceni (Col 53) 15.000 Ur.
V	isti namen darujejo Ivan Purič (Repen 9) 10.000 Ur, Brajnik (Repen) 20.000 Ur in Giordano Purič (Repen) 10.000 Ur za otroški pevski zbor Zvonček.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
včeraj-danes
Danes, SREDA, 3. aprila ŽARKO
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.35 — Dolžina dneva 12.54 — Luna vzide ob 16.02 in zatone ob 6.05.
Jutri, ČETRTEK, 4. aprila IZIDOR
Vreme včeraj: temperatura zraka 11,4 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: EUsa StuUe, EUsa Mauro, Alice Brenči, Haris Desimon, Michela Russi, Matteo Pipan.
UMRLI SO: 88-letna Antonia Spongia vd. de Calò, 63-letni Arnaldo Gallob, 84-letni Matteo Grison, 79-letni Difendente Giorgio Zorzetto, 76-letni Carlo Carpani, 75-letni Vittorio Rugo, 77-letna Dorotea Civitan por. Bamabà, 85-letna Rosa O-blescak, 58-letna Giorgina Scherl vd. Macor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska uhca 18, Ul. Alpi GiuUe 2, Ul. San Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored) 1).
(od 8.30 do 13.00 in do 16.00 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (sUke).
Razstava panjskih končnic v Kulturnem domu v Trstu je na ogled do 20. aprila ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Do 11. aprila je v galeriji Cartesius odprta sUkarska in grafična razstava.
V	prostorih Tržaške kreditne banke -Ul. F. Filzi 10 razstavlja Riko Debenjak.
Telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT
Objavljamo telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska:
PRIMORSKI DNEVNIK ALPE ADRIA 794672/3, 4, 5 795873
DIREKCIJA
in UPRAVA ZTT 772755 PUBLIEST
(Oglasni oddelek) 775275 TUJI LISTI	727396
IMPORT-EXPORT 764310 KNJIŽNE IZDAJE 728060 GRAFICENTER 763856 VIĐEOEST	796218
SKLADIŠČE	910236
menjalnica
2. 4. 1985
Ameriški dolar................ 1.985.—
Kanadski dolar................ 1.420.—
Švicarski frank.................. 750.—
Danska krona..................... 175.—
Norveška krona.................. 218.—
Švedska krona.................... 218.—
Holandski fiorini................ 561.—
Francoski frank................. 205.—
Belgijski frank.................. 29.—
Funt šterling................ 2.400 —
Irski šterling................ 1.970.—
Nemška marka.................... 633,—
Avstrijski šiling............... 89.50
Portugalski eskudo........... 10 —
Japonski jen...................... 7,—
španska pezeta .................. 10.—
Avstralski dolar.............  1.375,—
Grška drahma..................... 14.—
DebeU dinar................ .	7.10
Drobni dinar..................... 7.30
> 1SH
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A
TRSI - ULICA F.'FIL.ri IG - CS ei-*4<3G
Danes, 3. aprila, ob 20.30 bo v Nabrežini otvoritev obnovljene gostilne
DANA
VABLJENI
vsi prijatelji in bodoči gostje.
mali oglasi
PRODAM motor morini 250, prevoženih 12.000 km, za 1.000.000 Ur. Tel. na št. 040/226-517, 226-609.
OSMICO je odprl pri Piščancih Sergio Ferfolja.
PRODAM pisalni stroj. Tel. na št. 040/ 2910148 od 14. ure.
OPRAVLJAM PLESKARSKA dela. Tel. 040/2910148.
V	NAJEM daj:m aluminijasto sestavljivo ogrodje. Tel. 040/2910148.
PRODAM ravno, nezazidljivo zemljišče 2.500 kv. m - Briščiki (Girandole) ter drugo v Trebčah 2.500 kv. m z do-linco, 200 m od zadnje hiše. Tel. na št. 040/759-169.
RAZNE NEZAZIDLJIVE parcele v Gro-padi prodam. Tel. 040/226-461.
PRODAM domače sadike špargljev (piantone) in 10 stotov koruze za domačo uporabo. Sovodnje št. 48.
ZAZIDLJIV TEREN v Repnu prodam. Telefonirati ob urah kosila na št. 227-348.
OSMICO ima do 14. aprila v Samator-dj Franc Colja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Caharija iz Nabrežine št. 22. Toči belo in črno vino.
KUPIM klarinet. Tel. 825-247 od 13. do 15. ure.
V	BORŠTU pri Dikotu Žerjalu se toči belo in čmo vino.
HIŠNO POMOČNICO iščem 1-krat ali 2-krat tedensko. Prošnje pod šifro »Gospodinja« poslati na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici.
PRODAM skoraj novo 80-basno harmoniko znamke »EXCELSIOR«. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/78034.
20-LETNO SLOVENSKO DEKLE bi rado delalo v gospodinjstvu aU kot negovalka otrok ob ponedeljkih, torkih in sredah. Telefonirati v opoldanskih u-rah na št. 228-850.
PRODAM enciklopedijo »II mio amico cane«. Tel. 040/228886.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in čmo vino.
PRAZNUJ
M.
i
VELIKO NOČ

# In
l MILIJONI
Zapomni si, da lahko igraš samo do
petka 5.
<5
E
š
»V SLUŽBI ŠPORTA«
ti in morje
Navtični centri ACY jugoslovanski izziv
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Navtični turizem je nadvse rentabilna postavka v ponudbi visoko razvitih turističnih obmorskih držav. To je z nekajletno zamudo spoznala tudi Jugoslavija, ki se vsestransko trudi, da bi nadoknadila zamujeno, da bi pristopila k bogati mizi navtičnega turizma. V teh letih je bilo storjenega marsikaj, volje kot kaže ne manjka, upamo si celo trditi, da so v jugoslovanskih marinah storitve neprimerno boljše kot v suhozemskih turističnih objektih. Seveda le s težavo postaneš preko noči razvita turistično pomorska država. Klasične marine zahtevajo ogromne naložbe, amortizacija je počasna, da je poslovanje prva leta skrajno težavno.
Prav zato so leta 1984 ustanovili Adriatic Club Yugoslavia, ki je nekakšen stabilizacijski odgovor na zahteve in potrebe navtičnega turizma. Kdor je navajen megalomanskih klasičnih italijanskih marin bo nemalo presenečen ob spoznanju, da se lahko zagotovi varen pristan brez ogromnih naložb in kar je morda še najpomembnejše brez grobih posegov v naravno okolje. ACY ponuja gostom kar 5 tisoč privezov v 12 stalnih marinah in 4 poletnih centrih od Umaga do Palmižane in Vrbovske na Hvaru.
V naši rubriki bomo v prihodnjih tednih podrobneje predstavili to jugoslovansko navtično ponudbo. Kot prvo pa naj navedemo najzanimivejšo postavko, in sicer cene, ki so v primerjavi z italijanskimi izredno ugodne. Pri nas se je marsikdo že odrekel kajutni jadrnici, motornemu čolnu ali gbserju iz enostavnega razloga, ker ni dobil priveza, obenem pa ni bil pripravljan odšteti težke denarce za privez v kaki severnoitalijanski marini.
Od 1. aprila letos do 31. marca 1986 so cene v navtičnih centrih ACY za enoletni privez naslednje: 4-me-trska plovila — 460 tisoč lir; 5-me-trska — 520 tisoč lir; 6-metrska — 570 tisoč lir; 7-metrska — 680 tisoč lir; 8-metrška — 770 tisoč lir; 9-metrska — 885 tisoč lir in 10-metrska — 960 tisoč lir. Kot vidimo je cena enoletnega priveza nižja od milijona
Nedavno trčenje dveh tankerjev v Mesinski ožini je z vso dramatičnostjo ponovno sprožilo vprašanje onesnaženja morja z ogljikovodiki. Mesinski primer je obenem zgovorno dokazal nepripravljenost italijanskih oblasti pred takimi ekološkimi katastrofami. Gibalo začetnih posegov je bilo namreč kratkoročno, preprečiti škodo turizmu, saj je sezona pred 'orati. V ta namen so naftne madeže napadli s kemikalijami, ki so bolj strupene od razlite nafte.
tz grškega tankerja Patmos je 21. marca izteklo približno 5 tisoč ton surove nafte, v boju proti naftnim madežem pa so uporabili približno 50 tisoč ton kemikalij. V bistvu preparatov, ki nafto razpršijo, a je ne razgradijo. V prometu je več vrst takih kemikalij, ki jih pozna vsak dopustniški kapitan, saj z njimi čisti kalužno vodo v pođkrovju. V prometu sta v glavnem dva tipa teh kemikalij. Prvi tip povzroči usedanje nafte na dno, drugi pa razprši nafto po površini, v bistvu oba tipa preprečita onesnaženje obal v morskem ekosistemu pa povzročita več škode od same nafte. Kemikalije, ki razpršijo nafto po površini, so med drugim strupene, kar je bržkone spoznal marsikateri dopustniški kapitan, ko je s tovrstnimi detergenti brez gumijastih rokavic čistil odpadno vodo v podkralju. Će na rokah povzročajo izpuščaje, si lahko le zamislimo o učinkih v škpgah morskih organizmov. Manj strupene so kemikalije, ki spremenijo nafto v težki precipitai, za morske organizme pa je učinek prav tako katastrofalen. Med drugim so te kemikalije precej obstojne; ker nafto razbijejo skoraj molekularno, jo ribe lažje asimilirajo in nagrmadijo v svojem organizmu. Če ne poginejo, bodo prej ali slej končale v ponvi z vsemi posledicami za človeka.
Dosedanje izkušnje z naftnim onesnaženjem pa zgovorno dokazujejo, ’ta je edini sprejemljiv način mehansko odstranjevanje nafte. V bistvu bi bilo treba takoj s plavajočimi pregra-
lir, v bistvu je enaka ceni, ki jo plačujemo za stanovanjske prikolice v raznih kampingih. Seveda so cene v klasičnih jugoslovanskih marmah nekoliko višje, o teh bomo spregovorili kdaj drugič.
Poleg nizkih cen navtični centri ACY ponujajo za enoletne koristnike privezov izredno ugodne olajšave. Lahko se zmenimo, da imamo pozimi plovilo v enem centru, poleti pa v drugem. Enoletni koristnik prejme posebno izkaznico, s katero ima pravico do 10-odstotnega popusta v vseh centrih ACY. Vsekakor pa dajejo podrobnejše informacije o ponudbi na sedežu ACY v Opatiji, Ul. m. Tita 221, tel. (051) 71066.
Navtični centri ACY pa ne skrbijo samo za priveze, nudijo namreč še druge storitve: od dviga in spusta plovil v morje, konzerviranja in de-konzerviranja motorjev in raznih popravil. V bistvu lahko upravičeno trdimo, da so sedaj dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj navtičnega turizma v Jugoslaviji. Zaradi kroničnega pomanjkanja privezov v severnoitalijanskih pristaniščih se bo marsikdo odločil, da svoje plovilo drži kar v Jugoslaviji, saj predvidevajo tri- in petletni sporazumi še nadaljnje zanimive olajšave in prednosti. Nemci so kot kaže že spoznali prednost takega servisa in pustijo tudi preko zime svoja plovila v Jugoslaviji. Naši dopustniški kapitani pa le postopoma spoznavajo tako prednost. Navsezadnje je treba upoštevati, da dobršen del naših dopustov preživimo prav ob jugoslovanski obali, da bi se marsikomu bolj splačalo držati svoje plovilo kar v enem od stalnih navtičnih centrov ACY, kot da se po dopustu vrača v domači pristan. To pa je šei tohko bolj. smotrno, če je doma privez dražji od onega, ki ga ponujajo centri ACY.
V prihodnjih tednih bomo kot rečeno prikazali posamezne centre ACY, ki so večim naših dopustniških kapitanov znani še iz prejšnjih let, saj je ACY ustanovil svoje centre v širšsm krogu ljubiteljev morja znanih sidriščih.
dami zajeziti območje z naftnim madežem, da se ne bi razlita nafta razširila in postala praktično neprebojni filter za fotosintezo v morju, kar je največja nevarnost. Po zajezitvi je treba črpati onesnaženo vodo, iz katere nato ločijo nafto. Tega seveda v Mesinskem prelivu niso storili, ali bolje z mehanskim odstranjevanjem so začeli prepozno.
Nedvomno so z nafto onesnažene obale smrt za poletni turizem, a po mnenju večine biologov, je naravnemu ravnovesju manj nevarna surova nafta kot kemikalije, ki samo optično in navidez odpravijo naftne madeže. Sicilski turistični operaterji so seveda takoj zahtevali uporabo razpršilcev, rešili so svojo sezono, a posledice nedopustne rabe kemikalij bo Mesinski preliv občutil še vrsto let.
Ob vsem tem se moramo seveda zgroziti ob misli, da bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v našem morju. Ob tržaškem naftnem terminalu je v preteklosti že prišlo do precejšnjih izlivov surove nafte, a so pristojne službe takoj ukrepale, da je bila škoda minimalna. Brodolom nekega tankerja v Jadranskem morju pa bi bil povsem drugačna zadeva, saj bi se znašli pred pravo ekološko katastrofo nepredvidljivih posledic. Edini primer razlitja nafte v zaprtem morju poznamo iz Zalivske vojne. Njihove izkušnje in ugotovitve pa pri nas bolj malo pomagajo. V tropskih morjih so namreč učinki blažji, večina lažjih ogljikovodikov kaj hitro izhlapi, močno sonce in ultravioletni žarki pa pospešijo razkrajanje nafte. Vsega tega pri nas ne moremo pričakovati, da lahko le s hitrim ukrepanjem preprečimo najhujše. Iz dosedanjih izkušenj pa so obeti za takojšnje ukrepanje ob morebitnem brodolomu bolj borni, saj nimamo struktur, ki bi lahko posegle že v prvih minutah po razlitju nafte. Ne preostaja nam torej drugega, kot da držimo fige in se zanesemo na sposobnost kapitanov in pilotov, ki usmerjajo tankerje k tržaškemu naftnemu terminalu.
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Pronto... rtaffaella - opoldanski program z Raffaello Carrà
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - 3 minute o...
14.05	Pronto... Raffaella -zadnji poziv
14.15	Quark - Znanstvena oddaja
15.00	La famiglia Day
15.20 Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanka
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Risanke
17.05	Pomeridiana - 3. del
18.10	Dnevnik - kronike
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.40 Risanka
18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti
19.35 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	F.B.I. oggi - TV film
21.15	Obladì Obladà - Serena Dandi-ni in Maurizio Marsico
21.55	Dnevnik 1
22.05	Srečanje s kinematografijo
22.10	Športna sreda
23.00	30 minut s kroniko - vodi Enzo Biagi
23.45 Dnevnik 1 in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o prehram
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Knjižne novosti
13.30	Capital - TV serija
Ljubljana
9.15	TV v šoli: Poštni nabiralnik, Zgodovinska pripoved, Podgane - kuga današnjega časa
10.35	TV v šob
12.30	Poročila
17.10 Teletekst 'RTV Ljubljana
17.25	Poročila
17.30	Slovenske ljudske pravljice:
O treh labodkah
17.50 Ko je pomlad: Lučka -nanizanka
18.25	Pomurski obzornik
18.40 Računalništvo, izobraževalna
o cepi i o
19.05 Risanka
19.26	Zmo do zrna
19.30	Dnevnik
19.58 Sarajevo: nogomet - kvalifikacije za SP
Jugoslavija - Francija 21.45 Poletje v Ljubičevcu - dok.
22.35	Dnevnik
Koper
14.15	TV Novice
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00 Nevarnost nafte - 3. del nanizanke
CANALE 5
9.30 Vittoria sulle tenebre - film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10	Bis - kviz
12.45 II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Divji živalski svet
17.00	Truck Driver - TV film
18.00	Webster - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	American Gigolò - film
22.30	Nonsolomoda
23.30	Canale 5 News
RETEQUATTRO
9.40 Flamingo Road - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film.
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Batman - risanke
15.30	Flash Gordon - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 All’ombra del grande cedro -
TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d’amore - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - igra
20.30	Maurizio Costanzo Show
23.30	L’amaro sapore del potere -film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	II figlio della sepolta viva - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son1 - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Il giro del mondo di Willy Fog -
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - aktualnosti, igre
16.00	Risanke
16.25	Tečaj angleškega jezika
16.55	II Mulino del Po - 6. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due - Vodi R. Dalla Chiesa
18.15	Odprti prostor
18.30	Športna poročila
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.15	Dnevnik 2 - Šport
20.25	Ascoli Piceno: nogomet Italija - Portugalska
22.15	Politična tribuna
22.55	Antonio Petito, artista comico -3. del
23.45	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
12.00	Divje živali: Lisice - dok.
12.30	Deserti viventi - Il selvaggio Colorado
13.20 Che fai... ridi?! - Accadde a Bologna
14.15	I pompieri di Viggiù - film
15.40	Sto mest Italije
16.05	šola in vzgoja
16.35	Appunti sul Giappone - 7. del
17.00	Galleria Dadaumpa -TV variete
18.15	L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Dokumentarec
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Jesus Christ Superstar - film 22.10 Delta - Znanstvena oddaja
23.05	Dnevnik 3
23.40	Sto mest Itabje
16.15	Risanke
16.45 Georgie - TV film
17.15	Obnašanje živali - dok. oddaja 17.55 TV Novice
18.00	Čas rugbyja
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Obisk italijanskega ministra za trgovsko mornarico TRST — Združenje »Union« o sožitju GABRJE (GO) — Kulturni večer DOBERDOB (GO) — Delna zaposlitev za brezposelne
TRST — Intervju z Jožetom Pirjevcem o ciklusu predavanj Narodne in študijske knjižnice
19.30 TVD Stičišče
19.50 Start - zakaj in kako se premikamo
20.25 Nogomet: kvalifikacije zà svetovno prvenstvo
22.00 TVD Vse danes
22.10 Košarka - finale pokala evropskih prvakov
23.45 Roman za vsakogar - roman v slikah
risanke
Sui monti con Annette - risanke
17.45	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
19.50	Lady Georgie - risanke
20.30	O.K.! Il prezzo è giusto
22.30	Cassie and Company - TV film
23.20	Športna oddaja
00.30 Pugni pupe e pepite - film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Mama Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Luisana mia - TV film
16.00	Rubrika
16.30	Risanke
19.30	Ulusione d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Anche i ricchi piangono -TV film
21.30	Bubù - film
23.30	Star Trek - TV film
00.30 Singapore:	intrigo internazio-
nale - film
TRIVENETA
14.30	La volpe dalla coda di velluto -film
16.00	Filmski spored
16.30	Microsuperman - risanke
17.00	Dick Van Dyke - TV film
17.30	Sejem
19.30	Športna oddaja
20.15	Filmski spored
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
22.00	Krznarji po poklicu
TELEFRIULI
15.20	I soldi o tua moglie - film
16.50	Agente scoiattolo - risanke
17.15	Goober - risanke
17.40 Gianni e Pinotto - risanke 18.05 Top Cat - risanke
18.30	Potovanja in pustolovščine
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Turnir v briškoli
22.50	Vse o košarki
23.20	Bamaby Jones - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodno-
zabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah:	Gospodarska
problematika; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo;
15.00	Kocka na kocko. Pripravlja in vodi Roža Peric; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.1C -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba; Tržaška skupina »Gallus consoni«;
18.00	Iz sence večnosti: (1) Potovanje v fantastično svetovje; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 0-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6:45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis; 7.35 EP; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, Objave, EP; 13.40 Glasbena mladina: Koper; 14.00 V znamenju rocka, Objave - EP, 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave - EP; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo: Ansambel RŽ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Popoldanska oddaja; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Glasba; 17.32 Na odru; 18.32 Glasba ’85; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.10 Un guerriero di Cromwell sulle colline delle Lunghe - 3. dd; 12.03 Ul. Asiago tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Popoldanski program;
17.30	Jazz na radiu; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Gli elisir del diavolo -nadaljevanka; 19.20 Na naših trgih;
20.00	La casa occupata; 21.03 II piacere della vostra casa; 21.30 Nočna glasba - današnji glasbeniki,
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00
Jutranja oddaja; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Discogame; 10.30 Radiodue 3131;	12.10 Deželni pro-
gram; 12.45 Tanto è un gioco: 15.00 I promessi sposi; 15.42 Omnibus; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Kulturne zanimivosti; 19.57 II convegno dei cinque; 20.30 Prijateljska nogometna tekma Italija - Portugalska
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes ob 13.00
- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri, Obvestila; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Glasba starih mojstrov - Josquine des Presa in Jakoba Gallusa; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Koncert za besedo -Pomlad; 20.25 Minute s flavtistko I-reno Grafenauer; 21.05 »Tisoč in en večer«; 22.00 Našim po svetu.
Opomin ob onesnaženju pri Mesini
V morju moramo nafto odstraniti le mehansko
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE

Delovišče so odprli v ponedeljek
Deset brezposelnih bo v Doberdobu šest mesecev čistilo občinske ceste
Na pokrajini do 27. aprila
Prošnje za prispevke dijakom iz manj premožnih družin
V	Doberdobu in še v marsikaterem drugem kraju na Goriškem so v nedeljo pričela delovišča za brezposelne. Na Goriškem jih je več kot dvajset. Občine, pokrajina in Krajevna zdravstvena enota bodo z več kot dvesto brezposelnimi uredili marsikaj na njihovih področjih. Istočasno bodo brezposelni dobili vsaj nekaj denarja za njihove potrebe, pa čeprav bo tega zelo malo. Dnevno bodo namreč dobili od državne uprave le nekaj nad 10.000 lir. Ob koncu del bodo občinske uprave primaknile iz svojega še 5.000 dnevnih lir.
V	doberdobski občinj bo občinska uprava v ta namen porabila devet milijon in pol lir. Del tega denarja bo šel kot nagrada brezposelnim, precej denarja pa so porabili tudi za nakup orodja. V doberdobski občini bodo poskrbeli za očiščenje vseh občinskih poti, za ureditev občinskih parkov in zelenic, prebarvali bodo ograje. Če bo čas to dopuščal bodo lahko napravili še kaj drugega.
V	tej občini je začasno delo dobilo deset brezposelnih. Delali bodo 153 delovnih dni. Delali bodo po šest ur na dan pet dni v tednu. Za to, čeprav slabo plačano deta', je zaprosilo 24 brezposelnih iz občine.
Z delom so pričeli, kot že omenjeno v ponedeljek zjutraj. Prisotni so bili župan dr. Mario Lavrenčič ter zastopnika deželnega urada za javna dela in namestitvenega urada v Tržiču. Delovišče bo vodil geometer iz Gorice, to pa zato ker niso na Krasu imeli brezposelnega strokovnjaka.
Delovišče bo torej prineslo vsaj nekaj borega zaslužka desetim ljudem. Že lani je doberdobska občina zanj
zaprosila, vendar brez uspeha. Takih delovišč je bilo pred leti pri nas veliko. Takrat so bili v njih zaposlene tudi ženske. Na goriškem Krasu so bile takoi ženske kot moški zaposleni še zlasti z pogozdovanjem kraških zemljišč nad Zagrajem in Foglianom kot tudi griča Rocca nad Tržičem. Ob priliki nekega 8. marca smo o ženskah, ki so bile zaposlene v takem delovišču objavili daljšo reportažo.
Konec meseca, točneje 27. aprila, zapade rok za predložitev prošenj za denarne prispevke dijakom iz manj premožnih družin, v smislu deželnih zakonov št. 10/80 in 26/84. Tako javlja goriška pokrajinska uprava.
Za denarno podporo lahko zaprosijo dijaki, ki izhajajo iz manj premožnih družin in ki morajo za obiskovanje šole prenašati precejšnje finančno breme in ki v šoli dosegajo dober uspeh.
Za denarno podporo lahko zaprosijo dijaki, ki obiskujejo višjo srednjo šolo s sedežem v goriški pokrajini, sami pa imajo lahko stalno bivališče v drugi pokrajini. Nadalje lahko zaprosijo za pomoč dijaki, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini, a obiskujejo višjo srednjo šolo v kraju izven pokrajine.
Normativ predvideva tudi denarne prispevke za plačevanje - vzdrže-valnine, oziroma oskrbovalnine v zavodih ali pri zasebnikih. Tudi v tem primeru se predvideva možnost denarnega prispevka tudi za dijake, ki imajo stalno bivališče v kraju izven goriške pokrajine in ki obiskujejo višjo srednjo šolo (lahko tudi obvezno šolo) v goriški pokrajini. Za podporo lahko zaprosijo tudi dijaki, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini in ki obiskujejo višjo srednjo šolo v drugi pokrajini. Denar-
na podpora se v tem primeru nakaže direktno zavodu, oziroma ustanovi, kjer so dijaki nastanjeni med šolskim letom, ali pa se nakaže Je deloma, kolikor je bila vzdrževal-nina že deloma poravnana.
Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za šolstvo pri pokrajinski upravi, Korzo Italia 55 (tel. 85051).
Praški kvartet drevi v avditoriju
V goriškem avditoriju bo drevi ob
20.30	zadnji večerni koncert sezone v priredbi društva Lipizer. Nastopi Praški kvartet. V njem igrajo violinista Vaclav Remer in Vlastimil Holek, violončelist Jožef Praždk in na violo Jožef Kluson. Sodeloval bo pianist Riccardo Caramella.
Praški kvartet deluje že vrsto let. Sodeloval je na raznih mednarodnih natečajih in dobil laskava priznanja. V svoji aktivi ima tudi več gramofonskih plošč.
Na nocojšnjem koncertu bodo izvajali Schumannove in Dvorakove skladbe.
Čudne ribe v tržiškem vodnjaku
Obisk predsednika Biasultija
Hvalevredno delovanje goriškega zbora Seghizzi
V Jamljah imajo letos pravcato invazijo pršic
Prejšnji teden, ob priliki že drugega obiska v Gorici, je predsednik deželne vlade Biasutti, obiskal tudi sedež goriškega pevskega društva Seghizzi. Spremljal ga je odbornik Bran-cati. Predsednik društva Seghizzi Giovanni Vezil je visokega gosta seznanil z delom tega društva, ki ne goji le zborovskega petja s svojim zborom, marveč prireja že dolgo vrsto let mednarodna tekmovanja pevskih zborov, ki so zaslovela širom po Evropi in po svetu, saj so doslej v Gorici peli zbori iz več celin. Prav tako je Vezil Biasuttija seznanil s tem, da imajo na sedežu društva na goriškem Travniku zelo bogato knjižnico, pravzaprav arhiv not in skladb iz vsega sveta. Teh je že 18.000. Ker jih je toliko so nabavili kompjuter, da jih bodo lahko bolje katalogizirali. Na pomoč pri zbiranju gradiva so jim priskočili zbori, ki so kdajkoli sodelovali na goriškem tekmovanju. Seveda je vsak zbor poslal notni material iz svoje dežele. Biasutti je obljubil, da bo deželna uprava še bolj kot do sedaj podpirala delo goriškega društva Seghizzi.
Kar se letošnjega tekmovanja tiče povejmo, da bodo letos uvedli novost. Poleg večjih moških, ženskih ter mešanih zborov, kar je že tradicija, bodo letos nastopili tudi okteti. Kot nam je povedal predsednik Vezil se je prijavilo že več slovenskih oktetov.
O koristnem goriškem arhivu notnih zapisov je bil govor tudi na dežel-
V prihodnje bo treba varčneje ravnati z vodo, saj jo bomo po vsej verjetnosti plačevali dražje. To velja predvsem za uporabnike na območju, kjer za vodno oskrbo skrbi konzorcij CAPO, ki ima vodovodno omrežje v petnajstih občinah s skupno nekaj nad 30 tisoč prebivalci. Lani je bilo število občin in prebivalstva nekoliko višje, a je z novim letom iz konzorcija tudi formalno izstopila občina Šte-verjan.
Tako ali drugače, voda bo dražja predvidoma za 7 odstotkov. Tolikšno prilagoditev namreč dovoljuje finančni zakon za poslovanje krajevnih in drugih ustanov v tekočem letu. Z ozirom, da je finančno stanje konzorcija pravzaprav kronično zelo neugodno, se bodo na skupščini, ko bo razprava o proračunu (v predlogu dokumenta je že predviden povišek tarif) po vsej verjetnosti odločili za maksimalno možno prilagoditev sedanjih tarif, ki so porazdeljene, z obzirom na porabo, v tri kategorije. Za minimalno porabo (do 3 hektolitrov vode dnevno) velja tarifa 190 lir za kubični meter, za višje porabe se zaračunava voda po
nem zborovanju pevskih zborov, ki je bilo v Rudi ob praznovanju obletnice tamkajšnjega zbora.
Urnik trgovin
Urnik trgovin ob prihodnjih prazničnih dneh je naslednji: v soboto, 6. aprila vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku, v pekarnah bodo napekli kruh tudi za naslednja dva dneva; v nedeljo, 7. aprila (velika noč) vse trgovine bodo zaprte; v ponedeljek, 8. aprila, vse trgovine bodo zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko (fakultativno) odprte predpoldne.
324 lir za kubični meter, veliki porabniki pa plačujejo viške že po 655 iir za kubični meter. Ob tem velja dodati, da pravzaprav vsi porabniki krepko presegajo minimalno količino 3 hektolitrov dnevno.
Zanimiv je podatek, da je znašala poraba vode v letu 1984 nekaj nad 2 milijona kubičnih metrov, poprečna poraba na gospodinjstvo (vseh je o-krog 10 tisoč) pa 203 kubične metre. Preračunano na poprečno dnevno porabo pomeni, da je vsako gospodinjstvo porabilo okrog 550 litrov vode na dan. Številke se pač nanašajo na splošno skupno porabo in je pravzaprav nemogoče določiti, koliko vode smo porabili za osnovne življenjske in higienske potrebe (kuhanje, umivanje, pranje, čiščenje itd.) in koliko vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in podobne stvari, za kar vodo iz vodovoda pravzaprav niti ne bi smeli uporabljati.
Ob sedanji stopinji porabe vode in ob novih (prilagojenih) tarifahbo konzorcij GAFO vnovčil predvidoma 1.046.000.000 lir.
Ničkoliko besedi je bilo že na račun letošnje neobičajne zime, ki se, kot kaže, še ne namerava posloviti. Jameljci pa si bodo poleg nevšečnosti, ki jih je povzročil mraz, letošnjo zimo zapomnili še zaradi posebne nadloge. Že nekaj tednov imajo namreč opravka s pravcato invazijo majcenih pršic. Pojavile so se, kot kaže, že kmalu po prvem valu mraza v januarju in se ves ta čas zadržujejo v bližini hiš, v špranjah zidov, pod cvetličnimi lonci. Zgleda, da imajo rade vlažen in hladen kraj. Letošnja muhasta zima in pomlad je kot nalašč zanje in menda je prav v vremenskih pogojih iskati razlog za njihovo nekontrolirano razmnoževanje.
»Poskušali smo jih zatreti z ben-
Zastopniki pokrajinskega odbora VZ Pl - ANPI so bili pred dnevi na goriškem šolskem skrbništvu. Sestali so ce s skrbnikom dr. Oraziom Sanmi-niatellijem. Obvestili so ga o pobudah združenja za dostojno proslavo 40-let-nice odporništva. O tem je govor tuđi v okrožnici ministrstva za šolstvo.
Kot izhaja iz tiskovnega poročila VZPI - ANPI je šolski skrbnik pozorno sledil izvajanjem zastopnikov združenja in se je osebno obvezal, da bo na šolah čimveč proslav, ki naj kritično in zgodovinsko ocenijo osvobodilno vojno. Zastopstvo odbora VZPI -ANPI je šolskemu skrbniku poklonilo knjige Galliana Fogarja o protifašističnem delovanju delavcev v Tržiču, dnevnik divizije Garibaldi Natisene in Mautinovo knjigo »Guerra di popolo«.
Volilne priprave
V volilnih pripravah v manjših občinah, kjer se voli s proporčnim sistemom, prihaja do najrazličnejših koalicij. V Koprivnem, kjer so doslej bili v večini demokristjani s socialde-
cinom, posipali smo jih z insekticidi, vendar brez pravega učinka,« nam je v pogovoru dejal Lojze Pahor, gostilničar, kjer smo si pojav lahko pobliže ogledali. Mrčesa je toliko, da ga je skoraj nemogoče zatreti, saj poginulo generacijo takoj nadomesti nova, številnejša.
Sicer pa imajo s pršicami opravka malodane vsi Jameljci, pojav pa je, kakor smo slišali, prisoten tudi na drugi strani meje.
Radi bi bralcem nadlogo predstavili s pravim imenom ter seveda kar se da točnim strokovnim opisom, vendar nam je prvi poskus spodletel. Po neumnosti, bi lahko rekli. Kupček živalic, ki smo jih lepo spravili v papir, da bi s pomočjo strokovnjaka (ti so na žalost bolj redki) lahko ugotovili vrsto, se je v nekaj urah spremenil v kupček skrotovičene mase, iz katere bi bilo bolj težko kaj pametnega ugotoviti, Živa-Uce je namreč uničila toplota v avtomobilu.
Sicer pa smo nekaj osnovnih zna čilnosti kljub temu lahko ugotovili že na kraju samem in to brez mikroskopa ali povečevalnega stekla, živalice so dolge približno 1 milimeter, temnosive, skoraj črne barve, imajo podolgovat trup z zelo izrazitim zadkom, po obnašanju so še najbolj podobne bolham, saj se s skakanjem lahko pomikajo kar po nekaj centimetrov naenkrat.
To je zaenkrat vse. Mogoče bodo pršice izginile same od sebe, take Kakor so prišle; z njimi bo opravi lo sonce.
mokrati, so prvi druge pustili na cesti ter se povezali v koalicijo s socialisti, ki so bili doslej v opoziciji. To je socialdemokrate razkačilo in grozijo s predstavitvijo lastne liste ali z zavezništvom s komunisti.
V Mošu pa so socialisti (doslej so bili sami v opoziciji demokristjanom) sklenili zavezništvo s socialdemokrati in republikanci in vabijo k sodelovanju tudi komuniste. Močno kritizirajo dosedanjo enobarvno demokristjansko upravo in hočejo spreobrniti upravo v tem kraju.
Republikanci pa si prizadevajo, tudi v konkurenci z goriškim županom Scaranom, pridobiti glasove oficirjev in podčastnikov vojske. V Gorici je poslanec Di Re predaval o atlantskem zavezništvu. Med maloštevilnimi poslušalci je bilo tudi nekaj oficirjev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84-576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497.
Običaj je pred veliko nočjo očistiti domove in še kaj drugega ter zavreči staro šaro. Na tržiški občini so se odločili očistiti tudi vodnjak, ki je na trgu pred županstvom, v neposredni bližini avtobusnega postajališča.
Kaj pa so v njem našli, poleg rdečih ribic, ki so jih tja dali delavci občinske uprave? Celo vrsto drugih rib, katerih se ni nihče od odgovornih na občini zavedel, med temi tudi ščuko dolgo 25 cm. Vrhu vsega pa so našli tudi nekaj rečnih rakov.
In vendar je voda v tem vodnjaku globoka le nekaj centimetrov. Kako da ni teh živali doslej opazil nihče?
Kongres sindikata gasilcev CISL
V Gorici je bil pred kratkim kongres področnega sveta sindikata gasilcev CISL, na katerem so razpravljali o različnih normativnih zadevah, kakor tudi o vprašanjih splošnega značaja. Uvodno poročilo je imel dosedanji tajnik Bruno Regolin. Na kongresu so izvolili tudi nove člane področnega tajništva, ki so: Luciano Disegna, Aldo Tuzzi, Bruno Regolin, Luciano Chittaro, Alberto Cavalera, Lauro Gallizia, Bruno Del Zotto, E-leonora Del Franco in Renzo Urbani.
SLOVENSKO STALNO„ „
gledališče v trstu
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
A. T. LINHART
TA VESEL! DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija v dveh delih
(petih slikah)
—	danes, 3. t. m., ob 10.30
—	jutri, 4. t. m., ob 10.30 v KULTURNEM DOMU.
kino
Gorica
VERDI 18.00 — 20.00 — 22.00 »Casablanca, Casablanca«.
VITTORIA 18.00 — 22.00 »Corpi d’amore pomo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00 — 22.00 »L’ultimo guerriero«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »Dance mušic«.
COMUNALE 20.30 Koncert tambura-škega zbora »Giuseppe Verdi« iz Tržiča.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Gangsterji nežnega srca«.
SVOBODA 20.00 »Ljubezenska pisma nune«.
DESKLE 19.30 »Gospodar zveri«.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
Prilagoditev tarif za 7 odstotkov
Predvidene podražitve vode iz omrežja konzorcija CAFO
Obisk pri šolskem skrbniku
ANPI za dostojne proslave 40-letnice zmage v šolah
Drevi ob 20.30 v Kulturnem domu
Bachovi Brandenburški koncerti
Kot zaključek monografskega ciklusa, ki ga je organizirala Glasbena matica BACH V GALLUSU OB LETU GLASBE bo danes, 3. aprila ob 20.30 na sporedu zadnji večer, ki smo mu dali tematski naslov BACH V KULTURNEM DOMU. želeli smo namreč, da bi prav naš kulturni hram gostil ne samo zaključek te prestižne in posrečene glasbene iniciative, ampak tudi izjemni glasbeni dogodek, saj bo to prvikrat, da bodo v Trstu v celovečernem koncertu integralno izvedeni čudoviti glasbeni biseri, BRANDENBURŠKI KONCERTI JOHANNA SEBASTIANA BACHA.
Izvedba tega večera je bila zaupana mlademu, leta 1984 ustanovljenemu komornemu orkestru Opera giocosa Furlanije- Julijske krajine, ki je nastal prav z namenom, da bi valoriziral redko izvajana komorna dela z imeni znanih solistov, med katerimi zasledimo tudi prestižno ime Stanka Arnolda, dirigiral pa bo Severino Zannerini, ki je iz violončela diplomiral na konservatoriju L. Boccheri-ni v Lucci, izpopolnjeval pa se je na Mozarteumu v Salzburgu z L. Mai-nardijem in A. Janigrom v violončelu, na Chigiani v Sieni pa s F. Ferraro v dirigiranju. Od leta 1968 do leta 1977 je bil Zannerini prvi čelist slovitega komornega orkestra Solisti veneti, s katerimi je tudi posnel veliko število plošč, sodeloval na vseh radijskih in televizijskih snemanjih ler na vseh njihovih nastopih. Od tela 1977 je prvi čelist in dirigent komornega orkestra tržaškega gledališča Verdi, na konservatoriju Tartini Pa poučuje komorno glasbo.
Instrumentalna glasba, ki jo je Bach
pisal v Kothenu, doseže višek prav z Brandenburškimi koncerti, ki predstavljajo nekak most med nemškim okusom in italijanskim stilom in so uniformirani kot absolutno nova dela z vpeljavo elementov, ki bodo, čeprav skoraj neopazno na Bachovo generacijo, občutno vplivali na glasbenike Ottocenta. Johann Sebastian Bach je v teh letih že popoln gospodar koncertnega stila: prvo, bistveno izbiro je skladatelj opravil, ko je za svoje originalne kompozicije raje uporabil tip Vivaldijevega koncerta (v treh stavkih —- svelto, lento, svelto — s posebnim poudarkom nz koncertant-
nem principu in na formi rondoja) kot na obliko, ki jo je nudil Corelli-jev concerto grosso— sestavljajo ga namreč med seboj vsebinsko popolnoma različni stavki — in ki jo je najraje uporabljal Bachov sodobnik, veliki G. F. Handel. Bach, kateremu je simetrična Vivaldijeva struktura gotovo bližja, obogati pa jo z reprizo, ki začenja in zaključuje te kompozicije ter se tudi vrine v njene ključne momente — uporablja obenem arijo s formo da capo, da bi bolje uokviril to simetrijo. Izmenič-nost Tutti in Solo se obdrži z oboga-tenjem solističnih partov, ki često
spominjajo na formo fugata.
Kot smo že povedali so višek koncertne produkcije Kothenske dobe »Six concerts avec plusieurs Instruments« (BWV 1046-50), ki jim pravimo Brandenburški, ker so bili posvečeni in poslani 24. marca 1721 mgrk-grofu Christianu Ludivigu Branden-burškemu. Oznako, ki jo je Bach sam izbral za »concerts avec plusieurs in-struments« se nanaša bolj kot na formo concerta grossa ali pa solističnega koncerta na orkestralno skupino, kjer je vsak part poverjen enemu samemu izvajalcu, brez podvojitev ali okrepitev v organiku orkestra. Markgrof pa ni doumel lepote poslanega poklona in je arhiviral koncerte, ki so bili v celoti objavljeni komaj leta 1850.
Številni problemi obstajajo še v kronološki ureditvi te zbirke, saj naj bi po najnovejših muzikoloških orientacijah Prvi koncert bil napisan kot uvod Jagdkantate v letu 1713; istega leta naj bi Bach napisal tudi Drugi, Tretji in Šesti koncert, medtem ko naj bi bil Četrti zložen leta 1719, Peti pa leta 1720, v letu, ki je bilo zelo plodno za Bachovo kreativnost. Na vsak način predstavljajo Brandenburški koncerti sklepno in unitarno enoto, čeprav heterogene vsebine, sedaj nasičeni z nanašanji na francoski in italijanski stil ali na nemško tradicijo, zdaj pa na cerkveno ali na komorno glasbeno produkcijo. Opozorili bi še na virtuozni aspekt, ki je prisoten v vsakem koncertu z dvojno vlogo: intenzivno uporabo zmožnosti instrumentov in pa obogatitev repertoarja dvornih glasbenikov.
Aleksander Rojc
Sobotna kulturna dogodka
V soboto je v okviru abonmaja Glasbene matice gostoval v Kulturnem domu orkester Slovenske filharmonije, ki je spet dokazal svojo kakovost in pritegnil pozornost številnih ljubiteljev glasbe.	(Foto Magajna)
Y občinskem gledališču France Prešeren je KD Valentin Vodnik uprizorilo Čukovo lepljenko »Minuta tišine« v režiji Sergeja Verča. Večer ob 40-letnici osvoboditve je bil odmeven in nekaj več od običajne proslave. (Foto Magajna)
izšla je pri Mladinski knjigi
a o drevesih pomemben priročnik
Paola Lanzara in Mariella Pizzetti, Drevesa, Mladinska knjiga 1984 (po italijanskem izvirniku Alberi, Mondadori 1977).
Mnogokrat so enciklopedije in leksikoni ali pomanjkljivi ali nepregledni ali je njihovo pisanje vse prej kot nazorno, tako da se naša želja, da bi vedeli, prelevi v frustracijo ali obup. Zato so dobrodošla taka dela, kot je knjiga Drevesa, kjer je zbrano vse, kar mora ali želi vedeti navaden pa tudi bolj zahteven bralec ali ljubitelj narave o tej tèmi. Čeprav vsebuje knjiga čez 350 strani, pa vendar je tako drobna, da jo bomo zlahka vtaknili v nahrbtnik, preden se bomo podali v naravo. Seveda, v knjigi niso opisana le drevesa, ki jih srečujemo v naših gozdovih ali sadovnjakih, priročnik nas popelje tudi v druge, daljne dežele, kjer rastejo drevesa in dajejo plodove, ki so nam popolnoma tuji ali o katerih smo le kje brali.
Ker brez uvoda ne gre pri tako obširni in pomembni tèmi, zato je v njem kratka zgodovina dreves, beseda o podnebju in ekosistemih, o lesu, o listu, viru življenja, o cvetu, o imenih dreves, to je, kako jih razvrščamo v sisteme. Nato si sledijo poglavja: Golosemenke, Palme, Okrasni in uporabni listavci, Listavci z užitnimi plodovi, Listavci z barvitimi in okrasnimi cvetovi, Gospodarsko pomembna drevesa. Vsem tem poglavjem sledita še prepotrebni strokovni slovarček in abecedno kazalo.
Priročnik, če ga lahko tako imenujemo, je sestavljen izredno smotrno. Če odpremo knjigo, je na levi strani drobna, a bistvena skeda drevesa: latinsko ime, kako pravimo drevesu po slovensko (kdaj tudi po dve imeni, če sta se udomačili), kateri družini pripada, izvor imena, rastišče, opis, razmnoževanje in kje uspeva. Poleg tega opisa je še risba najbolj značilnih delov drevesa; na desni strani je barvni posnetek ali celega drevesa ali sadežev ali obojih, pač tako, da vse skupaj ustreza informaciji, ki je strogo znanstvena, obenem toliko poljudna, da nas ne bo nikakor zmedla ali zavedla. Takih opisov je natanko tristo, kar celo presega potrebe izletnika, a prav zato predstavlja dragoceno strokovno knjigo na policah vseh, ki se zanimajo za svet, v katerem živijo.
Filip Fischer
Preteklo soboto in nedeljo
Štiri revije Primorske poje
Preteklo soboto s koncertoma v Gorici in na Škofijah, v nedeljo s prireditvama na Humu in v Knežaku je Primorska poje opravila nekako pol poti. Dvanajst koncertov je mimo, skupno jih bo enaindvajset, vendar s premorom ob velikonočnih praznikih. O goriški reviji poročamo posebej, kot običajno bomo tu skušali strniti poročilo ostalih treh revij.
Primorska poje je letos prvič obiskala škofije in lahko rečemo, da krajani ne pomnijo tako množične prireditve, kar je še posebej poudarila predstavnica SZDL Majda Čok v svojem pozdravnem govoru. Pri organizaciji prireditve sta sodelovali Krajevna skupnost in osnovna šola Oskar Kovačič. Skupno je nastopalo šest zborov, od katerih so bili trije iz neposredne okolice: iz Dekanov, Bertokov in Mačkolj. Prvi je nastopil Lovski zbor _ -Dekani, ki ga vodi Fabjan Vatovec, sledil mu je Moški zbor Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Janka Simonete, nakar so bili spet na vrsti skoraj domačini, to je Mešani zbor iz Bertokov, ki ga vodi Miran Zadnik. Spored sta nadaljevala Mešani zbor iz Mačkolj, dirigent Cveto Marc, in Dekliški zbor Vesna iz Križa, ki ga v letošnji sezoni
vodi Bogdan Kralj. Večer je zaključil Moški zbor Franc Zgonik iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča.
Koncertu na Humu v Goriških brdih je sledilo izredno številno in pozorno občinstvo, ki ga je pozdravil predsednik ZKO iz Nove Gorice Danilo Štekar. Tu so prevladovali moški zbori, čeprav je prvi nastopal ženski zbor Jože Pahor iz Sežane, ki ga vodi Majda Škrlj. Sledili so kar trije moški zbori: šimen Golja iz Kneže pod vodstvom Branka Jana, Skala iz Gabrij — dirigent Anton Klančič — in Kogoj Justin iz Dolenje Trebuše, ki ga vodi Vladimir Jan. Spored sta zaključila Mešani zbor Svoboda iz Renč (dirigent Stanko Benko) in spet Moški zbor iz Bukovja (dirigent Anica Križman), ki je na željo prisotnih zapel še dodatno pesem.
V bližini Knežaka je v ne preveč oddaljeni preteklosti živel graščak - glasbenik Miroslav Vilhar; Knežak je 'preteklo nedeljo z navdušenjem sprejel preko sto pevcev Primorske poje in občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Prireditev sta skrbno organizirala domači zbor Kalc (ime je prevzel po Vilharjevi graščini) in ZKO iz Ilirske Bistrice v prijetnem večnamenskem pro-
storu osnovne šole Tone Tomšič. Povezovalka sporeda Joža Kastelic je po vrsti predstavila mešana zbora Pod skalo iz Črnega kala (dirigent Verjanko Babič) in Slovan s Padrič (dirigent Zdenka Križ-mančič); sledil jima je Oktet s Škofij, ki ga vodi Ivo Lešnik. Nato sta bila na vrsti dva zamejska zbora, mešani Lipa iz Bazovice pod vodstvom Evgena Prinčiča in mešani Slavec iz Ricmanj, ki ga vodi Drago Petaros. Spored je zaključil Moški zbor Meblo iz Nove Gorice pod vodstvom Mirana Rusije. Lahko rečemo, da so se vsi zbori temeljito pripravili na nastop, kar je občinstvo znalo ceniti.
Naj poudarimo, da letošnja izvedba Primorske -poje žanje v krajih, ki jih prvič obišče, izreden uspeh. Teh je bilo doslej šest (Podnanos, Prestranek, Dekani, Škofije, Hum in Knežak), do konca revije jih bo še enkrat toliko (Bazovica, Dolenja Trebuša, Košana, špeter. Lokev in Otlica), če bo občinstvo še naprej sprejemalo koncerte v manjših krajih z dosedanjim navdušenjem, pomeni, da so organizatorji Primorske poje letos res ubrali pravilno pot.
(nak)
Mini
mundus
Otroška knjiga ni le naboj domišljije, vržen v svet, ampak za marsikoga tudi kar donosen posel. Ker pa je ponavadi želja po dobičku precej večja od ustvarjalnosti, kroži po svetu cela poplava slikaniškega kiča. Slovenske založbe morajo biti tej zadregi kos na kakšen drugačen način, kajti kiča zares ne izdajajo.
Kar se pa množičnosti tiče, je zanimiva zbirka malih slikanic Kurirčkova torbica, ki jo že peto leto izdaja založba Borec. Slikanice so resnično majhne, saj imajo komaj dvanajst listov, velikih deset krat deset centimetrov in tudi torbico lahko vzamemo dobesedno, kajti vsak letnik obsega štiri knjižice, spravljene s plastično torbico. Vsak letnik je izšel v nakladi 25.000 izvodov, kar pomeni, da je v petih letih sfrfotalo v otroške sobe pol milijona knjižic. To je ogromna številka, še bolj razveseljivo pa je, da so jih ustvarili renomirani avtorji in najboljši slikarji.
Letnika 1983 in 1984 se lahko pohvalita kar s štirimi avtorskimi slikanicami, se pravi, da je zgodbo tudi napisal slikar. Dve od njih sta delo Marjana Mančka. ABC DEŽEVNIK je zgodba o Anal Fabetu, ki je vse dneve ribaril, napisati pa je znal komaj svoje ime in še to je napisal Afna Be. Bolj izobražen je bil črv na njegovem trnku, ki se skozi knjižico zvije v vse črke abecede. Ali se je Anal Fabet naučil abecede ne vemo, gotovo pa bo zabavala prvošolčke. Marjan Manček je tudi avtor zgodbe o slončku, ki je bil v svojih očeh SLONČEK IN POL, za vse druge pa navaden bimbo. Narisana je z mnogo občutka za živali in tudi za psihologijo. Božo Kos se je lotil čarovnikov in čarovni! in se v zgodbi MRKBRKFRK in ZAFRK bolj duhovito kot s slikami poigral z besedami. Krona teh avtorskih miniaturk pa je Matjaža Schmidta KO BOM PREDSEDNIK. Ko bo predsednik, si bo privoščil mikavne stvari, od tega, da bo s helikopterjem vozil starše v službo / prava reč, če bodo malo zamudili, saj bo predsednik /, od tega, da bo po mili volji popravljal pokvarjene stroje. Otrokom so te predsedniške želje gotovo vrh srca, če ne že na koncu jezika, nam pustim odraslim pa veselo zrcalo našega natančno zamejenega sveta.
Pesnike v teh dveh letnikih zastopata Niko Grafenauer in Tone Pavček. Grafenauerjevo pesmico o vlaku Ropotaju, ki je doma, kadar potuje, je z enko mero pesniške domišljije, kot jo ima pesnik sam, ilustrirala Kamila Volčanšek. Kakšna pravljična pokrajina nastane na dvajsetih kvadratnih centimetrih papirja, pa naj bo tam, kjer se vlak »po mačje preteguje sredi poljan« ali pa Re v »reki z mostu ogleduje«. Pesmi Toneta Pavčka Marko na belem konju jaše so pesmi za fantke, pa tudi za tiste odrasle, ki pestujejo spomin na kakšnega fantka, ki zdaj že odrasel in bradat hodi nekje daleč po svetu. Lepe ilustracije so delo Ančke Gošnik - Godec.
Tu sta še dve pravljični knjižici: slovenska ljudska Bedin in Bedina in Lojzeta Zupanca Deklica s tremi lešniki. Obe je ilustrirala Irena Majcen.
Tole je kar precej lepih besed o majceni zbirki, ampak skoraj gotovo je otroci nimajo tako silno radi samo zato, ker je primerna za njihove majhne roke. Pa še namig za mame: če greste z otrokom v ambulanto ali na pot, osem ali deset knjižic Kurirčkove torbice ne bo prav nič obtežilo vaše torbice.
Polonca Kovač
Jutri odprtje razstave v Sežani
V sežanski Mali galeriji bo jutri ob 18. uri otvoritev razstave Janka Kastelica. Kastelic se je rodil v Pivki leta 1953 in razstavlja od leta 1974 dalje.
Polona Škodič je v katalogu zapisala, da se je Kastelčeva likovna izpoved skozi različna obdobja njegovega slikarskega u-stvarjanja spreminjala, tako vsebinsko kot tudi oblikovno. V prejšnjih fazah je bil usmerjen k ekspresionistični figuraliki, ki ga je pripeljala do novega, sklenjenega ciklusa,
Oblikovno izhodišče, ki se nanaša na prejšnje slikarstvo je v tej seriji usmerjeno k raziskovanju forme in barve, natančneje k ženskemu aktu v najrazličnejših pozicijah, v glavnem z eliminacijo zgornjega dela telesa oziroma glave.
Na jutrišnji razstavi bo sodeloval tudi pesnik Marij Čuk, ki bo prebral nekaj najnovejših poezij iz zbirke Igra v matu.
Kvalifikacijsko srečanje za nogometno SP
Jugoslavija - Francija
Prijateljska nogometna tekma v Ascoliju
Danes Italija proti Portugalski
SARAJEVO — Z morebitno zmago, ali vsaj z neodločenim izidom v današnji kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu proti Franciji bi jugoslovanska vrsta verjetno naredila pomemben korak proti Mehiki. Naloga pa je vse prej kot lahka, še zlasti glede na nespodbuden rezultat izpred tedna dni, ko so »plavi« povsem razočarali proti Luksemburgu, ki so ga odpravili le s skromnim zadetkom Gudlja.
Jugoslovanskega zveznega trenerja Milutinoviča so tako ves teden mučili hudi dvomi, kaj v ekipi spremeniti, dvomi, ki jih je očitno rešil šele včeraj, ko je objavil postavo, v kateri so štiri nova imena: čapljič, Zajec, šestič in Halilhodžič. (šestič je sicer proti Luksemburgu nastopil, vendar je igral vsega skupaj 20 minut, potem ko je zamenjal Pašiča). Na klop so tako morali Zoran Vujovič, M. Djurovski, Pašič in Sli-škovič. Upati je, da bodo te zamenjave prinesle kaj svežega v ekipo, še zlasti z Zajcem. Po vesteh, __ ki prihajajo iz Grčije, namreč odlično igra pri Panathinaikosu. S Halilho-
džičem, trenutno najboljšim strelcem francoskega prvenstva, pa naj b pridobili pridomost v napadu. Vsekakor je pričakovati, da bo najtežja naloga čakala zvezno vrsto, kjer so Francozi odlični. Morda tudi zaradi tega je Milutinovič poslal na klop Sliškovida, ki je vse preveč počasen, čeprav tehnično dobro podkovan. Proti Luksemburgu je namreč odpovedala predvsem zvezna vrsta, tako da tudi napad ni mogel priti do izraza.
Tekma bo zelo pomembna tudi za Francoze, saj bi si z zmago na ste-žaj odprli vrata v Mehiko.
Začetni postavi Jugoslavije in Francije pa bosta naslednji:
JUGOSLAVIJA:	Stojič, Čapljič,
Hadžibegič, Radanovič, Baljič, Gu-delj, Zajec, Bažđarević, Šestič, Halilhodžič, Zl. Vujovič.
FRANCIJA: Bats, Ayache, Amo-ros, Specht, Battiston, Femandez, Toure, Giresse, Stopyra, Platini, Bellone.
Srečanje bosta neposredno prenašali tudi koprska in ljubljanska TV in sicer s pričetkom ob 20. uri.
SKUPINA A
Francija	3	3	0 0	7:0	6
Jugoslavija	3	2	1 0	4:2	5
Bolgarija	3	111	4:1	3
Vzh. Nemčija	3	1	0 2	7:5	2
Luksemburg	4	0	0 4	0:14	0
SPORED SREČANJ: Jugoslavija -Francija (danes), Bolgarija - NDR (6.4.), Luksemburg	-	Jugoslavija
(1.5.), Bolgarija - Francija (2.5.), NDR - Luksemburg (18.5.), Bolgarija - Jugoslavija (1.6.), NDR - Francija (11.9.), Luksemburg - Bolgarija
----	-	’ * *	ATTYD /OO O A
Tu rTz-id o 17*11 o
Francija - Luksemburg (30.10.), NDR - Bolgarija (16.11), Francija - Jugoslavija (16.11.).
Danes še dve tekmi
V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo bosta danes še dve srečanji, in sicer v 3. ter v 5. skupini. V 3. skupini, v kateri vodi Anglija pred Severno Irsko, Finsko, Romunijo in Turčijo, se bosta pomerili prav slednji. V 5. skupim pa bo srečanje med vodečo Madžarsko in zadnjeuvrščenim Ciprom. V tej skupini igrata še Avstrija in Nizozemska.
ASCOLI — Drevi bo ob 20.30 na stadionu v Ascoliju prijateljska nogometna tekma med izbranima državnima reprezentancama Italije in Portugalske. Tekma spada v okvir priprav Italije na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Mehiki
Italija bc nastopila v' naslednji postavi: Galli, Bergomi, Cabrini, Bagni, Wierchowod, Scirea, Coniti, Tardel li, 'Rossi, Di Gennaro, Altobelli. Gotovo je, da bodo v drugem polčasu stopili na igrišče vratar Rome Tancredi ter dva ali trije drugi italijanski igralci. Italijanske rezerve pa so: Tancredi, Tricella, Righetti, Collo-vati, Dossena, Fanna, Galderisi.
Bearzot je torej tokrat sklical kar štiri predstavnike Verone, ki je v tem prvenstvu naravnost pregazila bolj renomirane nasprotnike, čeprav treba takoj dodati, da sta Galderisi in Tricella v izbrani vrsti Italije le zato, ker sta se v zadnji prvenstveni tekmi poškodovala Serena in Giordano.
Portugalska pa bo nastopila v naslednji postavi: Bento, Joao Pinto, Eurico, Bastos Lopez, Inacio, Murato,
Diamantino, Sousa, Pacheco, Ribeiro. Ta ekipa je zelo okrnjena, saj manjka kar sedem standardnih igralcev,
NAMIZNOTENIŠKO SP
»Plavim« 6. mesto
GÒTEBORG — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu je jugoslovanska moška vrsta v zadnjem kolu s 5:4 zgubila proti LDR Koreji in tako zasedla šesto mesto. Za prvo mesto je Kitajska kar s 5:0 premagala Švedsko, bronasto odličje je osvojila Poljska z zmago s 5:3 proti Japonski. I-talija je zasedla zadnje, 16. mesto in tako izpadla v drugo skupino.
Ista usoda je med ženskami doletela Jugoslavijo. V zadnjem srečanju je sicer s 3:0 odpravila Belgijo, kar pa ji ni več nič pomagalo. Prvo mesto je osvojila Kitajska pred LDR Korejo in Južno Korejo. lepo so se izkazale italijanske zastopnice, med katerimi se je še zlasti odlikovala kra-sovka Marina Cergol, ki so iz tretje prestopile v drugo skupino.
Košarka: drevi v Atenah finale evropskega pokala prvakov
Zagrebška Cibona proti Real Madridu
Kvalifikacije za nogometno EP
Neodločeno v Sarajevu
SARAJEVO — V tretji kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo »under 21« je jugoslovanska vrsta včeraj igrala neodločeno 0:0 proti Franciji. Tekma je bila izenačena, oboji pa so imeU nekaj lepih priložnosti, ki jih niso znali izkoristiti. Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Stojanovič, španjič, Bmo-vič, šabanadržovič, Elsner, Ištvano-vič, Mihajlovič, Kolb, Pančev, Asa-novič, Mrkela.
LESTVICA
Francija	3	1	2	0	3:2	4
Bolgarija	2	1	0	1	3:3	2
NDR	2	0	2	0	2:2	2
Jugoslavija	3	0	2	1	2:3	2
V kvalifikacijah za EP je bila včeraj zaposlena tudi mladinska vrsta Jugoslavije, ki pa je z 2:1 (0:1) zgubila proti Franciji. Lestvica: Jugoslavija (3 tekme) 4, Francija (2 tekmi) 2, Španija (1 tekma) 0, Luksemburg (2 teloni) 0.
ATENE — Drevi ob 18. uri bo v Atenah veliki finale košarkarskega pokala prvakov med zagrebško Cibono in madridskim Realom.
Za zagrebško Cibono bo to prvič, da se v finalu poteguje v tem najbolj prestižnem evropskem pokalu. Zagrebški košarkarji pa so si nastop v velikem finalu povsem zaslužili, saj so izredno zanesljivo igrali v sklepnem delu tega pokala in obenem tudi zmagali dvakrat na tujem (v Madridu in Moskvi), poleg tega pa doma zanesljivo odpravili vse tekmece. Vstop v finale tega pokala pa je sad dolgoročnega in načrtnega dela pri Giboni. še pred nekaj leti je bilo namreč zagrebško društvo skoraj v razsulu, tako po igralskem kadru kot glede organizacijske strukture. Moštvo pa je nato prevzel Mirko Novosel, dolgoletni zvezni trener jugoslovanske
reprezentance, v društveno vodstvo pa so vstopili dinamični odborniki. Začel se je tako vzpon tega kluba, ki je v nekaj letih posegel po državnih naslovih, državnih pokalih in letos se je dokopal do velikega evropskega finala.
Cibonin tekmec, madridski Real, je gotovo eno najbolj popularnih avrop skih društev, z bogato tradicijo tudi v mednarodnih tekmovanjih. Španci pa so si letos prislužili veliki finale le v zadnjih tekmah sklepnega dela te-ga pokala. Real seveda razpolaga z zelo solidnim moštvom, v katerem je izkušeni Corbalan še kako reva-ren. Ob dveh Američanih (Robinson in Jackson: oba sta igrala v Italiji) velja še posebno omeniti Martina.
Zagrebčani so Madridčane že dvakrat premagali (99:90 doma in 89:87
v Madridu) in imajo na razpolago ta'-ko moštvo (Dražen in Aleksandar Petrovič, Nakić, Knego, Čutura...), da se nasprotnika nimajo bati. Veliko pomoč pa bodo imeli tudi pri svojih navijačih (v Atene jih je odpotovalo kar 4.000), tako da lahko z zmernim optimizmom čakajo na današnje srečanje.
Drevišnjo tekmo bo neposredno (ob 18.00) prenašala ljubljanska TV na drugi mreži, koprska TV pa posredno ob 22.10.
Delagova pred Lesjakovo
TRBIŽ — Na včerajšnjem veleslalomu na Trbižu, veljavnem za »pokal Duca d’Aosta«, je zmagala Italijanka Carla Delago pred Jugoslovanko Katjo Lesjak in rojakinjo Nadio Bonfini.
JUGOSLOVANSKA KOŠARKA
Ljubljančanom ni uspel podvig
Zadar — Smelt Olimpija 100:97 (43:47)
ZADAR: Pahlič 10, Siklič, Popovič 31, Sunara 20, Matulovič 19, Blaže-vič 4 Vrankovič 11, Petranovič 2.
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tiringer, Blaznik, Zdovc 7, Kompara, Kljajič, Subotič 23, Hauptman, Todorovič _5, Vilfan 35, Rojko, Kotnik 10, Kovačevič 17.
ZADAR — Košarkarjem Smelta O-limpdje ni uspel veliki podvig, da bi v četrtfinalu končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva izločili Zadrčane. Ljubljančani pa so odlično igrali in bili večji del srečanja celo boljši od domačinov.
V Sarajevu pa je Partizan izločil domačo Bosno. Beograjčani so namreč zmagali z 98:97 (47:50, 87:87). Danes bo še tekma C. zvezda - Budućnost. Cibona pa se je z dvojno zmago proti Borcu že uvrstila v polfinale.
Kvalifikacijski turnir med dvema ognjema
»Ogorčeni boji« se nadaljujejo
S sobotnim drugim kolom se je v Borovem športnem centru končal kvalifikacijski del turnirja med dvema ognjema, ki ga za osnovnošolce Milj in Trsta prireja (v okviru osnovnošolske olimpiade) športna šola Trst. Udeležba je bila polnoštevilna, posamezna srečanja pa, kot terja tradicija, borbena in napeta od začetka do konca.
Uresničila so se predvidevanja iz prvih srečanj, ki so že v začetnih tekmah pokazala, da je krog ekip, ki se lahko potegujejo za najvišjo uvrstitev, omejen na tri, štiri šole (čeprav tudi nekatere druge niso bile povsem brez možnosti in bi lahko z nekaj športne sreče pripravile presenečenje) .
Drugo kolo je dalo te izide: A SKUPINA: Milčinski - Finžgar 0:2, Bazoviški junaki - Širok 2:0, Milje -Finžgar 0:2, Milčinski - Širok 0:2,
Milje - Bazoviški junaki 0:2. Lestvica: Finžgar 8, Bazoviški junaki 6, Milje 4, Širok 2 in Milčinski 0 točk.
B SKUPINA: Župančič - Gregorič Stepančič 2:1, Grbec - Kette 0:2, Ribičič - Gregorič Stepančič 2:1, Župančič - Kette 2:0 in Ribičič - Grbec 2:0. Lestvica: Ribičič 8, Župančič 6, Gregorič Stepančič 4, Kette 2 in Grbec 0 točk.
Naslednji del turnirja se bo odvijal 13. aprila in sicer bodo na vrsti mali finali za te uvrstitve: Milje - Gregorič Stepančič za 5. in 6. mesto, Širok - Kette za 7. in 8. mesto ter Milčinski - Grbec za 9. in 10. mesto.
Poleg teh srečanj bosta na sporedu še obe polfinalni tekmi in sicer Finžgar - Župančič ter Ribičič - Bazoviški junaki. Zmagovalca teh tekem se bosta potegovala za 1., poraženca pa za 2. mesto na končni lestvici.
-boj-
ta teden ob odbojkarski mreži
0 združevanju moči v novi sezoni
Kmalu bo končana druga tekmovalna sezona, v kateri so naše tržaške ženske ekipe nastopale v duhu sodelovanja in z dvema združenima selekcijama. Z rezultati teh ekip moramo biti zadovoljni in so realni, čeprav so nekateri na tihem ali na glas gojili precej večja upanja.
Če začnemo z Meblom, moramo u-gotoviti, da je bila letos prvič sestavljena res močna ekipa, da jo vodi domač strokovnjak in da je večkrat prikazala tako igro, ki lahko navdušuje ljubitelje odbojke. Čeprav e-kipa ni dosegla tistega cilja, ki je bil ekipi nekako vsiljen, po našem mnenju pa letos realno še nedosegljiv, moramo biti z opravljenim delom zadovoljni, že v naslednjo sezono pa mora ekipa stopiti predvsem organizacijske okrepljena, da bo lažje izpolnila tiste cilje, ki jih zahtevna zamejska publika od nje ne samo pričakuje, temveč zahteva.
S tem v zvezi je ozko povezano vprašanje igralskega kadra. Za pričakovati je, da bo kakšna od sedanjih igralk Mebla prenehala z igranjem, da se bo treba ponovno dogovarjati za posojene igralke in da se bodo kot vsako leto pojavljali pomisleki pri odbornikih društev v zvezi z združe^ vanjem. Vse to krajša manevrski čas za dogovore za naslednjo sezono in vsi se morajo zavedati, da je treba z akcijo začeti takoj in ne čakati na konec vseh prvenstev.
Drugo vprašanje, ki se letos postavlja, je, kaj bo z združeno mladinsko ekr po Friulexporta. Ekipa je bila po prvotnem načrtu ustanovljena za dve leti, ki se letos iztekata. Po programu naj bi najboljše mladinke prestopile v vrste Mebla, ostale pa se vrnile v matična društva, na novo pa bi formirali novo združeno mladinsko e-kipo iz najboljših igralk letnikov 70
in 71. Do tukaj se zdi vse lepo in prav, vendar obstaja ta problem, da društva, ki združujejo igralke za Friulexport, praktično ne razpolagajo s kvalitetnimi igralkami teh letnikov, ki bi lahko dostojno zamenjale sedanje igralke Friulexporta v C-2 ligi.
Ob vseh teh problemih je treba gledati tildi na stanje članskih ekip pri naših društvih, ki nekako še držijo dokaj visoke pozicije, dogovoriti pa se bo treba kako naprej in kakšni so načrti posameznih društev, ki morajo pred svojimi odbori opravičiti posamezne izbire v zvezi s sodelovanjem.
Nedvomno mora pri vsem tem odigrati pomembno vlogo komisija za odbojko pri ZSŠDI, ki bi morala biti povezovalni dejavnik med posameznimi društvi in bi morala zato čimprej eno od svojih sej nameniti izključno problemom združevanja.
RADO GRUDEN
domači šport Danes
V nedeljo na društvenem smučarskem tekmovanju na Nevejskem sedlu
Katja Bavcon in Silvan Grendene prvaka SPDG
Katja Bavcon in Silvan Grendene . sta letošnja smučarska prvaka go-riškega Slovenskega planinskega društva. Lovoriko najboljših sta si zagotovila prejšnjo nedeljo na društvenem tekmovanju na Nevejskem sedlu.
S to prireditvijo so pri goriškem društvu zaključili letošnjo smučarsko sezono, ki je bila, kakor prejšnja leta, zelo uspešna. Smučarskih izletov se je udeležilo več kot 100 oseb,, od katerih je bilo kar 64 tečajnikov in med temi kar 18 začetnikov.
V popoldanskih urah je sledilo nagrajevanja najboljših v Domu Andreja Budala v štandrežu, kjer je Aldo Bavcon pozdravil udeležence in jim izročil številne nagrade.
IZIDI
Baby sprint (dekleta)
1. Sanja Ferlan (1’12”84)
Baby sprint (fantje)
1. Alex Pavšič r03”83; 2. Mirko Quinzi r08”43; 3. Aleš Plesničar 1’22”49; 4. Martin Frandolič 1’46”09; 5. Marko Faganel 2’22”88; 6. Juri Plesničar 2‘53”80; 7. Mirko Ferlan diskv.
Cicibanke
1. Erika Makovec 51 ”00; 2. Emy Bauzin 51”46; 3. Maja Fajt 53”64; 4. Morena Krašček 55”09; 5. Francesca Saher 57”16; 6. Michela Fajt LOTOS; 7. Erika Briško 1’08”48; 8. Maša Brami 1’12”78; 9. Ivana Nanut diskv.
Cicibani
1. Fabio Grendene 46”55; 2. Robert Bensa 48”46; 3. Marko Degrassi 48”64; 4. Cristian Lutman 49”29; 5. Aleš Nanut 49”82; 6. Aljoša Kuzmin 5T08; 7. Marko Čavdek 52”71; 8. Stefano Bensa 57”99; 9. Marko Volčič
1’00”94; 10. Gabrijel Sfiligoj 1’03”27; 11. Mario Korečič 1’21”55; 12. Michele Valentinčič diskv.
Pionirke
1. Daria Makuc 2’32”33; Maria Le-ghissa diskv., Elena Bastione diskv.
Pionirji
1. Silvan Grendene 41”60; 2. Julijan Cavdek 43”53; 3. Mitja Bavcon 45”05; 4. Samo Mučič 50”91.
Mladinke
1. Katja Bavcon 45”18.
Mladinci
1. Herman Cantelli 42”98; 2. Andrej Sirk 44”35; 3. Aleš Waltritsch 47”85; 4. Rajko Petejan 49”72; 5. Marko Lutman 52”07; 6. Andrej Lavrenčič 58”52.
Dame
1. Sandra Bavcon 56”65; 2. Danuška Lutman 1’41”98; 3. Nada Valentinčič diskv.
Člani
1. Natalino Culot 44”28; 2. Ivan Plesničar 44”59; 3. Rafko Butkovič 46”02; 4. Renzo Faganel 46”91; 5. Sandro Corva 47”81; 6. Igor Petejan 53”02; 7. Marko Rojec 1’00”81; 8. David Sos-sou T23”46.
Amaterji
1. Boris Baša 4T67; 2. Ivo Berdon 46”55; 3. Vojko Makovec 47”85; 4. Vojko Valentinčič 1’0941; 5. Devan Briško 1’20”26; Evgen Plesničar diskv.; Jožko Ferlan diskv.; Branko Kuzmin diskv.; Ernesto Quinzi diskv.
Veterani
1. Aldo Bauzon 49”63; 2. Berto Grendene 50”08; 3. Miro Kuzmin 56”08; 4. Peter Krašček 56”23; Venček Bastiani diskv.; Pepi Lutman diskv.
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
15.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Super-caffè - Gaja.
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS -Breg.
UNDER 15 - ŽENSKE
20.00 v tržiški športni palači: Fin-cantieri - Dom Agorest.
Draglia izključen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze zaradi današnjega srečanja med Italijo in Portugalsko ni objavila ukrepov, ki jih je sprejela v A ligi, v B ligi pa so bili izključeni za eno kolo: Angelini, Sanguin in Barozzi (Cesena), Bra-glia (Triestina), Carboni in Tòvaglie-ri (Arezzo), Ferrari (Sambenedette-se), Policano (Genoa), Cupini (Bari) in Macina (Parma).
naši nogometaši v mladinskih ligah
naše peterke v mladinskih ligah
NARAŠČAJNIKI Zarja - Olimpia 1:1 (0:0)
ZARJA: Purič, Tomec, Ferluga, Kalc, Peroša, Škabar, Zeugna, Castelli, Zettin, Carli, Bellafomtana.
STRELEC: v 70. min. Castelli.
Nadaljujejo se pozitivni nastopi naraščajnikov Zarje. Tokrat so prisilili na remi ekipo, ki sodi med močnejše te skupine. Gostje so prišli v vodstvo v začetku drugega polčasa. Od tega trenutka so zarjani stalno napadali in prikazali dopadljivo igro. Zasluženo so tudi izenačili p» zaslugi Castel-Jija, ki je izkoristil odlično podajo Carlija. (B. Primožič)
Montebello - Vesna 1:1 (0:0)
VESNA: Radioni, Bembi, Švab, Za-rotti, Micheli, Costanzo, Faggin, Mondo, Sedmak, Vascotto, Tence.
Vesna je kljub dobri igri le remizirala. Križani so namreč že od vsega začetka srečanje igrali na zmago, saj so si zadnje čase privoščili nekaj nezaslišanih spodrsljajev. V nedeljo Pa so nekoliko p»p>ravili slab vtis, ki so ga zapustili v prejšnjih tekmah, saj so tokrat odigrali bolj zbrano in učinkovito, tako da so tudi prvi prišli v vodstvo. Zadetek Križanov je dosegel »bomber« Sedmak, ki že nekaj nedelj zapored dosega gol. (Kostnapfel)
Opicina - Breg	1:0 (0:0)
BREG: Petronio, Boneta, Cecotti, Bandi, Stržaj, Olenik, Hrvat, Sancin, Simonetti, Bevk, Furlan (Giani).
Tekma se je v glavnem odvijala na sredini igrišča, brez podložnosti za gol. Domačini so zadetek dosegli v zadnji Pnnuti, piravičnejši izid p>a bi bila delitev točk. Brežane treba px>hvaliti za požrtvovalnost in iskanje zmage.
(M. Š.)
IZIDI: Opicina - Breg 1:0, Zarja -Olimpia 1:1, Domio - Fortitudo 4:1, Zaule - CGS 0:2, S. Luigi - Campanelle 1:0, Montebello - Vesna 1:1, Muggesana - Roianese 5:1.
LESTVICA: Muggesana 33, Olimpia 27, Domio 26, CGS 25, S. Luigi 23, Roianese 21, Opicina 17, Zarja 16, Vesna 15, Zaule 14, Fortitudo 13, Montebello, Campanelle 11, Breg 4.
NAJMLAJŠI
SKUPINA B
S. Luigi B - Kras 2:4 (1:1)
STRELCI ZA KRAS: Kalc v 20. rnin., Alan Škabar v 34. in 41. min. ter žagar v 48. min.
KRAS: Kočevar, Tavčar, Mesar, Leone, Lucjan Škabar (Ferluga), Dragoni (čeme), Grmek (Grgič), Alan Škabar, šuc, Žagar, Kalc.
Krašovci so sicer premagali povprečne domačine, toda z igro niso zadovoljili trenerja čuka. Tržačani so celo prvi povedli, Kalc pa je izenačil s točnim strelom naravnost iz kota (Kalc ni igral skoraj dva meseca zaradi bolezni). V nadaljevanju so gostje izvedli malo akcij, ki so se na srečo skoraj vse uspješno zaključile.
(B. Raubar)
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM: Opicina - Servola 9:0, S. Luigi B - Kras 2:4.
LESTVICA: Portuale 29, Opicina 27, Triestina 24, Montebello 22, Kras 21, CGS 14, S. Luigi B 12, S. Andrea H, Don Bosco 4, Servola 0.
ZAČETNIKI
_	SKUPINA A
San Vito - Breg 0:1 (0:0)
BREG: Alberti, Strajn, Ota, M. Gombač, Zupan, R. Gombač, Grilanc, Grovatin, Komar, Gropazzi, Švara.
Brežani so stalno napadali, premoč
pa so kronali le z enim samim zadetkom. Vratar ni zadržal prostega strela Ravela Gombača in branilec je žogo px>slal v lastna vrata. Prav v zadnji minuti je z lepim posegom zmago »rešil« vratar Alberti. Pohvaliti treba »cicibane« Strajna, Švaro ih oba Gombača, ki so res izpolnili pričakovanja. (M. š.)
IZIDI: Ponziana - Domio 2:0, Fortitudo - S. Sergio 2:0, S. Vito - Breg 0:1, Costalunga - S. Luigi 1:0.
LESTVICA: Ponziana 19, Domio 16, S. Luigi 15, Fortitudo 13, Zaule in Costalunga 11, Breg 7, S. Sergio 3, S. Vito 1.
SKUPINA C
Primorje - S. Andrea 0:0
PRIMORJE: Blažan, Gherbassi, Husu, M. Štoka, Prašelj, Trampuš, P. Štoka, Škabar, Štolfa, Savi, Toma-setig.
Primorje je na domačih tleh pwv-sem zasluženo osvojilo točko proti moštvu S. Andrea, ki je trenutno na sredini lestvice prvenstva začetnikov.
Prosečani so bili gostom skozi vse srečanje enakovredni. Igrali so namreč borbeno in požrtvovalno. Žal našim ni uspelo ustvariti ugodnih priložnosti za gol, gre pa omeniti, dia so dobro igrah na sredini igrišča in v obrambi ter da so si točko pjovsem zaslužili. (W. H.)
IZIDI: Opicina - Triestina 0:4, CGS A - Campi . Elisi 0:0, Roianese - Su-percaffè 0:1, Primorje - S. Andrea 0:0.
LESTVICA: Triestina 21, Portuale 15, Campi Elisi 13, CGS A 12, Opicina 11, S. Andrea in Supjercaffè 10, Primorje 5, Roianese 3.
NA GORIŠKEM Azzurra - Juventino	1:0
JUVENTINA: Stella, Makuc, Quin-zà, Fabris, Grendene, Bizaj, Fagotto, Koršič, Dario, Sellan, Colella.
V prvem srečanju spwmladanskega dela so Brajnikovi varovanci s tesnim izidom, izgubili v Gorici proti Azzurri.
Mladost - San Michele	1:1
MLADOST: Gergolet, Pelizon, Splačal, Lakovič, Narduzzi, D. Lakovič, Tomšič, A. Devetta, A. Gergolet.
STRELEC ZA MLADOST: Robert Devetta.
Kljub odsotnosti nekaterih igralcev so Kraševci igrali neodločeno proti ekipa, ki je bila prepričana v lastno zmago. Tokrat so igralci upoštevali nasvete trenerja Uraniča, kar je tudi privedlo, da so v prvih minutah dosegli zadetek. Gostje so nato dobro izkoristih napako obrambe in dosegli izenačenje. Mladost je imela mož-
nost zmage, sodnik pa ni dosodil jasne 11-metrovke. Naslednje srečanje bo v pnetek, 5. aprila, ob 17. uri v Doberdobu proti Beglianu. (M,- P.)
CICIBANI
SKUPINA C
Muggesana - Breg 0:4 (0:1)
STRELCA: Švara (2) in R. Gombač (2).
BREG: Gillifanò, Giraldi, Strajn, M. Gombač, Grbec, R. Gombač, Švara (Gasparri).
šlo je za monolog Brega, ki je v prvem pjolčasu pnoleg gola zadel po enkrat prečko in drog. Izkazali so se zlasti tisti, ki so prvič stopih na igrišče (Giraldi, Grbec in Gasparri) in nadomestili odsotne. (M. š.)
IZIDI: S. Andrea - Portuale 0:1, S. Giovanni - CGS 0:1, Muggesana -Breg 0:4, Supercaflè - Costalunga 1:0.
LESTVICA: Supercaffè 22, Portuale 17, Costalunga 15, Breg -11, CGS 10, S. Andrea 8, S. Giovanni 7, Muggesana 2, Primorje 0.
NA GORIŠKEM
Mladost - San Michele 2:1
(1:1)
MLADOST: A. Ferfolja, Lavrenčič, Frandbhč, Petean, Zampjar, Gergolet, Aleš Ferfolja, P. Gergolet, Lakovič, Narduzzi, S. Ferfolja.
STRELCA ZA MLADOST: David in Peter Gergolet.
Močna ekipa San Micheleja iz Tržiča je doživela px>raz proti Mladosti, ki je prvi zadetek dosegla že v uvodnih minutah. Sicer so gostje ob izteku px>lčasa dosegli začasno izenaočenje. V nadaljevanju igre sta ekipi igrali pretežno na sredini igrišča, po lepi akciji Aleša Ferfolje in Petra Ger-goleta pa so domačini dosegli drugi zadetek. (M. P.)
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
Zaule - Breg	0:4 (0:4)
STRELCI: Bandi, Lovriha, Punis (11-metrovka) in Grilanc.
BREG: Rapx>tec, Mimo, Mondo, Lovriha, Punis, Bandi in Grilanc.
Brežani so v prvem polčasu igrah res izvrstno. Opaža se spiretno delo trenerja Walterja Punisa, ki zna tudi med tednom dobro pripraviti svoje varovance. Tudi v drugem pwléasu so bih »plavi« v premoči, a niso več dosegli gola. (M. Š.)
IZIDI: Fortitudo - Montebello 0:11, S. Giovanni - Giarizzole 2:1, Domio -Inter S. Sergio 0:1, Soncini - S. Luigi 2:2, Zaule - Breg 0:4.
LESTVICA: Montebello 23, S. Giovanni 19, S. Luigi 16, Soncini 15, S. Sergio 13, Breg 9, Giarizzole 7, Domio in Fortitudo 4, Zaule 2.
Naraščajniki Zarje so Opieini iztržili točko
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
LESTVICA: Monkey’s 14, Saba 12, Prevenire 10, CRT in INPS 8, Barco-lana B 6, Julia 4, Quadrifoglio 0.
SKUPINA B
La Perla — Bor B	80:72
(37:26)
BOR B: Oblak 3, Gerdol 8 (0:1), Slobee 18, Štavar 6 (2:2), Jančar 8, Perko 6 (2:4), Sestan 3 (1:2), Mesesnel 16 (0:4), Korošec 4.
SODNIK: Luka Furlan; 3 TOČKE: Oblak.
Proti prvouvrščeni La Perii so borovci kljub porazu odigrali dobro tekmo. V začetku se sicer v (prazni) veliki dvorani športne palače niso znašli in prvi koš dah šele v 6. minuti. La Perla si je tako priigrala zanesljivo prednost (18:4 v 8. min.). Borovci pa so se odtlej enakovredno upirali nasprotniku in celo zmanjšali zaostanek. V Borovih vrstah je odlično opravil krstni nastop Korošec. O-meniti gre še, da je zaradi pomanjkanja sodnikov tekmo (dobro) sodil Borov košarkar Furlan.
(Marko Oblak)
IZIDI 8. KOLA: PT - Annamaria 41:100, AI Risparmio - Lav. Porto 63:86, II Carso - La Talpa 48:82, La Perla - Bor B 80:72.
LESTVICA: Perla in Annamaria 14, Lav. Porto 12, La Talpa 8, Bor 6, Al Risparmio 4, PT 2, Il Carso 0.
SKUPINA C
Breg — Ferroviario C 92:75 (32:34)
BREG : Kapič 3, Koren 2, Mene-ghetti 8, Barut 25 (1:2), Race 6, Sosič 12, Pertot 8, Zobec 28 (2:3).
Proti zelo skromnemu Ferroviariu so Brežani sicer zmagali, toda ne brez težav, saj so p-redvsem zaradi podcenjevanja zaostajah za nasprotnikom vse do 15. minute prvega polčasa. Naši so se tedaj končno zbrali in z delnim izidom 14:4 zaključili polčas v korist. V drugem delu so Brežani svojo prednost še povećah in so tudi zmagali predvsem po zaslugi Baruta in Zobca. (D. Čok)
Edilgest — Kontovel Electronic
Shop B 66:49 (44:22)
KONTOVEL:	Perini 10, Pertot,
Kneipp 4, Daneu 2, Lisjak 8, Luxa 16, Starc, Guštin 7, Ban 2.
TRI TOČKE: Guštin (2).
IZIDI 8. KOLA: Ferroviario C - Ra-diograf 51:66, Breg - Ferroviario C 92:75, Baloncesto - Radiograf 60:79, Edilgest - Kontovel Electronic Shop B 66:49: Sanitas - Basket TS 68:56.
LESTVICA: Radiograf 16, Breg 14, Sanitas 12, Edilgest 10, Basket TS 6, Baloncesto 4, Kontovel El. Shop B 2, Ferroviario C 0.
SKUPINA D
Kontovel Electronic Shop A — Ferroviario A 64:80 (28:32)
KONTOVEL: Caharija 6, Danieh 16 (4:15), D. Busan, Grilanc 5 (1:2), Emili 4 (2:3), Devetak 23 (1:4), Bogateč, Žbogar 10 (4:4), Pertot.
IZIDI 3. KOLA: Don Bosco - Bar-colana 92:64, Libertas - Ferroviario B 94:71, Kontovel El. Shop A - Ferroviario A 64:80, Bora A - Jadran Parco 98:96.
LESTVICA: Stefanel, Don Bosco, Libertas, Ferroviario B, Kontovel El. Shop A in Ferroviario A 4, Alabarda, SGT in Bor A 2, Servolana, Barco-lana A, Jadran Parco 0.
NARAŠČAJNIKI Ricreatori — Kontovel Electronic Shop 72:69 (42:36)
KONTOVEL: Rupel 7 (1:5), Gruden, Sedmak, Čebulec 26 (0:5), Cingerla 4 (0:3), Dolhar 9 (1:3), Sta-nissa 21 (3:5), Sossi, Danieh.
Kljub temu, da so naši igrah brez kapetana Stemija, so se enakovredno upirah nasprotniku. Tržačani so od 13. do 15. minute igre zadah našim delni izid 12:0 in s tem prešli krepko v vodstvo (32:21). Odtlej pa so začeli naši boljše igrati in v 31. minuti igre so celo prehiteh nasprotnika (54:57). Končna odločitev je padla v zadnjih minutah, ko so bolj spočiti domačini (naši so skoraj vso tekmo igrah z začetno postavo) bih spretnejši v napadu. Dobro sta igrala predvsem Čebulec in Stanissa. S tem se je prvenstvo Kootovelcev končalo, saj morajo igrati le zaostalo tekmo z Borom (M. Rupel)
Bor —1 Intermuggia 56:53 (29:32)
BOR: Cecco’ 18 (0:2), Blaževič, Gašperini 5 (3:4), Lippolis 16 (4:4), Cu-pin 14 (4:9), Birsa 3 (1:2).
V predzadnjem kolu so borovci o-svojih svojo prvo prvenstveno zmago. Z dobro igro in zvrhano mero volje do zmage so premagah miljsko moštvo. Zahvala gre tako vsem igralcem, ki so doslej ostali v ekipi.
Najboljša v Borovih vrstah sta bila Lippolis v napadu in Cupin v obrambi. (B. Vascotto)
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Ricreatori - Kontovel Elee. Shop 72:69, Libertas - Santos 75:112, Bor - Intermuggia 56:53, Don Bosco - SGT 78:63.
LESTVICA: Don Bosco, Santos 36, SGT 32, Servolana 22, Ricreatori 20, Ferroviario 18, Libertas 16, Kontovel El. Shop 14, Intermuggia 6, Polet 4, Bor 2.
DEČKI
Ricreatori — Bor 72:70 (43:28)
BOR: Race 8 (2:4), Krasna 24 (4:4), Gašperini 5 (1:4), Pertot, Cupin 6, Bajc 31 (1:2), Tonel.
Proti najmočnejši ekipi v prvenstvu so borovci tesno izgubih in bi lahko celo poskrbeli za podvig, ko bi le več zaupali v svoje sposobnosti.
Najboljša v Borovih vrstah sta bila Bajc v napadu in Cupin v o-brambi. (B. Vascotto)
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Alabarda - Servolana 60:59, Libertas - Ferroviario 104:76, Ricreatori - Bor 72:70.
LESTVICA: Don Bosco 32, Ricreatori 30, Libertas 26, Alabarda 22, Ferroviario 20, Bor in Servolana Lea-sest 16, Santos in Ancifap 6, Sokol 0.
PROPAGANDA
SKUPINA B
Bor — Ferroviario 81:27 (42:8)
BOR: Pregare 3 (1:2), Legiša, Pavlica 14 (0:2), Prosi 4, Prelec 14 (0:1), Oberdan 12 (0:3), Bajc 8, Arena 6, Doles, Ažman 20 (0:2).
Borovi so z lahkoto premagah Ferroviario, dobro so igrah v obrambi, v napadu pa urejeno. Poleg običajnega Ažmana, se je tokrat izkazal Prelec. (Luka Furlan)
IZIDI 10. KOLA: CUS - Libertas 22:93, Intermuggia - Don Bosco 22:41, Bor - Ferroviario 81:27.
LESTVICA: Bor 18, Servolana A 16, Libertas 14, Ferroviario 12, Don Bosco B 6, Intermuggia in CUS 0.
naše šesterke v raznih prvenstvih
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Volley Club	3:0
(15:11, 15:12, 15:2)
TRAJANJE SETOV: 17, 14 in 12 minut.
BOR: Kalc, Meton, Krebel, Brana, Starc, Italiano, Germani, Gombač in Bitežnik.
Borovci so z najmanjšim trudom dosegli najboljši možen rezultat, to-z, igro niso navdušili. Ekipi se pozna, da je nekoliko popustila, odkar je izločena iz boja za »play-0ff«. S to zmago pa so »plavi« osvojili sončno tretje mesto. (M. Kalc)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Le Volpi _ Sokol	0:3
(6:15, 7:15, 9:15)
TRAJANJE SETOV: 15, 19 in 22 minut.
SOKOL: Radetič, Perdec, Rudež, Vižintin, E: in K. Legiša, Pizziga, Passerini in Masten.
Zmaga Nabrežink je bila celo bolj jasna, kot kaže končni izid. Naše igralke so igrale res dobro, predvsem Pa je tokrat imelo več igralk priložnost, da stopi na igrišče. (S. U.)
Inter 1904 — Kontovel Electronic shop 1:3 (4:15, 8i15, 15:2,
13:15)
TRAJANJE SETOV: 17, 16, 10 in 31 minut.
KONTOVEL: Daneu, Rupel, Štoka, Brischia, Danieh, Perini, Ukmar, Ger-
bini, Prašelj in Bukavec.
Kontovelke so povsem zasluženo premagale šibkejše nasprotnice, ki so nekaj pokazale le v tretjem setu s srčno in občasno posrečeno igro, ki je precej zmedla gostje. V nadaljevanju pa so le dokazale svojo premoč. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke, tako da je cela e-kipa pripomogla k zmagi. (M. Štoka)
Canon - Olympia	0:3
(10:15, 3:15, 7:15)
OLYMPIA (Gorica): C. in M. Ber-tolini, Klanjšček, Doktorič, Olivo, Kosič, Vinci, Mazgon, Del Zotto, Primožič.
V	Tržiču je goriška Olympia brez večjih težav odpravila Canon in tako utrdila svoj položaj na vrhu lestvice, ki ga deli skupno z goriškim Domom Agorest. Olympia je v tem srečanju nadigrala nasprotnice v vseh elemen -tih igre.
UNDER 15 MOŠKI Naš prapor — Olympia 0:2 (2:15, 12:15)
NAŠ PRAPOR:	Sfiligoj, Koršič,
Sošol, Mitja in Aleš Feri.
OLYMPIA: Cotič, Degrassi, Korsi, Bertolini, Peric, Dornik.
V	prvem setu so »olympijci« brez težav nadigrali ekipo iz Brd, saj sam
rezultat to priča. V drugem setu je prišlo do preobrata in je kazalo, da bodo Brici z lahkoto set osvojili, saj so vodih že z 12:3, a so nato nerazumljivo popustih in tako prepustih točki Olympii. (B. M.)
UNDER 15 ŽENSKE Sloga B — CUS 2:0 (15:2, 15:4)
TRAJANJE SETOV: 12, 12 minut.
SLOGA B: Dmovčšek, Filipovič, Guštin, Križmančič, Lupine, MUkovič, Sosič, Vidah.
V kategoriji under 15 se nadaljujejo uspešni nastopi Sloge B, ki v svoji skupini nima enakovr^lnega nasprotnika in so zato zanjo vse tekma Le lažji trening. (INKA)
Sloga A — Centro d'Aosta 2:0 (15:1, 16:14)
TRAJANJE SETOV: 8 in 15 minut.
SLOGA A: Baldisin, Citter, Cufer, Brizzi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Maruceih, Marzetti, Škrk, Rebula.
Najmlajše slogašice (tokrat igralke letnika 72) so odigrale še zaostalo srečanje iz prvega dela prvenstva. Openska ekipa našim ni bila dorasla in čeprav so se morale slogašice v drugem nizu krepko potruditi ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu.
(Inka)
Centro D'Aosta — Breg 2:1 (1:15, 15:7, 18:16)
TRAJANJE SETOV: 8, 13 in 20 minut.
BREG: Brajnik, Glavina, E. in T. Žerjal, Laurica, Kocjančič, Sancin, Mauri, Pečar, Koren in Giorgi.
Mlade odbojkarice iz Doline so povratno srečanje izgubile z nasprotnicami, katere so v prvem delu prvenstva prepričljivo premagale. V prvem nizu so zmagale predvsem z dobrimi servisi, a potem so pričele grešiti in poraz je bil neizbežen, čeprav spodbuden začetek je napovedoval bolj razveseljiv konec. (S. F.)
OMA Linea Vogue —Sokol 2:0 (15:4, 15:11)
TRAJANJE SETOV: 15 in 21 minut.
SOKOL: Vižentin, E. Legiša, Škrk, Passerini, Žbogar, L. in T. Masten.
Odbojkarice Sokola so v tej tekmi igrale podrejeno vlogo, zgodnja jutranja ura jih je nemalo zmedla.
(S. U.)
Sovodnje — Dom Agorest 0:2 (9:15, 12:15)
SOVODNJE: Lovisutti, Krašček, V. in E. Tomšič, Čeme, Klančič, Kovic.
DOM AGOREST:	Ožbot, Pintar,
Furlan, Moretti, Sfiligoj, Prinčič, Ri-nelli, Orel, Petarin.
V	slovenskem derbiju so povsem upravičeno slavile Goričanke, ki so pokazale boljšo igro ter tehnično pripravljenost.
To je bilo razvidno še posebej v prvem nizu, ko so igralke Doma Agorest brez večjih težav strle odpor domačink. Te so se v nadaljevanju ostreje borile in igra je postala zanimivejša. Dekleta Doma so izstopala predvsem zaradi servisa in tolčenja. (A. C.)
San Luigi Gorica - Olympia 2:0 (15:3, 15:12)
OLYMPIA: Vertavec, Vetrih, Bednarik, Feri, Pavio, Bensa, Sgrazzo-lo, Terčič, Kosič, Mužič, Alt, Orzan, Jazban.
V	predzadnjem kolu prvenstva under 15 za ženske je šesterka Olympie klonila solidni ekipi Libertasa San Luigi iz Gorice. Ne glede na to pa so naša dekleta posebno v drugem setu dobro zaigrala in bila enakovredna nasprotnicam.
obvestili
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BOR obvešča, da bo v četrtek, 11. t. m., redni občni zbor košarkarske sekcije ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo za učence, ki so se prijavili za podaljšek plavalnega tečaja potekal pouk vsako sredo po naslednjem redu: Katinara in Domio od 17. do 18., vsi ostali od 16. do 17. uri.
Naročnina: mesečna 10000 lir celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, Za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3 000 00, letno nedeljski 800.00 din. -Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, llx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubets 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT m tiska P* ^Trst
član kafrneke
zatožnfcov FIEG
3. aprila 1985
V Toskani sprejeli ustrezni zakon
Zaščita potrošnikov
FIRENCE — Deželni svet v Toskani je odobril zakon, ki priznava slehernemu državljanu izrecno gospodarsko in socialno vlogo kot potrošniku. Obenem zakon izraža obveznost deželne uprave, da tudi sama z ustreznimi pobudami prične usmerjati potrošnjo h kar se do kakovostnim izdelkom in siceršnjim dobrinam. Ta cilj bo pristojna deželna oblast zasledovala ob zaslombi de želnega odbora potrošnikov in koristnikov javnih storitev, v katerem bodo poleg omenjenih tudi predstavniki deželne skupščine.
Zakon predvideva nadalje, da se pri predsedstvu deželnega odbora ustanovi stalna meddisciplinska delovna komisija, ki bo zadolžena za usklajanje dela v korist potrošnikov. Za dosego ciljev, ki jih vsebuje navedeni zakon, bo deželni odbor ria podlagi nasvetov in predlogov osnoval letni program posegov.
Deželni zakon je bil sprejet pod pritiskom javnega mnenja oziroma zadevne ljudske peticije in pomeni, kljub nekaterim popravkom, veliko zmago za gibanje potrošnikov, ki so prepogosto žrtve špekulacij.
Kriza v španski partiji
MADRID — Centralni komite Komunistične partije Španije je zamrznil bančne račune madridske federacije KPŠ, ki jo nadzorujejo pristaši bivšega partijskega vodje Santiaga Carilla. Ukrep sodi v strategijo CK KPŠ Gerarda Iglesiasa, da se Carrillovi pristaši odstranijo z vseh vodilnih položajev v partiji.
V nedeljo je centralni komite, kot znano, odvzel Car-cillu mesto glasnika komunistične skupine v parlamentu. Carrillo je pred kratkim očital Iglesiasu, da pelje partijo na desno.
Spet zveza Split - Pescara
SPLIT — Včeraj zjutraj je iz Pescare priplul v Split trajekt »Tiziano« beneške družbe Adriatica s 145 potniki, pretežno italijanskimi turisti. S tem je bila spet obnovljena sezonska plovna zveza med italijansko in jugoslovansko jadransko obalo, za katero je vladalo na obeh straneh veliko pričakovanje. Trajektna ladja »Tiziano« bo odpotovala iz Splita proti Pescari vsaki torek, četrtek in nedeljo ob 23. uri.
Jugoslovanski potniki bodo letos plačevali vozovnico izključno v lirah in deležni popustov.
Zandra Rhodes in njene nogavice
London — Angleška modna kreatorka Zandra Rhodes razkazuje zadnje modele svojih ženskih nogavic, ki jih izdelujejo v 30 različnih barvah
Pomlad v Parizu
Pariz — Forzicije so vzcvetele v parku ob vznožju Eiffelovega stolpa
Pokopavanje mrtvih po tibetansko
LHASA — V krajih z različno zemljepisno dolžino na različne načine pokopavajo umrle svojce. So kraji, kjer jih sploh ne. Ne morda zato, ker ne bi hoteli izkazati pietete umrlemu, ampak enostavno zato ne, ker to ni mogoče. V Tibetu, denimo, je zemlja večji del leta zamrznjena in ni mogoče skopati jame, da bi vanjo položili mrtveca. Tudi zemlje ni toliko, da bi je bilo dovolj za pokop. Povečini je svet prekrit s skalami in kamenjem.
V takšnih razmerah domačini opravljajo dokaj čuden »pogrebni« obred. Pred kakšnim mesecem ga je spremljal italijanski časnikar. Zjutraj, še pred sončnim vzhodom se je odpravil v kraj, kjer trupla enostavno dajejo pticam ujedam. Tišti dan je bilo potrebno »pokopati« štiri trupla, eno žensko, dva starčka in 12-letnega otroka.
Trupla so prinesli na veliko skalo, kjer so čakali trije moški, zaposleni pri pogrebnem društvu, da tako rečemo. Visoko v zraku so krožili jastrebi, ker so vedeli, kaj se pripravlja. Delavci so z ukrivljenimi meči razkosali trupla in jih vrgli ptičem. Ko so ptiči pospravili meso, so možje z debelimi kamni zdrobili kosti in
jih pomešali z moko in jakovim maslom, da bi bile užitnejše in da bi ptiči res vse pojedli. Samo v takšnem primeru — po tarnkajšnjem izročilu — bo šla duša v nebo.
Delavci so to opravljali rutinsko. Svojci so nareka-li, oni pa so razkosavali telesa in jih metali ptičem. Jastrebi so prišli »na obed« šele takrat, ko so jih delavci poklicali. Ko so pospravili meso, so prišle na vrsto kosti. Nikakršnega obreda. Po sklenitvi obreda sperejo kri s skale in jo tako pripravijo za naslednji »pokop«. Razen nedelj so »pokopi« vsak dan.
Reševanje duše na zgoraj opisani način stane kakšnih 50.000 lir, kar predstavlja mesečni prihodek za domala vse tamkajšnje kmete. Pod staro fevdalno duhovniško oblastjo so si ga lahko privoščili samo bogati. Mrtve iz preprostejših slojev so enostavno metali v reko. Od tod tudi zelo razširjena navada, da Tibetanci nočejo uživati rib.
Vse to se je dogajalo nekega hladnega spomladanskega jutra, poldrugo uro hoda od Lhase, glavnega mesta v Tibetu, v bližini samostana Sera.
Maščoba pospešuje raka na dojkah
SAN DIEGO — V državah tretjega sveta, kjer se ženske hranijo pretežno z zelenjavo, so pojavi raka na dojkah mnogo redkejši kot v ZDA, kjer ženske u-živajo preveč maščob. Da slednje pospešujejo rakasto obolenje na dojkah, ni sicer dokazano, zato pa bodo ameriški kliniki in onkologi zadevi posvetili 10-letno študijo, med katero bodo pregledali najmanj 16.000 žensk (stala bo 30 milijonov dolarjev).
Specialisti vsekakor svetujejo ženskam, da v vsakdanji prehra-ni količino maščob skrčijo vsaj na četrtino sedanje. Med drugim naj ne uživajo polnomastnega mleka, perutnini pa naj odstranijo kožo.
M. Muster:
43.
CIKAGO
Francoz za volanom - prava nesreča
PARIZ — Francozi so za avtomobilskim volanom prava nesreča. Z 12.500 mrtvimi v prometu v enem letu so na žalostnem prvem mestu na svetu. To pa ni njihov edini rekord. Z najmanj 5.000 povoženih, ki so bili žrtve pijanega šoferja, so tudi v svetovnem vrhu.
Težko je odgovoriti, kje so vzroki za takšno stanje. Francosko cestno omrežje je dobro urejeno, vsaj tako dobro kot nemško in italijansko. Kljub temu v prometnih nesrečah na cestah v Franciji umre več oseb kot v katerikoli drugi zahodnoevropski državi. Raziskave vzrokov nesreč so pokazale, da so najčešće krivci prav šoferji, ki se požvižgajo na prometne predpise.
V Parizu in tudi v drugih francoskih mestih so semafori največkrat za okras. Na prehodu za pešce se ob rumeni luči nihče ne ustavi, zelo uveljavljena pa je praksa, da vozniki peljejo skozi križišče tudi pri rdečem signalu. Prava redkost je tisti šofer, ki se zaradi kavalirstva ustavi na prehodu za pešce brez semofora. Nespoštovanje prehodov za pešce, prehitra vožnja in dejstvo, da Francozi zelo radi sedajo za krmilo v vinjenem stanju, to so glavni vzroki, zakaj vsako leto v Franciji v prometnih nesrečah umre okoli 2.000 pešcev.
Na tako zaskrbljujoče stanje so pristojni francoski organi odgovorili s sprejemom zelo strogih ukrepov.
Omejili so brzino, potniki se morajo Obvezno privezati (kar se bolj redko dogaja), včasih pa tudi pihati v balonček. Stanje se je nekoliko izboljšalo, kajti v letu 1977 so imeli 13.104 mrtve, v letu 1982 pa »samo« 12.404.
Prometno ministrstvo je menilo, da je ta podatek (kljub skoraj enkratnemu povečanju števila avtomobilov v zadnjih 15 letih (od 10,6 na 20,3 milijona) zaskrbljujoč in je sprejelo nove ukrepe za zmanjšanje nesreč. Povečalo je izdatek za vzdrževanje cestnega omrežja, sprejelo strožje kriterije pri izdajanju vozniških dovoljenj, v sredstvih množičnega obveščanja pa izvedlo tako akcijo, kakršno je redkokdaj in malokje mogoče zaznati. Televizijski napovedovalci sporočajo, da vsako uro v Franciji zaradi prometnih nesreč umre povprečno 35 oseb. Zelo je šokirala vest, da je v 20 letih zaradi nesreč na cestah izgubilo vid 9 tisoč Francozov.
Za razliko od drugih držav po analizi francoskega urada za dokumentacijo in zavarovanje ženske povzročijo deset odstotkov več nesreč kot moški. Statistika je nadalje pokazala, da so golobradi vozači nevarnejši od starejših, ki imajo na svoji strani izkušnjo in tudi kakšno prometno nesrečo, ki je najboljša šola. Takšni 20-letni zelenci, povzročijo štirikrat več nesreč od voznikov starih nad 30 let.
Samomor »pojoče redovnice«
WAVR (Belgija) — Jeanine Deckers, v šestdesetih letih znana pod imenoma »pojoča redovnica« in »nasmejana redovnica«, je včeraj v svojem stanovanju napravila samomor. Tako si njeno smrt razlaga policija.
Deckersova, ki je imela 52 Let, je postala svetovno znana v 60 letih z nekaterimi uspešnicami, med katere prav gotovo sodi tudi »Dominique«, pesem, ki je se je prodajala v milijonskih izvodih plošč in je bila leta 1963 na vrhu seznama najbolj znanih ameriških popevk.
»Pojoča redovnica«, ki je pela ob spremljavi kitare, je po sedmih letih zapustila dominikanski red, vendar je ohranila tesne zveze s katoliško cerkvijo.
Njeni prijatelji so povedali, da je ženska živela v revščini in da jo je presunila odločitev belgijske vlade, da zaradi varčevanja zapre zavod za pomoč otrokom, kjer je bila zaposlena.
Na sliki pevka, ko je bila v najboljših letih.
Želja Sophie Loren
NEW YORK — Sophia Loren s 100 filmi v njeni igralski karieri, hoče biti Ana Karenina, junakinja v istoimenskem romanu Leva Tolstoja. Upodobiti hoče hčer bankirja, ki je zaradi bolezni in razrvanih ljubezni s skokom pod vlak izbrala smrt, ki po stilu sodi v prejšnje stoletje: »Pokoriti se svojih grehov«. Sophia Loren je to svojo željo povedala na tiskovni konferenci, kjer se je sila namučila pri izgovarjavi ime predsednika. Gorbačova. Loren namreč pričakuje, da jo bo on povabil v Rusijo na snemanje filma.