286. številka Trst v soboto dne 12. decembra 1903. Tečaj XXVIII Izhaja vsak dan tu-ii ob nedeljah ki praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj. Posamezne številke se prodajajo po 3 novč (6 stotink) ▼ mnotrih toaaicarnaii v Tr-au in okolici. Ljubljani. Gorici, Ce Kranju. Mariboru. Celovca. Idriji, rt. Petru, Sežani, Ntbrrfini, Xovenimestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", dica Molin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene ogla.*om 16 -»totink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zalivale in duniači oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. »<70. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vae leto 24 kron, pol leta 12 icrcn, 3 rneaece 6 kron. Na naroČbe brez doposlane naročniue 93 apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsfrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Dijaško gibanje na Ruskem. Brzojavno poročilo kor. bur.) PE IRUGRAD 11. Zadnje čase so se med dijaki j>etr grajske univerze razširili mn' g ,številu, letnk:, ki jih poživljajo na boj za rad kalne socijalno*politične reforme in v protest ranje proti šolsk m oblastim radi samomora nekega dijaka tukajšnje zasebne gimnazije. Dijaška zl»orovanja, ki so se te dni vrnila, b.la so jako viharna in je—Jr.l podin-*j»ek?or tako zasramovan, da je moral zapustiti zborova ino dv< rano. KIJEV 11. (Porodilo kor. bur.) Včeraj j po *e tu vršila dijaška zborovanja, na katerih j e mlajši dijaki sklenil) obstruirati predavanja ter pričeti jutri z oba trunci jo. Sirienilo se je zahtevati odstop rektorja. Dijaki, ki so nastopali za red so v odprtem sovražtvu s prireditelji demonstracij. Pristaši reda so izjavili rektorju, da ne želijo ob-strukcije ter da odklanjajo vsako politično demonstracijo. Med nasprotnimi Bi dijaki lošlo je do pretepov. Od 82 dijakov, kateri I fco l»ili dne 3. t. m, aretirani pred vseuČilišČ-nim jKjalopjem, bilo jih 43 njih na rektorjevo cdredl*) kaznovanih zaporom. Nekateri to bili obsojeni na 1 do 3 mesecev zapora, več na njih pa na sedemdnevni zapor. Med Kaznovanimi dijaki je 13 — Židov ! (Kar pomeoj«, da so ti dijaški nemiri židovsko, :>rotislovansko maslo. Op. ur ) Redarji strogo pazijo na vseučilišče in politehniko. Resolucija toimat češtea;a veleposestva. Brzojavno poročilo.) Dl NAJ 11. Klub konservativnega češkega veleposestva sklenil je resolucijo, v kateri izraža globoko obžalovanje nad tem, la je neovirana obstrukcija onemogočila razpravo tolikih tako nujnih zakonskih predlogov. Klub povdarja potrebo reforme zbor-n enega opraviInika, ki je prvi predpogoj za ozdravljenje notranjih razmer in izjavlja, da bi morala biti prva dolžnost vlade, da bi v svrho vsposta v ljenja rednih odnošajev slednjič prevzela vodilno ulogo, katero naj bi izvrševala energičnim pobijanjem obstrukcije in iz-polnjenjem ^nih zahtev, ki se s-avijo toliko z ozirom na naraščajoče kulturne potrebe češkega naroda, kolikor z ozirom na jedna-kopravnost. Te zahteve, ki se tičejo ustanovljen a drugega češkega vseučilišča ter uve-denja češkega notranjega uradnega jezika je toliko bolj priporočati vladinemu upoštevanju, ker iste ne kršijo resničnih interesov druz:h narodnosti. Klub konservativnega češkfga veleposestva izraža nadalje v tej resoluciji pričakovanje, da se toliko od strani vlade, kolikor od strani posameznih strank store vsi koraki, ki eo potrebni v ozdravljenje zamotanih od- ■I ■ n Mil III I ll^^^fc^MI -■ nošajev in se izjavlja pripravljenim sodelovati na taki akciji. Nemški državni zbor. Bcrojavno poročilo.) BEROLIN 11. Vojni minister je pobijal Bebelova izvajanja o prenagljenju izbora topov iz 1. I89t5. in je iejavil, da so isti boljši, kakor sedanji francozki topovi. O kakih novih puškah da minister ničesar ne ve. Kvinkvenatni načrt da more z ozirom na krepko sestavo vojske čakati se jedno leto. Važnejši da je rakonski načrt glede pre-skrbijevanja. Posl. Riehter je izrazil mnenje, da dogodki v Forbaohu niso tipični za vojsko. Vsakakor pa da ni kriva premajhna garoi-zija. Govornik je izrazil svoje zadoščenje nad javnostjo kazenskega postopanja v vojaških zadevah. Glede finančnega ex§pozeja dejal je govornik, da Stengelova fina'Čna reforma omejuje proračunsko pravico državnega zbora. Bolje bi bilo, da se pusti vse pri starem. Riehter je opozarjal na vedno naraščajoče stroške za Kiau Ćau, kateri da so nepotrebni in se je izjavil proti namerovanemu visokemu izposoji lu. Po kratkem Stengelovem odgovoru, govoril je še posl. Kardorft', ki je zahteval odredbe proti naraščanju socijalne demokracije in je izrazil željo, da naj bi božji mir vladal med protestanti in katoliki. Na to bilo je nadaljevanje razprave preneseno na jutri. Brzojavne vesti, Ravnatelj koperskesa učiteljišča umrl. ZATIĆINA 11. Ravnatelj c. kr. učiteljišča v Kopru in član deželnega šolskega sveta istrskega, gosp. Ivan Markelj, je po kratki belezoi danes umrl. Pokojnik je bil 1. 1^52. rojen v Št. Vidu pri Zatičmi. Cesar t obisku pri grofici Lonyay. DUNAJ 11. Cesar je danes popoludne obiskal grofico Lonvav ter je pri njej ostal več časa. Grofica je že toliko okrevala, da je mogla iti prvič na sprehod. Bolezen naučnega ministra. DUNAJ 11. Stanje naučnega ministra Hartela se je že toliko zboljšalo, da je mogel danes v razvedrilo potovati na Semering. Poslanec Plantan operiran. DUNAJ 11. Glasom neke vesti moral se je posl. Plantan podvreči včeraj težki operaciji na glavi. Dr. Rizzi novi istrski deželni glavar. DUNAJ 11. Cesar je istrskemu deželnemu glavarju dr. Mateju Campitelliju dovolil zaprošeni odstop od mesta istrskega deželnega glavarja in je Djegovim naslednikom imenoval istrskega deželnega poslanca Ljudevita Rizzija. Umirovljenje in odlikovanje. DUNAJ 11. Cesar je deželnosodnemu svetniku na tržaškem trgovinskem sodišču, Adolfu Podreca o njegovem umirovljenju podelil naslov višjesodnega svetnika, oprostivši ga od pristojbin. Iz odrske zbornice. BUDIMPEŠTA 11. V današnji seji je finančni minister predložil poslanski zbornici i'temn.tetno predlogo za prve štiri mesece prihodnjega leta. Na tozadevno vprašanje odgovoril je ministerski predsednik, da zasedanje delegacij bo trajalo le tri do štiri dni. Zbornica je na to prešla na dnevni red ter je nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. Proti predlogi sta govorila poslanca Z?a-volskv in Uray, kateri slednji ne pripada sedaj nobeni stranki. Po kratkem odmoru govoril je posl. Varady (Szederkenyjeva skupina) čegar govor je trajal do konca seje. Ob 3. uri popoludne bila je razprava prekinjena ter se bo nadaljevala v jutrajšnji seji. M acedon ske reforme. CARIGRAD 11. (Poročilo kor. bur.) Oba civilna agenta, ruski in avstrijski, do-speta v kratkem semkaj. Instrukcije za ista so že sestavljene. Predbacivanja časopisov, da bo uvajanje reform počasno napredovalo, so neopravičena. Rusko in avstrijsko poslaništvo v Carigradu ter ruski in avstrijski kabinet delujejo z izvanredno pridnostjo na pripravah in začnejo kmalu s Porto vred z izvajanjem reform, ki pa ne dopuščajo prenag-ljeoja. SREDEC 11. Bolgarska brzojavna agencija javlja : Kljubu temu, da je Porta podala obljubo, da blagovoljno vsprejme one begunce, ki se želijo povrniti v svojo domovino, trudijo se turške oblasti na vse načine, da bi begunce omalodušile. Pred kratkem bilo je šest takih beguncev takoj po prihodu na drinopoljski kolodvor aretiranih, dasiravno eo imeli pri sebi potrebne dokumente. Isti bo se odposlali v ječo v Kirk-Kilisse. V sela, zapuščena od beguncev, naseljujejo turške oblasti mohamedanake poljedelce. Trgovinska pogodba z Italijo. BUDIMPEŠTA 11. Finančni odsek je vsprejel zakonski načrt, kateri pooblašča vlado, da sme skleniti provizorično trgovinsko pogodbo z Italijo. Tekom debate je izjavil trgovinski miniBter, kateri je ognjevito zastopal pogodbeno tarifo, da je še daleč do sporazumljenja z Italijo. Trgovinski minister je izjavil, da vlada ni Daklonjena skleniti z Italijo trgovinsko gogodbo na temelju carine na vino v znesku 13 lir. Danski prestolonaslednik v avdijencipri cesarju. DUNAJ 11. Cesar je danskega prestolonaslednika vsprejel danes ob 1. uri pop. v posebni avdijenci. Maša zadušnica za pok. podpredsednika irospodske zbornice. DUNAJ 11. Predsedništvo gospodske zbornice je priredilo danes mašo zadušnico za podpredsednika Hojos. Maše so ee udeležili ministerski predsednik ter predsednik, podpredsednik AuerBperg in več članov- gospodske zbornice ter predsednik poslanske zbornice. Vesti o bolezni angleškega kralja de-mentiraue. LONDON 11. Nasproti vestem o obolelosti angležkega kralja porcea »Reuter Bu-reau«, da se kralj nahaja sedaj na obisku pri lordu Iveagha v Elvedenhallu. Sinoči je bil prijordu Iveagha znani brzoračunar Inaudi, kateremu je dal kralj razrešitev več matematičnih nalog. Kraj je najbolje izgledal in je bil jako vesel. Požar. PRAGA 11. Listi poročajo, da je bil danes po noči v Hohenbergu velik požar, provzročen po zlobni roki. Požar je malo pred poiunočjo navstal v hiši kramarja Adolfa Koniga, katero je upepelil. Ogenj Be je potem razširil preko Kocigovih gospodarskih poslopij in drugih hiš v vasi. Požar na ogrskem parniku. BUDIMPEŠTA 11. »Budapester Cor-respondeoz« dobila je iz Marzelja sledečo brzojavko: Na parobrodu »Adriac, istoimenske ogrBke kraljevske parobrodne družbe, je po odhodu iz tukajšnje luke navstal v magazinu ogenj. Tukajšnja francozka eskadra je odposlala na pomoč jedno vojno ladijo. — Upati je, da Be posreči omejitev požara. Požar t angležkem kraljevem gradu. LONDON 11. Danes zjutraj je v gradu Sadringham navBtal požar in sicer v sobi neke dvorne dame, katera soba je nad sobo, v kateri je spala kraljica. Dvorna dama je na to zbudila in obvestila o nevarnosti kraljico, katera je takoj zapustila sobo. Kmalu potem se je podrl strop kraljičine sobe. Požar so pogasili. Sodi se, da je požar navstal vsled raztopljenja električne žice, ki je zapalila neki tram. Španjski kralj na Portugalskem. LIZBONA 11. Kralj Alfons in kralj Karol ogledala sta si danes predpoludne topničarsko vojašnico. Kralj Alfons obedoval je na španjskem poslaništvu, na kar je vsprejel španjsko kolonijo. Aretiranje radi umora na dvornem lovu na Španjskem. MADRID 11. Na podlagi sodnih poizvedovanj glede znanega umorstva nekega pastirja na lovu v CaBa de Campo, katerega lova se je udeležil tudi kralj, izdan je ukaz glede aretiranja nekega gardista, ki je na sumu, da je izvršil umor. PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H O n O r 6 de Balzac. ■ Poslovenil K. Z. v. (70) Dvojno snidenje. Ko je bil vravnal znova svoje premoženje, je marki umrl vgled naporov. Nekaj mesecev po njegovi smrti leta 1833. je bila markiza prisiljena povesti Milico v neko pirenejsko kopališče. Svojevoljni otrok je botel videti lepoto tfga gorovja. Povrnila se je iz Ko;»alič«'a, a ob njenem povratku se je dogodil sledeči grozn' prizor: »Moj Bog«, je rekla Milica, »kaj krivo svi ravnali, da nisvi nekoliko dni več ostali v gorth ! Tam nama je bilo bolje, nego tukaj. Ste li slišali neprestano stokanje tega preklicanega otroka in blebetanja te nesrečne žene, ki govori tisto priprosto narečje; kajti umela nisem ne jedne besede tega, kar je govoriia. Kake vrste ljudi so nama vendar dali za »nede ! Ta noč je bila najstrašnejša vseh, kar sem jih doživela v svojem življenju.« »Ničesar nisem slišala«, je odgovorila markiza ; »toda, drago dete, govorila bom z gostilničarko in jo poprosila, naj nama da sosednjo sobo. V tej sobi bovi sami in ne bovi imeli več hrupa. Kako ee počutiš to jutro? Sili utrujena?« Ob teh zadnjih besedah se je markiza dvignila ter šla k Miličini postelji. »Poglejvi«, je dejala, iskaje hčerine roke. »Oh! pusti me, ljuba mati«, je odgovorila Milica, »mrzla si.« Po teh besedah se je hčerka zavila v svojo blazino s kljubovalno kretnjo, toda tako dražestno, da je bilo materi težko biti užaljena radi tega. V tem hipu je odmevalo v sosednji sobi tarnanje, čegar mili in za-tegnjeni naglas je moral trgati žensko srce ! »Zakaj pa me nisi zbudila, če si vso noč poslušala to? Bile bi...« Še globokejše stokanje, nego vse ostalo, je prekinilo markizo, ki je vzkliknila: »Tam nekdo umira !« In brž je hitela ven. »Pošlji mi Pavlino!« je zavpila Milica, »obleči se hočem.« Markiza je tekla naglo navzdol in je našla gostilničarko na dvorišču sredi nekoliko oseb, ki so jo navidezno pazno poslušale. »Gospa, zraven nas ste dali osebo, ki menda jako trpi...« »Ah, ne govorite mi o njej«, je viknila goBtilničarka, »ravno sem poslala po župana. Mislite si, da je žena uboga nesrečnica, ki je sinoči prišla peš semkaj ; prihaja iz Španije brez izkaznic in denarja. Na hrbtu je nosila umirajočega otročiča. Nisem si mogla kaj, da je ne bi vsprejela. Zjutraj sem sla sama k njej, da bi govorila žnjo; kajti včeraj, ko je dospela sem, je vzbudila v meni strašen nemir. Uboga ženica ! Obležala je s svojim detetom, in oba sta se borila s smrtjo. »Gospa«, mi je dejala, potegnivei s prsLa zlat prBtan, »druzega nimam nego to, vzemite za plačilo ; zadostovalo bo, dolgo se ne bom mudila tu. Ubogo dete, skupaj umreva«, ■je rekla zroč v svojega otroka. Njen prstan sem vzela ter jo vprašala, kdo da je ; a mi ni hotela povedati svojega imena .... Poslala Bem po zdravnika in po gospoda župana.« »Dajte jej vendar pomoči, katere potre- buje«, je vskliknila markiza. >Moj Bog morda je še čas, da jo rešimo! Kar bo potrebovala, vse plačam jaz.« »Ah! milostna, jako je ponoBna in ne vem, če bo hotela.« »Jo grem pa pogledat.« In mahoma je odšla markiza k neznanki, ne da bi mislila na nesrečo, ki jo more provzročiti pogled nanjo pri ženi v trenotju, ko se je reklo, da umira; kajti nosila je še žalno obleko. Markiza je obledela ob pogledu na umirajočo. Navzlic groznim bolestim, ki so bile spremenile Helenin lepi obraz, je spoznala svojo najstarejšo hčerko ! Ob pogledu na črno oblečeno ženo, se je Helena vzravnala, prestrašeno kriknila in počasi zlezla vznak na postelj ; kajti spoznala je v tej ženi svojo mater. »Hčerka moja!« je vskliknila gospa d'Aiglemont, »česa ti je treba? Pavlina ! . .. Milica !« »Ničesar ne potrebujem s je odgovorila s slabotnim glaBom. »Upala sem, da bom videla zopet očeta, toda Vaša žalna obleka mi priča . ..« (Pride še.) Z občnega in javnega zbora političnega društva »Edinost« dne 8. deeembra 11H6 pri s t. Ivana. Vprašanje zbližanja med Slovani in Italijani. Zborovalec Ante Bogdanovi«: V zadajem času moremo mi Slovani na jugu monarhije beležiti nekaj veselih pojavov. Dvojno gibanje se je pojavilo, ki bi imelo — ako doseže svoj cilj — tolikih ugodnih posledic za bodočnost našo, da jih danes niti ni možno prav oceniti. Zato bi želel jaz doznati, kakovo »tališče zavzema politično društvo »Edinost« nasproti tem pojavom. Mislim namreč najprej na prizadevanja, da bi prišlo med Hrvati n Srbi do bratskega sporazum-Ijcnja. Potem pa mislim na prizadevanje za zbližuje med slovanskim in latinskim svetom. Kar se dostaje prvega vprašanja prav za prav ne treba mkacega pojasnila, ker ni drugače možno, nego da politično društvo z iskrenimi simpatijami spremlja prizadevanja plemenitih rodoljubov, da bi se enkrat nehal razdor, ki je iočai dve istokrvni plemeni na škodo nas vseh. Težavneje je drugo vprašanje, ki se tiče poskusov za gpremembo v razmerju med Slovani in Italijani. Ker je to vprašanje velike važnosti za življenje v naših pok/ajinah, nas mora zanimati v veliki meri, na kako stališče se je postavilo politično društvo »Edinost« ? Prosil bi torej gospoda predsednika, da bi nam dal nekoliko prasnila. Predsednik M a n d i ć: Gospod predgovornik želi vedeti, kako stališče je zavzel odbor političnega društva »Edinost« glede prizadevanja za pomirjenje med Hrvati in Srbi na eni, a glede poskusov za zbližanje med Slovani in Italijani na drugi strani. Kar se dostaje prvega vprašanja, je dal odgovor nanje že g. predgovornik sam in je označil stališče, ki je zavzemamo tudi mi. Možno je, da brat in brat prideta v navskrižje, možno je, da brat brata dovede tudi do roba propada, ali t jamo ga ne sme pahniti nikdar! — Tako stališče zavzemlje naše politično društvo »Edinost« glede plemenitega prizadevanja za pomirjenje med Hrvati in Srbi. Tudi glede druzega vprašanja je g. predgovornik našel pravo besedo, reksi, da je to težavno vprašanje. In res : tu ni lahka odločitev. Prvi vzrok poskusom za zbližanje med Slovani (izlasti pa Hrvati) in Italijani so dali znani žalostni dogodki na Hrvatskem. V tem letu se je končno dvignil narod na Hrvatskem proti 20 letnemu tiranstvu grofa Khueoa. (Vskliki ogorčenja). O teh dogodkih se je že mnogo govorilo in pisalo in zato vam j h ne bom opisoval. A tu treba priznati, da so szlasti Italijani — seveda menim one v kraljestvu — s posebnimi simpati-jami »premljali to gibanje na Hrvatskem za osvobifjenje naroda. V7si neodvisni listi v Italiji so kazali simpatije do te borbe hrvatskega naroda. A med odličnjaki se je osobito oglašal sin italijanskega junaka Josipa Gari-baldija, Ricciotti Garibald'. Poleg njega treba imenovati profesorja Pavia, ki se je z besedo in peresom trudil, da bi javno mnenje po Italiji pridobil za Hrvate, to je, da bi v italijanskem narodu vzbudil simpatije za borbo Hrvatov za svoje osvobojenje. Drugi poiav za zbližanje med Hrvati in Slovani smo doživeli v deželnem zboru dalmatinskem. V tem deželnem zboru sedi 42 | poslancev. Mej temi je 5 Italijanov in 6 Srbov, drugi so Hrvatje različnih struj. Hr-; vatska večina je neprestano zahtevala, naj se uradi po Dalmaciji pohrvatijo. Nje pri- j tisku se je vlada slednjič vdala v toliko, daj je namestnik Handel res prišel z nekim načrtom za reSenje jezikovnega vprašanja. Vi- ' dez je bil, kakor da se hoče ugoditi želji Hr- j valov, prikriti namen tega načrta pa je bil ! — germanizacija (Raznotero vsklikanje). In glejte : tedaj so vse tri stranke v deželnem zboru hitro videle nevarnost v vladnem načrtu. In ta nevarnost je bila vsem trem vzroka dovolj, da so se vse skupno uprle poskusom germanizacije. Najprej so se sporazumeli Hrvatje in Srbi, potem pa ti dvojni z Italijani. Tem poslednjim so zagotovili spoštovanje italijanskega jezika v onih mejah, ki jih zahtevata zakou in pravičnost. Tudi v deželnem zboru istrskem so »e pokazali med Italijani znaki neke evolucije. Italijanski po slaoci so čitali brošuro profesorja Pavie in po občevanju z našimi poslanci so dobivali ob-veščenja o zbližanju v Dalmaciji. Ali Italijani v Istri se d že — ker so vladajoča stranka — nemškega načela »narodnega posestnega stanja«. V zmislu tega načela je izjavil znani poslanec Bartoli, da Italijani ne morejo popustiti v ničemer, dokler ne pri-poznamo mi italijanstva dežele (Vsklikanje. Hrup). Ob zaključku zasedanja je izjavil dež. glavar Campitelli, da on želi miru in bratstva med večino in manjšino, ali zopet le pod pogojem, da se mi odrečemo svojim narodnim in jezikovnim pravicam in da priznamo italijansko nadvladje v deželi. (Ponoven hrup in vrišč) Gospoda! Ako Italijani tako govore v Istri, ki je po dveh tretjinah slovanska, česa je pričakovati od njih v Trstu, kjer so nerazmerno močneji proti nam ?! Tu ni pričakovati nikakega odnehanja na njihovi strani še [»osebno zato, ker politiko v Trstu vodijo Židje ! (Burno pritrjevanje). Žid se bo vedno proti vil Bpravi in miru med narodi. Dalje je uvaževati, da velik del tukajšnjih Italijanov so slovanski renegatje (Pritrjevanje). S pravimi Italijani bi se že sporazumeli, ali z odpadniki ni možno. Moje mnenje osebno je takole : Oe tudi je bdo v Dalmaciji zbližanje opravičeno, vendar se bojim, da je bilo nekoliko prenagleno. Po mojem nazoru bi bili morali naši staviti ta pogoj, da bodo dalmatinski Italijani vplivali na svoje sorojake po vsem Primorju, da odnehajo od svoje kri-vičnosti nasproti Slovanom istotako, kakor so v Dalmaciji. Ne smatram Be kompetentnim za sodbo o ukrepih dalmatinskih poslancev in dajam izraza le svoji bojazni, da je stvar nekoliko prenaglena, bojazni namreč, da bi Be naši utegnili kedaj kesati. Ponavljam pa, da se nočem načelno izražati proti pogajanjem z Italijani. (Pritrjevanje in ploskanje). (Pride še). položaj države In najviši krogi. Pod naslovom »Glasovi iz največih krugova« poroča spljetsko »Jedinetvo« z Dunaja stvari, ki bi pomenjale za nas nenavadno radostno presenečenje, ako bi imeli gotovost, da jim smemo tudi — verjeti 1 Pripoveduje namreč, da nekateri členi vladarske hiše opazujejo sedanje stanje Čehov, Hrvatov, Srbov in druzih narodnosti ter da računajo z razpoloženjem med njimi. Da se ravno sedaj francozki listi bavijo z avstrijskimi razmerami in povdarjajo potrebo Avstrije nasproti imperijalizmu Germanije — to da je pripisovati izvestnim visokim češkim in poljskim aristokratom. A da jih je tudi na vladarskem dvoru, ki so začeli uvidjati, da v Avstriji mora priti do federalizma in ka-kakor da je sama previdnost božja postavila Cehe na severu, Hrvate, Srbe in Slovence pa na jugu, ki so kerubini, ki Btražijo na vratih federalistične države. Duvalizem se je izrabil in poskusi za nemško in madjarsko hegemonijo so se izjalovili. Kako naj Koer-ber danes doseže nekaj, čeBar ni mogel doseči Schmerling nekdaj ? ! Nemci gledajo danes v Berolin, a ta se poslužuje Madjarov. Madjari so mu avangarda. Zadnji dogodki da niso mogli mimo dvora, ne da bi jih tam opažali. Avstrija mora postati federalistična država. Tako zahtevajo nje najviši interesi, interesi nje lastaega obstanka. Ali to, ali postane vazalka Germanije. V7 to ne privole Slovani nikdar. Kaj pomenja to, je lahko predvidjati. In zdi se — tako zaključuje poročilo v »Jedinstvu« — da na Dunaju pred-vidjajo. Naša pripomba bi bila : to bi bila naj-naravneja stvar, ako bi na Dunaju res prišli do takega spoznanja. Ali, ali, stare skušnje so take, da pač čujemo sporočilo, toda nedostaje nam — vere ! Hrvatske in srbske vesti. Med »Hrvatsko poljedj. banko« in »Srbsko banko« v Zagrebu, Jje prišlo te dni do medsebojnih bankarskih iiBlug ter so se ob tej priliki členi enega in drugega denarnega zavoda porazgovorili med seboj o delovanju v narodu. — Vesel pojav je to, ako se pomisli, da je do Bedaj delala »Srbska banka« večkrat proti Hrvatom in »Hrv. poljedelj3ka banka« proti Srbom. Oba zavoda sta ustanovljena za materijalno povzdigo naroda in bilo bi želeti, da raztegneta svoje delovanje proti tujinatvu, ki se rapidno širi po vsej deželi. Akcija za slogo lepo napreduje jn bilo bi že lepših vspehov, da ni na eni in na drugi strani ljudi, ki ne marajo niti čuti o slogi. V Hrvatih je tujec, Frank sč svojim organom »Hrv. Pravo«, a v Srbih Jasa Tomič se svojo »Zastavo« v Novem Sadu. Na javni ljudski shod v Bribir je prišlo do deset tisoč ljudi ! Ves vinodolski volilni okraj se je zbral na tem velevspelem shodu. »St. PeterBburakija Vjedomosti« prina-j šajo članek o novem tečaju politike južnih Slovanov. Govorijo o važnosti zbližanja med Srbi in Hrvati z ene in med Bolgari in Srbi z druge strani in končujejo: »Ko bo dosežena jugoslovanska solidarnost, bosta avstrijski problem in vzhodno turško vprašanje nedvomno rešena Slovanstvu v prilog. Vseučiliščni Blušatelji v Zagrebu bo hoteli prirediti velik shod na univerzi, da bi zahtevali satisfakcije od policije, ker je ista ob spomladnem gibanju uredovala na akade-mičnih tleh. Zahtevati so hoteli tudi povrni-! tev vseučiliščne zastave, katero je vlada konfiscirala 1. 1895., ko je bil kralj v Zagrebu, in pod katero so se 1. 1848." hrvatski akademiki borili proti Madjarom. — Shod se ni mogel vršiti, ker se niso mogli zložiti glede resolucij. Naprednjaki in Srbi so zahtevali, da se resolucija začne: »Vseukupni • hrvatski in srbski slušatelji — —, a »čisti« niso pristali na to, da se omenijo tudi »srbski« in so zahtevali, naj se rajše omenjajo vse narodnosti! Ti ljudje torej tako' sovražijo Srbe, da so jim tudi Nemci ljubši od njih, ali vsaj enako vredni. — — — Naprednjaki in Srbi niso vsprejeli tega »čistega« predloga in shod se ne bo vršil. HrvatBko (oziroma madjaronsko !) vlado grozno jezi, da rodoljubni hrvatski duhovniki živahno sodelujejo na shodih in ker imajo oni vplivno besedo v narodu, tudi do-sezajo mnogo. Zato se je vlada obrnila do svojega prijatelja, nadškofa Posiloviea, da jej priteče na pomoč ; on je tudi storil drage volje in napisal do duhovenstva posebno okrožnico, v kateri jo odvrača od političnega delovanja in jim priporoča molitev. No, rodoljubni hrvatski duhovniki bodo tudi za naprej, vzlic tem madjaronskim mahinacijam, i vedeli, da oni niso priklenjeni samo na spo-: vednice, ampak da jim je kakor sinovom hrvatskega naroda, v dolžnost, da poučujejo istega, ne samo v veri, ampak tudi v drugih stvareh, ki so narodu potrebne. Nadbi- \ skup Posilović pa je storil uslugo madjaron-ski vladi ! To konstatujemo v lice vsem tistim listom, neizvzemši slovenskih, ki ploskajo in pojo slavo postrežniku madjaronske vlade, nadbiskupu Posiloviću ! ! Meil Kusijo in Japonsko. Odgovor Rusije še ni dospel v Tokio. Vsaj čitati ni še ničesar o tem. Pričakujejo pa ga od hipa do hipa. In pričakujejo ga z mrzlično napetostjo. Umevno je to. Japonska se je zaletela predaleč. Angažirala se je prehudo, razburila je svojo javnost in podžgala je nje bojevitost z vzbujanjem mnenja, kakor da ima v svojem žepu gotovost popolne zmage nad Rusijo. Japonci bo že kar videli, kako v Koreji Rusija abdicira brez-pogojno in dela prostor japonskemu veličanstvu, ter kako ruske čete beže iz Mandžurije. Sedaj pa vidijo, kako ae jim sproti podirajo ti zlati gradovi. Ali kdor se je prehudo zaletel, temu ni lahko umakniti se do prejšnjega mesta. Odkodi nestrpnost, s katero pričakujejo v Tokio odgovora Rusije. — V zadregi so, kako naj se umaknejo s častjo pred lastnim ljudstvom, ako jim Rusija ne zgradi zlat mostiček, a zgradi jim ga — kakor smo poročali že včeraj — najbrže. — Oficijozne japonske noviae se trudijo Bedaj, da ulivajo blažilnega olja v razburkano va-lovje. Vse so polne nad, da se mir ohrani in govore celo, da Japonska ne bo zahtevala protektorata nad Korejo, ampak le, da bosti Japonska in Rusija uživali isto svobodo trgovine in isti upliv. Dne 10. t. m. je japonski cesar otvori 1 japonski parlament v Tokio. Ozirom na sedanje dogodke pravi prestolni govor : »Moji ministri vodijo v tem hipu z modrostjo in previdnostjo važna mednarodna pogajanja v varstvo miru v vzstečni Aziji in v obrambo pravic in interesov Japana. Dnevne novice. Smrtna kosa. Včeraj popoludne je preminola v Rojanu gospa Marija Venu 11 i, soproga zvestega pristaša naši narodni stvari v Rojanu, gospoda Jerneja Venuttija. Vsej spoštovani rodbini naše iskreno sožalje. Pogreb se bo j vršil jutri v nedeljo po-poludne ob 2. in pol uri iz hiše žalosti štev. 258. v Rojanu.| Imenovanja v poštnej službi. Poštni ofieijali Fran Vinzi, Anton Šušmel v Gorici in Edvard šigon v Trstu imenovani so viši ofieijali, poštna asistenta Adolf Predolin in Janko B.anzani v Trstu pa oficijalom. 60-letnica svečeništva. Don Fran Ziin-gerle, župnik v Mariano, je praznoval predvčerajšnjim 60-letnico svojega svečeništva. V Marianu samem službuje jubilar že celih 30 let. Interpelacija radi predavanja o položaja v Makedoniji. Ker je kranjska vlada prepovedala to predavanje, so poslanci Su-steršič in tovariši uložili interpelacijo v državnem zboru, v kateri povdarjajo, koliko je bilo zanimanje mej prebivalstvom za to predavanje, vsled česar je bilo isto silno ogorčeno radi te prepovedi. Interpelantje povprašujejo : Ali se je prepoved izvršila v spora-zumljenju z ministerstvom ? Ali more minister opravičiti to prepoved ? Ali hoče poučiti deželno vlado v Ljubljani, da bo v bodoče opuščala take neopravičene prepovedi shodov ? ! Italijansko maščevanje radi hrvatske zmage. Iz Roča nam pišejo dne 10. t. m.: Tukajšnji Italijani niso vedeli, kako bi se maščevali nad Hrvati radi hrvatske zmage na zadnjih občinskih volitvah. Znesli bo se torej nad gospodom župnikom Ružičko, ker je isti tudi glasoval s hrvatsko stranko. Dne 8. t. m. v torek so razbili župniku vsa okna in vrata ter je ležalo pred župnijo cel voz kamenja. Gospod župnik je bil v opravičenem strahu, da ga pobijejo na mestu. Danes so orožniki odveli v Buzet v zapore 9 dotičnih tolovajev. Preziranje, a vendar priznavanje. Deželni odbor istrski razpisuje mesto dež. nadzornika prirejanja užitnine v posamičnih okrajih Istre; dalje mesti aktuvarja in di-urnista, oziroma sluge na deželnem uradu za izterjevanje užitnin, kateri urad se snuje v Poreču. Mej zahtevami je na prvem mestu poznavanje italijanskega jezika, a potem — eventuvalmente — ,druzih jezikov, govorjenih v pokrajini4. Tako umevajo gospoda Campitelli in družba »mir v deželic, o katerem so sladko govorili ob zaključku — nedavnega zasedanja deželnega zbora istrskega ! Poznavanje jezika ene tretjine prebivalstva zahtevajo absolutno od deželnih uslužbencev, poznavanje jezika dveh tretjin pale — .eventuvalmente'!! Pa prav za prav niti tega ne, ker pravijo le: »druzih jezikov, ki se govore v deželic ! — Tudi nemški se govori tu pa tam, kakor človek po Istri in morda je še kje kaka krščena duša, ki govori nekaj, kar naj bi bilo podobno romunščini. — To že ni več samo zapostavljanje, to je preziranje, žaljenje dveh tretjin prebivalstva ! Kajti nam ne treba še le pripovedovati, zakaj gospodje rabijo besedno figuro o »druzih jezikih, govorjenih v deželi« ! Edino za to, da se izogibljejo besedi »slovenskega ozir. hrvatskega jezika«. Ta jezik pa je ravno jezik dveh tretjin prebivalstva. Tako zagriženi, tako bornirani, a ob enem tudi tako malenkostni bo ti nesrečni signori iz laške oligarhije ! S tem da nas nočejo imenovati, hočejo skrivati našo eksistenco. Kaj menijo doseči s tem ? Zilijo nas sicer res, ali ravno s takim žaljenjem naa silijo v odpor in nam dokazujejo sami, da mir na pravični in za obe strani častni podlagi ni mogoč žnjimi, da torej razmerje naša do njih ne more biti drugo, nego razmerje — boja! To dosezajo gospoda s takim zapostav-ljenjem in druzega nič. Nič, pravimo! Kajti s tem, da zahtevajo od deželnih uslužbencev (pa če tudi le »eventuvelnoc) poznavanje tudi | »družili v deželi govorjenih jezikov«, priznavajo da je ta dežela Bicer tudi italijanska, ali ne — italijanska ! ! Za maeedonske begunce so nadalje darovali : G. Fran Babuder 1 K; g. Gašpar Ka-Btelic iz Materije 10 K. — Prej izkazanih 691 K 43 stot., skupaj 702 K 43 stot. Popravek. V predvčerajšnji številki smo po pomoti javili, da je darovalo za Makedonce 20 K »Pogrebno podporno društvo« pri sv. Ani ; mesto tega društva pa je darovalo omenjeno svoto »Obrtnijsko društvo« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji (sv. Ana). Na poziv In prošnjo odbora ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija bo za »Božičnico« duposlali Bledeči gg. : Edvard Horak 20 K, Fran Kosec, kanonik 10 K, Vekoalava Rebeb, Sežana, Ivan Pogorelec in Ivan MiliČ, c. kr. mor. g. kom. v Pulju po 5 K ; Franjo Vranjac, kapelan v Buzetu daroval in nabral mej buzetskimi rodoljubi 7 K 20 st. ; Anton Slamič, kapelan, dr. Tomo Bilek, zdravnik v Podgradu, Ana ud. Štrukelj v Trebčah, Valentič Viktorja Opčine po 2 K ; Anton Kalac, župnik v Buzetu 2 K 20 stot. ; Fran Mavar, c. kr. sodni pristav v Podgradu, Anton Košir, duhovnik v Štorjah, Blaž Grča, župnik v Šem-pasu po 1 K ; ga. dr. Slavikova 4 K ; rodoljub ka in ga. Ema Kukanja po 1 K. —I Zahvaljuje se in prosi nadalje Maša Grom, blagajmčarica ul. Foscolo 4. Za žensko podružnico dražbe sv. Cirila In Metodija t Trsta je zapustil pokojni Andrej Danev v Barkovljah št. 28, 3 K. Blag mu spomin ! Biagajnštvo. Ženska podružnica dražbe sr. Cirila im Metodija t Rojanu izreka rahvalo vsem, ki so pripomgH do prireditve »Miklavževega večera« dne ti. t. m. Izvrstno je izvršil Bvojo nalogo »sv. Miklavž«, a priznanje gre tudi , goepici Ćrnigoj, ki je tako lepo naučila otroke, kako se imajo vesti. Tudi gospodu Josipu Katalanu gre pohvala za njegov trud. Kafcor vsikdar, kadar jo zove dolžnost, je.oila i naša vredna »Zarja« tudi to pot na svojem mestu. Prisrčna jej hvala. Pozabiti pa ne •memo tudi onih dveh gospodov v zadnji dvorani, ki Sta z g. V. napravila tisto »kup-3ijo z vinom« in so tako vsi trije lepo pripomogli v dober namen. Da-si vreme ni bilo ugodno tej zabavi, smo nabrali vendar svoto kron 64 stot. Hvala vsem, ki so darovali in tudi g. Z., ki je doposiala svoj dar, ker ni mogla udeležiti tega večera. »Istrska vinarska zadraga na ograničeno jamčenje U Pni i«. Tukajšnji uradni list javlja, da je bil vpisan v zadružni regi-»ster novi upravni odbor, čegar členi so : Lacko Križ ravnatelj, Josip Stihovič njegov namestaik, Anton Mezulić, vBi v Pulju ; Josip Cvetlic "c v Stakoveih in Anton Mišan v Kanf*«naru. V t dstvo vojaškega veteranskega društva nam piše : Dne 6. t. m. je umrl po sratki bolern; člen in zastavonoša našega društva gospod Ivan Sarkotič. Pokojnik je bd uslužbenec južne železnice. Dne 8. se je vršil pogreb jako ča«tno za spomin pokojnika. Mrtvaški voz I. razreda je bil obižen z veuci, z. v f»prev< du so prijatelji pokojnika nosili tri ve.j».e vence z tsvežih rož. V sprevoda je korakalo pel stotnije veteranov pod p ovel =:vom got-p Antona Gregori*a z društveno zastavo. Pi>«cjoiku so izkazali poslednjo čaet : vi-i inšpektor južne železnice Mahorčič, in--j»ekt*>r Ž!> >na, vodstvo in več funkcijonarjev v jjaškega veteranskega društva ter mnogo mnogo druzih žalovalcev. Pokojnemu je bilo .e -4"? let. Siužil je v 7y. peš polku kakor narednik in zastavonoša, udeležil se je okupacije 1* »-ne in je bil tam odlikovan. Pokoj-n k j a je l il tudi zvest hrvatski patrijot in ves vesel je bil, če je kdo žnjim hrvatski g jvonl- Z >'g svoje Jjubeznjiv« sti je bd pri-ib-jen p > vr^;m Rojanu, njer je bival. Bil e res b:aga duša. I^li&a mu zemljica ! Akademieno društvo »Ilirija« v Prairi .e na svojem III. rednem občnem zboru dne 7. t. m. se-La\ lo sledeči odbor : predsednik : modr. Preenar Junico, podpredsednik : tthn. Prešel Ivan. utjnik : tehn. Pavlin Josip ; lagajnik : pravnik Sega Rudolf, knjižničar : pravnik : S nk Štefan. »Slovenska čitalnica« v Skednju pri-rt ii tudi etos »Silvestrov večer« in sicer v, & vi gostiln: »Gospodarskega društva*. Na v* pored u je godba, petje, šaljiva igra, loterija, šaljiva pošla in prehod iz starega v Divo leto. Uatop brezplačen. Biirba na Koroškem. Koroška depuia-1 ■i a je imela v en dar-le neaoliko vspeha. Pred par dnevi »ti se vršili dve razpravi popolnima slovenski, izlasti ona, na kateri je bila p prej dru. Brejcu beseda vzeta. Slovecsko razpravljanje pa se principijelno dopušča le tam, ajer o' toženec le slovenski umeje, ali pa v .civilnih stvareh) Čee obe stranki le slovenski umeti in če nasprotnica nimata nemškega < d vernika. Radi tega imajo slovenski ivetmki vsak. n kratek termin K 239.50—240.05, Fra cija K 95.05—95.35, Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45, Nemčija K 117.05-—117.35, nemški bankovci K 117 05—117.35. avstrijska ednotna renta K 100.70—101.00, ogrska kronska renta K 99.20—99.50, italijanska renta K 101.80—102. JO, kreditne akcije K 690.--693.—, državne železnice K 683.-687.—, Lombardi K 89.-91.—, Llovdove akcije K 767.——770.—. — Srečke: Tisa'k 328 --334.—, Kredit K 478 do 48^, Bodenkredit 1880 K 293.—297.50, Bo- denkredit 1889 K 289.--293.—, Turske K 140,— do 141.50. Dunajska borza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju lOO.bO 100.80 „ v srebru 100.60 lOO.tfO Avstrijska renta v zlatu 120.70 120.75 v kronah 4°/0 100-30 100.80 Avst. investicijska renta 3V-% 93.15 93.15 Ogrska renta v zlatu 4°/ft 11S.90 118.95 „ v kronah 4°0 99.25 99.15 „ renta 31/, 91.55 91.45 Akcije nacijonalne banke 1614.— 1616.— Kreditne akcije 691.— 690.— London. 10 Lstr. 239.60 239 57Va 100 državnih mark 117.15 117.171/.. 20 murk 23.43 23.44 20 frankov 19.07 19.07 100 ital. lir 95.35 95.35 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3°/0 francozka renta 98.60, 5®;fl italijarska renta 104.27, špan-ki exterieur 89.35, akcije otomanske banke 604. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 744.—, Lombardi —.— unificirana turška renta 89.37, | meniice na London 251.H5, avstrijska zlata renta 102 *75, ogrska 4°/0 zlata renta 102.90, Landerbank 4S3.—, turške srečke 134.—, parižka banka 11.34, italijanske m^ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.52. Trdna. London, i Sklep ) Konsolidiran dolg 89— | Lombardi 31 „, srebro 25J/4 špa iska renta 887„, italijanska renta 103.V4. tržni diakont 3,V1G, meojiee na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačiia banke —.—. Trna. Tržna poročila II. decembra. Budimpešta. Plenica za april K 7.70 do 7.71, za oktober od 7 58 do 7.60. Kž za april K 6.56 tlo 6.58, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.41» do S^O. za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.17 do 5.18. Pšenica : ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : slabo, mirno; prodaja 10.000 met st- nespremenjeno Druga žita nespremenjeno. Vreme: Oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za december 34a za marec 351/, za maj 3«>—, za september 371 vzdržana: kava Rio navadna loco 31.34. navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.4_'. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 42.75 frk, za marc 43.25 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.70, za januvar 16.90, za marc 17.25, za maj 17.55. za avgust 17.95, za oktober 18.20. Mirno (Vreme: megla, i London. Sladkor iz repe surov 8*/s Sh, Java 9.041 „ Sh. Stanovitno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do 66.—. za september K —.— do —.—, dec.-avg. 64.50 do 65 75, Concass.- in Melispile promptno K 69 50 do 70—, za sept. K —.— do —.—, dec.-avg. 67.30 do 67.80. N"ew-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave. Vzdržano, nespremenjeno ; 10 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 90. rž za januvar 15.—, za januar-april 15.—, za marec-junij-l.S.— (mirnoi. — Pšenica za tekoči mesec 20.55. za januvar 20.65, za januar-april 20.70, za ma-rec-junij 20.70 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.05, za januvar 27.95 za januar - april 27.95. za marec-junij 27.80 (mirno.). — Repično olje za tekoči mesec 53.25. za januvar 53.—, za jauuar-april 53.—, za maj-avgust 53.— (mirno.) Špirit za tekoči mesec 42.75, za januvar 41.75, za jan.-april 42.— , za maj-avgust 41.50 (trdno). — Sladkor surov 88° uso nov" 223 «—23 (tnirno>, bel 1 za tekoči mesec 25.371/*, za januvar 2b.62lj3 (mlačno) za januar-april 25.87 za maj-avgust 26.751/* (stanovitno), rafiniran, 57—57Vi- — Oblačno. Novi York 8. Parnik »Aurania« družba »Cunard Line« je odplul od tukaj s 1025 potniki proti sredozemskemu morju in Trstu. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 259 prašičev, ki so se vsi prodali po K 120. Kupčija je bila jaso dobra, samo nekaj po 115—116. Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Božična loterija. Za samo 1 krono se vdobi srečko te loteriie, ki obsega dobitke 25.000, 5U00, 1000 K, kateri se na zahtevo izplačajo po postavni pristojbini v gotovem denarju. Skupni dobitki v znesku 50.000 K obsegajo le juvele, zlate in srebrne predmete. Srečke stanejo le po 1 krono ter se proda-•jajo v vseh menjalnicah, tobakarnah in lo-, terijah. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozab-ljena soproga, mati, gospa Marija Venutti danes, v petek ob 3. uri popoludne po dolge in mučni bolezni previđena se sv. zakramenti za umirajoče zatisoila v Gospodu svoje oči. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 2. uri in pol iz hiše žalosti štev. 25S (Pri dvanajstih murvah). ROJ AN, dne 11. decembra 1903. Jernej Venutti, soprog. Amalija, hči. Fran, ain. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi " ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tud po posebnih načrtih. Hastrov&n cenik brezplafino ln franko. Svoji k svojim ! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solton) : vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^nton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poliistva prunorsie dežele. < Solidnost zajamčena, kajti lea ne osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem* < peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, no-dernl sestav. Konkurenčne oene. •V Album pohištev brezplačen. 1H < GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastiglie Frendini. Nad 40 leten v spe h. Izdeluje F. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govorrike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Zlatar PRAGO TI IN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. , 30 dni kredita vsakemu! Največje in najzmoznejže društvo sveta za izdelovanje prve vi ste ScMlO 30 K 11 r "a <*voJliat*'iga de u b le zlata The Ntw Era Watch Co. v Novemjorku. d.i je dalo nalog uvesti njih izdelki v Evropi. Te originblne amerik. 14 karat, remont, ure na sidro od dvojnatega double zlata imajo le najfinejši tek na sidro. I so precizijske ure v pr«v<-m pomenu bese-e ter odiro\arjajo j j zahtevam. kaere se stavijo do d< l»ro idoče ure | f Okrov ohn ojl iz 2 pristnih 14 kar. zlatih plošč, katere flO ra notranjej strani ojačeue z ne*o mešano kovinsko ztnepjo. Kolesje je zaprto » posebnim drugim okrovcem, tako da ima ura 3 odskočljive po krovce (Savjret?). Te ure se niti n Ofl y P° -°btnei rabi ne razločujejo od tfžke zlate ure. ki velja uSIDO dU Laon— 3U0 K. ker zunanji okrovei nin.» potlačeni marveč so iz pristnega zlata in le na notranjej stra d so utrjeni z neko kovinsko zmesjo K vsaki poslani uri dodamo tovarniško spričevalo 0 3 letnem jamstvu za dober tek in 20-let.o jamstvo da se ura ne spremeni v barvi .11 da obdrz. svo, zlat, lesk. l>a se te ure pa,sod u peljejo, »stavili smo ceno uram za gospode in dame le na K 30. kvsakej ur. se dod* etvij^ Plačilni pogoji: Predplačilo ali povzetje K 18.- ostalih K 12.- po 30 dneh. ^B Krasne .odeme verižice . d dvojnatega double zlata za gospode .0 dame (tudi za okoli vratu) po 5 K, 8 K in 1 -_> K. Vsako uro, koja ne ugaja se sprejme nazaj, tedaj brez rizika. Pošiljanje se vrsi po predplačilu ali povzetju ter je iste naslovljati na M. Feith, Dunaj VII., Mariahilferstrasse 38. Zala^ateli družbe c kr. državnih uradnikov. = Zdravje je največje bogatstvo ! = Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka ee uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteb, nogah m rokah ter cz Iravijo vsak glavobol. De.ujejo blagodejno pri bolezoih v ieiodcu, ubUžujejo katar, umiru ejo blevanje in laisajo naduho. Poep«Š®j«»jo prebavijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in v»e bolezni prouzročene od glist. Delujejo izvrstno pr< ti bripavosti, zdravijo vse bolezni 1 ' na jetrab. »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse j Wezni zvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternci in madrocu. Ie kapljice ne eme'o manjkati v n< beni mestni in kmečki lrsi. Dobiva se ramo v mestni lekarni t Zagrebu. Naročila raj se naslovila : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar raj se pošilja naprei, drugaS® se p«šije po povzetju. Manje kot jeden I ducat (12 BtekleDČic) se ne peš 'ja. Cena je pledeea franko na vsako pošto: 12 Hteklenic K 4. — , 24 Fteklemc K 8.—. 36 steklenic K 11.—, M mekltnic , K 14.60, 60 steklenic K 17.— . Vi razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave- | demo sanio imena nekaterih gg.. kateri so s posebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka I ter i-opolnoma ozdravili: Ivan Haretinčir, učitelj ; Janko Kišur. kr. nadgozdar : Štefan Barčič, župnik; Ilija Mami«'. opankar ; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanovir, kmet itd. Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44, v bližini cerkve sv. Marta. - Zdravje je največje bogatstvo ! — prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporeča si. < bčinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krČmarjein iu kavar-narjem, l-avnsteljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po k ar naj bolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega leea, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, sega 19.382 dobitkov v gotovini v skupnem znesku ol^.SSO kron. Glavni dobitek znaša t gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 17, decembra r.M>:-;. ]c3na Srečka stane h krone. Srečke dobivajo pri oddelku za državne loterije 11a Duna;u, III.. Vordere Zolhinits-strasse 7 in v loterijskih kolekturab, v tobakarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni nacrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo požtnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. TRGOVINA Z ŽELEZ J Eli CARL GREINITZ NEFFEN Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo M- predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje. \od-njake. pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,' peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, zelezne pohištvo in pred ognjem vame blagajne, nagrobne krize in ograje ter orodje za vsako obrt. Predzadnji teden. Božična loterija Srečkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903 1500 dobitkov razdeljeni v 100 glavnih in 1400 postranakih dobitkov v skupni vrednosti krOU 50.000 krOll glavni dobitek K 25.000 in nndaljna dva druga dobitka v o 5000 in 1000 se na zahtevo izplačajo po odbitkn postavnega davka v gotovini. Srečke po 1 krono se vdobivajo v vseh meDjalnicah, tohakarnah. loterijskih zbiralnicah kakor tudi pri „Lot'erie-Bureau". Spiegelgasse 15. Ulica Nuova štv. 2 O. Zaloga pristnih štajerskih piščancev, purančkov, kopitno v, kokosi, rac, gosi j in perutnine vsake vrste bodisi žive ali oskubljene. Prodaje na debelo in drobn o. JMT* Ulica Nuova štv. 20 (vogal ul. Ponterossoi. Urar F. Pertot l^fZj^. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten skih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. - Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa st. Iti. se toči: fino vipavsko belo.....po 40 nvč. za na dom.......>36 > istrski teran I. vrste ...» 36 > za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......» 2Z » dalmatinsko I. vrste . ...» 36 > za na dom.......»32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolsgo so vedno topla in mrzla jediia. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Za božično in novoletno darilo! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s *24 urnim tekom s poarebrneno. verižico ; 1 krasna spila za kravate se aimili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ovratnik, jamčeno iz .i doublfc zlata ; <> žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo % etvijem in lepim glavnikom: 1 lepo dišeče toiletno milo: 1 beležniea; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega 72 pisalnih peres in se 21»'> različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en nož z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsa kemu po en tak nož. Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. Glasovir na prodaj, '^'l*" ceni izvrsten glasovir. Več se iz1 č v »Delavskem pod p. društvu«, ul. Mulin pcc.do st. 3 prodajalnica izgotovljenih oblek illa Gitta di Me" tvrdke EDVARD KALASCH Via Tor rente št. 40 1 nasproti gledališču ,,GOLDONI" ' s krojačnico, kjer se iz^ rsujejo obleke po meri in d sij ugodnejših cenah. \ ' prodajalnici ima tudi zalogo pe I rila za delavbki stan po izvenredno ; nizkih cenah. Izbor boljših in , navadnih Mi'»vij. af VELIKI IZBOR ^fcc i izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki Be na-' pravijo po meri. I Avtorizovana krojačnie. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&Čani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja I *ve »me rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sretk, delnic, valut, novcev in deviz. 1 ;i Frome»e is daj & k vsakemu irebanju. ==z Špitalske ulice štev. 2. = Zamenjava in eakomptnje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni kupone. _______=--= — Izgubi ===== Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. mf Bakompt in Inkasso menic. Bor~na naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlotre do — -----dne vzdiga. — ----- Promet • Čeki in nakaznicami.