118. številka.
Trst v petek 24. maja 1901.
Tečaj XXVI
„Sdlaott
z t »j* eakrat na 4ai. r»tun aedci} ic
itnlkoi. ob 4. uri zvečer.
ittr'i/Kin« ziikš»:
z* c«To leTo........24 kron
ta pol leta.........12 -
tm četrt leta........ 6 _
7.h en mc*e ........ 2 kronj
Naročnino je plačevati naprej. Na ti»-lOČbe hrer orii'>#.er>r n*rn^n:ni» *e oprav* »e wr&.	_
F O tobakarnah v Trstu ne prodajajo posamezne Številke po 6 stotink )3 nvč.i: «Ten Trota pa po 8 ntotink (4 btM
Telefon štv. s7«.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo di> vrstah v petitu. Za *eč-
kratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavne zahvale domači oelasi itd. se računajo po poeodbe
V edinosti je moč
Vsi dooisi naj se poAiljajo nredniStvu Nefrankovaoi donitii se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trm.
Uredništvo in tiskarna se uahajata i □ Lici Carintia Stv. 12. I*pruviiiStvo. in sprejemanje in&eratov v ulici Moli« piccoto Štv. '.i, II. naii^ir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trstu.
Dve resnici.
Debata o investicijski predlogi v zlx»r-nici jioslancev na Dunaju se razvija lepo dalje mirno, stvarno, brez tistih hrupnih pri-zitrov, kakoršnjim smo se bili že tako priučili, da si brez nj h skoro nismo mogli misliti parlamentarne debate v avstrijskem parlamentu. Seja — no, bilo jili je le malo takih —, ki je prošla brez skandala, je imela na sobi pečat dolgočasnosti in je pome^jala zgubljen dan za tiste obiskovalce parlamenta, ki ljubijo izdatnejo, tečnejo hrano.
V noveji čas pa se zdi, da bodo taki parlamentarni sladkosnedeži postavljeni na strožjo dijet<*; zdi se, da je velika večina zl>omice vendar začela pi ihajati do spoznanja, da človek ne živi le od škandala in za škandal, ampak tudi od dela in za delo. Zdi se, da je žarek spoznanja jel prodirati tmino, ki se je bila začela legati na parlamentarno po-loženje avstrijsko, k«> je škandal postal legitimna parlamentarna institucija, ko sta pest in psovka postala najizdatneji in zato tudi najpriljubljeneji argument.
Pamet in hladneje računjanje: spoznavanje, da ni pravi politik oni, ki se z glavo zaleta v zid, ker takemu za leta nju je izključen v-^aki drugi izid nego ta, da se razbije le lastna glava in ne zid — prihajata zopet do veljave. Tisto spoznavanje, da jx>litika — nmeje se: realna |>olilika — ni igra va l»an«jue, ampak sklepanje kompromisov med realnimi in resničnimi odnošaji, ki se — bilo 1 j 111 x» ali neljubo -— jednostavno ne dajo prezirati in jih treba pošte vat i. Seveda je umevno ob sebi, da tudi v drugo nasprotno skrajnost ni smeti padati : da bi namreč mesto pametnega sklepanja kompromisov nastajal nezdrav, gnil oportunizem, ki žrtvuje in izdaje vse: načela, idejale, interese in bodočnost lastnih zastopancev.
Ali zašli smo nekoli ko. Hoteli smo le konstatirati, da je v parlamentu na Dunaju prej, nego bi si bil človek nadejal, kar od notri, iz najhuje krize ven, navstal preobrat na Isilje, navstal oni «milieu», ki opravičuje nado, da se naš parlament vendar zo-|>et enkrat povrne k svojim nalogam — na delo. Da-li 1 >o rekonvaliscenca trajna ? Da-li pride do deliniti vnega ozdravljenja? Ali pa ne pride morda zojiet recidiva — ki je, kakor znano, navadno veliki) r.evarneja, nego prva l»olezen ? ! To so seveda vprašanja, na katera je t^žko odgovarjati. Vsakako jih ni smeti smatrati neopravičenimi v državi, ki
PODLISTEK k,
Na razpotju življenja.
Vh-ta -! ka; «V;ki narrtal J. L. Hrdina: posl. Podravski Le veseli bodimo, fantje; naj Zamecki |mi !-v«»ji vrnitvi ne vidi nol»enega otožnega
obraza !*
Ciril je slišal to.
Zamecki je torej že odšel ? — Nemara že kleči z inojo Klarico pred dtarjem, morda jima častiti gospod že veže roke ? — — Ko se vrne, ne sme tu biti nihče otožen ? Bil hi to mor»ia edini jaz. Nočem, da bi me videl tukaj. Odpeljal se je ter se kmalu vrne s Klarico; — ]»ojdem tudi jaz, toda moje vrnitve tu sem ue dočaka nihče«.
Po teb liesedah je del omot jmmI pazduho. vzel palico v roke, otrl si še z dlanjo oči, i »zrl -^e zadnjikrat jm» sobani in znovič mu je udrla solza jm> bledem licu. Človek otira jedno solzo, da ima prostora druga. Ciril je otrl tudi to ter odšel. Hej, na dvorišču je bilo veselo, da je to kar odmevalo jh» vasi, da se je Ciril tega kar prestrašil. Mladina, starci. otr»**i. vse to se je gnetlo okr«»p velikih, iz dese k zbitih miz.
je že znana kakor domovina presenečenj, kakor oni lepi kraj. kjer se rado dogaja, česar si najmanj pričakoval.
No, ne ubijajmo si glavo s tem, kar nain bi mogla donesti bodočnost, daljna ali pa morda že bližnja! Za dovolj ujmo se za hip s tem, kar je : parlament avstrijski je zopet na resnem delu.
Nismo posebni prijatelji gospodu Kor-herju, ali to :nu moramo priznati, da on ni brez zasluge na tem preobratu. Da-li bodo vspehi bodočnosti opravičevali sredstvo, ki je je uporabil v dosego namena, da-li nam mesto blagoslova ne pride prav občuten — | glavobol, to je drugo vprašanje. Ali dejstvo je, da je prišel skoro neverjetno naglo pre- j obrat, čim je gosp. Korber vsul v zbornico celo vrsto velevažnih gospodarskih vprašanj : predlogo, ki obeča mnogo milijonov za po-množenje komunikacij, za melioracije, za po- i vzdigo splošnega blagostanja. To je bilo kakor blažilna in hladilna obveza na razgreto, bolno glavo.
Stranke, ki so poprej strupeno .-.ovražile jedna drugo, ki so se izogibale jedna druge, kakor da so se bale oktiženja, so so se jele bližati jedna drugi, pogajati se, razpravljati stvarno in sklepati kompromise. Sad vsemu temu je : mirna in stvarna debata o investicijski predlogi. Kjer pa so razprave mirne, če tudi so menenja različna, prihaja do veljave razsodnost in marsikatera resnica najde svojo pot v svet.
Tako moremo zabeležiti dve veliki resnici, ki ste bili izrečeni ozirom na naše mesto. Izustil ja je zastopnik trgovinske zbor-zbornice tržaške, poslanec B a s e v i, oni mož, ki je v spoštovani družbi tržaških poslancev jedini resen in pozitiven. Tem bolj raste pred našimi očmi veljavnost obeh resnic, ki ja je izrekel. Mož sicer ni člen ca-morre in ga torej ne vežejo — idejali ca-morre. Ali v razme:ah, katerih živimo, v gorostasnostih in politiških monstruvoznostih, k' so tu zadobile legitimacijo, se na in je mož videl škorci junak ; občudovali smo ga, da je imel toliko poguma. Resnici pa, izrečeni po posl. Base viju, sti:
a)	Avstrija potrebuje Trst in morje, ako si hoče « hraniti moč in ugled velesile ;
b)	i s to ta k o pa tudi Trst potrebuje Avstrijo, ker le v zvezi s to monarhijo more pro-cvitati in raz<-veteti se v veliko in cvetoče trgovinsko mesto !
To sti dve neoporečni resnici ! Prvo nam pot rja le jeden pogled na zemljepisno karto.
Pri vratih je bila i^neča še veča. Imeli so med seboj nekega človeka, kateremu je drug za drugim nudil pijačo.
»Kakor sem vam dejal, fantje, ne bom pil. Pustite me, — saj me še pohodite«.
»Niti od me te ne vzamete pijače, ded?«
»Hvala! Ko bi to šlo iz vašega — nu ! toda miloščine Zameckega nočem okusiti, ker visita na njej Cirilova liolest ter moja zado-
v olj nos t. Pustite me, prišel sem samo pogledat, kje je Ciril. I je hvalite Zameckega kakor hočete, toda on je spregovoril svojo besedo pri vojaški gospodi, na kar je ta vzela Cirila. Ni sicer krepak fant, toda bili so ondi še krepkejši, ki pa so vendar-le šli domov. — — Oh, tam-le je Ciril. Že sem si mislil, da si kam odšel, ne da bi se poslovil od mene, ker te včeraj ni bilo k meni. Pojdi sem Ciril, pojdi ! Morda midva jedina iz vsega okraja ne bova navzoča na gostiji Zameckega, samo midva ne bova povživala njegovih drobtin. Ne jokaj, pojdi z menoj v mojo kočo, tam ini potožiš, kar te teži ; tam te potolažim !«
»Pustite deda !« se je oglasil Ciril. »Zastonj bi ga silili«.
Nadležneži so se ogledali.
V Trstu so za Avstrijo vrata do velike svetovne trgovine. Ako bi bila odklonjena od teh vrat, odvzet bi jej bil glavni pogoj za prospeh naše trgovine in industrije. In kakov položaj bi navstal za poljedeljstvo, ako bi se nehala trgovina ?! Ako bi bila Avstrija odtisnjena od Trsta, od tiste velike svetovne ceste, kateri pravimo morje, zlezla bi doli do pomembnosti kake srednje ali male države. Stališče velesile bi bilo zgubljeno za vedno
Ako pa hočemo pogoditi konsekvence, ki bi navstale za Trst sam, čim bi bil ločen od naše monarhije, treba le pogledati moralno, gospodarsko in socijalno propadanje v tisti deželi, ki bi to mesto hotela pritegniti na-se. Sosebno pa treba pogledati na zemljepisno karto te dežele — Italije. Tam vidimo celo vrsto velikih obmorskih mest, trgovinskih emporijev, ki že danes delajo občutno konkurenco našemu mestu, naši tranzitni trgovini. Zemljepisno položenje takih laških mest je tako. da bi laška vlada skrbela izključno zanje tudi potem, ako bi bil Trst priklopljen k Italiji. Razlog je l»hko umljiv. Pogoj razvoju zlasti obmorskih mest so dobre in mnoge železniške zveze. Za svoja italijanska mesta Italija lahko skrbi za take zveze, ker imajo ista okolo sebe italijanski teritorij. Po kakem teritoriju pa naj bi italijanska vlada zidala železniške zveze s Trstom, ako bi bila temu poslednjemu takoj za hrbtom — tuja država. Fakt je ta, da ostane Trst — tudi ko bi se združil z Italijo — izven italijanskega teritorija ! In v takem mestu naj bi Italija investirala potrebne milijone, sosebno še, ako ima celo vrsto druzih emporijev na primernejem teritoriju?! Bi-li mogel Trst pričakovati od Italije toliko podpore, kolikor je sme pričakovati od Avstrije ? Ne le da ne tolike, ampak nobene!
O tem je prepričan tudi resni mož, strokovnjak Basevi in le pojav globokega pri pričanja je, ako je zaklical Tržačanom, da bodočnost Trsta je le v zvezi z Avstrijo!
Tu se spominjamo, kako je dr. Rvbsfr dokazoval in dokazal na nekem shodu povodom volitev, da bi po ulicah v Trstu, ako bi prišel pod Italijo, v par letih trava rastla. Gola resnica, kateri je pritrdil tudi poslanec Basevi.
Tu je torej obojna resnica : Avstrija more ostati na višini velesile le v zvezi s Trstom ; Trst ima svojo bodočnost le v zvezi z Avstro-Ogrsko ! Sedaj bi trebalo le, da bi Avstrija in Trst izvajala posledice iz te dvojne
»To si ti, Ciril ! Kam greš s tem omotom ?«
>V dedovo kočo«.
»A kam potem ?«
»Kam? — Nočem čakati, da me pokličejo v vojake, marveč pojdem sam. Jutri mi bo vojaški konj ljubši, nego sta mi danes vranca Zameckega. Da, še danes moram odtod. Kiarica pride v Toužetin, Ciril pa pojde iz Toužetina Semkaj se ne vrnem nikdar več j— torej z Bogom!- Ko bi bil bogat, kakor
i je Zamecki, priredil bi vam tudi jaz gostijo, ne radi ponosa, marveč radi tega, ker ste mi vsi dragi. Nimam ničesar, kar bi vara dal za spomin, nego samo to roko — snrejmite jo ter podajte mi svojo! — Saj veste, da vas nisem nikdar razžalil«.
Ko je dal Zamecki razglasiti, da na njegovi svatoi dobi vsakdo jedi in pijače, kdor le tjakaj pride, rinili so se ljudje tjekaj, da so komaj mogli skozi vrata: hvalili so ter povzdigali do neba bogati novo dobroto in v tem hipu je bil vsakdo pripravljen skočiti zanj celo v ogenj. Za Cirila je ostal samo posmeh. Zamecki je korakal med njimi, Ciril pa je jokal v kotu svoje čumnate.
Komaj pa so ljudje zagledali tega izinu-
resnice. Državna vlada mora kazati zmisel za vse potrebe Trsta in ne sme štedi ti nobenih žrtev v njega procvit. Trst pa se mora zavedati, da je njega pripadnost k državi ne-razvezna. Ali tudi v tem pogledu pripada državnim činiteljem prva naloga: oni morajo s pametnim, energičnim, svojega cilja svesti ra si postopanjem vzbuditi in negovati ta čut. Temu prvi in neizogibni p«*goj pa je : drugačen z i s t e m in drugačna politika v Pri morju!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 24. maja 1901.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje si nočnega brzojavnega poročila). Na razpravi o § 8 je priporočal poslanec Kieuemann, naj se nabave za gradnjo železnic ne oddajo vse samo jednemu založniku, temveč naj se razdele med posamične založnike v takih množinah, kakor jo isti lahko premagajo po svojih močeh. Posl. T a rabo s i je izjavil,- da bodo tridentski poslanci glasovali za investicijski zakon, če tudi jim ne nudi nikakih koristi ; to pa, samo da dokažejo svojo solidarnost s tržaškimi laškimi poslanci. Poslanec F e j a n Č i č je dejal, da vlada poplača s tem činom le stari dolg, katerega ima do južnih dežel ter je priporočal, naj poskrbe za to, da se bodo k glavnim progam gradile tudi potrebne stranske proge. Ko so govorili še posl. L u p u 1 ter glavna govornika B o r č i ć in Scheicher, je zbornica sprejela § 8. K § 9. se je oglasil poročevalec manjšine, posl. K a f t a n ter je zahteval, da se ta § opusti ter da vlada predloži namesto tega tj poseben zakonski načrt, ki naj se izroči proračunskemu odseku. Proti temu paragrafu se je oglasil tudi socijalist D a s-z v n s k i ter je podpiral Kaftanov predlog, istotako poslanec L e c h e r. Po pojasnilih, ki jih je dal finančni minister Bohm-Bawerk so sejo prikinili ob 7. in pol zvečer.
Ob 7. uri in 50 minut je pričela večerna seja, v kateri so nadaljevali razpravo o skrajšanju delavnega časa v rudnikih. — Zbornica je prešla v podrobno razpravo o uvedenju 9-urnega delavnika v smislu odse-kovega poročila ter je odobrila to točko. Proti koncu seje so nastali hrupni prizori radi ojstrih napadov posl. Breiterja na vladnega zastopnika Zechuerja, vsled česar je predseduik pozval govornika na red. Breiter
čenega fanta, je takoj utihnilo petje, ugasnilo veselje, roka je odkladala darovane slaščice. Zamecki je bil odšel proč, ljudje so videli pred seboj samo Cirila, videli na njegovem licu svoje pravo stanje, v njegovih do krvi izjokanih očeh, so videli svojo lastno bedo kakor v zrcalu ; vsakdo se je spomnil svojega uboštva, spomnil, da veselje in pojedina trajata samo danes, jutri pa napoči zopet trdo <Jelo. — — Mogoče, da Zamecki, ko se vrne, d ji vse te reveže pognati z dvorišča. Toda Ciril? Odkar se ga spominjajo, je bil zmerom tako reven kakor oni in revščina ga pospremi do groba, kakor njih.
»Fantje!« je zaklical nekdo, »mi smo se pregrešili zoper lastno revščino. Kar se je pripetilo Cirilu, lahko doleti tudi jiaše otroke«.
»Nočem vam kaziti veselja, tovariši. Le bodite veseli, pa se še časih spomnite na-me !«
»Kam greš, Ciril?«
»Poslovit se od deda in od koče«.
»Mi gremo s teboj«.
»Toda ondi se ne pomudim dolgo«.
»Kam pojdeš torej ?«
je zahteval, naj predsednik pozove na red tudi vladnega zastopnika. kateri da ga je razžalil. Predsednik ni hotel storiti tega, izjavivši, tla ni Zechner rekel nič žaljivega. Ob velikem nemiru no zaključili sejo ob 2a/4 uri zjutraj.
Ekspose ki ga je podal grof Golu-cbouaki v odseku ogerake delegacije za vna-nje stvari, je bil jako, nenavadno razsežen in smo ffa mogli mi podari le iako skrajšanega. V odstavku o dogodkih v K i taj u je bilo važno zatrdilo. da Avstrija n«* misli na kolo-
ni diskuzije, ni demonstracije, ni sprememba na prestolu v Italiji, ni obiski brodovja v Toulonit, ni nedobrohotne izjave — sploh: no-l»ena stvar. Trozveza je torej istotako nepo-rušna kakor avstrijski patrijotizem. Nemška logika pa izvaja: ker je avstrijski patrijotizem neo[>orečen, ni trebalo, da ga princ Lob-kovie povdarja; a ker je trozveza tudi neoporečna, bi jo bil moral j>ovdarjati ravno zato!! Isti vzroki, iste premine in — povsem nasprotni si zaključki : to je nemsko-židovska logika. Okolo Nemčije naj bi plesali kakor
jemajo na delo ptuje delavce! Je-li so naši merodavni krogi s slepoto udarjeni ? Dobiček od dela ima pri tem tuji podanik-podjetnik, zaslužek pa istotako tuji podaniki-delavci. In kaj ostaja domačinom? No, ti smejo plačevati državi davke, da z istimi radodarno za laga žepe tujcev! Krasno, divno gospodarstvo! Naši modri državniki si na to lahko vzamejo patent. In kako postopajo ti laški špekulanti, katerim se cesto izročujejo tudi državna dela? V Ltaliji naberejo najprej množice italijanskih delavcev, katerim oblju-bujejo visoke dnine ; ko pa isti prihajajo
nijaln«. politiko v Kitaju in daje opravičena	okolo zlatega malika, o avstrijstvu. o avstrijski
nada. da vlasti zmagajo z vsemi postulati	samozavesti in o pripravljenosti za obrambo j semkaj, nižajo jim brezvestni špekulanti dnine, tist
s%-..jimi. ruden je bil -kok o<i utrdila: da	avstrijske državne samostojnosti — o tem pa kolikor se jim zljubi, ker morajo delavci itak bili
i<> izražania	da bi morali molčati- «Neue F. I\» meni : pod vsakim pogojem ostati na delu, ker j rodnim značajem onih krajev. To dvojno sta
ni	hip	čemu po vda rja ti to pripravljenost, ko smo do j bi sicer morali od lakote poginiti in ker j torej laška lista zatajila: slovenski značaj
Hm, lira! Stvar bi zvenela jako lepo in pametno, ako bi bila »Alpi Giulie« in »Indipendente« povedala vso resnico in da nista potajila par dejstev, ki niso brez pomena za vso to žalostno storijo in da sta moralo iz nje raztegnila tudi preko Krasa v take kraje, kjer imata baš ta dva lista mnogo besede in mnogo — na vesti.
Ijaška lista sta potajila, da so na kršnem Krasu slovenska tla, da je ona »lepa gora« na slovenskih tleh in tla je slovensko ljudstvo to, ki biva na teh tleh. Zamolčala sta tud\ da so bili s a m o 1 a š k i napisi, ki so jih tisti »alpinisti« nastavili na slovenska tla, da so torej to napisi, ki so bili v nasprotju z na-
jtoloženje v Kvropi je mirno, Itojazni, da na Ralkanu nismo
varn, da vsaki hip lahko nastanejo nevarnosti	vseh držav v prijateljskih odnosa i 5h ? Ali, za j nimajo sredstev, da bi se zopet povrnili v ( kraških tal in samolaške napise!
ta mir in da niti -poraz; miljenje med Avstro-	Boga, če je temu tako, če ni nobene nevar- domačijo. Tako delajo ti laški delavci kon-
<)jrr-AO in Rusijo ne more jamčiti pred ne-	nosti nikjer, potem pa iz istega razloga ne treba
kurenco sami sebi in loraačinom !
Ali pojdimo v koncilijantnosti do skrajne meje in recimo, da tudi to ne bi bilo nič
prijetnim; dogodki. Preveč netiva da je na- povdarjali tudi zveze z Nemčijo, ko se ni
Posebno lepo je to, kako vlada ol>lju- j slabega.! Potem Še le moramo vzlasti »Indi-
kopičenega. > tem delom izvajanj grofa bati, da bi navstala potreba, da ta zveza buje zidanje železnic, kanalov in druga ve - j pendenteju« odrekati vsako pravico do tega. <Toluehow-itoga	tudi :iajbolj bavi vse stopi v akcijo! Imamo pač zopet jeden iz- lika dela. kakor je n. pr. razširjenje tržaške <la bi drugim dajal lepe nauke! Ali hoče,
novinstvo. \" l^seiah našega ministra za gled, kakov je avstrijski patrijotizem teh luke: vse to, da bi lajšala bedo svojim dr- da mu osvežimo nekoliko spominov iz ne-
vnanje -tvar:, -la ne dopustimo nikak napad nemško-židovskih liberalce/. Sam Schonerer žavljanom.
davno minolih časov ? Ali hoče, da ga z
na dosedanji pohtiški red in takih sprememb, ga mora biti vesel, ali oni, katerim Je po-
Kadar pa sprejema delavce, naj bi je- njegovimi lastnimi nauki na adreso Krašev-
k bi ftomenjai «kodo našim življen.-kim in- verjena usoda avstrijske države, bi morali tnala same tuje, laske podanike! Izvrstna lo- cev mahnemo po njega lastnih laskih zobeh ?! teresom za bodočnost, vidi novinstvo fcatego- pognati z bičem od sebe take politike, kadar gika! Jaz sera radoveden, kako si slavna Ali pozna deželo istrsko? Ali pozna stati-
rično posvarilo na adreso v Beligrad in	so tako drzni, da se jim bližajo, kakor —
Sofijo! Zla-ii pa ni grof Golilcho\vski dajal	državo vzdržujoča stranka!
pardona voditeljem makedonskega gibanja in	V Prago pride jeden avstrijskih
je govoril O < .pominih in svarilih, ki so se	nadvojvod na stalno bivanje. »Draždan-
jHtšiljali v Sredec. Ali mi bi menili, da bi bila	ske vesti« prinašajo iz Dunaja dopis, o katerem
zahtevala najje.loostavneja pravičnost, da bi	je soditi, da je bržkone inspiriran od zgoraj. V
-e bil malce pomudil tudi pri vprašanju : Ko-	tem dopisu se naznanja, da mislijo dunajski
liko j«* nečloveško postopanje	krogi resno na to, da bi se jeden nadvojvod
vlada predstavlja to vprašanje bede ? ! Komu stiko, ki sojo sestavili njega lastni somišlje-olajšuje bedo na ta način? Laškim podani- niki ? Ali ne ve, da niti ta na laško telo, kom! Avstrijskim državljanom pa olajšuje — na laško aspiracijo in na laško požrešnost
žepe in želodce !	prikrojena statistika ne more utajiti, da je
Koliko stroškov bo stalo državo, t. j.	dežela istrska po -j:i slovanska, da je t,»rej
nas davkoplačevalce: razširjenje tržaške luke,	jezikovno mešana dežela ; da ni laška tako,
zidanje novih železnic, uravna nje plovne ka-	kakor je Kras slovenski, da torej v narodnem
nalizacije itd. Kdo plača to J ! lu kdo bo	pogledu ne obstoji analogija med tema pri-
t u r • iv i h oblasti krivo na tem gi- s svojo soprogo stalno niselil na Hradčinu, v užival denar, ki ga bodo zahtevale te zgradbe?	morskima predelam i! A sedaj vprašamo »I n-
banju?! In da bi bil povedal, da-li je in kaka kraljevem dvoreu, v Pragi. Ta Korberjeva Le poglejmo, kdo dela v slobodni luki nove	dipendenta« : se li ne spominja na revolucijo
I* svarila fH.šiljai tudi — v Carigrad.	obljuba daje bila pravi vzrok, da so češki magazine, kdo na razši rje vanj u tržaške luke,	pred par leti, ko so gazili v tla vsako avto-
Na- je jako zanimal oni odstavek, v poslanci prenehali z obstrukcijo. Cehi da so kdo .na gradnji nove železniške proge v	riteto, koje bilo kamenje na ulici odloČevalni
katerem je zatrjeval solideteto trozveze in je to najtežje prenašali, da je bil kraljevi grad Istri, kdo je delal državno železnico iz Trsta	argument, pred katerim se je slednjič res —
ob enem prote-ti ral proti poskusom, da bi Hradčin v Pragi, kateri po svoji velikosti in v Kozino in kdo iz Trsta do reservoarjev	ne na svojo čast in slavo! — umaknila tudi
-klepanje politiških zvez spravljali v odvi- krasoti presega celo dunajski cesarski grad, petroleja pri sv. Savi.-' Povsod regnicoli in	državna oblast?! Kdo se ne spominja div-
>nn>t od sklepanja trgovinskih pogodeb. Ta zapuščen in prazen.
regnicoli! Pred 14 dnevi sem bil na kolo- jaške gonje, ki so jo uprizorili gospoda radi
predmet sega nam Primorcem do kože in	Tudi iz materijalnih obzirov da v Pragi dvoru južne železnice, kjer sem videl, odha- dvojezičnih napisov na sodnih oblastih ?! In
zato se hočemo jutri povrniti k njemu.	željno pričakujejo, naj bi se na Hradčinu na-
Nemška liberalna jeza se obrača Stanil jeden nadvojvoda s svojim dvorom, sedaj proti predsedniku avstrijske delegacije.
jati hrvatske delavce, ki so delali na želez- vzrok? So-li hoteli prirediti tudi slovanske niški progi v Istri. Na moje vprašanje, čemu napise morda v deželi, ki je tako izključno da odhajajo, odgovorili so mi, da jih je pod- laška, kakor je Kras slovenski?! Na to od-
knezu Ferdinandu Lobkovicu. Vzr»k nem-•^k« liberalni jezi je dvojen: tiči v tem. česar ni storil, in v tem, kar je storil. Glavno glasilo neraškoliljeralne stranke ga zmerja.
Tržaške vesti.
Resen opomin naši vladi. Iz Trsta
nam pišejo:
ker ni ,»osebno proslavil zveze z Nemčijo - - Rer y (lržavnem ziM)ru na Dunaju ravno
kar smo takoj povdarili tudi rni — in ga 8edaj razpravljajo o zakonskem načrtu za zmerja, ker je — čujte! — povdarjal, da
jetnik odslovil z motivacijo, da je delo ne- govarja — kakor rečeno — oficijelna stati-
nadoma zaustavljeno. Meni se je čudno zdelo, stika. Vi laška gospoda ste zbesneli, ker so
kako da more biti delo zaustavljeno, ko v deželi, ki je sicer res — v zasmeh naj-
... , .	,	iit vendar dan za dnevom prihajajo tja nove primitivneji pravičnosti — v vaši oblasti, ki
\ elecenjeni gospo«! urednik I	..	.
gruče laških delavcev ! Kadi tega sem poizve- pa je vendar notorično po veliki večini slo-
doval o stvari bolj natančno in sem izvedel, vanska, oblasti hotele tudi tej večini dati
da je prišlo semkaj toliko laških delavcev, da mrvico prava! Vi ste revoltirali proti dvo-
, . , , * i *	.. ,	ili niso znali, kam ž njimi. Radi tega so dali jezičnim napisom v dvojezični deželi !
bi dobro, ako bi se nasi poslanci nekoliko	.	.	.
Skrajna drznost je torej, ako se zgražate sedaj nad namišljeno neumnostjo slov. ljudstva, ako reagira proti temu, da mu v njega izključno slovenski deželi hočejo postavljati samo laške napise! In kako žaljenje je to, kako zasramovanje je to, ako se insinuira našemu lludstvu, naj se radi bornega vrsti« do- 8voJe dolžnosti. Ali res pričakuje zopet, dajo 7/asiužka, ki ga ima od kakega »alpinista«,
gradnjo druge železniške zveze s Trstom, bilo
nekoliko
....	ji-	i j • -i*i i	dotičnim podjetnikom migljaj, naj odslovijo
pobrigali za to, da bi se vlada prisilila ukre-	'J	°	J	J
- - ^ , , . i	i ,	i	naše državljane Hrvate ter sprejmejo na delo
niti potrebno, da se bodo na delo na gradnji	J	^	.
i	laške emigrante! To se je seveda tudi točno
nove proge sprejemali sami domači delavci.	®
i- i ii	- i	j- * • .___• : in .litro izvršilo.
Ko se bo vlada pogajala s podjetniKi, stavi
. ,.	. ,	. • . • .	Tako je lajšanje bede lastnim podanikom!
naj tudi pogoj, da morajo isti sprejemati same	J J J	1
,	, . i r j i -	Moj ste rs ko! Jaz pa mislim, da bi bil čas, da
domače delavce! Povdarjam pa: ne samo v J	'
,	- . i.„»■ „ i	prične avstrijska vlada enkrat izpolnjevati
prvi vrsti domače, temveč izključno do-	1	J	t j
vse ]M«lanike prevla»lujej<» čutstva ii danosti do skupne domovine, in da so vsi pripravljeni slučaju potrel»e z imetjem in krvjo braniti eelokupnost domovine.
Sedaj vemo u«rej, kaj se v Avstriji mora in kaj se ne sme. Mora se proslavljati zvezo z Nemčijo, ne sme se (Mivdarjati avstrijski patrijotizem.
In kakor je — z avstrijskega stališča namreč — nemškoliberalni ukor na adreso kneza Lobkovica gorostase o, nečuven, tako poselma. uprav nemskoliberalna je njega motivacija. Avstrijskega patrijotizma da ne treba }>ovdarjati, ker je sam ob sebi umeven, neojM»rečen !
Ali na><» zvezo z Nemčijo in Italijo bi bil moral povdariti, ker je — tudi n e -o p o r e č n a. Taka je ta žid<>vsko-liberalna
logika! Pro-imo ! Ista «Neue Freie Pressev ko se domači delavci izseljujejo v Ame- dekane (po »Indipendentu« : monte Lanaro), ki ker so tam državne oblasti ?! Mari ta kmet ne povdarja z jrla>no besedo, da nadaljnjega ob- riko! Ravno v včerajšnji številki Vašega	va8' Repen in Zgonik od Pliskovice in prinaša dobička njihovim trgovcem in obrt-
stanka tro; veze ne more omajati nobena stvar : cenjenega lista čital sem opomin c. k. na- I>»tovelj. Potrudili so se, da so zaznamovali nikom ?! Ali umejete sedaj, kaka gorostasna
mače. Ako bi se reklo »v prvi
mače delavce in ako bi primanjkovalo teh, po-	krvavi <logodki> kakor ™vadno, Posilijo daje inBllltirati v lastni deželi in da naj do-
tem še le je sprejemati tudi tuje. bi podjetniki	v to' <la se zav^ 8VOie nalo-e 1,1 otlPravi j pušča nizko menenje o sebi, da je radi bo-
...	,	_ . j , .. i: i	to težko nadlogo iz naših dežel.	""	" * "
ze našli |M»treone pretveze ter dokazovali, da	"
domačih delavcev ni bilo dovolj in ila so
Ne stori, kar ne želiš. . . . Znani ire-
Ali ni to nečuveno, kako se tu na vsako hočemo posneti tu v gl
rega zaslužka pripravljeno na izdajstvo na značaju zemlje, ki mu je lastna, rojstna ! Pa : ne moremo-li tudi mi vprašati laške srditeže jokajočim glasom nastopno zgodbo, katero po laških gnezdih istrskih, ki so revoltirali v glavnih momentih :	d roti dvojezičnim napisom : niinajo-li tu
morali najeti tuje! Ta pretveza se mora od- dentistiški bst »Alpi Giulie« pripoveduje skoro makniti absolutno.
tudi oni
veče delo vsprejemajo tuji podaniki, seveda
Dne 1 'J. maja so nekateri členi »Alpine« le materijalnih dobičkov od onega ubozegfa
v prvi vrsti oni iz lačne Italije, medtem, priredili ekskurzijo ua naš Kras, na hrib kmeta, ki mora prihajati v njihova gnezda,
»V Terezin v drag<mce«. »Ne hodi !c * Moram «.
»Vsaj v kasarno še ne pojdi! »Ne more biti drugače!« »Ostani pri nas !« »Ne morem«.
»Torej te gremo |K>spremit !«
mestni št va, katero svari naše delavce, naj se »teze, ki vodijo na vrh te »lepe gore« in ka-< razlika je med tem, ako se na slovenske ne izseljujejo v državo S. Paulo v Ameriki. tere je težko najti mej grmičevjem. Ali za-j Krasu reagira proti samo laški m Britka ironija! Al
rn
kakor zasmeh svojim lastnim j Na vsa tukajšnja velika dela, za katera moramo pljeevati mi državljani iz svojih žepov.
i ne a veni ta opomin 1 boleh* jih je, ko so še isti dan, vračajoči se, i som, in med tem, ako se v deželi, ki je po istniin podanikom?! videli, kako so njih napisi zbrisani in to uprav večini slovanska, uprizarja revolucija
blizu sela.
To je dejstvo, katero pripoveduje »Alpi
sprejemajo pritepeue lačne individuve, med- i Giulie« jokajočim glasom. Potem prihaja — tem ko zistematično odrivajo iste domačine, farizejski komentar: Skoro neverjetno da je, ki morajo s sv o j i m i žulji plače- kako daleč sega zabitost ljudi ! Z znainova-Po tem razgovoru so se ljudje v velikem vati za ta dela! Oh, uzorno gospodar- | njem poti in stez se vendar le lajšajo eks-sprevodu zgrnili skozi vata na vas in odtod stvo to! Prav kakor da bi z betom bili po kurzije v okolice mest in s tem se ljudstvu |»o cesti proti Kamenici.	najelementarnejih pojmih zdrave nacijonal-. na deželi nudi prilika, da si kaj prisluži
»f'.ril. želel sem, tla greš pogledat še v ne ekonomije! O|»ominjati koga, naj se ne tako ali tako. Ali je mogoče, da bi plemenu, mojo kočo«.	izseljuje v Ameriko, je pač zelo lahko. Ali ki je tako pohlepno po denarju, ne šla v
Le pustite ga, ded! Kaj bi tam videl? najopravičeneja zahteva je potem ta, da se glavo ta tako elementarna stvar. In kakor se Prazno sobico, ker ste vi tuxaj. A čemu naj po lepih in zares |>otrebnih cirkularih ravna I je godilo z onimi znamenji, tako se godi s ka-gre tje ? Pojdite z nami vi in med potoma v prvi vrsti oni, ki jih je izdal ! Poživljam žipoti, razgledi, torej s samimi takimi deli, se poslovita. Toda treba je }>os|>ešiti korake, torej še enkrai. slavno vlado, naj ukrene po- katere bi morale oblasti čuvati, deli »alpini-P red no bo zvonilo v Kamenici, moramo biti ( trebno, da domačinom ne bo trebalo izselje- t stov«, deli, ki bi morala uživati varstvo slasti
vati se v Ameriko ter umikati se laškim ; od strani onih, ki imajo dobička od tega. Tu priseljencem ! Prav je : graditi moramo vse , pa se dogaja ravno nasprotno.
ondi, da vidimo, kako bo Zamecki stopal s TClarico k oltarju«.
»Nu. tjekaj jaz ne morem z vami, fantje«, je odvrnil ded. »Vi imate za pol stoletja mlajši noge od mene«.
(Pride še.»
možne jezove proti izseljevanju, ker je to prava narodna nesreča; ali vlada mora z neprestano skrbjo za blagor domačinov odprav-Ijatidi tu potreljo izseljevanja ! Povsodi, kjer je kako veče delo, oddajajo je tujim špekulantom, kateri potem, brez najmanjše ovire, na-
K tej žalostni dogodbi in jokajočemu komentarju v »Alpi Giulie« vsklika »Indipendente« : »Zastonj, ako hočeš, da bo neumnost umela pravo. Tako moramo tožiti tudi mi, kadar bi hoteli dati razumeti njihovo lastno korist tem dobrim ljudem po naši deželi....«
proti tudisiovenskim napisom ?!
Pustite torej pri miru naše Kraševce se svojim sladko namazanim moraliziranjem ! Učite najprej podivjane in zbesnele svojce, naj spoštujejo drugorodce in naj bodo nekoliko bolj človeški žnjimi! Učite jih, kakor uči sveti rek: ne stori drugemu, o čemer želiš, da ne bi drugi tebi storili ! Vara, o laški signori, velja rek : Zdravnik, zdravi najprej — sebe !
To SO otroci ! Kar smo povdarjali že večkrat, povdarjamo zopet danes : kakor politik je Italijan : ali brutalen nasilnež, ali pa pravi — otročaj, Ce ima moč v rokah, proganja in pritiska brezobzirno in brez srama ; če pa ima proti sebi koga, pred katerim ima respekt in ki je političneji v>d njega, se pa daje za nos voditi in slepiti, da kar strmiš na taki kratkovidnosti. Večkrat smo povdarjali in dokazovali na izgledih, kako proraČunano postopajo Nemci, kako odjenjujejo v malenkosti in puščajo Italijanom videz, da tem ložje prodirajo v velikem, v stvari sami. Takov
e<l iauiajo zoj»et sedaj. \ nedelji* lw>mo ime'i v Trstu veliko nemško slavje, ki Ih> nov dokaz, kako g!ol>oke korenine ima že nemštvo
v	Trstu, kako -iri intenzivno in ekstenzivno. Pameten človek bi menil, da to pro diranje bi moralo vendar nekoliko skrbeti dasti volilne laške kroge. Kaj še — vi jih ne jMiznate teb o t ročaje v. »Pieeolo« jtoska-kuje <*el<» <hI ve-elja, ker so baje Nem.'i napravili f>okloa italijanščini kakor j e d i u e m u deželnemu jeziku s tem, da so dali natisuiti
— laške programe!! 1 >a : Italijani imajo laške programe, Nemci pa ImmIo imeli veliko nem--K . \ v, v^l»*n''inšk<» manifestacijo, na|»er-jen<» tudi proti — Italijanom ! Na takih vna-nj'-tih vesele, a ne vidijo, kako jim l»olj n tM>lj izginja — jedro. O slej>ei, o otroci!
Ibtffl na* kmet! (Dopi§.) Vinogradniki, ki hočejo <lnbiti dovoljenje za razpro-dajo vina svojega pridelka, t. j. o<lpreti tako-imenovan<» »osn ico«, primorani so kolovrati ti! <m 1 Petra do Pavla, da dobijo to dovoljenje, i Te dni s^m govoril z nekim znancem s Krasa, ki mi je pravil, da je moral radi take stvari iti najprej do svojega županstva, }w>tem na glavarstvo v Sežano in slednjič še do višega finančnega nadzornika v Trst.
Koliko sitn »sti .n zgul>e časa ee ima o tem, b«>-te umeli. če povem, da je dotičnik -amo v |»oslopju finančnega ravnateljstva zgubil ves predpoindne, predno je našel dotič-nega uradnika in opravil svoje fnisle. Ali ne bi -e dalo temu odpomoči ter vsaj nekoliko -Kr.ijšati ta križevi pot? In ak<» že ni dru-zai'*e, nego da naš l-imet mora romati oelo v Trst radi takega opravila, zakaj se ne namestijo sami taki uradniki jm» državnih uradih, ki u mejo tudi slovenski jezik, jezik večine prebivalstva, torej večine davkoplačevalcev,
vi	morajo iz svojih žepov plačevati tiste uradnike, ki s<» prekotnodni, da bi se učili jezik
-tega, ki jih vzdržuje?! Ako so laški go -podiči tako ponosni, da se jim zdi prenizko, la bi se učili našega jezika: slo!>odno jim, pa naj se ga ne učijo ! Ali potern bi morali biti tudi tako <nol»el», da ne bi niti hoteli sprejemat: denarja od takega inferijornega naroda. si«*er je vsa njili noblesa le — prazna stvar.	•
Dotični krnet je bil vse predpoindne v palači finančnega ravnateljstva. Vpraševal je tu, vpraševal tam, hodil po stopnicah gori in zopet doli. ali povsodi mu je donel na uho tisti stereotipni «no kapišo». A, veste go-sjw%da, čas bi bil vendar, da se te nenormalne in naravnost izzivalne razmere enkrat korenito spremenijo!
K uski jezik. Naznanjamo vsem prijateljem ruščine, o so b i t o pa o n i m, ki s o so k že začeli učiti, da se je Olga N i k o 1 a j e v n a Stepenko že vrnila ^e svojega dopusta iz Rusije ter da že poučuje.
O tej priliki bo*li omenjeno še, da si lepše prilike ni možno želeti za naučenje ruskega jezika, nego jo imamo mi tržaški Slo-"Slovani: gos p i ca Stej»enko je namreč prava Rusinja, naobražena na ruskem jeziku in (Mizna torej vse finese in podrobnosti svojega krasnega jezika. Nerus, če še tako dobro govori rusko, bo težko k.iaj izgovarjal, kakor rojen Rus. K<1 >r je menenja, da postani ruski jezik občevalni jezik za Slovane, ve, kaj mu je storiti !
Postno-telesniflčiie manipulanti nje.
Trgovinsko mnisterstvo je spremenilo razvr- j V*enje plač poštnim in telegrafisti i m manipulant inja m. Prej so provizorične asistenti nje ti »bivale po - K plače na dan, medtem ko bodo odslej dobivale	K ; definitivno na-
meščene manipulantinje pa bodo imele odslej
kron začetne mesečna plače. Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim -'Mliščem vršila se je včeraj kazen--ka razprava o nesreči, ki se je bila zgodila dne 24. oktobra m. 1. na |>ostaji južne železnice. Istega dne je spal voznik Fran Job na jednern postranskem tiru, ter mu je jeden železniški voz, ki se je sam začel premikati |w> istem tiru, ki je nekoliko nagnit, zmečkal jedno nogo. Kadi te nesreče je bil obtožen železniški uslužbenee Ivan Jankovič, ki bi bil moral paziti na dotični voz. a se je bil odstranil od tam, ne tla bi bil prej svojega neposrednega pred]»ostavljenega Frana Kesnika obvestil o tem. O tej stvari se je že dne 'J. aprila t. 1 vršila sodna razprava, a se je ista takrat pretrgala, da se je mogla med tem podati sodna komisija na lice mesta. Na včerajšnji razpravi s|M>znal je sodni dvor -Jankoviča krivim in ga obsodil na trimesečno težko ježo.
Zastopnik |H>škodovanega doba je zahteval za istega Hh» kron odškodnine in kron
mesečne podpore. S to zahtevo je sodni dvor nakazal Joba na civilno pravdno pot. Joba je zastopal ixlv. dr. Kreitner, Jankoviča pa dr. K vek vir. Oba sta si pridržala pravico do priziva.
Poskusen samomor. Na dvorišču hiše št. *>4 v Kjadinu skočil je včeraj popoludne neki človek v tamošnji vodnjak. Prebivalci dotične hiše, ki so opazili to, so hitro pritekli k vodnjaku ter izvlekli iz njega samomorilnega kandidata. Nato so telefonirali na zdravniško postajo, odkjer je kmalu prišel zdravnik, {»odeli! možu prvo pomoč in ga dal odnesti v bolnišnico. Mož se imenuje Anton C., je 4* let star ter doma iz V rdele. Hotel se je usmrtiti radi pomanjkanja dela. Nič čudnega, da pomanjkuje domačinom dela, ko tu vlada v prvi vrsti ta skrb, da dobijo delo laški delavci !
Tatvina. 16-letna hišina Barbara G. je služila pri gospej R. VV. v ul. Forni. Predvčerajšnjim je zginila Barbara iz stanovanja ter odnesla sal»oj zlat prstan, katerega je ukradla svoji tovarišiei Pavli Kovač, ki služi v istej družini, in nekoliko drugih stvari, ki jih je ukradla gospodinji. Stvar so naznanili policiji, katera je tatico prijela v restavraciji na južnem kolodvoru.
Aretiranje. Policijski oficijal Titz je aretiral včeraj ob f>. uri zjutraj v ulici Ca-serma nekega 25-letnega mladeniča, ki je na sumu, da je dne 13. t. m. v gostilni »Andemo de Banjalukaac ranil 27-Iet. težaka Herinaua Krajdo, o čemur smo že svoje-časno poročali.
Nesreča. Predsinoči se je 4(»-letni sodar Josip Ferš iz V rdele št. 439 z nekim orodjem zelo nevarno ranil v trebuh. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so ga morali operirati. I 'panje je, da revež vendar ozdravi.
\ remenski Tentnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18.0, ob 2. uri popoludne 25.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765 3. — Danes plima ob —.— predp. in ob 4.1H pop.; oneka ob 7.57 predpoindne in ob 10.42 popoludne.
»Slovanska čitalnica* v Trstu pozivlje vse čestite društvenike na glavni občni zbor, ki bo v soboto dne 1. junija t. 1. ob uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. 4. Poročilo pregledovalnega i.dseka društvenih računov. .">. Posamični predlogi in interpelacije. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev računov.
Odbor.
•
Vesti iz ostale Primorske.
/ Sv. Anton pri K o p r u. V slogi je moč ! I^epa in resničua ta prišlo vica vspod-buja posamičnika, da se druži v skupine, društva, ki dajejo vsacemu, še tako omamljenemu, dovolj moči in poguma. Tak človek se oživi, drugačna kri mu plove v žilah, srce je bral »reje, bistreji je um. Društva so oni činitelji, ki povzdigujejo naš zaničevani, a vendar potrpežljivi in vstrajni narod.
Dne 16. maja, na dan Kristovega vne-bohoda, priredilo je tukajšnje slovensko pev-sko-bralno društvo zabaven večer pod vodstvom g. Dominika Kavrečiča.
Takoj po blagoslovu smo se zbrali v društveni dvorani, kjer smo zapeli nekaj lepih pesmic. Po prijateljskem pozdravu mnogih pevk in pevcev — nase pevsko-bralno društvo Svoboda« obstoji namreč i/ mnogoštevilnih udov, ki so od sedeža društva oddaljeni po več nego en četrt ali celo pol ure hoda —, podali smo se na dvorišče gostilne, kjer smo se pri skupni mizi radovali do pozne ure.
Blagodoneča slovenska narodna in umetna pesem glasila se je krepko iz grl navdušenih pevk in pevcev ter naznanjala, da še ..i usehnil čut za lepo in bi igo.
Pri čaši rujnega vina ter ob prijateljskih pogovorih smo pozabili na težkoče, ki so se vedno uprizarjale ter skušale uničiti, upropastiti omahujoče društvo naše.
Vse zadovoljne in vtopljene v prijateljske pornenke nas je opozoril glasni klic g. predsednika, ki je naznanjal, da se prične srečkanj*1 na uro »hudilnik«. Razdeljene so bile že vse številke; izžrebala se je številka 35 v splošno radost igralcev, posebno pa onega, ki je »zadel« in ki se ni nadejal redke sreče.
<rosp. predsednik je nadalje v prav zanimivem govoru naslikal položaj rojakov, osobito Slovanov v obče, ki so bili toliko
časa v dotiki s sovražnimi elementi ter se ob jednern navzeli nekoliko njihovega duha, še več pa njihovih besed. Sestavil je obširen izkaz tujih — italijanizmov in germauizmov, ki kužijo toli čvrst in blag naš slovenski jezik. Pojasnjeval je udom korist narodne prosvete, katera edina more nas rešiti sovražnih krutosti. Za vse to pa je tudi g. predsednik žel splošno pohvalo. Vsa čast gre možu, ki je priprost kmetski sin, a se zna in hoče vspeti do one višine, ki je neobhodno potrebna za nas.
Pozabil tudi ni omenili korist družbe Ciril-Metodove : radi tega se je, po predlogu g. Mihaela Turka, hipoma nabrala svotica 4 K za ('iril-Metodovo družbo za Istro. Hvala vsem darovalcem !
Prepevalo se je potem, nastala je noč, a še se nismo hoteli raziti. Poslavljali smo se dolgo ter po gručah odhajali veseleči se današnjega večera, ki smo ga skupaj doživeli v največi bratski ljubezni. Se so nam v ušesih odmevale pesmi — obnavljale napitnice, :z-! govorjene od tega in onega navdušenega na-; rodujaka-govornika.
S sladkim zanosom smo se podali k počitku v nadi, da nam naše odlično društvo z iskreno narodnimi možmi na čelu, priredi še marsikako blaženo urico v krogu domačem, i Dal Bog!
X Družba sv. Cirila in Metoda za Istro l»o imela svoj S. redno glavno skupščino dne 30. t. m. v prostorih društva »Zora* v Opatiji. Vspored : ob 10. uri predp. svečana sv. maša v kapelanski cerkvi v Opatiji; ob 3. uri popoludne glavna skupščina: po skupščini koncert z literarno-dramatičnim večerom, na katerem bosta sodelovala člena hrvatskega gledališča v Zagrebu, gospa Ljerka pl. Sram in g. Ignacij Borštnik. Pevalo bo društvo «Lovor*. Vstopnina 2 kroni. Začetek ob 8. uri in pol zvečer.
niku, dr. Bernardu Schiavuzziju naslov in značaj višega okrajnega zdravnika.
Državni zbor.
DUNAJ 24. (B) Zbornica poslancev. — Seja je začela ob 11. uri 45 minut zjutraj. Predsednik se je spominjal dogodkov ob zaključku ponočne seje ter je izjavil, da se je posl. Breiter obrnil do njega z zahtevo, naj mu preskrbi zadoščenje za razžaljenje, ki mu je je prizadel vladni zastopnik Zechner.
Predsednik je opazil : -laz nisein mogel iz stenografičnega zapisnika posneti nikakega raz-žaljenjenja na škodo posl, Breiterja; ako se pa je sploh dogodilo kaj tacega, bi moral izreči svoje najgloblje obžalovanje ter podati ob enem zagotovilo, da bom vsikdar varoval in na vse strani, toliko dostojanstvo zbornice, kolikor tudi čast vsacega poslanca. (Pohvala).
Po rešenju došlih spisov je zbornica j prešla na dnevni red t. j. v nadaljevanje j podrobne razprave o investicijski predlogi. Člen iJ., tičoči se refundiranja 80 milijonov v blagajne, je bil vsprejet nei/.premenjen. Nadalje člen 10., tičoči se vsakoletnega predlaganja izkaza o uporabi obligacij. Seja traja dalje.
Postni konflikt v Turčiji.
CARIGRAD 23. (B.) Turške oblasti v Prevesi so udrle v stanovanje nekega turškega podanika, so aretirale poštnega agenta neke italijanske plovbene družbe ter so zaplenile pismene pošiljatve najdene tam. Italijanski diplomatični voditelj grof Gallina je nemudoma zahteval zadoščenje od turške vlade, ker v nasprotnem slučaju bi bila italijanska vlada primorana, da si sama poskrbi zadoščenje tako, da v vojno pristanišče v Prevesi odpošlje jedno vojno ladijo.
CARIGRAD 24. (B.) Nemška pošta daje od danes naprej odpošiljati svoje odpošiljatve po turški pošti, Odpošiljanje avstrijskih, angleških in francoskih poštnih pošiljate v se vrši danes še po posebnem kurirju.
Vesti iz Koroške.
Odlikovanje. Papež Lev XIII. je imenoval stolnega prošta in predsednika Mohorjeve družbe, gosp. L a m b e r t a E i n-s p i 1 e r j a, apostolskim protonotarjem »ad instar participantium«. — Odličnemu duhovniku in rodoljubu čestitamo od srca.
Zvestobi in delu priznanje. Tesar Len. Trot v Lečah pri Prevaljah je dobil častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje,
Žalostnim srcerii naznanjam sorodnikom in znancem, da mi je hčerka
Marija
Razne vesti.
«Stajerc» obsojen. Na okrožnem sodišču v Mariboru je bil dne 21. maja obsojen na 10 K kazni in en teden ječe prejšnji urednik ptujskega »Štajerca* zaradi raznih prestopkov zoper tiskovni zakon in ker je pred sodiščem govoril neresnico.
Velika požara. V vasi Mandok na Ogrskem je navstal požar. Ker je pihal močan veter je pogorelo 72 hiš in 125 stranskih poslopij. Skoda znaša 200.000 K.
V Bialistoku, gubarnija Gradno, v ruski Poljski, je nastal požar, ki je vpepelil 25 hiš. Ali o tem so zasačili 14 oseb, ki so sami zažgali svoje hiše, ker so bili — zavarovani.
Brzojavna poročila.
Velike vojaške vaje.
DUNAJ 24. (B) Njeg. Vel. cesar je dospel danes zjutraj, v spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda, ministra za državno hrambo, grofa Welsersheimba, in večine inozemskih vojaških atašejev, v Bruck ob Litvi na ogledovanje vojaštva prve vežbene peri-jode. Vsprejeli so ga korni poveljnik, okrajni glavar, veliki župan in podžupan.
Ko se je njegovo vel. pri rečenih funk-cijonarjih obvestilo o lokalnih stvareh, se je monarh podal na ogledovanje vojaštva. Med istim je tudi tretji tirolski polk cesarskih lovcev, kateremu zapoveduje polkovnik nadvojvoda Ferdinand Kari. Na ogledovanju je bil navzoč tudi divizijoner nadvojvoda Leopold Salvator. < esar je izrekel najlaskaveje priznanje na izvežbi vojaštva. Dvoboja mej poslancema Derschatto in Malikom ni bilo.
DUNAJ 24. (B.) »Neues Wr. Tagblatt* javlja: Včerajšnja vest, da sta se poslanca Derschatta in Malik dvoboje vala, Be v krogih, bližnjih tema poslancema, proglaša, kakor popolnoma neosnovano.
Odlikovanje.
DUNAJ 24. (B.) ^\Vr. Ztg.« javlja: Njeg. Vel. cesar je podelil okrajnemu zdrav-
sinoči ob 8. uri v Bogu zaspala.
Pogreb bo jutri populudne ob <>. uri iz hiše žalosti, ulica Pieta št. 4. Trst, 24. maja 1901.
Ivan Skedl.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Giovauni št. <». — Trst.
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Leseni zamaški iz najboljšega tisovega iesa z gobo ali tudi brez gobe.
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
—•t T R S T
1 Msaliiler Levi liiizil
i Sf
m
© ©
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM—
Velik izbor lapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroČbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTEOVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cemi S?. Petra (Piana Rosario pod lludste Solo)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe »e izvrSe v tistem dnevu. OdpoŠiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjffnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantifi
čevlj. mojster
t
S
Restaurant
SILEEREGG
Via Ghega št. 9 A.
■i najugodnejša gostilna ■■
PLZENSKO PIVO SILEEREGG
|«> 24 rmvf. lšter.
Namizna vina in \ buteljkah /ajaiinViio pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje twl 20. novč. vise.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBKKEOG (G. E. POHLY), Via Zovenzoni st. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opol 1 o, istrsko mic in helo.
Srečfcanje lepretljicno 25. junija 1901.
Glavni dobitek v vrednosti
30.000 kron
Srečke „Concordia"
po 1 krono.
priporočajo : Josip Boluflio. M a udi & t.o, Mercurio Triestino. lir. Xeu-111 a n n. Henrik Sehiffmaiin. Josip /o Ida li
Važno

T
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST ^
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici
Proti malokrvnosti. za rekonvalescente in v obče /a\ vse šibke osebe kakor tudi blede deklice
se pri poročil
avasinijev
n\un li liiii
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin n:>.
Vilobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione štv. 3.
Poštne pošiljat ve s povzetjem.
Nova mlekarna
pristave v Kočah vdobiva vsak tla n
Podpirati smatra si v dolžnoat javiti. <la se VINA iz VISA, KA ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki me prodajajo v njegovi za gi. analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega mimsterstva. Zato »e stavlja na vse sode in : ljkt- kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko C. kr. notranje mini-•tr -tvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v r*--»o nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, j« gr.T ■ ;a -f v njem ne nahaja drugih snovij, nego dn .-,<> -t > in naravno, da se sme z mirno vesti« da, i bolnikom in konvaleacentom. ker analizacijakJ zr 1 -' avl i a pod avoje varstvo samo ona vina. ki » - m i 'j iiu.ijo vso potrebno vsebino, ki jo morajo Inif. i najlinej-a vina.
CENE:
I,-ir-ki teran . .	liter po 32 novč,
Vi:,i> iz Kastelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Viea... „ 34 „ Vino Opollo .... m 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^
sveže mleko, smetano in stolceno smetano. 1 lica Giovanni št. .*> v Trstu.
kakor tH<Ii po <Ieželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, Prodaja Vina rAi ftlaBSlri" iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini, ( ene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Nezaslišano !
v ulici Valdirivo štv. 7. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz lird po nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
340 komadov za samo 2 gld. IO novč. Operater kurjih očes.
1 dražestna pozlačena ura z lepo verižico, 3 letno jamstvo, 1 čudežno lep ustnik za smodke, 1 najtineji žepni nož. 1 naj ti »ej a novčarka iz usnja, 1 krasen prstan s ponarejenim biserom. 1 garnitura gumbov za manšete in srajco iz duble zlata in patentovano zaporo, 1 okusno dišeče toaletno milo, 1 krasno toaletno ogledalo z etvijem, 1 čudežno lepa žepna pisalna oprava, 1 krasna boležnica, 1 par i2 komada) uhanov za dame s ponarejniini dijamanti, jako prevarljivo, predmetov za dopisovanje in Še 240 raznih predmetov, ki v hiAi neobhodno potrebni ; vse skupaj kot nameček z uro vred, ki sama toliko veljjL, stane I«* 2 gld. 10 novi. — Vdobi se po poštnem povzetju pri Dunajski veliki fiiijalki
ALEKS. JUNGERVVIRTH. KRAKOV CH. 84.
()pazka: Kar ne ugaja, denar nazaj.
A. BUCHBINDER
Trst. — Via \i\horzo i;. — Trst.
Zalogu mol >1 jo v. kovčekov. potni li torb |m» cenah. da se ni bjjti konkn-rence.
V črevljarnici
G. MAVER GREGO
V ulici Riborgo št. 19
vdobirajo obuvala kakor tudi obleka za birmauee jm> brezkonkureučnih cenah.
Gostilna,
Dominik Ravalico
TKST. I lica Mic^a št. 7. — TRST.
Velik izbor vin vseh |»rvib vrst: vino Teran, J^tr^ko, < >[n»Io, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda.
Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
Sprejemajo se »Umiranja na obeti in večerjo, tudi s*- sprejemajo nart»čl>e na dom s točno j>ostrcy.l>o.
S koščekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic
A. Thierryjevesra balzama sfe zeleno varstveno znamko »nuna« i;i na kovinskem zamašku vtisnjeno tvrdko : <1 a p o vs penite p r e b a v o in omogočite čiščenje života. — K d i n o pristno. — Posamezne steklenice se vdobi vajo skoro v vseli lekarnah po 30 in l»U st. Po po^ti dvanajst malih ali šost velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušajo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone £0 stotink. — Pošilja t ve je naslavljati na lekarnarja A. Thierry-ja tovarna t Pregradi pri Koiratcu (Ko-llitseh-sauerbruilll). Vdobiva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in do-bajajo vsaki dan izdelovalcu.
I Iv a 1 i s t d i plotu o-
van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij \ Via Stadion 3. I. ki je odprt od ^ predp. do i> pop. ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakoršnili bolečin, ('ena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni.
Trgovina z Izgotovljenimi oblekami.
Qolr»i*ini J>onte 'le|Ijl Fabbra št. 2, vogal OdlCtl 1111 - ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zalog« izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer priporoča za h in kostne prazni kje in birmo: obleke za moške od gld H.50 do 24, za dečke od gl. 4.f»0 do 12, suknene jope \ velikem izboru od gld. 3 do suknene hlače od gld 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih» suketij v modernih barvah od gld. do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 1*2 let od gld. 2.."><> do !>. od platna ali satena v raznih barvah od gld t tlo 5. Ilaveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža t za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko \ Konniuu od gld. 1.30 <lo 2.
I^astna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 21 urah.
trgovec z jedilni 111 blagom v Trstu.
.1
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na dr želo na debelo in drobno, (.'euiki franko.
Albert Brosch j Pozor „Secession".
7?
Trst.
Trst. I
Via S. Antonio 5.
Kožnhar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika za'oga kožubovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z \>o točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti inolem in ognju.
^ j	vsakovrstnega jedilnega olja in kolo-
tCaIUUu nij*Un«-ga blaga na drobno in na debelo kakor tudi naročbe v okolico in na deželo pripor ^ a u«l;ini Anton Černe, v Tr-su. ulica Cen ven uto štv. 2.
Jakob Kosmerlj
-■ TRSTa-
ulica ss. Martiri Štv. 16
nasproti Komando Marine.
T K a <> V I X A
je>tvin in kolon ijalneira blagi, del i kat es in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v »lici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam -e p. it. občinstvu in sera najudanejši
J a k ob Kosmerlj.
>prt-jemaj«» tudi naročbe za razpošiljanje.
Za Birmo!
Podpisana pri|>oroi>a iz svoje trgovine z likerji in sladčičarno
v ulici Belvedere št. 31
MARŠALA I. znamka Auia & Vergilio, oil prtitesorjev pripor«x"ena. RUM I- in II. vrste (Jamajka) v izvirnih buteljkah, Ciper prastari. Sprejemajo se raznovrstne naročbe o priliki birme: za likerje, torte itd. S spoštovanjem
Jo s i j) i na G ulic
lastnica.
Kuhinjska posoda od sivega em;ij-
1 i ranega železa, prekaša vse droge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj Zil kuhanje kave al! čaja, ki deluje sam od sebe, ne tla bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin
TKST — ulica Barriera reeehia 5 — TKST
Nova pekarna in sladčičarna
MATEJ PERITZ
TRST. — Via Giulia 1 A — TRST.
... '
Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh. j vsakovrstne najfinejše sladčice. nadalje Hn:i vina v buteljkah in moko v velikem
izboru. Postrežba hitra in točna na dom.
\ ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV S
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od novč. vise.
Naočniki so zdravniško predpisani.
M'ideme lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlic o, barometri m povekševalne leče po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave.
Podplati so zastonj, ako v-akdo "ll« dlUI - labi Dura tor ~ ter žnjim ."i 1 tedne maže svoje podplate, kateri trajajo krat in jih voda ne obrabi. Cena jedni skatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. ..Durator" se protlaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodajaluicah, trgovinah / usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se <ra z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: .1. Mi-cha|up v Trsta, ulica IJosnetli št. 12.
Biurione Airiatica fti Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in iw?" «va dne 31. dececur 1892.:
Glavnica društva..... gld. 000.000'—
Premijna rese rva zavarovanja na
življenje.......
Premijna rese rva zavarovanja proti
ognju......; •
Premijna rezerva zavarovanja bi aga
pri prevažanju.....
Rezerva na razpolaganje Reserva zavarovanja ]iroii premi-
njan u kurzov, bilanca (Al . Reserva zavarovanja proti preini-
njanju kurzov, bilanca (Hi Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo St. 2, (v lastni hiši;.
1 ,n:J2.2l8-22
r>t)tj.in)t>-—
3^3.822-42 -S
5<K>.000-— l,lS7.1«4-8fi.
JAKOB BAMEIC
trgovec z jedilnim blngoin Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente 4.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega t»lj a, navadnega in najfinejega. — Najfine'e testenine, po jakt» nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike r a z p o š i 1 j a l'r a n k ■ >.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in z zmernimi cenami.