42a štev. Posebna izdaja. -- 1 Din. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1922. Leto III. NOVA PRAVDA Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamezna številka stane 75 para. po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. Inserati V# n 23 01 Lj ubij anskim volilcem! Mestna občina ljubljanska vas vabi na volišče. Meščanstvo, izberi izmed sebe občinski upravi zopet novih, dobrih gospodarjev! Težke naloge čakajo bodoči občinski svet. Mnogotera važna in nujna gospodarska in socijalna vprašanja čakajo svoje rešitve. Svetovna vojna je vsekala tudi slovenski prestolici težke rane, ki še danes niso zaceljene. Občinska uprava pa je tudi močno trpela pod povojnimi neurejenimi razmerami v državi in koprni po rednem gospodarstvu. Vzlic temu pa danes še ni mogoča toli zaželjena depolitizacija komunalne uprave. Gre za več, nego samo za smotreno in solidno občinsko gospodarstvo! Napredna slovenska Ljubljana je bila dolgo vrsto let blesteč vzgled globokega in iskrenega nacijonalnega prepričanja, svobode vesti in poštenega, čistega dela. Bila pa je tudi skozi sto let simbol Slovenstva, njegovo politično središče in kulturno žarišče. In po osvo-bojenju postala je ena izmed treh prestolic naše ponosne Jugoslavije. V vseh teh pozicijah je danes ogrožena naša bela Ljubljana. Zbog tega je potrebna v bodočem občinskem svetu močna in trdna falanga mož, pred vsem mož čistih in nesebičnih, potem mož delavnih in prevdarnih, mož prežetih socijalne pravičnosti in zavedajočih se svoje velike odgovornosti. Ob spoznanju te potrebe so se sporazumele napredne politične skupine in še neopredeljeni poedini rodoljubi za skupni nastop, ne da bi pri tem žrtvovali posebna načela, ki jih vodijo v javnem življenju. Narodno-socijalistična stranka, somišljeniki onih narodnih in naprednih idej, ki jim je že pol stoletja neutrudljiv glasnik »Slovenski Narod« in številni ne-opredeljenci resnično demokratičnega in naprednega naziranja — vsi stopajo v borbo pri ljubljanskih občinskih volitvah kot enotna skupina pod imenom Jugoslovanske zajednice“. line nam je dal zagrebški kongres javnih delavcev, čigar resolucije t v a r j a j o temelj našega delavnega programa. Osvojili smo si te lepe misli najboljših mož vseh treh narodov naše jugoslovanske nacije, izvirajoče iz patrijotičnega prepričanja, da je skrajni čas in nujna potreba za ozdravljenje in očiščenje onega gnilega javnega življenja, po čigar krivdi danes, po štirih letih osvobojenja in ujedinjenja še vedno nismo prišli do miru in reda v državi. Kot iskreni in zavestni Jugoslovani smo, priznavajoč brezpogojno načelo strogo edinstvene države, odločno proti vsaki plemenski nadvladi in proti prisilnemu, političnemu razkosanju kateregakoli izmed treh narodov. Hrvatsko vprašanje je treba rešiti na podlagi zdravega in poštenega sporazuma ob primerni korekturi dotičnih določil vidovdanske ustave. Ob isti priliki pa zahtevamo tudi uzakonjenje nedeljivosti Slovenije, ker je ta zahteva ne le narodove tradicije, temveč tudi njegovega poslanstva v celokupni državni politiki in kot želja naših neodrešenih bratov do cela upravičena v narodopisnih, zemljepisnih, ekonomskih in pro- metnih razmerah. Nedeljivost Slovenije zahteva naposled tudi v zgodovini in v stvarnih razmerah dobro zasidrani interes naše bele Ljubljane, ki je ne pustimo degradirati iz tretje državne prestolice na nivo ponižnega provincialnega mesta. Roko ob roki s to zahtevo gre vsadobna zahteva na uvedbo najširše narodove samouprave, ki naj nadomesti dosedanji prenapeti centralistični upravni sistem, ki ne le nasprotuje demokratičnim zahtevam naše dobe, temveč tudi v resnici že tira na rob propada naš državni obstoj ter s svojo diletantsko pogrešilo in nesmotreno gospodarsko politiko že resno ogroža veliko naravno bogastvo naše zemlje. Vsako resnično zboljšan j e in ozdravi j en j e teh razmer pa je mogoče le tedaj, ako se iz javnega življenja korenito iztrebijo dosedanje metode ko r up t n osti in terorizma, iz državne uprave pa sistem partizanstva inne poštene samovolje. T u d i v S1 o v e n i j i mor a j o i z g i-n i t i iz našega javnega življenja politični »poslovni ljudje«, politično dobičkarstvo in p a r a s i t s t v o , a zavladati stara slovenska načelnost in poštenost. Hočemo dobro in napredno upravo, stoječo pod neposredno kontrolo narodovo. V duhu socijalne pravičnosti naj pridobi zakonom spoštovanje, čuva brez nepotrebnih in nesocijalnih izjemnih naredb mir in red v državi, ščiti državljansko svobodo, pospešuje prosvetne in gospodarske interese vseh slojev naroda ter zlasti sedaj dela za ublaženje povojne draginje in revščine. To delo naj izvršuje po sposobnem in dostojno nagrajenem uradništvu, neodvisnem od strankarskih uplivov in nepristopnem vsaki korupciji. Zahtevamo odločno s o c i j a 1 n o pravičnost v najširšem pomenu besede. Le popolna enakopravnost vseh delujočih stanov, jamstvo poštenega plačila za vsako pošteno delo, izključenje vsakega špekulativnega izrabljanja kateregakoli stanu v svrho obogatenja drugega, zadostna preskrba vsakega delujočega državljana za slučaj starosti in onemoglosti, to morajo biti kardinalna načela kulturne države. Na podlagi vseh tu navedenih smernic se bo izdal tudi za Ljubljano vsestransko proučen in temeljit podroben komunalni program, čigar izvrševanje so pripravljeni prevzeti s pošteno In nesebično voljo možje, katere vam, ljubljanski volilci, priporoča v izvolitev »jugoslovanska zajednica«. Vodila jih bo pri tem ena edina želja: Prospeh in procvit naše ponosne prestolice, bele Ljubljane, korist naroda in blagor njegove edinstvene države. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1922. Ambrožič Josip, učitelj. — Babnik Jakob, inštalater. — Baudek Vekoslav, pismonoša. — Dr. Bole Ivan, ravnatelj zavarovalnice banke »Slavije«. Bonač Fran, tovarnar. — Brandner Anton, narodni poslanec. — Costaperaria Josip, arhitekt. — Deržič Ivan, narodni poslanec. — Dr. Dolenc Metod, vseučiliški profesor. — Fabčič Ivan, delavec. — Fon Josip, trgovec. — Gabrijelčič Mihael, dvorni svetnik v pok. — Goli Jakob, posestnik. — Gorenc Fran, predsednik stavb, delavcev NSZ. — Dr. Gregorin Gustav, odvetnik. — Dr. Hacin Josip, odvetnik. — Hiter Ivan, hranilnični uradnik. — Hribar Fran, zasebni uradnik v pok. — Hudovernik Aleksander, notar. — Ivčevič Mate, brivec. — Dr. Jamer Tone, zdravnik. — Jelačin Ivan ml., trgovec. — Dr. Jenko Ivan, primarij. — Jeras Ivan, trgovski poslovodja. — Jezeršek Fran, faktor. — Jug Riko, bančni prokurist. — Jug Josip, pleskar. — Juvan Rudolf, predsednik NSZ. — Kajzelj Bogumil, prokurist. — Dr. Kotedj Alojzij, odvetnik. — Kopitar Valentin, urednik. — Korošec Blaž, sprevodnik. — Košak Ivan, sobni slikar. — Kranjc Ivan, računski uradnik. — Dr. Krek Gojmir, vseučil. profesor. — Dr. Kušej Rado, vseučil. profesor. — Malgaj Tone, pleskar. — Meden Viktor, trgovec. — Mencinger Leon, inženir. — Muller Jan, inženir južne železnice. — Martinc Anton, bančni uradnik. — Dr. Pavlin Ciril, tajnik Zveze industrijcev. — Podbevšek Ferdo, žel. kovač. — Pogačnik Fran, trgovec. — Poženel Valentin, progovni mojster. — Pustoslemšek Rasto, glavni urednik »Slovenskega Naroda«. — Dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik. — Repovž Miro, učitelj. — Rifelj Fran, računski uradnik. — Rupnik Franjo, strojevodja. — Sadar Vendelin, učitelj. — Sajovic Karl, nadzornik južne železnice. — Sušnik Rihard, lekarnar. — Šalehar Fran, poštni uradnik. — Škafer Fran, mizarski mojster. — Dr. Šlajmer Edo, vseučil. profeson—Škulj Fran, učitelj. — Dr. Tavčar Ivan star., odvetnik, Tavčar Ivan, uradnik agr. direkcije. — Tavčar Franek, inženir. — Treiber Alojzij, član delavske zbornice. — Dr. Triller Karel, odvetnik. — Urbančič Karel, poštni uradnik. — Vidmar Stane, tovarnar. — Dr. Vodušek Konrad, odvetnik. — Zajc Viktor, stavec. — Zidarič Joško, uradnik fin. delegacije. — Zorko Karel, sluga. — Dr. Zupanc Fran, odvetnik. j-jjava. Nedemokratični volilni red onemo-gočuje samostojen nastop Narodno-so-cijalistični stranki pri občinskih volitvah v Ljubljani. Ako hoče dobiti stranka odločilen vpliv na vodstvo občinskih poslov, se mora koalirati z drugimi političnimi skupinami. V smislu soglasnega sklepa izvrše-valnega odbora in zbora ljubljanskih zaupnikov dne 1. oktobra 1922, je načelstvo Narodno - socijalistične stranke pooblastilo svoje zastopnike, da vodijo razgovore za skupen nastop z drugimi političnimi skupinami. Po temeljitem in vsestranskem razmotrivanju je prišlo načelstvo Narodno-sodjalistične stranke do soglasnega sklepa, da je edina možnost sestaviti skupno listo s političnimi skupinami, ki so se brez pridržka izrekle za resolucijo javnih delavcev v Zagrebu. Izvršitev sklepov zagrebškega kongresa smatramo kot prvo etapo za izpolnjevanje načelnih zahtev Narodno - socijalistične stranke. Sklep načelstva Narodno - socijalistične stranke je soglasno potrdil tudi zbor ljubljanskih zaupnikov, dne 19. oktobra 1922. Izrecno pa povdarjamo, da Narod-no-socijalistična stranka s kompromis- nim nastopom pri volitvah v občinski svet ljubljanski niti najmanj ne odstopa od odločne volje, da se uveljavi njen Program v celoti in brez prikrajšanja. V povdarek svoje popolne samostojnosti bo stvorih zastopstvo Narodno-so-cijalistične stranke v občinskem svetu ljubljanskem klub, ki bo uravnal svoje nadaljno udejstvovanje v smislu strankinega programa in po< volji načelstva in zahtevah ljubljanskih strankinih organizacij. Vse strankine somišljenike pozivlje-mo, da z vso odločnostjo izvedejo soglasne sklepe svojega vodstva. V dosedanjih političnih bojih preiskušena disciplina in samozavest, ki je še vedno dovedla Narodno - socijalistično stranko do častnih in velikih uspehov, bodi tudi pri občinskih volitvah ljubljanskih izhodišče našega organiziranega nastopa; naš boj bodi stvaren in načelen. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1922. Za načelstvo Narodno - socijalistične stranke: •ei Ivan Deržič, Ivan Tavčar, nar. poslanec, tajnik, načelnik. Zbor zaupnikov NSS v Ljubljani. V četrtek zvečer ob osmih se je vršilo v veliki dvorani na magistratu zborovanje ljubljanskih zaupnikov Narodno - socijalne stranke. Udeležba je bila naravnost impozantna. Velika dvorana je bila nabito polna. Videlo se je takoj, da gre za daleko-sežne strankine ukrepe. Zborovanje je otvoril strankin podnačelnik tovariš Juvan ter naznanil, da se bo sklepalo o temi, ali naj nastopa stranka pri ljubljanskih občinskih volitvah samostojno ali pa naj se zveže s kako drugo politično stranko v svrlio skupnega nastopa in poznejšega skupnega delovanja. Nadalje je naznanil ugotovitev kandidatne liste. Nato je podelil besedo tovarišu Tavčarju kot tozadevnemu referentu. Z veliko sigurnostjo in spretnostjo je nato raztnotrival govornik o sedanjem položaju ter uvodoma pov-darjal, da je spravil Žerjavov občinski volilni red sploh vse politične stranke v položaj, da ne morejo nastopati same, če hočejo doseči za-željeni uspeh. Ce tega ne bi bilo, se naša stranka ne bi pomišljala niti za trenutek, temveč bi stopila lahko brez vse skrbi samostojno v volilni boj. — Strankino načelstvo je bilo torej prisiljeno stopiti v stik z drugimi strankami. Informativni pogovori so se vršili iz formelnih vzrokov z vsemi strankami. Tovariš Tavčar, ki se je z drugimi člani vred udeleževal teh pogovorov, je podal o tem obširno poročilo, katerega jedro je sledeče: Z oficijelno demokratsko stranko (Jutrovci) se NSS vsled načelnih nasprotstev sploh ne more pogajati. Pripomniti je treba tu, da se je odločno sklenilo stopiti v stik edino s tako stranko, ki ne bi onemogočala izvrševati naši stranki svojega programa. — Socijalni demokrati (Bernotovci) sploh nimajo smisla za skupen nastop; klerikalce, ki streme le po osebnih koristih, ki jih ovijajo v plašč ultra-montanizma, smo dodobra spoznali v prejšnjem občinskem svetu; socijalni demokrati (Peričevci) so posodili svojega načelnika klerikalcem kot nosilca liste, komunisti pa sploh ne vedo, kaj delajo, ker hočejo iz ljubljanske občine napraviti malo sovjetsko republiko. S kom se naj torej pajdašijo Narodni-socijalisti, ki hočejo delati, pošteno delati? To je mogoče le s poštenjaki. Iz tega, pravzaprav kočljivega položaja nam je pomogel Zagrebški kongres. — Ker smo na vsak način za to, da se pošteno dela, dela v prid ljudstvu in državi, zato je mogoče združenje s skupino mož, čeprav ne povsem istega mišljenja, pa vendar takih, ki so se odkrito izrekli na Zagrebškem kongresu proti sedanjemu režimu ter javno obljubili delati na to, da doseže vsak državljan svojo pravico, ki so napovedali boj korupciji. Zamislila se je »Jugoslovanska zajednica« na podlagi resolucije Zagrebškega kongresa. Ta zajednica, — ki bi jo tvorili deloma bivši pripadniki J DS, ki so se popolnoma ločili od mladinov, potem neopredeljene osebe, to je možje, ki ne pripadajo nobeni stranki, in pa Narodno-socija-listična stranka, — bi izdala skupno volilno listo. Odločati o tem imajo seveda vsi strankini pristaši; zbrali so se v velikem številu, zastopane so vse ljubljanske krajevne organizacije, zato tudi o pravi odločitvi ne bo nikakega dvoma.-------------- Predsednik otvori stvarno debato. — Ker se ne priglasi niti eden govornik, da tov. Juvan na glasovanje predlog, da otvori NSS z gori navedeno skupino volilcev za ljubljanske občinske volitve »Jugoslovansko zajednico«, ki bo s svojo listo stopila pred volilce. — Kakor je bilo pričakovati po pritrjevanjih med referentovim govorom, je bil predlog enoglasno sprejet. Po dvorani je zavladalo veliko oduševlje-nje, pritrjevalnega ploskanja ni hotelo biti konec. Na to je prišla v razpravo kandidatna lista tako glede naših, kakor tudi glede kandidatov obeh drugih skupin (bivših JDS in neopredeljenih), ki je bila po nekaterih izpre-membah ravnotako enoglasno sprejeta. Ko so bili določeni še čuvarji volilnih skrinjic, je zaključil predsednik ob polupolnoči to velepomembno zborovanje, ki je zadalo slovenski demokratski stranki sigurno ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih centrih smrtni udarec. Iz tega nastane trdno prepričanje, da bo v kratkem strt tudi naš nadvse krivični in nasilni režim. Teror. S terorjem hočejo gotovi ljudje ubijati v glavo državnim nameščencem drugo politično prepričanje. So to podrepniki naših demokratskih mladinov, ljudje, ki se jim je zaljubilo po udobnejem življenju, ki hočejo biti tudi deležni dobrot, kakor gospodje okrog »Jutra« itd., ljudje, ki se hočejo senčiti pod »varnim« okriljem JDS. Da, začela se je gonja pri državnih nameščencih. Revščina, ki vlada med tem slojem in ki se je namenoma najbrž noče omiliti, pa naj bi bila sredstvo, da se obupano državno uslužbenstvo proda in udinja za par kg sladkorja ali masti JDS., ki je v popolnem razsulu, ki pa se hoče na vsak način pod pritiskom vladne moči kakega resortnega ministra za socijalno politiko še obdržati. Kam smo prišli! Da je temu tako, n a m j e priča sestanek poštnih nameščencev, na katerem se je 19. t. m. osnoval klub demokratskih poštnih nameščencev v Ljubljani in ki mu načeluje neki upravni uradnik poštne direkcije v Ljubljani, v čigar odboru sede še drugi upravni uradniki te stroke. Kako zaupanje naj ima ljudstvo in posebno pa uslužbenstvo do takega državnega upravnega aparata, ako se državni upravni organi na ta način politično ekspo-nirajo PNobenega! Zgubilo je še ono zaupanje, kar ga je imelo. — Ne bodemo se podrobno pečali s tem poštnim sestankom, na katerega JDS. nikakor ne more biti ponosna. Sicer piše »Jutro«, da je bilo na sestanku navzočih z dr. Kramarjem vred nad 100 ljudi, kar je za polovico zlagano, a še med temi je bilo dokaj uslužbencev drugega političnega prepričanja. Protestiramo pa proti izjavi, nekega vnetega mladina, »da vendar ni toliko protidržavnih elementov med poštnimi uslužbenci, kakor se je mislilo.« Protestiramo proti temu, da se državni upravni organi na ta način politično eksponirajo in pustijo voliti v odbore takih političnih klubov, kar brezdvomno krati ugled in zaupanje našemu državnemu aparatu. Ne maramo s tem kratiti političnih pravic in svobode državnega uradnika, ki se lahko politično udejstvuje, toda na opisani način ne! Priznavamo državnim uradnikom aktivno*in pasivno volilno pravico, zahtevamo pa, da gotovi ljudje pri tem svoje uradne avtoritete na ta način ne izrabljajo in ubogih državnih nameščencev tako ostudno ne pritiskajo ob zid. Poročila z dežele. Slovenjgradec. Dne 17. okt. 1.1. so odišli na nova službena mesta: ustanovni član in bivši I. predsednic tukajšnje krajevne organizacije Kumer Ivan, prožni mojster v Kranjsko goro. Član Kirndl, finančni preglednik Kamnik, član Kramer Tone, finančni pripravnik v Črno. V tekočem letu so že odišli: Franjo Legat, postajena-čelnik v Jesenicah in Bračun Franjo, postajni uradnik v Črnomlju. Živo jih pogrešamo v svoji sredi, ostanejo nam kot dragi tovariši in boritelji za naše ideje v trajnem spominu. Želimo njim in njihovim rodbinam na novem službenem mestu obilo sreče. — Dne 12. okt. t. 1. se je ob 18. uri v gostilni hotela Balkan vršil letni občni zbor ter je bil izvoljen nov odbor. Predsednik: Puncer Albert, trafikant; podpredsednik: Šerbak Štefan, kon-torist; tajnik: Verhovnik Ivan Drago, ofic. okr. glav.; blagajnik: Zdravko France, mestni monter; odborniki: Debelak Alfonz, davčni uradnik, Šinon Ivan, čevljarski mojster; namestniki: Štruc Ivan, mizarski mojster, Čreslovnik Franjo, ofic. okr. sodišča; pregledniki računov: Čadež Anton, trgovec, Zlatoper Srečko, finančni pripravnik, vsi v Slovenj-gradcu. Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo, da imajo tam dva orožnika, ki kaj rada zastonj dajeta klofute. Za enkrat samo opozarjamo ta dva gospoda, da batine pri nas še niso v navadi in jih tudi ne maramo vpeljati. Če kdo kaj zagreši, naj se ga postavno naznani oblasti. Da bi se pa nas teplo, to si najodločneje prepovedujemo! Ptuj. — »Bo treba začeti drugo metodo, ker drugače se jih ne rešimo.« Tako se je izrazil neki veliki ptujski gospod, ki misli, da mu je krajevna organizacija NSS kriva, da ne postane veliki župan. — Da bi uničili krajevno organizacijo, bi bilo treba najprej iz Ptuja spraviti tov. Lenarčiča in Mikuletiča. Da to dosežejo (namreč demokrati) jim je prav vsako sredstvo dobrodošlo. Dcnunciranje v časopisju, zavijanje resnice, krivo ovajanje pri njihovih predstojništvih, tožarenje pred sodiščem itd., to je na dnevnem redu. Prvi ima vedno po dve, tri kazenski ivadbi v teku, drugi pa po toliko disciplinarnih preiskav. Tako torej delajo naši demokrati proti vsakemu, ki se rie vkloni njihovemu nasilju. Potem pa naj še trdijo, da to ni teror! Ptuj, najdražje inesto Slovenije. — Nekako neverjetno zveni ta trditev, posebno onim, katerim je znan Ptuj izza predvojnih časov. Žal — danes je to gola resnica! Mesto leži sredi rodovitnega Dravskega polja in žlahtnih vinskih goric. Izvaža se tudi od tu dovolj poJjskili pridelkov in živine, vendar si ne zna mesto samo pomagati, da bi preprečilo neprestano poviševanje. Preko tri leta so mestu gospodarili JDSarski, samodržni gerentski sosveti, ki so spravili mestno občino s svojo> malomarno^-stjo in nezmožnostjo v težke dolgove, kateri znašajo čez 6 milijonov kron. Najslabše pri teh dolgovih, oziroma pri JDSarskemu gospodarstvu je pa to, da še danes nihče ne ve prave višine dolgov — kljub reviziji — ker prihajajo še vednoi novi upniki, za katere nihče ni vedel in ki sploh niso vknjiženi. Občina si pomaga sedaj iz te zagate s tem, da prodaja lastne stavbe in posestva, zvišuje občinske doklade na direktne davke in navija druge občinske pristojbine. To pa povzroča zopetno podraženje stanovanj in trgovskih lokalov. Trgovci in drugi pridobitni sloji zvračajo vse njim naložene davke na konsumente, javne uslužbence in delavce. Kam pa naj zvrnejo slednji vsa bremena? Ako si ogleda kdo cene živil in drugih potrebščin v Ljubljani, Celju ali Mariboru — tudi iz časopisnih poročil sledi isto — bo takoj uvidel, da smo Ptujčani na-pram drugim vedno za 6 do 10 K na slabšem in to pri vsakem kilogramu robe ter pri najvažnejših živilih, kakor pri moki, sladkorju, masti, meSu ild. Kruh je pri nas najslabšc kakovosti, zato pa najdražji. Pri »kilogramu« kiuha te opeharijo za 10 do 15 dkg. Ker prodaja vsakdo prosto te štruce, ne da bi jih tehtal v navzočnosti kupca. V Ljubljani je padla cena najfinejši moki od 30 na 23 K za kg. Ravnotako so jedila dražja in porcije po gostilnah manjše kakor drugod. V Ptuju nimamo nikakega tržnega nadzorstva. Vsakdo dela in prodaja kakor hoče! Okrajno glavarstvo, ki ima mestno varnostno službo (policijo) v svojih rokah, noče pristati na to, da bi policijsko osobje nadziralo cene. Zakaj? Koj po preobratu je sedanji vodja okr. glavarstva iskal 3 dni zaporedoma neki spis, ki zadene v živo njegovo delovanje kot »Lebensmittel-minister« v Ptuju med vojno. Da mu ni mogoče nastopiti sedaj proti vsem trgovcem tako, kakor bi moral, je razumljivo, kajti) spisa ni našel, temveč ga imajo shranjenega Nemci, kot proti-orožje. To je vodilna duša JDS v Ptuju! Visoke mestne doklade so tudi zakrivili JDSarji. Kdo je torej kriv ptujske rastoče draginje? To naj vsak meščan premišlja in se tudi ravna po rezultatu svojega premišljevanja. Tedenske novice. »Jutrovska« kandidatna Usta pa drži! Kot prvi očitno protestira kavarnar g. Leon Pogačnik, da so ga Mladini spravili na svoj« kandidatno listo. Današnji »Slov. Narod« piše doslovno: »G. kavarnar Leon je nas pooblastil ugotoviti, da so ga dali na mladinsko kandidatno listo kot namestnika brez njegove vednosti in proti njegovi volji. Pozvan je bil od tajništva, da naj pride danes podpisat kandidatno listo, seveda se temu pozivu ni odzval.« — Baje to ni osamljen slučaj; hudomušneži trdijo celo, da niti vsi njihovi kandidati ne bodo volili svoje liste.-------- Klerikalni baubau. — »Jutrovci« razširjajo že sedaj po Ljubljani prazen strah, da bodo na vsak način zmagali klerikalci s svojim socijalnim demokratom dr. Peričem na čelu. Rotč in zaklinjajo vse naprednjake, da naj za božjo voljo preprečijo to nesrečo in — sramoto. Edina pomoč proti tej nevarnosti je seveda, da volijo »Jutrovce«. — Pa jih naj voli, kdor je tako nespameten, da bo izganjal hudiča z Belcebubom! Jadranska Straža. — V prvi polovici tekočega leta se je ustanovilo v Splitu, čegar prebivalstvo se odlikuje brez dvoma po naj-jačji nacionalni zavesti,