Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. ia •*Mo B^^ I IH mM M f — a v H l^fe R 9S il 1 Katoj. >•1 leta la» — > m ~ ™ ™ ™ ™ ™ ™ ™ totrt » » 6 > 50 i ■titc > 2 »20 > V s|travniitvu prejeman: za ••le leto naprej 20 K — h M> leta » 10 » — . totrt » » 6 . — > SLOVENEC sprejema upravništvo v lo). Tiskarni Kopit jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma n« vsprejernajo. Uredništvo je v Seme- mt**c 1»70» m Diskih ulicah St. 2,1.. 17 Političen list za slovenski narod. __pol 6. uri popoldne. Štev. 169. V Ljubljani, v petek, 24. julija 1903 Letnik XXXI m 4 »'1 # Sv. oče Leon JKI1I. retjič so danes turobno zapeli ljubljanski zvonovi, oznanjujoč prebivalstvu papeževo smrt in vabeč k molitvi za dušo dobrega očeta. V veliko žalost je odet katoliški svet, saj je bil sedaj v Bogu počivajoči Leon XIII poosebljenje apostolske besede ,0 m n i b a s o m n i a factus su m". — »Vsem sem postal vse«... Katolik je občudoval v Leonu onega namestnika Kristusa, ki je vodil čolni 6 sv. Petra s krepko roko in ki je razu-mevsi čas deloval s tako velikostjo svojega duha in srca, da je zedinjal katolike, blažil nasprotnike, vsak o 1 i k a n e c je zrl 'v Lsonu zaščitnika umetnosti in ved, — delavec svojega prijatelja, ki je s papeško besedo vstopil za delavčeve pravice, — človek katerekoli narodnosti in vere pa je občudoval moč Leonove ljubezni do človeštva, njegovo blago srce, njegova plemenita dela. In sedaj, ko zvone zvonovi, ko v Rimu na tisoče ljudstva hodi zadnjič zret v nje gove drago obličje, razumemo tembolj, da nam je z velikim Leonom veliko vzeto . . . Kakor smo bili katoličani vedno združeni v ljubezni do svetega očeta, tako združeni stojimo v žalosti ob njegovem mrtvaškem odru, poslavljajoč se solznih oči od namestnika cerkve, ki je vodil njeno usodo tekom dolgih 25 let. Tekom današnjega dne smo dobili naslednja poročila: V Ljubljani. Danes dopoludne je daroval v tukajšnji stolnici slovesno črno sveto mašo stolni dekan č. g. kanonik Andrej L a m e j i c. Ob 1/i8. uri dopoludne se je obhajala slovesna zaduš-nica v cerkvi sv. Petra ob veliki udeležbi pobožnega občinstva. Tekom dopoludne je bila tudi v trnovski cerkvi slovesna črna sveta maša. Jutri ob 9. uri dopoludne se v cerkvi sv. Petra udeleži črne svete maše vojaška posadka. Dotični ukaz je prišel od vojnega ministerstva. Daneb ob 6. uri zvečer ima ljubljanski občinski svet izredno sejo. Odredil jo je baje pismeno g. župan Hribar, ki je na dopustu. Sožalje »Slovanske zveze«. Poslanec dr. Ivan Šusteršič kot načelnik »Slovanske zveze« v držav, zboru je takoi, ko je zaznal vest o smrti sv. očeta Leona XIII., poslal pronunciju T a 1 i a n i j u na Dunaj naslednjo sožalno brzojavko : »V imenu kluba »Slovanska zveza« v poslanski zbornici avstrijskega državnega zbora, prosim Vašo ominenco, da blagovoli vsprejeti izraz najgloblje žalosti nad tako bridko izgubo, ki je zadela vse krščanstvo in z njim ves svet. Dr. Šusteršič, načelnik." Sožalje katoliških Slovencev. V ime vodstva katoliško-narod. stranke in katoliško - narodnega deželnozborskpga kluba vojvodine Kranjske, je poslal dr. Šusteršič pronunciju na Dunaj to le brzojavko : „ Globoko potrti stoje katoliški Slovenci ob mrtvaškem odru očeta krščanstva, velikega papeža Leona XIII Prosimo Vašo emi nenco, naj blagovoli sprejeti izraz naše najgloblje žalosti.« Katoliško učiteljstvo. Na shodu katoliškega učiteljstva avstrijskega, ki se vrši te dni v Lincu, se je vršila sijajna sožalna manifestacija katoliškega učiteljstva, katerega je na shodu več stotin. Škof Doppelbauer je sporočil zbranemu uči-teljstvu, da je sv. oče 8. julija poslal zborovanju papežev blagoslov. To je bil zadnji pozdrav sv. očeta katoliškemu učiteljstvu Pismo, katero je dobil iz Rima, pravi, da je sv. oče radostno začul vest o shodu katoliškega avstrijskega učiteljstva v Lincu ter je izrekel željo, da bi shod imel mnogo praktičnih vspehov, po katerih bi se vrste katoliškega učiteljstva krepko pomnožile. Nato je škol podelil zborovalcem papežev blagoslov. Zadnji blagoslov sv. očeta je veljal — učiteljstvu. Še en izraz sožalja avstrijskega cesarja. Avstrijski cesar Franc Jožef je naročil avstro-ogrskemu poslaniku pri Vatikanu grofu Szecsenu, naj tudi osebno izreče v njegovem imenu kardinalu kamerlengu sožalje ob smrti sv. očeta. Slovesne maše zadušnice. Dunaj. Včeraj predpoludne je bil v cerkvi sv. Štefana slovesen rekvijem za Leva XIII. ob brezprimerno veliki udeležbi iz ofi-cijelnih krogov in prebivalstva. I š 1. Ob 10. uri predpoludne je bil v tukajšnji župni cerkvi rekvijem, ki ga je opravil škof dr. Mayer. Navzoči so bili tudi cesar in več nadvojvod oziroma nadvojvodinj. Na javnih in zasebnih poslopjih so vihrale črne zastave. Avstrijsko vojaštvo. Vsled cesarjevega povelja bo v ponedeljek ob 9. uri dopoludne v votivni cerkvi na Dunaju vojaški rekvij za sv. očeta. Trnplo sv. očeta v cerkvi sv. Petra. Naval občinstva v cerkev sv. Petra je silen. Velik vojaški oddelek 2000 mož skrbi pred cerkvijo za red. V cerkvi je pet rešilnih postaj »Rudečega križa«, v okolici cerkve pa sedem. Nekaj ur mej dnevom je cerkev za širše občinstvo zaprta, da tuji dostojanstveniki in drugi gostje moreio pomoliti pred mrtvaškim odrom Leona XIII. Dohod vozov ureja 80 stražnikov. Vejaštvo napravlja razne špalirje, skozi katere ee ureja uhod in odhod občinstva. Ministerski predsednik Zanardelli je prišel na trg sv. Petra osebno inspicirat, ako se izvršujejo njegova povelja. Včeraj ob 10. uri dopoludne je bil v cerkvi sv. Petra slovesni rekvijem za sv. očeta. Tudi v nadalnjih petih c neh bodo rekviji. Poljubovanje nog se je to pot opustilo. Včeraj je bilo tekom dneva pred mrtvaškim odrom sv. očeta nad 4 0.000 ljudi. Nekateri listi poročajo, da je kongregacija kardinalov sklenila, da se truplo sv. očeta položi k počitku v nedeljo po večernem zvonenju, ni pa izključeno, da se to zgodi tudi prej, ker baje trohnenje trupla jako hitro napreduje. Leon XIII. in Rampolla. Mdanski list »Corriere« poroča, da se je zadnji pogovor mej Leonovim državnim tajnikom kardinalom Rampolla in sv. očetom vršil tako le: Rampolla je vstopil v papeževo bolniško sobo. pokleknil ob postelji in dejal ginjen: »Čutim se dolžnega, Vašo Svetost prositi odpuščanja, ako morda sem in tja nisem vedno popolnoma zadostil nalogam visoke službe, katero ste mi zaupali, in prosim Vas odpuščanja za napake, katere sem nevede storil«. Sv. oče je odgovoril: „Ali zakaj naj Vam odpustim, eminenca? Oba sva skupno delala v slavo Boga in cerkve z najboljšimi nameni«. Kardinal Rampolla je na to poljubil roko sv. očetu. Oporoka sv. očeta. »Italia« poroča, da je svojo oporoko Leon XIII. spisal lastnoročno. Po splošnem uvodu določa Leon, da vse nje- govo premoženje, vštevii darove, katere je dobil za časa svojega pontiTikata, ostane cerkvi, in izjavlja, da je svoje sorodnike že obdaril za časa svojega življenja. Podpis mrtvaškega lista. R i m. Prestolni asistent sv. atoliee knez Marcantonio C • I o n n a in grofa Kamilo in R i h a r d P e c c i so se podali v municipijalno palačo, kjer so podpisali akt o smrti papeževi. Sprejel jih je župan in generalni tajnik. Rim v jutru po smrti sv. očeta. V jutru po smrti sv. očeta je šla po mestu posebna deputacija meščanstva ter izražala trgovcem željo, naj v znak žalosti zapro prodajalnice. Temu pozivu se niso odzvali simo katoliški trgovci, ampak celo židie in prostozidarji in celo oni, ki imajo v svojih napisih laški kraljevski grb. Paradna postelja. Postelja, na kateri je bilo truplo sv. očeta Leona XIII. položeno v tajni predsobi, je ona oof>t*lia, na kateri je počivalo tudi truplo Pna IX. Postelja je iz železa okrašena z belim ematlom. Japonska vlada je kolegiju kardinalov izrazila svoje sožalje. Kolegij kardinalov in diplomatje. Kolegi) kardinalov bo jutri v soboto ob 11. uri dopoludne sprejel diplomatični zbor onih držav, ki ima|o svoje zastopnike pri Vatikanu. Na nagovor staroste diplomatov, bo odgovoril kardinal kamerlengo. Prostori za kardinale. Sedeži za kardinale v siktinski kapeli so že napravljeni. Nad sedeži, ki s) podobni velikemu prestolu, se dviga baldahin. Prestol v sredi )e določen za kardinala kamerlengo Oreglia. AmerikanBki kardinali bodo sedeli vsi skupno. Med kardinalom Gibbonsom in Ri-chardom bo sedel kardinal Rampolla. Agli-ardi ima svoj sedež mej Mocennijem in Vin cencem Vanutellijem. Serafin Vanutelli bo sedel poleg kardinala Oreglia. Odgovor kardinala Oreglia na so-žaljno brzojavko nemškega cesarja. Kardinal Oreglia je poslal nemškemu cesarju naslednji odgovor: »zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za izraz sožalja, ki ste ga blagovolili poslati svetemu kolegiju povodom smrti papeža Leona XIII. Kardinale, ki so jim dobro znane prijateljske razmere mej Vašim Veličanstvom in pokojnim papežem, bodo vodili vedno isti nazori, da se ohrani prijateljstvo mej sveto stolico in nemškim cesarstvom. Demonstracija. V Palermi je priredilo občinstvo demonstracijo vojaški godbi, ki je igrala na Humbertovem trgu. Zupan se ie nato opravičil, da ni pravočasno dobil oficijelnega naznanila o prepovedi koncertov. Derschatta minister? Ministerski predsednik Koerber bo kmalu jel oddajati svoj pravosodni portfelj in išče menda že primernega moža. »Slowo Pol-skie* je govorilo, kot smo omenili, o dveh novih ministrih, eden mej njima bi bil seve Poljak, drugi Ceh. Nemci in pa vladi v vsakem oziru udani Poljaki imajo pa že pripravljenega čisto drugega moža in ta ni nihče drugi nego Derschatta. »Gaz. Nar « piše o njem: Dr. Derschatta je igral LISTEK. Konklave. (Konec.) Ako se je dosegla pri glasovanju dvotretjinska večina, mora izvoljenec povedati, katero geslo je rabil. Sedaj se dolnji rob glaaovnice odpečati in odvije, in ko se najde glasovnica z dotičnim glasom, odpre se tudi gornji rob glasovnice, da se konštatira, da si izvoljeni ni dal samemu sebi glasu, kar je strogo prepovedano. Nato se glasovnice sežgo in ker se jim ne primeša vlažnega sena, dajo le malo belega dima — dokaz, da je cerkev zopet dobila poglavarja. Ko se je volitev izvršila, eden izmed kardinalov glasno zakliče izvoljenčevo ime. Ako je navzoč, Be drugi odmaknejo nekoliko od njega; s tem naznanijo, da jim ni več enakovrsten. Nato stopijo kardinal dekan, prvi kardinal mašnik in prti kardinal dijakon z nadceremoniarjem k izvoljencu in ga vprašajo, če sprejme kanonično izvšeno izvolitev. Izvoljeni se vrže na kolena in moli nekaj minut. Potem izjavi, da sprejme izvolitev in obenem imenuje ime, katero hoče nositi kot poglavartcerkve. Nadceremonijar ravno o zadnjem zjedinenju nemških strank silno važno ulogo ter je sploh vsa akcija njegova zasluga. Derschatta. pravi list, je iz-boren politik in bi bil njegov vstop v uradniško ministerstvo velike važnosti. Pred vsem bi pa bilo Derschattovo imenovanje dokaz, da Koerber vendar lo namerava Bvoj ka binet polagoma premeniti v parlamentarnega, obenem bi pa bil to dokaz, da dobe svoje zastopnike v kabinetu tudi druge stranke. Derschatta je namreč že toliko premeten, da ne bo hotel igrati vlogo muhe enodnev n ce. Trditi se torej sme, da je z njegovim VBtopom v Koerberjev kabinet dokaj nade na češko-nemško spravo. — Po tem uvodu pa imenovani list sam priznava, da na tako spravo v sedanjem času ni labko misliti, prvič ne radi tega, ker so odsotni vsi me-rodajnejši češki voditelji, in drugič pa pride v poštev tudi napetost poljskega kluba proti vladi. Ravno vsled tega so pa vesti o po zivu Derschatte v sedanjo vlado Se prezgodnje in jih je sprejeti z največjo rezervo. — No seveda, toda mogoče je, da se Koerber soloh ne bo oziral na želie Čehov in Poljakov, kot ne je to že večkrat zgodilo, in bo preko njih storil vse, kar se mu zdi primerno v ohranitev naklonjenosti nem ških strank. Avstro-ogrski carinski tarif. Včeraj smo omenili, da je trgovinski minister baron Call b svojimi referenti od potoval v Budimpešto, da se ondi završe dogovori glede nekaterih preostalih točk av tonomnega carinskega tarifa. V budimpe-štanskih oficijelnih krogih se javlja da se bo šlo pri teh razgovorih za izvršilne na-redbe k novemu carinskemu tarifu Poleg tega je pa Call tudi radi tega prišel v Budimpešto, da se vrši razprava o tarifnih postavkah, ki jih je izločil ob zadnji razpravi nagodbeni odsek. Prejšnje ogrsko minister stvo je napram tem zahtevam izjavljalo, da vstraja prej ko alej na stališču, da je carinski tarif nespremenljiv in mora biti v celoti vsprejet ali pa odklonjen. Bržkone tudi nova vlada v tem oziru ne izpremeni svojega stališča in se torej ni nadjati na vspeh avstrii. vlade. — Obravnavali bodo v 19 nerešenih točkah. Delo menijo završiti še tekoči teden, ker bodo avstrijski zastopniki kmalu uvideli da se Madjari ne udajo. Potem bo seveda odločeval le še avstrijski drž. zbor. Četrti shod katoliških učiteljev v Avstriji. Te dni se je zbralo na shodu v Lincu 918 katoliških učiteljev iz vseh delcv monarhije. Zborovanje se je pričelo v nedeljo dopoldne v hotelu »Avstria« ter je trajalo prvi dan do 8 ure zvečer. Delo prvega dne je bilo posvečeno po največ posamnim katoliškim učiteljskim društvom, mej katerimi sta bila zastopana tudi Kranjsko in Goriško. Naslednji dan zborovanja so bila na dnevnem redu mej drugimi naslednja poročila: Holer o izdaji lastnega kataloga mladinskih spisov, Metzler šolska in ljudska higiena, nadučitelj Heider o potrebi večjega vpliva duhovščine na vzgojo mladine, nadučitelj Schwammel o vzrokih pomanjkanja učiteljev, Kaufmann o pomenu hranilnic za katoliško učiteljsko organizacijo. Sprejete so bile z navdušenjem vse zadevne resolucije, kakor tudi oni, v katerih se govori o ne-nravnih razglednioah in pa pijančevanju. Knez Ferdinand v nevarnosti? Proti bolgarskemu knezu Ferdinandu se je po poročilih raznih listov v Nemčiji or- o vsem tem takoj sestavi in prebere zapisnik. Prvi, ki je izpremenil ime, je bil Janez XII. (955.), ki se je poprej imenoval Okta vijan; drugi je bil Janez XIV. (983), poprej Peter, škof v Paviji, ki je izpremenil ime iz spoštovanja do prvaka apostolov. Od Gregorja VI. sem je izprememba imena po-stala pravilo. S trenutkom, ko izvoljeni sprejme izvolitev, dobi popoino jurisdikeijo nad vso cerkvijo. Nato spremljajo prvi kardinali dijakoni novega papeža pred oltar, kjer zopet opravi kratko molitev. Potem ga peljejo v zakristijo in oblečejo y papeški ornat, namreč bel talar, rdečo s kožuhovino obrobljeno mozzetto in veliko štolo. Že poprej so se namreč ta oblačila v treh velikoBtih prinesla v konklave. Nato se postavi nosilnica (sedia geatatoria) pred oltar v volitveni kapeli; novi papež sede vanjo in sprejme prvo poklonitev (adoratio) kardinalov s tem, da mu poljubijo roko in ga dvakrat objamejo. Ko je to končano, približa Be kardinal kamerlengo in natakne sv. očeta na prst ribičev prstan; za njim pristopi prvi kardinal dijakon, in si izprosi do- ganizirala velika zarota. Glasom listov »Ger- I mania« ter rimske »Tribuna« je sedež za- I roti v Ameriki. Zasledil jo je baje Boad of Foreign Mhsionn. To vest so potem sporočili knezu v S fijo, ki ga pa neki ni prav nič presenetila; bil je namreč o njej že popolno poučen, a brez moči, da bi jo zatrl. — Zarota je po tem viru tako razširjena in dobro organizirana, da je bil knez prisiljen zabarikadirati (?) se v svoji palači. Glavni Bedež zarote je Bedaj v Belgradu. Velika večina prebivalstva je že pripravljena na izbruh in se bo na dano znamenje takoj dvignila proti knezu. — Tako zunanji listi, ki nekako namigavajo, da je ta zarota v zveri z ono v Belgradu proti kralju Aleksandru. Seveda moramo sprejeti ta poročila z največjo rezervo. Kina in velesile. Rusija si je po zadnjih dogodkih pridobila na kitajskih tleh popoln vpliv. Posebno v Mandžuriji bo zavzeli Rusi toliko oblast, da so v resnici sedaj ondi edini gospodarji. To dejstvo, ki silno bode v oči druge evropske velesile, posebno pa Angleže ter Ameriko, se pokszuje v najjasnejši luči iz odgovora princa Cinga amer. posl. v Congerju. Amerikanci so namreč po vplivu angleške vlade zahtevali od Kitajcev, naj odpro vsa večja mesta v Mandžuri)i tujcem ter sploh javnemu prometu. Princ Čing je pa odgovoril, da odklanja to zahtevo, ker se mesta ne nahajajo ▼ kitajski posesti, marveč jih ima v oMasti Rusija in so jih zasedle njene čete. Če so torej Rusi že v mestih absolutni gospodarji, koliko bolj velja to še za ostalo deželo. Mogoče ie le, da Kina odpre Amerikanoem mesto Fatungkas, čemur pa Rusi niti ne ugovarjajo. Anierikani na angleških otokili. Poročali smo, da so ameriške vojne la-dije polastile Be v ime zveznih držav nekdaj španskih, sedaj vsaj začasno v angleški posesti se nahajajočih otokov mej Filipini in Borneo, ter da so Angleži proti temu vložili ugovor. V mirovnem zapisniku z dne 7. marca je pa jasno izraženo, da Anglija nima nobene pravice do teh otokov z važ nimi lukami, ker se je Španija na ljubo An gliji odrekla vsem suverenim pravicam le glede otokov, bi so oddaljeni ne več kot tri milje od obrežja otoka Bjrneo. Seveda Angležem ni ljubo, da se vgnjezdi nekako v sredino njih ozemlja druga velevlast, vendar pa z ozirom na to, da jim ob sedanji njih kramarski politiki ne kaže dražiti Amerikan-cev in izgubiti zavezništva, bržkone niti tedaj ne bodo več nasprotovali nasprotniku, če odkloni zahtevo po razsodišču. Iz brzojavk. K a 1 1 a y e v i m naslednikom utegne biti imenovan avstro-ogrski poslanik v Atenah baron Burian pl. Rajecz, seveda Madjar. Burian je bil pred včeraj šnjim v Išlu pri cesarju v avdienci. — Grof Khuen gre v Išl. Jutri se poda ogrski ministerski predsednik grof Khuen v Išl, kjer bo sprejet pri oesarju v posebni avdienci. Mogoče si Khuen izposluje tudi pooblastil za pogajanja z opozicijo. — Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske zbornice sta nastopila obstrukci-jonista Bakonyi in Ugron. Oba sta seve pobijala vladni program. Za prihodnje dni na meravajo sklicati parlamentarno konferenco vseh strank, da se dogovore o eventualnem kompromisu. — Nova Košutova frakcija. Preostanek Košutove frakcije voljenje, da sme izvolitev javno proglasiti. Ko je dobil dovoljenje, se poda spremljan od ceremonijarja, ki neBe pred njim papeški križ, in obdan od papeške kapele, ki poje Ecce sacerdos magnus, iz konklava na balkon bazilike in naznani glasno v latinskem jeziku: Annuntio vobis gaudium magnum: Papam habemus, Eminentissimum et Reve-rendissimum Dominum Cardinalem N. t tuli N., qui impoBuit šibi nomen N. (Naznanjam vam veliko veselje: papeža imamo v osebi Eminence preč. kardinala N., ki si je dal ime N.) Po proglasitvi podeli novi papež (navadno iz notranje loggije cerkve sv. Petra) prvikrat blagoslov Urbi et Orbi; nato je druga poklonitev v sikstinski kapeli in naslednji dan v cerkvi sv. Petra tretja, javna, h kateri imajo pristop tudi škofje, prelatje in plemiči. Ako izvoljeni še ni bil škof, ga kardinal dekan posveti v škofa po posebnem obredu. Navadno je naslednjo nedeljo ali praznik slovesno kronanje s trojno papeško krono. Od dneva kronanja še le datirajo papeži svoj pontifikat. Naj sledi ta še rezultat glasovanja pri volitvi Leona XIII.: I sije izvolil za predsednika poslanca To t h a, ki je izjavil, da hoče solidarno (?) postopati s Košuto m in z vsemi iz stranke izstopiv-širni člani. — Iraki deželni zakon je bil v angleški zbornici Bprejet s 317 proti 120 glasovom. — Khuen in Slovaki. Ministerski predsednik grol Khuen je te dni izposloval zelo visoka odlikovanja raznim ljudem, ki so si stekli obilo zaslug za madjarizacijo slovaških strok in se odl;-kovali pri nasilju slovaških volivcev. — Smrt člena gospodske zbornice. Listi poročajo, da je v Trebiču na Moravakem umrl dosmrtni člen gospodske zbornice, FML izven službe Josip grof Waldstein. Cerkveni letopis. Iz Prežganja. V nedeljo 12. julija ob priliki cerkvenega patrocinija blagoslovil je preč. gosp. dekan Anton Zlogar iz Smartnega pri Litiji novo krasno zastavo mladeniške družbe; ob enem je sprejel v obe obe družbi 48 udov. Bila je lepa slovesnost. Dnevne novice. v Ljubljani. 24. julija. Nemška nestrpnost na Jesenicah presega že vrhunec smešnosti. Nemčurčki že ne vedo, nad kom bi se znosili; nedeljska veselica slovenskega plan. društva jim je trn v peti, zato so razlili svoj žolč na njene lepake. Pri tehtnici na Savi ga je spraskal doli najet delav Monaco rt 2 » » Martinelli j) 1 „ » Simeoni » 2 „ » Ganossa » 1 „ » Moretti n 1 » » Caterini M 1 . Nemini (nobenemu) J) 1 „ Vsi ti kardinali so torej že pomrli; zadnji med njimi — Pecci, Leon XIII. Koliko časa bo konklave trajal, je Beveda naprej težko povedati. Zadnja dva konklava, iz katerih sta kot papeža izšla Pij IX. in Leon XIII., sta trajala samo po d 7a dni. Drugi konklavi 19. stoletja so trajali precej dalj časa. Zadnja dva konklava sta bila torej posebno kratka. Da sta bila tako hitro končana, k temu so pripomogle razne okoliščine. Podobne razmere so tudi sedaj. Samo ob sebi je sicer umevno, da so daneB še razna mnenja in struje med člani svet. kolegija, vendar nasprotja niti približno niso tako ostra, kot dostikrat v prejšnjih časih, in to jako olajša kardinalom sporazumljenje glede narice, in V a I. M s j a r, župni upravitelj ■pri Sv. Luciji na SbitaCi v Istriji. — Vspored slovesnosti: Ob 6. uri bilje in peta črna maša za umrle sošolce, ob 9. uri slavnostni govor in slovesna sveta maša z zahvalno pesnijo. Popoludne bo molitvena ura pred izpostavljenim sv. Rešijim Telesom. Duhovske vesti s Štajerskega. Dne 9 avgusta bode obhajal č. g. L u d o-vik Ribič, novomašnik iz sekovške škofije, novo Bveto mašo pri Sv. Barbari blizo Vurberga. — Vič. g. Josip F ras, vpo-kojeni župnik Spodnje Kungoški, sedaj v Kamnici, bode dne 6. septembra t. 1. obhajal v Kamnici svojo zlato sveto mašo. — Vmeščeni bodo na župnijo Fram čast. gosp-Fr. Muršec dne 26. t. mes.; č. g. A n • d r e j Bračič na župnijo Sv. Ožbalt dne 29. t. m.; Josip Mihalič na župnijo Sv. Barbara pri Mariboru dne 1. avgusta. — Častnim kanonikom je bil vrne-ščen dne 21. m. m. v mariborski stolni cerkvi č. g. J a n e z 2 u ž a , nadžupnik v La škem. — V pokoj je stopil č. gosp. Fran P i g n a r, župnik pri Mariji Snežni. Duhovske zadeve na Koroškem. Cesar je imenoval veleč. gosp. b i m o n a č e m e r - j a , župnika v st. Rupertu pod Celovcem, za dekana in mestnega župnika v Velikovcu. — Č. gosp. Fran Rozman, župnik v Javoriji, je imenovan za župnika v St. Petru na Vašinjah. — Prestavljeni so čč. gg.: provizor A. Netuschil iz Kraja v Kokovo; kaplan Rajm. Oitzinger v St. Lenartu za provizorja v Kraj; kaplan V. Reinspeger iz Šmartna nad Beljakom za provizorja v Innerteuchen; kaplan A. Oberluggauer iz Trga za provizorja v Zweikirchen; proviz. Fr. G ti t 1 iz Inner-teuohna za kaplana v Šmartin nad Beljakom; provizor Jan. Keuschnig iz Važ za kaplana v Trg; provizor P i 11 e r 1 e iz Z\vei-kirchena za kaplana v St. Lenart; kaplan P. S o r g e r iz Berga v Marija Roje. — Nastavljeni so gg. novomašniki za kaplane: J. Huetter v Sachsenburgu; Jan. K o -g e 1 n i k v Zabnicah; Jakob Rozman na Mostiču; Peter S e r a j n i k v Šmihelu na Pliberkom. — R a z p i s a n a je do 25. avgusta župnija K a m p in do 16. avgusta župnija Marija v R o j a h. — Č. g. M. R i e p 1, župnik v Medgorjah, je imenovan za župnika v St. Juriju ob Žili. — Petindvajsetletnica šišenske čitalnice se bo obhajala prihodnjo nedeljo, dne 2 avgusta t. 1. Popoludan bo na Ko-slorjevem vrtu velika društvena veselica z godbo in petjem ter obsež nim programom. — Petindvajsetletnica okupacije Bosne in Hercegovine. Petindvajsetlet-nico slave udeleži liki okupaciie Bosne in Hercegovine v nedeljo dne 26 lulija t. 1. v Idriji. — Vspored: 1. Ob 5. uri ziutraj streljanje s topiči in budnica. 2. Ob '/»8. uri sveta maša z nagovorom, potem defiliranje in obhod krog mesta v spremstvu slavnega veteranskega društva. 4. Ob 4. uri popoludne koncert na vrtu gosp. Didiča. 4. Zvečer ples. Slavnostni odbor. — Ciril - Metodova slavnost bral nega društva pri Sv. Barbari pri Mariboru se vri>i v nedeljo dne 26. ju 1 i j a ob pol 5. uri popoldne na dvorišču župniščapo sledečem vsporedu: 1 Pozdrav. 2. Sv. brata Ciril in Metod na Slovenskem, večja deklamacija, prednašajn štirje deklamovaci. 3. Sveta brata C ir i 1 in Met o d i n Leon XIII., slavnostni govor, govori č. g. Fr. Sal. G o m i I š e k v spomin nesmrtnemu Leonu XIII. 4. »Majnikova kraljica«, spisal Angelan, gled. igra. 5. „Sveta Germana«, igrica s petjem v treh dejanjih, spisal Franc Kralj. 6. »Večna luč«, deklamacija z živo podobo. 7. Vmes pevske točke. — Ker je slavnost neodložljiva, bo imela zavoljo smrti sv Očeta resnobno-žaloben značaj in bo posvečena spominu sv. Očeta Leona XIII. — K najobilnejši vdeležbi vabi Odbor. — Promenadni koncert je priredil v Idriji preteklo nedeljo novoustanovljeni godbeni klub. — Konec šolskega leta na deželi. Ljudske šole v postojnskem in logaškem šolskem okraju sklenejo šolsko leto v petek 31. julija t. 1. s sv. mašo in razdelitvijo šolskih spričeval in izvestij. — Naša kopališča. V kamniškem kopališču je bilo do 15. julija 83 strank s 144 osebami. — Bled je obiskalo letos do 18. julija 1254 oseb. — Visok obisk. Na grad Važenberk pri Litiji je došla soproga vojvode Meklen-burškega s spremstvom, kjer ostane dalj časa — Vojaške vaje. Topniški polk št. 8 v Gorici odide dne 27. t. m. v Krško. Skupno odide tja trojn štabnih, 26 višjih častnikov, 308 mož in 225 konj. — Šolska vest Pomožna učitehica gdč. Jul. Tauzos in učiteljica gdč. I d a S c h i 11 n i g sta postali defin'tivni učite ljioi na c. kr. rudniški šoli v Idriji. — V morje skočil je v Trstu trgovski agent Hugo Gerbar. — V konkurz je prišla v Marenbergu usnjarska tvrdks Karol W r e n č u r. Dolgovi znašajo 300 000 K. — Pritožba. STrebelnega Be nam piše: K nam dohajajo trije dnevniki, mej njimi tudi »Slovenec«. Naravno, da v taki zakotni hribovski vasi, kakeršno je Tre-belno, nestrpno pričakujemo novin. posebno o važnih dogodkih. A prigodi se čestokrat, da nam uprav o takih prilikah zavažajo liste in dobimo potem Sele drugi dan po dve številki hkrati. Tako n. pr. smo danes — 22. julija — bili zelo radovedni zaradi papeževe smrti na najnovejšo številko »Slovenca«. A zopet je list izostal, menda je bil »zavožen«, ali kali?! Kdor ima take nerednoBti na vesti, n a j s e poboljša, drugače se pritožimo na o. k r. poštno ravnateljstvo, pa bodi si krivec že Peter ali Pavel! — Nezgoda v klancu pod Kranjem. V četrtek sta v klancu pod Kranjem trčila dva vozova. Na jednem sta se peljaia g. dež. šolBki nadzornik Končnik in g. gimn. ravnatelj Hubad, v drugem pa gosp. višji davčni nadzornik Jordan in gosp. kapelan primernega kandidata. Svetni oziri, ki so pri prejšnjih volitvah igrali veliko ulogo, ne pridejo več v poštev. Če uvažujemo duh, ki danes preveva kardinalski kolegij, smemo hiti zagotovljeni, da bodo le oziri na blagor av. cerkve vodili kardinale pri izvoliti papeža. Tudi to bo pospešilo izvolitev. Čim dalje traja konklave, tem verjetnejše je, da se bodo jeli kazati tuji vplivi, zlaBti svetne oblasti Be bodo začele vmešavati. Znane bo zahteve posameznih vlasti, ki *i prisvajajo tako imenovano »pravo eksklu-zive«. Francoska, Avstrija in Španija namreč povdarjajo to »pravo«, da smejo po kakem svojem kardinalu gotovega kandidata od izvolitve izključiti. To »pravo« od cerkve ni bilo nikdar priznano, temveč cela vrsta pa-peških bul mu direktno nasprotuje. Vendar so se kardinali večkrat, ako se je eksklu-ziva stavila, ozirali nanjo in dotičnega niso volili, in sicer zato, da bi dobri odnošaji med cerkvijo in državami škode ne trpeli. Ni izključeno, da bi tudi pri tej volitvi ta ali ona vlast ne poskusila staviti eksklu-zive, zato: čem krajši konklave, tem manjša nevarnost take ekskluzive. Splošno pa smemo reči, da je dolga sedisvakanea, kakor sploh pri vsaki škofijski stolici, tako zlaBti pri sveti stolici škodljiva. Vsa cerkev čaka hrepeneče novega poglavarja. Še le ko ima zopet najvišjega pastirja, obnovljene so normalne razmere. Modrosti cerkvenih knezov lahko za- upamo, da se bodo podali v konklave s trdnim namenom, volitev kar največ skrajšati, in če se ne pojavijo poBebne težkoče, potem sme cerkev upati, da bo kmalu imela novega papeža. Koliko časa so trajali konklavi? Nekateri časopisi prinašajo naslednjo tabelo o konklavih v zadnjih stoletjih : Kardinali ki bo pri- Konklave Živeči sostvov. je trajal Leto Papež kard. konklavu dni: 1447 Nikolaj V. 23 18 14 1455 Calikst III. ? 20 12 1458 Pij II. ? ? 14 1464 Pavel II. 26 20 14 1492 Aleksander VL 27 23 3 1503 Pij III. 47 38 33 1503 Julij II. 45 38 18 1513 Leon X. 32 25 47 1523 Adrian VI. ? 39 13 1623 Gregor XV. ? 52 1 1614 Urban VIII. ? 59 17 1769 Klemen XIV. 57 46 106 1775 Pij VI. ? 43 131 1800 Pij VII. 45 34 104 1823 Leon XII. ? 48 35 1829 Pij VIII. ? 50 36 1831 Gregor XVI. ? ? 62 1846 Pij IX. 62 50 3 1878 Laon XIII. 64 61 2. Hybašek. Sunek je bil tako silen, da se je pri enem vozu utrlo kolo in konj je bil ranjen. Vsi štirji gospodje bo poskakali z vo zov, oziroma so bili iz njih vrženi. Nihče se k sreči ni poškodoval, razen g. kapelana Hybaška, ki si je pri skoku z voza nogo zapletel v vajet in ga je konj nekaj časa vlekel po tleh. Poškodoval se je v kolenu, a zdravnik je konstatiral, da kost ni počena. — Ablturijentska veselica v »Narodnem domu" v Mariboru. V soboto, dne 25. jul. prirede mariborski slovenski gimnazijski abiturijentje v veliki dvorani mariborskega »Nar. doma« veselico (koncert, ples in prosta zabava). Sodeluje Blavna celj 8ka narodna godba. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaškemu domu« v Celju, je želeti mnogobrojne udeležbe in se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobijo v soboto od 2. do 4. in zvečer pri blagajni od pol 7. ure naprej. — Zopet lahonski naskok V da- našni seji tržaškega mestnega sveta se bo med drugim razpravljalo tudi o uvedenju italijanskih paralelk v slovenski ljudski šoli ori sv. Ivanu. Pri sv. Ivanu ni skoro nič Italijanov, kakor pričajo vedno državno-zborske volitve. V mestu pa, kjer je na stotine slovenskih otrok, pa Lahi nočejo napraviti slovenskih šol. — Povišanja v šolski stroki. Mi nister za nauk in bogočastie je uvrstil profesorja na učiteljišču v^ Kopru Odilo SchBl fenhauerja in Alberta Subica in profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici, Frana Ca-stellitza v VIII. plačilni razred. — Srečen zakon. Ta teden je umrla v Zreh buša posestnica Marija Demšar, stara 81 let, ki je ostavila svojega 84-letn. moža, s katerim sta živela 63 let v srečnem zakonu. K pogrebu jo je spremilo lepo število otrok in unukov. Naj v miru počiva! — Iz Smartna pri Litiji se nam piše : Tudi med našimi verniki vlada velika žalost vsled izgube velikega papeža Leona XIII. V imenu občine je poslal g. župan Leopold H stnik mil. g. prelatu in generalnemu vikarju Flisu brzojavko, v kateri izraža veliko žalost občine nad smrtjo namestnika Kristusovega. Iz cerkve, župnišča, kapelanije in občinske hiše vihrajo črne zastave. Veliki zvon je nad pol ure oznanjal smrt. Leonovo. — V nedeljo na Jesenice! Prejeli smo: Vabilo na veiiko vrtno veselico, ki jo priredi podružnica slovenskega planinskega društva za Kranjskogorski okrai na Jesenicah, v nedeljo dne 26 julija 1903 na vrtu g. Ivana Ferjana na Savi. Vspored: 1. V. G. Brož, Napried, koračnica, udarjajo tambu raši. 2 Vilhar, Hrvatska, poje moški zbor. 3. V. G. Brož, Venec Blovenskih pesmi, udarjajo tamburaši. 4. A. Forster, Naše gore, poje mešani zbor. 5 V. G. Brož, Na obalih Save, valček, udarjajo tamburaši. 6. A. Nedved, Lepše rožice, četverospev. 7. M. Farba5, Pozdravljam te, mazu-ka, udarjajo tamburaši. 8 F. Ferjančič, Čitrti venček narodnih pesmi, poje ženski zbor. 9. M. Farka*, Hrvatska popotnica, udarjajo tamburaši. 10. P. H. Sattner, Na planine, poje mešani zbor. 11. * * Ankica, hitra polka, udarjajo tamburaši. Komični prizori, šaljiva pošta. Nastop planincev. Planinske koče. Aljažev stolp. Zvečer bengaličen ogenj in zažiganje raket. Začetek ob 3. uri popolu dne, vstopnina 40 vin. Čisti dohodek je namenjen zgradbi planinske koče na Golici. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti slavno katol. delavsko društvo. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo t. j. 2. avgusta 1903. Opozarjamo, da se za planinsko veselico na Jesenicah, 26. t. m. ne razpošiljajo posebna povabila. — Predstave na deželi. Iz Nabre-žine se nam piše : Pevsko društvo na Na brežini priredi v nedeljo popoludne narodno alavnost s petjem, tombolo in godbo ter gle- } dališko predstavo. — V soboto zvečer ob 8 uri igra družba slovenskih igralcev iz Ljubljane »Ženski Otelo«. V nedeljo pa igra tri jednodejanske igre: veseloigro »Kdor ae poslednji smeje« in dve burki »Dobro do šli«, »Kdaj pojdete domu« in »Veselo novo leto«. Mej točkami svira godba. — Pevsko društvo nabavilo ai je nov oder. Ljubljanske novice. Pozor trgovsko društvo „Merkur" ! Obč. zbor tukajšn|ega trgovskega bolniškega in podpornega društva se vrši dne 2. avgusta t 1. in je sum opravičen, da se je nastavil ta dan radi izleta trgovskega društva »Merkur«, da bi bilo na občnem zboru manj članov — Slovencev navzočih. Upamo pa tudi, da bode odbor trgovskega društva »Merkur« iz omenjenih vzrokov in ker to kolikor toliko sega tudi v njegovo delovanje, preložil ta izlet na Bled na drugo nedeljo, kar bi bilo vsekakor v korist tudi društvu! Vojaška vest. Topničarski polk št. 7 je danes odpotoval iz Ljubljane v Krško k strelnim vajam. Ljubljanski turnarji v »Reichu«. Lju bljanski turnarji bo se vdeležili po deputa- ciji z zastavo nemške »telovadne slavnosti« v Norinberku. V deputaciji je bilo 10 »mož«. Na II. državni gimnaziji otvori se s pri-hodntim šolskim letom VIII. razred. Ker pri manjkuje v Waldherrjevi hiši že zdaj po trebnih prostorov, se bo, kakor čujemo, s zgradbo noveora poslopja kar najbolj mogoče hitelo. Temelj se začne že oktobra alt začetkom novembra letos kopati na Dell Cottovem svetu. Dva mlada kanarčka st» ušla danes dopoludne Ivanu Kavčiču, slugi na rotovžu. Kdor bi jih ujel, naj jih prinese imenova nemu proti primerni nagradi. Društvena godba koncertuje to nedeljo v Logatcu. Tlakovanje Dunajske ceste. Te dni so navozili že en del kockastega kamenja za tlakovanje Dunajske ceste, katero prično nadaljevati prihodr ji teden. Mej tem časom bo promet z vozovi po tej cesti zaprt in dovoljen le po tiru električne cestne železnice. Dalmatinove ulice. Po časi, kakor bi polž s krampom mahal po starih Zesch-kovih zidovih, padajo te podrtije na tla. Človek bi skoro mislil, da bo čaka, da bi si jih pasanti utisnili za večne čase v spomin. Te ulice bodo dobile stoprav z novim parkom in cesarjevim spomenikom, ki se bo Bredi njega postavil, čednejše lice. Z rešilnim vozom. Na Rimski cesti je včeraj popoludne počila žila n* nogi Frančiški Čepelnikovi, stanujoči na Zabjaku štev. 12. Poklicali so takoj zdravnika, da jej je obvezal nogo in po možnosti ustavil kri, na kar so jo rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. Izgubljeno. Na poti od Prisojnih ulic po Cesti na južno železnico, po Dunajski cesti, Prešernovih in Špitalskih ulicah do Mestnega trga, zgubil je hlapec Anton Zupančič, stanujoč v Prisojnih ulicah št. 7 denarnico, v kateri je imel okoli 8 K denarja. — Angela Breskvar, stanujoča na Sredini št. 12 je izgubila pred nekaterimi dnevi na poti od Starega trga po Rebru in čez Grad do Studen-tovskih ulic zelenkasto-usnjato denarnico z V8ebino4K40 vin. — Dalavka v tobačni tovarni Ivana Troat, je našla dne 19. t. m. na Resljevi cesti novo sukneno torbico, v kateri sta b'la bel robec in ključek. Promenadni koncert priredi danea ob pol sedmi uri zvečer pod »Tivoli« vojaška godba. Prebrisan čevljar. Čevljar F. G. je pripravil svojo ženo, da je podpisala svojo hra-nilnično knjižico in mu jo izročila, da dvigne 600 kron, mož pa je šel in dvignil vlogo 2200 kron in je ženo zapustil. Govori se, da jo bode mož popihal v Ameriko, ako ga prej pamet ne sreča. Na čast iakcem. Pred južnim kolodvorom je včeraj zvečer okoli 8. ure počil strel, ki je bil močan kakor strel iz topa. Ljudje so prišli od vseh strani gledat, kaj da se je zgodilo. Streljal je natakar na južnem kolodvoru H. St. na čast Jakcem s tako imenovanim »topovskim pokom«, ki si ga je bil kupil pri puškarju Kaiserju. V Ameriko. Danes ponoči odpotovalo je z južnega kolodvora 10 oseb v Ameriko. Dezerter. Prostak Ignac Potočnik je danes zjutraj v vojaški obleki pobegnil iz šentpeterske vojašnice. Dogodki na Hrvatskem. Ban grof Pejačevič je torej odredil, da bo na poslopju prometne zgradbe napravi mažarsko hrvatski napis. Oder v ta namen je bil že postavljen, vendar bo zidarski pomočniki v Zagrebu se uprli izvršitidelo in pritrditi na poslopje nepostavni napis. Ban je pozval iz Kapošvarja mažarske zidarje. Ti zidarji so pričeli z delom, da postavijo na zgradbo nepostavni napis. Policija v Zagrebu nadaljuje aretacije radi dinamitnih atentatov. Aretirani so: gimnazijec Angjelo Blaga:c, Aleksa Duma, ain pirotehnika, Gabro Garapič, dijak, Milan Ma-tijevič, solicitator pri dr. Rojcu, Dunav Ren-dic, slikar, in Velebit Rendic pravnik, sinova slavnega kiparja Ivana Rendiča. Vseh skupaj je aretiranih radi tega osem oseb. Policija pravi, da je pri hišnih preiskavah našla dinamit. Na živinskem trgu je bilo zopet najdenih več dinamitnih bomb. Policija to taji. da bi razburjenje v Zagrebu ne narastlo. Iz Budimpešte je zagrebški policiji prišlo na pomoč več detektivov, da zasledujejo dinami-tarde Nekateri listi poročajo, da so trije izmed aretirancev pripoznali, da so izvršili atentat proti hiši kanonika Matunič. Popolnoma zanesljiva seve ta vest ni. Policija o tem noče nič povedati. Dogodki v Srbiji. ~ Občinske volitve v Srbiji se vrše skoro povsod na korist radikalcev. Predvčeraj se je vršil v Belgradu rek-vijem ia kralja Aleksandra. Razven ljudi, ki *o skoro pri vsakem pogrebu navzoči, se ni rekvija nihče drug vdeležil. »Narodni List« ostro graja upokojenje polkovnika Nikoliči, ki je nastopil v usodni noči preti zarotnikom. List pravi, da je to upokojenje slab vzgled, ker Bedaj se ne bo noben častnik upal braniti kralja. Na grobu pri zaroti umorjenega zarotnika adjutanta podpolkovnika Naumoviči je bil predvčerajšnjim rekvij, katerega so se vdeležili vsi ministri, kraljevi a d j u t a n t i in ves častniški zbor. Imenom častnikov je govoril neki stotnik, ki je Naumoviči proslavljal kot narodnega junaka. Pri občinskih volitvah v Pidratici je prišlo do boja mej radikalci in liberalci. 12 oseb je ubitih, več oseb težko ranjenih. Zapuščina kralja Aleksandra še ni urejena. Mati njegova kraljica Natalija je izjavila, da sedanjih razmer v Belemgradu ne pripozna in da z morilci ne bo obravnavala. Mlajši sestri kraljice Drage je neko ameriško podjetje ponudilo veliko svoto, ako gre po ameriških mestih predavat o strašni noči v Belemgradu. Neka angleška družba pa je srbski vladi ponudila 5000 trankov za podobo kraljice Drage, ki je visela v njeni spalnici, in katero so zarotniki deloma raz-sekali. Balkan. Iz Belegagrada poročajo, da se je v Londonu, pod predsedništvom milijonarja Noela Bulltona, ustanovilo društvo v pod-piranie macedonske stvari. Eksarhat je naprosil porto, naj izvrši svojo obljubo glede zopetnega pripoznanja bolgarskega škcfa v Strumici. Iz Carigrada javljajo, da se od 14 t. m. naprej ni vršil več niti en boj med vojaki in ustaši. Pač pa se dan za dnevom po ustaših izvršujejo smrtne obsodbe, katere je revolucijonarno vodstvo izreklo nad izdajalci. V Seliji so imeli načelniki makedonskih odborov tajno posvetovanje, na katerem so sklenili, da za sedaj ne bodo podpirali vstanka, dokler se popolnoma ne izvrši notranja organizacija za zadnji obupni boj, ki bo jeseni, ako do tedaj ne bodo izvršene relorme. Društva. (Kamniški salonski orkester). Vspored koncerta v zdravišču dne 26. julija 1903. 1. »A hoj !« koračnica, R. Noulfiek; 2. »Čarovnica boazijska", uvertura, I. pl. Zaje; 'd. »Triglavske rože", valček V. Parma; 4. „Pošta pride", značilen komad, R. Eilen berg; 5. .Stara ura", L. Gruber; 6. Svatbena koračnica iz opere „Sen poletne noči", Mendels8ohn-Bartholdy; 7 „Fata morgana", potpuri, A. Vaniček; 8. »Mlin v logu", idila, R. Eilenberg; 9. „Rokoko\ gavota, \V. Aletter; 10. .Tirolski drvarji", koračnica, J. Wagnner. Začetek ob 4. uri popoldne. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Kardinal in avtomobil. Kardinal Ferrari, nadškof v Milanu, je na svojem zadnjem inšpekcijskem potovanju rabil avtomobil. — 4 0. 000 delavcev stavka v Baku. — Shode za splošno in enako volivno pravico priredi soc. dem. stranka prihodnjo nedeljo za vso Avstrijo. — Poneveril je blagajnik žitne tvrdke K e m p e r v Berolinu 200 000 mark in pobegnil. — V G a s t e i n pride belgijski kralj Leopold začetkom avgusta. — Iz zapora izpuščena je bila včeraj v Londonu grofica R a d y. Bila je zaprta tri mesece radi sle-parjenja z menicami. — Svojo mater do smrti pretepel je v Grotaferrata na Laškem kmet Jcžef Armini. Truplo matere je skril v neko jamo. Na orožnike, ki so ga prišli aretirat, je streljal. — Kap je zadela priorja ogrskega cistercijenskega as-mostana dr. A 1 f r e d a B a 1 a y a pri kopanju v Blatnem jezeru. Telefonska In brzojavna poročila. Ob mrtvaškem odru Leonovem. Rim, 24. julija. Kardinal 0 r e-g 1 i a se je imenom kardinalskega kolegija pismeno iskreno zahvalil dr. Mazzoniju na izredni njegovi skrbi za bolezni sv. očeta ter mu nakazal 10.000 frankov. Kim, 24. julija. Kardinalski kolegij je sklenil, da truplo Leona XIII. pokopljejo jutri v soboto. Rim, 24. julija. Osnoval se je poseben odbor, ki bo izdal oklic, da se Leonu XIII. postavi velikanski spomenik na gori Carpeo nad Carpi-nettom. Rim, 24. julija Kljub velikanski vročini je naval občinstva v cerkev sv. Petra vedno večji. Radi tega so pomnožili varnostne odredbe. Rim, 24. julija. Danes sta prišla sem kardinala Kopp, Katschthaler, jutri pridejo Puzyna, Gruscha, Vaszary. Bruselj, 24. julija. Seja belgijske zbornice se je zaključila v izraz žalosti ob smrti sv. očeta. Berolin, 24. julija. ..Vossische Zeitung" ugiba, da ima kardinal Grotti vedno manj upanja, da bo izvoljen papežem. Možnost, da bo izvoljen kardinal Oreglia, baje narašča, ker z izredno spretnostjo vodi opravila kamer-lenga in se je pokazal kot izborneg.i organizatorja. Ptuj, 24. julija. Starosta oo. mino-ritov štajerske provincije Aleksander Sovič, jubilant in župnik pri Sv. Trojici v Halozah je danes ob 9. uri do-minul. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoludne. Dunaj, 24. julija. (0. B.) Uradni Viljelruov korespondenčni urad izjavlja, da je pooblaščen proglasiti vest belgijskega lista „Stampa", da pomenja odpotovanje bolgarskega , kneza v ino-zemlje za beg pred vojaško zaroto, kot povsem neresnično in tedenciozno. Dne 26. julija je smrtni dan knezovega očeta in knez ima navado, da vsako leto obiščo grobišče Koburžanov. Tudi sedanje potovanje se more spravljati le v zvezo z otroško pieteto do očeta. Zagreb, 24. julija. Gostilničar Sti-polšek, pri katerem so pri ponovni hišni preiskavi našli dinamit, izjavlja, da je dinamit le rabil za rakete. Zagreb, 24. julija. Radi pokritja stroškov pri vojaških intervencijah povodom zadnjih nemirov so se že pričela pogajanja. Občine se branijo plačati stroške ter pravijo, da je bila vojaška pomoč nepotrebna. Mažaroni so nalašč klicali vojake, zato naj tudi sami vse plačajo. Praga, 24. julija. Po juž. Češkem je toča naredila na milijone škode. Ženeva, 24. julija. Leopold W o 1 f 1 i n g , bivši avstrijski nadvojvoda je na oklicih z gdčno Marijo A d a m o v i o. Strassburg, 24. julija. Podčastnik Dunkel stoji danes pred sodiščem radi trpinčenja vojakov. Dolže ga v 576 slučajih. Petrograd, 24. julija. V mestecu Miekranov je zgorelo 161 hiš. Berolin, 24. julija. Dopisnik „Ber-liner Tagblatta" ugiba, da bodo nekateri kardinali proti Rampolli volili Vannutellija. Meteorologično porodilo. Viiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm 9 a Cas opa-roranja Stanje barometra. ▼ mm. Temperatura „ po. Celiijn Vetr.Ti. Nebo « jn i .E E h * D S 1 ► 23 9 ived. 732-8 18-4 sl. jug jasno 24 L zjutr 2. popol. 731'1 730 5 154 20'2 sl. jjvzh. brezvetr. oblačno n 0.0 Srednja včerajšnja temperatura 191*, normale 19 9*. Žitne cene dne 24. julija 1903. (Termin.) Na budimpeitanskl borci: PSenica za oktober.....K 7 20 do 7-21 . , april........— . — Rž za oktober........C'18 » (5 19 Oves za oktober......» 6 32 „ 5'H3 Koruza za julij......• » 6-25 » 6-2(> „ za avgust......» 6'21 » 6'22 > september......» 6 21 > č'22 , za maj 1904 .......5 02 » 5 03 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K — do — Rž južne železnice .......— , — Rž.............6-30 » 6 50 Ječmen , » ........— „ — „ ob Tisi ........— » — Koruza ogrska.........6 60 , 6-70 Cinkrant...........7 40 „ 8-— Oves srednji..................5 80 „ 6"— Fižol ..........11,— » 12 — Dunajska borza dne 24. julija. Skupni državni dolg v notah.....100-40 Skupni državni dolg v srebru.....100-35 Avstrijska zlata renta 4% .....120 HO Avstrijska kronska renta 4<£.....100-70 Avstrijska inv. ) ?nta 3l/s * .....92 85 Ogrska zlata rf 'a 4%..............120 60 Ogrska kronr' »enta 4%......99'35 Ogrska inv. lenta 3'/»*..............90 8j Avstro-ogrske bančne delnice.....15-89 Kreditne delnice....................669 — London vista......................239 20 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117 35 20 mark ........................23-48 20 frankov..........19 05 Italijanski bankovci........95 20 C. kr cekini...........11 28 Zahvala. 961 1-1 Za obilne doknze iskrenega sočutja ob bolezni povodom smrti preč. gospoda Ivana Zdražba župnika v pokoju. posebe veleč, gospodu kanoniku F e 11 i c h -Frankheimu za večkratni obisk, preča-stitemu g. župniku Martinu M a 1 e n S k u za zadnjo tolažbo, vsem drugim čč. gg. duhovnikom kakor tudi gospodičnam Tratnik-ovim, ter sploh vsem, ki so dragega nam pokojnika spremili k zadnjemu počitku, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Komija Žalujoči ostali. ......■» Sl _ veuecijanske in Španske. NajceneiSe ima lX(JUV, v zai0gi tvrdka BRATA F.BERL v 22 11—1 I^ubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. Lepa nemeblovana mesečna soba na prav ugodnem prostoru Poljanske ceste se tekom avgusta ali s septembrom odda; eventuelno se oskrbi tudi pohištvo. Pojasnila daje iz prijaznosti „prOda|alnica katol. tiskovnega društva (prej H. Ničman). 938 3—3 956 3-2 Sprejme se krepak deček iz dobre hiše, kteri ima veselje do trgovine, kot trgovski vajenec v trgovino mešanega blaga deželnih pridelkov. Ponudbe na M. Sbil, Mokronog. mladega, čvrstega, dobrega vlagalca, ki se ne straši nobenega dela in je zanesljiv ter za blago njemu izročeno jamčiti more — sprejme urno neka tržaška razpošiljavna trgovina. Ponudbe pod ^Zanesljiv 20" na glavno pošto v Trstu poste restante. 953 2—2 Grli,, . . lonnies tovarna za stroje Ljubljana priporoča kot posebnost žage in yse stroje za obdelovanje lesa. * rriii*l>iiie. * Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo 905 26-3 Puntigamska restavracija ;„pri levu" na Marije Terezije cesti št. 16. v soboto dnč 25. julija 1903. vrfni koncert tržaške godbe Vodja: Ferdo Majcen. Začetek ob pol 8. uri. Vstop prost. Restavracijski vrt je popolnoma prenovljen in opremljen z novim lepim salonom, kjer ima prostora do 400 oseb. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Toči se puntigamsko marčno pivo ter razna pristna vina. Kuhinja obče priznano dobra. K obilnemu obisku uljudno vabi z vsem spoštovanjem Valentin fftrak, restavrater. mmvm mmmm lili M, / .v. ✓ .v. •/—>✓ .v. 1 '.•S'- .V. .V>> .V. \W. .v. y>.\ .\/>•/■!» .v. V soboto 25. julija 1.1. koncert meščanske društvene godbe $etel Llecjd. Začetek ob 8. uri. = Vstopnina prosta. zzm=z: Se priporoča 962 l-l Kari Josipina Počivaunik. Razpis. 947 3—2 Podpiaani deželni odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika 1. v Črnomlju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in z doklado 400 K iz okrožne blagajne; 2.) v Žužemperku z letno plačo 1400 K, aktivitetno donlado 200 K ter s prostim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 10. augusta 1903 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega m nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kakii bolnici. 6d deželnega edbera kronj5k®g° v Ljubljani 16. julija 1903. Nakup In prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kalantna izvršitev naročil na boril. Menjarična delniška družba „91 EBC V l.,Wollzeilel0iol3, Dunaj, I., Strobei^assa 2. IV Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih 6& stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvfttl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo. 134 223 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katoliške Tiskarne. v Ljubljani.