UrodnUit« ia apravai Ljubljana Kopitar)«** I. r«leton »-«1-23 U. M Medna naročala* U tli. — Cfclt r»4. LJnblJan* 10.65« u naročnin« ta 10.394 u tnjerate. Izključno 1» • lopat*« t* oglnae U Italije la Inoiemttvai UPI B. A. Ullano
Sokopliov na vračam«
SLOVENEC
DerWehrmachtberichHmW
Zadržan boljševiški množični naval
ugorčen odpor naših divizij zahodno od Lausitzer Neissc — Težka obrambna bitka jnžno od Brna - Žilava borba za Magdeburg, Halle, Leipzig in Niirnbcrg — Obrambna bitka v srednji Italiji
Fiihrerjev glavni stan, 19. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Tretji dan veliko obrambno bitke pred Berlinom so boljševiki vrgli v boj moštvo in gradivo v doslej neznanem obsegu. Naše hrabro žete, ki jih je potegnil s seboj primer njihovih častnikov, so vzdržale sovražnikov množični naval ler preprečile vso prebijalne poskuse. Južno od Frankfurta ob Odri so naši oddelki obdržali svojo položaje napram daleč premočnim sovjetskim silam. Boljševike, ki so prodrli na obeh straneh S o e I o w a do vzhodno od M ii n r h e b e r g a. so za-pahnili takojšnji protisunki. Južno od Wriozona so naši oklepniki po hudem bolu zaustavili napadajočega sovražnika. Po nepopolnih vesteh je bilo včeraj ponovno uničenih 218 oklepnikov.
Tudi zahodno od Lausitzer N c i s-s e so boljševiki napadli z vst-mj razpoložljivimi silami. Kljub zagrizenemu odporu uaših divizij pa jo uspelo sovražniku. da jo po hudih bojih in izgubi što-vilnih oklepnikov porinil severno od G o r I i t z a in severozahodno od Weiss-w a s s e r j a ozke napadalne kline do področja vzhodno od B a u t z ? n a in do reke Spree na obeh straneh S prem-berga. Protinapadi so v teku.
Močno lovske in borbenolotalsko sile lovskih in borbenih letal so poseglo tudi včeraj v obrambno bitko ter prineslo občutno olajšanje četam na zemlji, ki so so težko burile. Uničile so kljub močni obrambi 95 nadaljnjih oklepnikov in naska-kovalnih topov, onesposobilo poleg tega 20 oklepnikov in sestrelilo 109 letal.
Na jugu vzhodnega bolišča je ležalo težišče bojov na obeh straneh M i a t o 1 -bar h a, južno od Brna in severno od Moravske Ostro* e. Sovjeti, ki so pri Mistolbachu napadali z močnimi silami. so bili zaustavljeni po skromnem napredovanju. Na področju južno od Brna so naši oddelki v težkepi obrambnem boju, v katerega poteku jo sovražnik doslej izgubil preko 30 oklepnikov. Na bo-jiščnem odsfcku severno od Moravsko O s t r a v e so se izjalovili ponovni sovražnikovi prebijalni poskusi ob odločnem odporlt naših čet. Vzhodno od O p a v o vdrlo silo jo vrgel protinapad nazaj proti severu.
Brcslauska hrabra posadka jo na južnem ia zahodnem bojišču odbila obnovljene boljševiško napade.
Sovražnik jo nadaljeval s svojimi napadi pri Pillau, ki so pa bili razbiti ali odbiti večinoma že v pripravljalnem položaju; tukaj so branilce uspešno podpirali težki topniški nosilci vojne mornarice.
Na vzhodni obali Stcttinskega Halfa so bojna vozila vojne mornarico uničila neko veliko sovjetsko skladišče streliva.
Ob našem obrambnem obroču trdnjavo O i r o n d o so se v ogorčenih bojih ponovno zlomili močni sovražnikovi na-padi. Tudi diinkichenska posadka jo vzdržala napram sovražniku, ki je napadal z oklepniki in borbenimi letalci, ter mu prizadejala visoko krvne izgube.
V zadnjih dneh so močno obalne baterije vojne mornarico z otoka A 1 d e r -n e j obstreljevalo b uničevalnim ognJcm skladišča oklepnikov in goriva v severno-zahodnem delu polotoka Cotentin; ta skladišča so namreč ugotovile naskako-valne čete v drznem nočnem podjetju. Opazovana so bila obsežna razdejanja.
Na Nizozemskem so naše čete v hudih bojih v loku reke Ijssel zasedle dalje zahodno noro položaje; v teku teh bojev je bilo uničenih ali zaplenjenih 33 oklepnikov in oklepniških ogledniških voz.
Dočim so se Britanci med rekama E m s iu \Vesoro v splošnem zadržali
»Naš Hitler!«
Radijski nagovor, ki ga je imel nemški minister dr. Goebbels ob priliki Fiihrerjcvcga rojstnega dno
Ob Fuhrerjevem rojstnem dnevu
mirno, so daljo močno napadli v L H n e-b u r g e r H o i d c. S o 11 a u je padel v sovražnikove roke po hudem lwju in po uničenju 19 oklepnikov. Na ozkem področju sili sovražnik tukaj proti severu. Ogorčeni boji so so začeli za Liino-burg in t) I z e n.
Borba med rekama Ruhr in Re-n o m Jo končana. V vcčlcdenskih težkih borbah so četo vseh vrst orožja pod vrhovnim poveljstvom gcncralfeldmaršala Model vezale premočne silo dveh ameriških armad ter jim v vzornem izpolnjevanju dolžnosti do zadnjega diha nudilo odpor. Sovražnik je pri tem doživel najtežje izgube na moštvu in gradivu.
V srednjem in spodnjem H a r z u vztrajajo naše bojno skupine napram močnemu ameriškemu pritisku. Sovražnika, ki je vdrl na nekatere odseke, so protinapadi zaustavili ali vrgli nazaj.
Magdohurška posadka razčlenjena ua posamezne bujne skupine, nudi v zahodnem delu mesta šo hraber odpor.
Na bojiščnem odseku D c s s a u— B i 11 e r t e I d jc oslal položaj pri iz-premomb jiolnih bojih v bistvu neizpre-inenjen.
Žilavo borba za Ilalle in Leipzig jo stala sovražnika visoke izgube ter ga prisilila, da je odtegnil močne sile iz drugih bojnih odsekov. Posadka, ki jc v južnem delu mesta Hali o stisnjena na ozko področje, vztraja napram vsem napadom premočnih sil. Našo sile, ki stojo na zahodnem iu južnem I o i p z i š k o m predpolju, je porinil sovražnik do reko Bister in na južni mestni rob. Amcri-knnci so s severa izsilili globlji vdor, ki je dovedel do ogorčenih, še trajajočih pouličnih bojev.
Na bojišču na obeh straneh Chemnitza in na področju pri H o f n je potekel dan pri posameznih sovražnikovih ogledniških sunkih brez posebnih dogodkov. Neka naskakovalna četa jo vzhodno od P l a u c n a uničila 11 oklepnikov, več motoriziranih vozil in je prizadejala sovražniku visoke krvuc izgube. _
Za Niirnbcrg jo trajala ves dan ogorčena borba ob Bnrggrabcnu, v vzhodnem predmestju in ob reki Bog. n i t z. Sovražnik, ki je prodiral proti jugovzhodu, jo bil zaustavljen, protinapadi pa so ga zgrabili v boke. Zahodno od tod so jc sovražnik prerinil s severa do Ansbacha. Sovražnikovi bataljoni, ki so napadali iz doline reko N a g o 1 d proti vzhodu, so bili v protinapadu vrženi z višin vzhodno kopališča L i e -b e n z o 11 a, na obeh straneh C a 1 w a pa so bili odbiti z izgubami do osemkrat ponovljeni napadi. Daljo južneje pa jo sovražnik dosegel več vdorov.
Obrambna bitka v srednji Italiji so je nadaljevala z isto močnim sovražnikovim posegom gradiva in obojestransko visokimi izgubami. Pri tem so Amerikancem ob Ligurski obali in jugozahodno od Bol ogne uspeli le krajevni vdori. Na odseku pri Med i-cini so sovražnikovi polki kljub najmočnejši podpori topništva in letalstva obležali pred našimi položaji. Jugozahodno od jezera C o m a c c h i o se jo položaj spričo globljega vdora severnozahodno od Argoute zaostril. Proti' ukrepi so v teku.	■
Nad nemško državno področjo so prileteli podnevi močnejši oddelki bojnih letal, ki so napadli predvsem otok H e I g o 1 a n d in več malih most južne Nemčije. V noči so odvrgla bojna letala bombe na nemško prestolnico.
V norveškem vodovju je nek predstražni čoln potopil neko britansko podmornico.
Uspešna obramba na vzhodu in zahodu
Berlin, 19. aprila. Kljub mogočnemu nn. valu devetih sovjetskih strelskih in oklepniških armad stoji nemško bojišče ob Odri noomajno. Nemške čete, ki jih odlično podpirajo oddolki lotalstva, vztrajajo do skrajnosti. Njihovi protinapadi so sovražnika na več žariščih potisnili v obrambo ter zahtevali od njega visoko izgube na moStvu in oklepnikih. Tudi med Gornitzom in Kott-busom, kjer je obrambna bitka »pričo obojestranskega posega močnih oklepniških oddelkov narnstla v trdoti, so je sovražni napad zlomil v gozdovih južno od cesto Forst-Kottbus 6pričo uspešnih protiudarccv nemških oklepnikov. Tod so imeli boljše-viki isto tako visoko izgube. Ker pa eo. vražnlkn med Oderbruchom ia Gornitzom kljub visokim žrtvam na moštvu in gradivu ni uspel doslej nameravani prodor, je pričel včeraj zjutraj z napadom tudi v jugozahodnem kotu Odrinega loka pri Zeh-donu. Naletel pa jo tukaj ravno tnko na zagrizen odpor kakor ua dosedanjih . napadalnih področjih.
Tudi v sredini zahodnega bojišča niso zaradi povočauega nemškega odpora dosegli Severoamerikanel omembe vrednega napredovanja. SIcer so je zaostril položaj posadk Magdehurga in Lelpzign, vendar jo vztrajnost teh posadk preprečila, dn bi so razširili sovražni napadalni oddelki nu odseku Lnba-Mulde proti vzhodu. Lo neko. llko južneje jo Scveroamerlknncera uspelo, Oa ao med Uhcniniizom in Hofom prodrli v severne obronke saškega Rudorrorjii. Boiuo
črte so so na krilih vzhodnega in znhod-nega bojišča lo mnlo spremenilo. Sovjcte, ki co pri Ratiborju napadali v smeri na inoravsko industrijsko področje in zahodno od Morave v 6morl proti Brnu, so po skromnem začetnem napredovanju zaustavili uspešni nomški protinapadi. lata usoda je doloteln njihove prebijalne poskuse med Moravo in Donavo, medtem ko so nemški protinapadi na vzhodnomarškem obmejnem področju ln pri St. Piiltenu dosegli zopetno osvojitev izgubljenoga ozemlja. Nasprotno pa jnvljajo o sovjetskem napredovanju v Samlandu, kjer eo nemško čete bore severovzhodno od IMIlana v ogorčenih obrambnih bojih.
Na sevoru zahodnega bojišča sili eo. vražnlk proti Dollartu in prekopu Kiisten zahodno od Oldenburga. Na jugu zahodnega bojišča pa Severoamerikanel kljub močnim protinapadom drže svoj pritisk v Frankenu in severnem Schwnrzwaldu. Le pod občutnimi izgubami jim jo uspelo, da so napro-dovnli na obeli stranoh mimo Niirnbcrga proti jugu. V soveruem Schwarzwaldu pa šo trajajo boji z gaullisllčnitni oddelki, ki silijo lz doline reko Nagold proti vzhodu in jugovzhodu. Na obeli straneh Offouburga in pri Lnhru pa so bili ti oddolki zaustavljeni. Na južnem bojišču ao jo položaj isto tnko lo malo spremenil. Itnzen krajovnlh, tnkoj zapahnjenih vdorov. Se je ponesrečil onglo-nmeriški naval, ki ga Je spremljalo nenavadno veliko gradiva, ob žilavem ln žc-teznom odporu teniških borcev v Itali.il.
Berlin, 19. aprila 194\ RolchsminlsteT dr. Giihbels je imel na predvečor Fiilirerjovegn rojstnega dno radijski nagovor nemškemu narodu, v katerem Je počastil zgodovinsko veličino osobo in dela Fiihrerja Adolf Hitler na višku odločilnega boja. Kot govornik na. roda je obnovil dr. Gobbels strastno prizna, nje zvostobo in pripravljenosti do horhe vseh Nemicev do moža, brez katoiega bl lteleh In Evropa propajla v židovsko ■ boljševiški zmedi.
Rciehsminlsler dr. Oiihbels jo izvajal med drugim:
V tronutku vojnih dogodkov, v katerem, tako bi menili, 6« enkrat — morda zadnjič — drve vsa »Ilo sovraštva in razdejanja proti nnšemu bojišču 7. zahoda, vzhoda, jugo. vzhoda in juga, da bl ga zlomilo in zadalo Reichu enirtnl udarec, »topam, kakor vedno od leta 1933. na predvečer 20. aprila, pred nemški narod, da mu govorim o Fiihrerju. V preteklosti »mo doživeli erečue in nesrečno uro, v katorih so jo dogodilo mnogo, toda nikoli ni bila odločitev tako blizu, šo nikoli ni nemški narod v »ilnejših nevarnostih moral branili »voje golo življenje tir r. zadnjim silovitim naporom zagotoviti Relchu varstvo ogroženega »eatava.
Danes nI trenutek, da bl ob Fiihrerje-vem rojstnem dnevu govorili z navadnimi običajnimi frazami, ali dn bi mu Izrekli tradicionalna čestitko. Ilaues moramo pove. dati in to more povedati le nekdo, ki »I j« pridobil pravico od Fiihrerja in nemškega naroda. Jaz »eni 20 let oh Fiihrerjovi »troni »om doživel njegov in njegovega gibanja vzpon od najmanjših in najueznatnejšlh začetkov do prevzema oblasti in po najboljših močeh prispoval »voj lastni dol. Deleč » Fiihrer jem bol in vo»e>IJo »ein preživel leta od 1939. do danes. V letih, polnili toliko zgodovinskih zning, kakor tudi strašnih ndar-cev in »cm »cdaj ob njem, ko postavlja nso. da njoga in nemški narod prod zadnjo, naj-težjo preizkušnjo, da bl nam — o tem s-vn gotov — izročila lovor zmage. Lahko rečem lo to, da je našel čas v vsej gvoji temni lil boleči veličini v Fiihrerju edinega dostojnega zastopnika. Da Nemčija dane* šo živi, da Evropa in z njo zahod « evojo kulturo in civilizacijo še nista pogreznjena v vrtinec ■temnega prepada, ki »o odpira pred njima, jo to zasluga lc njega samega.
Kajti on bo mož tega »tolotjn, ki »I dela pot ob strašnih krčih in bolečinah, toda veu-dar gotov v »ninega »ebo in sicer na portl navzgor. On je edini, ki ei je o*tnl zvest, »a-memu eebi in ki ni zaradi cenena konjuk-ture prodal svojih idealov ali vere ali Jih morda izdal, tomveč jo vodno znova in noomajno nadaljeval svojo pot, nasproti cilju, ki leži sicer danes neviden za gorami razvalin, ki so jih dosegli nasl eovrnžnikl. napolnjeni s sovraštvom. na cvetočih livadah našega nekoč tako »rečno ponosnega kontinenta, ki se pa bo pojavil zopet blesteč prod našimi očmi, polnimi bolečin.
Časi kakor sudanji, ki jih preživljamo, zahtevajo od vodje več kakor lo uvidevnost, modrost in dejansko eilo. Za obvladanje teh čnsov jo pot robna neko vrste žilnvost. in vztrajnost, hrabrost erca in duše, kar pa »o pojavlja v zgodovini le poredkoma, zato pa vodi do najbolj občudovanja vrednih del člo-voškega genija, čo poetano uspešno. Jakob Burekhardt je dejal nokoč v svojem svo. tovnozgodovlnskam opazovanju: »Usodo narodov in držav, naprave civilizacij lahko odvise le od Tega, če kak izreden človek lah ko vzdrži gotov ča« gotovo duševne napotosti in naporo prvega rada. Vsa vsota navadnih glav In čustev po številu no moro nadomestiti toga.c
Kdo jo hotol oporekati, dn je Fiihrer za naše obdobje, ki je odločilno za potek prihodnjogn obdobja, ki bo obsegalo več generacij človeštva, »am upravičen, dn se »klicujo na to beeode ln da »o to nanaša na njegovo osebo in njegovo delovanje. Kaj pn mu sovražni državniki lahko resno postavijo nasprotit Nič drugega, kakor Stevilč. no premoč, svojo neumno uničovalno blaznost, peklensko voljo do uničenja, za katero proži zmeda razkroja civiliziranega človeštva.
Kaj je Dastalo iz njihovih, tako glasno in patetično proklamiranlh tv, o osročevn. njti. kaj \7, njihovo atlantsko listine in nji hovih štirih prostostihl Le lakota ,bcdn, kugo ln -umlranjo množic.
Popolnoma onečoščen zemeljski dpl jih obtožuj*. Nokoč evotoča mesta ia vasi i vseh delili Evropo »o izpremenjena v pokra jine ognjeniških žrel. Stotisoči, dn milijoni brezbrambnih žena ln otrok nn »overu. vzho. du in jugovzhodu kontlne.nta vzdihujejo in jokajo pod divjojočim bičem boljševizma Najel jajnojša kultura, ki jo jo zemlja »ploh kdaj imela, so pogroza v razvaline ter zapušča le šo spomin un veličino onega časn ki so ga uničilo peklensko »ilo. Narode pre.
Padel na čelu svoje edinice
Graz, 19. aprila. Vodja žtnjcrskogn področja, Uauptbannriihrer Danzingor, jo padel nn čelu svoje edinice za unlčovonje oklepnikov pri obrambi štajersko domovine. Po vdoru sovjetskih oklepnikov jo llnuptbann. fiihrcr Danzingor »estavil takoj iz vojnih prostovoljcev Ilillorjeve mladine, ki »o po-proj dobili pouk v uničevanju oklepnikov, oklepniške lovsko oddelke in sam vodil nji. hov posog proti sovjetskim oklepnikom. Njegovo edinice so uničilo prve sovjetske oklepnike na štajerskem področju.
Hauptbannftihver Danzlnger jo postni zgled obnašanja Hitlerjevo mlndlne, ki je v vseli delih Nemčije pri vdoru nemških sovražnikov aktivno nastopila v obrnmbo »voje domovine in ki v fanatični odločnosll nudi r.onišklra sovražnikom dn skrajni odpor z vsemi aredalvl.
šinjajo najtežjo gospodarsko In socialne krizo, ki «o predhodniki bodočih strašnih dogodkov. Naši sovražniki so trdili, da so Fllhrerjevl vojaki korakali po evropskih do. želah kot o»vojovalcl. Toda kamor koli so prišli, »o razširili blagoslanje In srečo, rod, mir, ustaljeno razmore, dolo v obilju la kot posledico vsega tega človeka vredno življenja. Naši sovražniki trdo, da prihnjajo njihovi vojaki v lo doželo kot osvobojevalcl. Toda kjer koli »e pojavijo, jim »ledo beda in trpljenje, zmeda, uničenj« in razdejnnje, brezposelnost, lakota In umiranje v množi, eah in kar jim So ostano od prostosti, Jo životarjonje, ki ga celo v najbolj temnih dolih Afrike no hi mogli označiti človeka vredno.
■ Tukaj obstaja jasno znčrtnn spored ob. novo, ki »e jo izkazal v lastni deželi in vseli delih F.vropo, kjer jo bilu prilika za to, kot uporablljiv. osrečujoč človeka ln narode, pozitiven in ugodeji zn bodočuoat nasproti fra. zan. židovsko, plutokratskega boljšoviškegn uničevanja »votn. Tukaj stoji mož, goltov o »amoin sebi, z močno In ravno voljo proti naravno zoprni koaliciji sovražnih državnikov, k| »o le lakaji in izvršilni organi »ve. tovno znrote. Evropn je Imela že enkrat Izbiro mod obema. Todalu »o jo na »trnu zakrite anarhijo ter mora to danos plačati r. vočmilijonskih trpljenjem. Sedaj no bo Ime. la več mnogo čn»a, dn odloča o svoji bodoči usodi. Kajti takrat. bo šlo za življenjo In smrt.
Borba proti premočni koaliciji peklenskih sil, ki stromo po uničenju »vet«, zahte-I va »Icer preizkušnjo In ohremonitvo nndčlo-' veško narave, todo to ni načnst — ravno nn-| sprolno. Sprejeti naso hrabro borho, ki Jo neizoaribna, jo izvesti v imenu liožjo Previdnosti in v zaupanju nnujo in njen monla no. koliko kasen blagoslov, stati prod svojo uso-do s čist jo v »nt jo ln čistimi rokami pokonci, prenašati vso bolečine in prolzkuAnje, toda nikoli pomisliti niti za trenutek, da bl postal nezvest zgodovinskemu Izročilu nli po. slnTii v najbolj težki url omahljiv Ln vroči puško v koruzo. — to nI le moško, tcmvoJ v najboljšem pomenu nomškol
Kar danes doživljamo, je zadnjo dejanje mogočne tragične drame, ki »e je pričela s 1. nvgustoin 1914 in ki »mo ga ml Nomcl prekinili 9. novembra 1918 ravno v ouem trenutku, ko jo lillo tik pred odločitvijo. To je vzrok, zakaj Jo bilo prvega septembra 19.19 potrebno znčoti znova. Kar sino »1 leta 1918 hoteli prihraniti, moramo dano« nadomestili v dvojnem, trojnem obsegu. Ni nikakšnega umikanja, razen v lem primoru, da so nemški narod izloči ir. življenja, ki je dostojno človeka In jo pripravljen, dn živi v vsej bodočnosti življenje, katerega hi eo morala sramovati cclo najprlraitlvncj-šn afriška plemena.
Ce jo torej moško in nemško, biti kot vodja velikega In hrabrega naroda odvisen 6nm od sebe, vztrajati v tej vojni in nuditi v zaupanju na lastno moč in gotovost, kakor tudi božjo pomoč nndmočnemu sovražniku svojo čelo, boriti se z njim. namesto kapitulirati pred nJim, teilnj je to Istotako moško ia nemško, kakor slediti kot narod Inkerau vodji, brez pogojev, zvesto, brez lzbegavanj In omejitov, odgnnjnnjoč od sebe vse občulko slnbostl ali omahljivosti, zaupati v srečno zvezdo, ki »toji nad njim in nami vsemi, tudi čo jo lo začasno nevidna, ker jo znkrivnjo temni oblaki, hiti v nesreči ne bojazljiv, temveč kljubovalen, zahrbtno prežečeinu sovražniku nikoli piv kazati omahljivosti nli topovskega nnztrn-njn, namesto prlčnkovunlh belih znstuv prednjo vihteti staro zastavo s kljukastim križem, ohnnvljnti prisego, ki smo Jo podali v srečnih ln vnrnih časih miru, zahvnljc-vati se Bogu, dn nnm jo dal zn tn tako strnšon in velik čas resničnega vodjo, čutiti podnovi In ponoči dolžnosti Iz najglobljih srčnih virov in aovrnžnemu svetu pokazati, da nas ranijo, ampak no pobijejo, dn nns udarjajo do krvi, ampak nns nc vržejo ob tla, da nas mučijo, ampak nns no morejo ponižati.
Ali jo kdo med Nemci, ki no soglaša » temi Ali bl so naš narod po šestih lotih vojne lahko tako ponižal, da bi pozabil na vso čast in dolžnosti ter v vrtincu tre-, nutka svojo »veto pravico nn veliko bodočo življenje prodni zn skledo lečet Kdo »e drzno to trditit Kdo misli tako izdajalsko o nns, da meni, dn bi rnvno sedaj, v zadnjem in odločujočem kolu te vojno postni! nezvesti vsem ldenlom, ki »mo jim prisogli in dn bi odvrgli vso naše nade nn lepšo bodočnost našega Reichn ter bl izročili v zmedi nesreče, ki nns je zadela, nas snmo, nnšo deželo in narod in življenjo naših otrok in otrok otroki Svet govori, dn je zvestoba nemška vrllnn. Kako bl naš narod mogel prostati preizkušnjo to vojno brez zvestobo in kako ho mogel oliatnti v bodočnosti brez njo!
Vojna »o približuje svojemu koncu. Blaznost, katero »o »ovrnžnikovo »ilo prineslo nad človeštvo, je že prekoračila »voj vlSok. Ona zapušča v vsem svetu lo občutok sra-ftau in gnusn. Perverzna koalicljn med plu-tokracljo in boljševizmom jo v razpadu. Glavo »ovrnžnikovo zaroto jo itsodn zmall-čiln. Doletela jo jo inta u«odn, ki je Fiihrerja 20. julija 1944 »redi mrtvih in težko ranjenih iu med razvalinami ohranila nepoškodovanega, dn končn »vojo dolo, »lcer mod bolečinam! in preizkušnjami, toda vendar tnko, kakor jo v smislu Previdnosti.
So enkrat drvo nrmndo sovražnikovih »II proti nnšlm obrambnim bojiščem. Zn nJim! pn koraka kot prlgnnjnleo mednnrodno židovstvo, ki noče miru, dokler ni doseglo svojega peklenskega načrta — uničenja sveta. Toda vso bo znman. Bog bo Luclferjn, kakor žo tolikokrat, zapodil zopet v temoto, odk~Jer je prišel, četudi stoji pred vrnti vseb narodov. Njegovo orodjo pil tem
Ljubljana, 19. aprila.
Nemški narod praznuje 50. rojstni dan svojega Fiihrerja triluo strnjen in čvrsto povezan i njim v najvišji in najusodnejši uri borbe za svoj obstoj in za zmago nad največjimi sovražniki. Zu ta praznik prinaša nemški narod svojemu Fiihrerju iiajpristnejšo česlilko, ki je najgloblja lastnost nemškega naroda, in to jc: železno zvestobo in vero r bodočnost.
Nemški narod pa jc v svojem Fiihrerju tudi spoznal največjega mota v zgodovini in razvoju nemškega naroda. V njem vidi najvišji in najpopolnejši lik socialnega reformatorja, državnika in vojskovodje. Pod Fiihrcrjevim vodstvom je Nemčija doživela dobo najmodernejše socialnc zakonodaje, pod Fiihrcrjcvim veščim in spretnim državniškim vodstvom jc bila zvarjena silna in nezlomljiva edinost nemškega naroda v Veliki Nemčiji, pod Fiihrerjfvim poveljstvom jo nemška vojska dosegla največjo zmago in vari največjo zmago nemškega orožjiu.
Evropski narodi zro na Fiihrerja kol prcporoditelja, ki jc vsem zdravim evropskim narodom razkrinkal povzročitelje grozečih nevarnosti, ki so tlelo v skupni zaroti boljševizma in židovskega bogatašu,i. S svojim delom jc postal Fiihrer svetal vzor vsem narodom, ki sc bore za svoj obstoj iu hrepene za zmago reda nad neredom, pravicc nad krivico.
bo mož, rosnično stoletno veličine, ki ima brezpriincrno hrabrost in vztrajnost, ki dviguje in prešinja srca. Kdo Inliko trdi, da tega moža lahko najdemo mod vodji boljševizma ali plutokrncijel
Ne, nomški narod ga je rodil, on gn je dvignil nn svoj ščit, on gn jo v prosti Izbiri vzel zn svojegn vodjo, nn pozna njegova dola miru, In on jo pripravljen, da izvedo VRlIJonn dejanja vojuo do uspešnega konca. Nemčija bo po tej vojni v nekaj lotih vzcvetela, kakor So nikdar dotlej I Njeno razrušeno pokrajino in dežele bodo do. bilo nova, Icpšn mestn In vasi, v katerih bodo prohivali srečni ljudje. Vsa Evropa bo udeležena pri tem vzponu. Zopet bomo pri-jatolji r, vsemi nnrodl, kl »o dobro volje, z njimi bomo zacelili rano, kl kvnrijo plemenito obličje nnšegn konlinontn. Nn bogatih žitnih poljih ho rasel vsakdanji kruli, kl teši lakoto milijonov, kl danes trpo In gladu jejo. Dovolj bo deln in Iz dcln bo Izvirala iz njenih najbolj globokih Izvirov človeška sreča in moč za vse. Tega sveta nc bo vlndnlo podzemlje, temveč rod, mir in blagostanje. To Jo bil vedno naš cilj in je So danes. Ce pn prodro sovražnikovo silo s evojo voljo, potem so bo potopilo člo. veštvo v morju krvi in «olz. Co pa uveljavimo mi uiiše cilje, potem bomo v Nemčiji letn 19.13. začeto socinlno obnovo, ki jc bila letn 1939. nenadno prcklnjenn, zopet obnn. vili in nadaljevali s šo večjimi silnmi. Te. mu dolu obnovo so bodo pridružili drugi nnrodl, no dn bl jih mi »lllll, temveč popolnoma prostovoljno, ker ni nobenega dru. gegn Izhoda iz svetovno krize. Kdo drugi pa nnm d,i Inliko »mer, čo no Fiihrer! Njegovo delo jo dolo reda. Njegovi sovražniki mu lahko postavijo nasproti lo peklensko dolo niutrliijo in uničenja človoltva in narodov.
Co bl no živel Adolf Hitler, bi v Nem. čijl vlndnln vlada, »lična vladam nn Finskem, v Bolgariji In Romuniji, tor bl bila Nemčija žo davno plen boljševizma,
Ce svet torej lo šc živi. ne lo naš, leni-več tudi šo ostali, komu drugemu »o mora zahvaliti, če ne Fahrorju! Ilnncs gn morda ztnorjn ln zasleduje v svojem nizkotnom sovraštvu, toda »vet bo to svoje današnje »tališče nokoč tzpremeull nli moral grenko ob-žnlovnll. On jo jedro odpora proti svotovni propasti, On jo najhrnbrcjšo »reo Nemčijo lil najbolj žnrečn volja nnšegn naroda. Dovoliti si »mom presojo, kl jo moram ravno danes izreči: Co danos narod Se dihn, če loži prcil
njim izgled un zmago, če obstoja šo pot lz smrtno resno nevnrnoBtl, toda,i se moramo zn to zahvaliti lo njoinul On je vztrajnost snnin. Nikoli gn nisnrn videl omahovati ali iibupHVatl, nikoli nI postal slaboten nli utrujeni On bo šel svojo pot d« konen ln tiimknj vn ne č«t;a propast avo.
'.Nadaljevanje nn 2, »lr»nl.J
Slovesna proslava Fiihrerevega rojstnega dne v Lubliani
Veličastna prireditev ▼ Državnem gledališču
I.jubljana, 19. aprila.
Nocoj ob 19 je bila v Državnem gledališču v Ljubljani slovesna proslava t iihrerjevega rojstnega dne. Prireditev je organizirala pokrajinska skupina NSDAP v Ljubljani.
Oder opernega gledališča je bil za to priliko ves okrašen s jtomlodanskim cvetjem. Med zelenjem je stal na podslovku kip Fiihrerja v okviru zastave velikega nemškega rajho. Gledališče »o napolnili do zadnjega kotička pripadniki oemških oboroženih sil in pripadniki nemških zostavitvenih »il v Ljubljani. Njim na čela so bili zustopniki nemškega in slovenskega javnega življenja t Ljubljani. SS Obergruppen-fiihrer Rtiseaer je bil zastopan po SS Brigode-(iihrer ilarm. Dalje to bili med slav luninimi jro«ti prezident general Rupnik, hrvatski generalni konzul prof. Šalih.Baljič. vodja nemškega konzulata g. Liesenberg in druge vodilne osebnosti nemškega in sloven. javnega živijeuja.
Za uvod jc godba SS Polizeikorpsa zaigrala •kladbo: iKorakamo skozi nemško deželo«, nakar ja Leiter des Amtes ftlr Propaganda, Prc*se und Kultur g. Werhoui prebral Fiihrerjeve besede nem. narodu. Mogočno »o odmevale FUh-rerjeve besede vere v Nemčijo in v zmago. Godba je nato zaigrala lepo uvodno glasbo v Wo gnerjevo opero »Rienzi«. Častnik SS zbora v Ljubljani j« nato prebral besede nemškega naroda zo to slovesno uro. Iz vznesenih besed je lepo zazvencla zavest nemškega naroda o velikem delu, ki ga Fiihrer opravlja neumorno in požrtvovalno, obdan s prisrčno ljubeznijo ia zvestobo vsega naroda. Sledila je skladba »Fri-ilericns Redivivus«, ki je bila dovršeno podana.
Slavnoslni govor je imel Hauptbercichsleiter Tg. dr. Kari Lapper, ki je med drugim izvajal:
»Letošnji 20. april pada v čas največjih vo-
jaških iu političnih dogodkov, ki ne bodo spremenili le obličja naše ožje domovine, ampak
obličje vse Evrope, da, rele zemeljske oblo. Zato je potreben pogled nazaj, (la bi ob 1'Uh-rerjevi poti spoznali tiste zakone našega narodnega in človeškega življenja, ki imajo vedno veljavo. Nato je govornik v obrisih podal živ. ljenjsko pot Adolfa HiUerja, ki jc tako tesno povezana z razvojem vsega nemškega naroda. Obrazložil je pomen dogodkov v letu 1916., ki »o z versajsko in st. germainsko pogodbo prinesli zasužnjenje nemškega naroda, te tedaj bi sc bilo posrečilo sovražniku uničiti nemški narod, če ne bi bil nalo Adolf Hitler priklical v življenje narodnega socializma. To gibanje je prenovilo i-n preosnovu nem. narod. To gibanje je za vedno izločilo boljševizem iz nemškegu naroda. Ta boljševizem eo tuji agi-nti skušali uied nemškim narodom žc tedaj vsaditi in ga s krvavo revolucijo tudi holeli uveljaviti. Toda Adolf Hitler je krenil na pot nacionalne in socialne pomiritve in v NSDAP se je vzajemno povezal ves nemški narod. Nemški narod je nato v redu in miru leta in leta pridno delal, ne zato, da bi drugim vsiljevali svoje življenjske nazore, poč po zato, da bi odstranil strahotne posledice prve svetovne vojne. Ta razvoj, ki je 1. 1938. priključil v Nemčijo tudi Vzliod-uo marko, ni mogel biti 1» godi boljševizmu. Odgovorno državuo vodstvo jo moralo vedeti, da bo prej ali slej prišlo do krvavega obračuna s tein sovražnikom reda in miru med narodi. Tako je v letu 1959. prišlo do vojnega obračunavanja, katerega je pomagal razmahnili se tudi pred dnevi umrli predseduik R->sevelt. V 6. letu vojne je nemški narod tako prišel do najtežje preizkušnje v svoji zgodovini, ko stoji sovražnik globoko v njegovih deželah.
Toda ta vojna je silovit spopad svetovnih nazorov. Kajti sovražniki Nemčije hočejo nemški rajh za vedno zaireti, nemški narod za izstra. dati in iztrebiti. Toda iz te vojno bo vzklil nov svet. Propast Nemčije bi pomenila zmago, slavje boljševizma, ki bi ludi ostale evropske narode pognal ▼ zmedo in bedo. Po zmagi boljševizma in židovskega bogalašlva bi Evropu postala pokopališče. Vse velike zmage nemškega orožja v sedanji vojni pa bodo v zgodovini obledele pred tem dejstvom, da nemški narod tudi v najhujši krizi te vojno ni izgubil živcev. Niti Marija Terezija, niti Friderik Veliki, uiti srednjeveški nemški cesarji ne bi v sedanjih razmerah mogli drugače ravnali, kakor ravua naše vodstvo. Naravnost značilno pa je, da v tem času največjega meteža v Srednji Evropi v sovražnem taboru že govore o mo/nosti tretje svetovne vojna med sedanjimi zavezniki. Bojišče za to vojno bi najbrž poslalo nemško ozemlje. Zato je nemško vodstvo obenem z nemškim narodom odločeno branili sc. Nemški narod dobro ve, kaj bi pomenila zavezniška zmaga. Boljševizem jc že v drugih deželah jasno pokazal, kaj namerava s podvrženimi narodi. Toda v novi Evropi bo nemški narod vsak tuji narod brez presodkov priznaval, kor naš stari svet no ve kom s šovinizmom. To pa tudi zahteva, da tudi drugi narodi, pa tudi najmanjši, odnehajo s slehernim šovinizmom. Nemci so ta večer bolj ko kdaj zbrani skupaj v lesno povezanost, kajti naša je bodočnost, dokler bomo stoli na bojišču. Pod močnim vodslvom Adolfa Hitlerja lahko noš narod mirno zre v boljšo bodočnost. Žrtve prejšnje in sedanje vojne ne bodo In ne morejo biti zastonj, ker smo prepričani, da preobrat v tej vojni ne bo prinesel lepše bo. dočnosti samo nam, ampok še poznejšim rodo-vom. Prisego nos vseh pa je,danes tale: Zvestobo in pokorščina FUhrerju, vera in ljubezen domovini in njeni bodočnosti!«
Z vzklikom FUhrerju je noto Amlsleiler R. Vcrhonz zaključil slovesnost, nokor je godbo zaigralo himni nemškega nahoda, ki so ju vsi navzoči stojo zapeli.
Uspešni protinapadi proti boljševikom
V primeri « bitko ob Nelssl in Odri pa so stopili ostali boji na vzhodnem bojišču v ozadje, Modtem ko so nemški samlandski borci ob Frischen Ilaffu zbrani okoli svojih izkušenih častnikov povzročili boljševi. kom v bojih iz bližine visoke izgube na področju severovzhodno od Pillaua, so njihovi tovariši južno od Rntlhora preprečili ponovne boljševiške prodorne poskuse v industrijsko področje pri Moravski Ostravi. Tukaj se je izkazala posebno prva smu-čarsko-lovska divizija. Glavni sovražnikov pritisk pa se čuti na cesti Opava-Illučln. Hoji v Burgenlnndu kakor tudi ob Donavi, so bili v znaku uspešnih nemških protinapadov. Na obeh straneh Filrstenfeldn, knkor tudi jugovzhodno od Miirzzuschiogn «o nemške čete zožile nadaljnje sovražni, kevo vdorno področje, južno od Donave pn so ponovno osvojile \Vilhelmsburg ln zopet \ipostavile strnjenost obrambne bojne črte.
' Močan odpor na zahodu
Kakor stopajo nemške čete na vzhodu kljub prejšnjim porazom v zavesti svoje visoke naloge odločno proti sovražnikovemu navalu, so naleteli Angloamerikanci. ki silijo % zahoda, na močnn nemški odpor.
Kako uspešno lahko odločen odpor preprečuje sovražnikove operacije, kaže zgled srednjenemških velikih mest. Magdeburški hranilei vežejo tako močne sile, da sovražnik le malo napreduje na odseku ob Labi. Zagrizen odpor posadke mesta Halle in vsestransko obkoljeno odporno področjo I^>ipzii?a preprečujeta nadaljnji razvoj proti srednji Labi. Le v severnih obronkih saškega Rudogorja se je sovražniku posrečilo, da .io med Chemnitzom In Hofom na področju avtomobilske ceste, ki vodi v sredini mod obema mostomn, porinil svoje ogledniške sile dalje proti jugovzhodu.
Knkor med spodnjo Labo in saškim Rudogorjem je tudi ostalo angloameriško napvedovanjo skromno nn severnem in južnem odseku zahodnega bojišča. Na nizo. zomskih tleh so preprečile nemške čete sovražnikove obkolitvene poskuse med reko lissel in Waalom. Med reko Ems ln spodnjim tekom Wcsere je prišlo le do krajevnih bojev. Med spodnjo \Vesoro in Labo so silili britanski oddelki dalje proti severu in imeli veliko izgube.
Napadi in protinapadi na jugozahodu
Tudi na jugu zahodnega bojišča se napadi menjavajo s protinapadi. V Frankcnu
so nemški oddelki prerezali vzhodno od Niiruborga severonmeriško prodirnnjo preko Pegnitza. vendar niso mogli preprečiti, da ne bi oklepniški oddelek prodrl do Ludvl-kovoga prekopa. Ko so delne sile poskusile z juga zaviti proti NUrnbergu, so jih zadeli protisunki in odbili. S sovražnikom, ki je s severa vdrl v mesto, ter dalje zahodno na področjo coste. ki vodi v Ans-bach. so v teku hudi boji. V dolini reke Tauhor pri Eothenburgn, ob reki Kocher, pri Schivabisch Hnllu in ob reki Enz j« bil sovražnik zaustavljen ob nemških zapahih.
V severnem dolu Schwarzwalda silijo gaullistlčnl oddelki iz doline reke Nagold proti vzhodu in jugu proli zgornjemu Ne-ckarju. V gorskem masivu samem je prišlo do močnih nupndov pri Freudenstndtn, dalje zahodno pa pritiska sovražnik lz renske nižin proti gorskemu pragu na obeh straneh Offcnburga. Napadalci pa so po skromnem napredovanju obležali v ognju nemških napadov.
Težke izgulie Indijcev, Toljakov in Novozelandcev
Kakor ua zahodu in vzhodu so bile nem. ške divizije tudi v srednji Italiji zapleteno v težko obrambne boje. To šo močnejšem posegu gradiva in oklepnikov je sovražnik preložil težišče svojih napadov na področje severno od Vorgnta, na obeh straneh prehodne ceste Futa in na odseku Siilaro— Reno. Sovražnik je eprvo nekoliko napredoval. potem pa so nemški borci v Italiji, ki jih prav nič ni moglo omajati neprestano loOalsko napadanje, v protinapadu odstranili nek globlji oklepniški vdor. Tudi mod Aponini in jozcirom Comnccbio so britanski oddelki nekoliko napredovali pri Medicini in Argon ti. Indijske, poljsko in novozelandsko četo pa so imele tako hude izpuhe, da niso mogle obdržati osvojenega ozemlja »pričo odločnih nemških protinapadov. Na vseh žariščih sovražnikovo spomladansko ofenzive, s katetfo si hočejo priboriti Angloamerikanci dohod v Pndovo nižino, eo trčili šo ponoči sovražnikovi napadi ob noraške protisunke.
(Nadaljevanje s 1- strani.)
jega naroda, temveč nov, srečen pričetek
zlate dobe Nem.štva, ki nimo primere.
Poslušajte, Ncmcil Na tega moža zro danes že v vseh deželah sveta milijoni ljudi, še sicer dvomeč iu vprašujoč, ali ve izhod iz te veliko nesreče, ki je zadets svet. On bo narodom pokazal pot. Mi pa gledamo nanj polni nado in z globoko, neomajno vernostjo. Kljubovalni in hrabri v borbi stojimo za njim, vojak in civilist, mož in žena in otrok, narod, odločen do skrajnosti, ker gre za njegovo življenje in čast. On nsj obdrži svoje sovražuiko v svojem očesu. Zato mu obljubimo, da mu ni treba zreti, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Mi ne bomo omahovali In se no umaknemo, mi ga , ne bomo pustili nikoli na cedilu, tudi no v uri, ki bi bila najbolj novarna in kl bi nam jemala sapo. Mi smo ob njem, kakor on ob nas v germanski zvestobi, kakor smo prisegli in knkor bomo prisego držali. Ne kličemo mu, ker on to brez lega dobro ve in mora vedeti: Fiihrer ukazuje, mi mu sle. diino! Mi ga čutimo v nas in okoli nas. Ilog mu naj da moči in zdravja ter ga naj ščiti pred vsnko nevarnostjo! Ostalo bomo že sami napravili.
Ta nesreča hrs jc napravila zrele, toda ne brezznačajno. Nemčija je še vedno dežela »vestohe. Ona naj slavi v nevarnosti najlepše zmagoslavje. Nikoli ne bo mogla poročati zgodovina, dn je v tem času narod zapustit svojega vodjo ali da je vodja zapustit svoj narod. To pa je zmaga. Zn to, s« ker smo tolikokrat v sreči na ta večer prosili Fiihrerja, to je postalo danes v trpljenja in nevarnosti še bolj globoka tn prisrčna prošnja nje»»:
Oa aai ostane naš. kar nam jc in nam bo vedno:
Janez Triler — mrtev
Za Zornom in Jegličem je nenadno od. šel v boljše življenje še Jane* Triler. Mož pokončne rasti in zlategs srca, bistrega duha in velike sposobnosti je na zavarovalnem polju uspešno deloval polnih 35 let. Bil je pri nas pionir na polju zavarovalne matematike in je ustvarjal rnčunBke osnove v sloveuskem življenjskem zavarovnlslvu. Sele pred 48 leti so je rodil v Virmnšnh pri Skof ji Loki. I'o maturi v .Tegltčevib zavodih je na Dunaju študiral zavarovalno tehniko in nato posvetil 25 let dela Vzajemni zavarovalnici. Njegova dobrosrčnost in ljubezniva družabnost sta si v Ljubljani pridobili premncTO Iskrenih prijateljev, ki bodo dragega ,)uueza ohranili trajno v najlepšem spominu. Naj počiva Janez v miru v prezgodnjem grobu, vsem njegovim dragim pa našo iskreno sožaljel
Propustnice čez blok
Kmetovalci ln lastniki zemljišč z začetnimi črkami L. P, 8 In U nnj dvignejo propustnice, kl so bile nn novo odobrene, v nedeljo, 22. t. ra.. dopoldne med T. In *. uro v mestnem gospodarskem liradn v Beethovnovi ulici 7, soha St. 3t, II. nad. Prsv tako naj dvignejo propustnice tudi najemniki z začetnimi črkami od A do F, ln slecr v istem času.
Obdelajte pravočasno kmetijska zemljišča!
Mestno županstvo opozarja lastnike kme. tijskih zemljišč, naj poskrbe za pravočasno obdelovo svoje zemlje, ki leži na ozemlju mostne občine, ker bo županstvo sicer prl-morano snmo poskrbeti za obdelavo zemlje. Posebno opozarjamo kmetovalce na čl. 1. in 3. odredbe Vis. komisarja za L.iuhljnn-sko pokrujinn z dne 6. aprila 1943 (Službeni list št, 105-32), na podlagi katerega oblnst krivce kaznuje, neobdelana zemljišča pa za. seže brez odškodnine.
Odveč Je poudarjati, knko važno Je za našo prehrano, da letos obdelamo vsak razpoložljiv košček zemljo!
Pridelujte sončnice, da bo kaj olja I
Nujno priporočamo tudi vsem vrtnlnnr-jem in najemnikom manjših obdelovalnih zemljišč, da znsade letos med krompir, fižol in druge njivske rastlino čim več sončnic. Za 10 kg pridelanega sončničnega semena boste lahko dobili 11.81 olja. Prevod je preskrbe! za setev dovolj dobrega seme. nn in mali gospodarji v LJubljani lahko dobe potrebno semo pri društvu »Mali gospodar« na Gallusovem nabrežju. Na vrtnih gredicah pa zasejte kot vmesni sadež (na primer med korenje) tudi mak — z makovo maščobo si boste lahko napravili slastne priboljške v prohrani.
Ne sadite prezgodaj paradižnikov!
Sedaj še ni čas za saditev na piano, ampak šele okrog 10. maja.
lz Gorice
Skrb za materinščino. V Gorici eo hiti te dni organizirani v okrilju Ljudske univerzo jutranji in večerni tečaji slovenskega jezika (v ulici 24. maja IS/I). Zanimanjo je veliko. Tečaj se je začol že 10. t. m. Učijo goriški profesorji.
UKaKsp^ptaMaMOMOMaMOMs
Baudek Boris, ki je znan širši javnosti kot publicist in prolikomunisličen govornik, na poljuden način raz kriva židovske načrte v brošuri:
»Odprimo oči«
laložba >Luč<. Cena 10 lir.
Vsakdanja Ljubljana...
Nad 180.000 jajc razdeljeno
Po prizadevanju Prevoda jo bilo od soboto dalje razdeljenih med ljubljanske potrošnike že prav mnogo tisoč lepih jajo. Vsak potrošnik je prejel po 2 jajci. Razdeljevanje jajo bo trajalo do 20. t. m. Doslej je bilo razdeljenih žo nad 180.000 jajo. Med našimi perutnluarji vzbuja posebuo pozornost kokoška, kl po dvakrat na dan znese jajček. Ta kokoška itvl tam nekje zu Bežigradom. Prvo jajce znose rano zjutraj, drugo proti večeru. Dva dni nese, tretji dan počiva. Na teden znese ta ko. koška, kl dobiva dobro pičo, po 10 lepih jajc.
Požar v Linhartovi ulici
V mestni občini lastnih barakah ob Linhartovi ulici ima svoja skladišča tvrdka (A. 11 m e 1 a k). - V sredo okoli 1S.3C jo tam Izbruhnil močan požar, ki so gn poklicni gasilci s največjim naporom obvladali in udušlli. Delovali sta dve motorni brizgalni. Nevarnost je bila velika, da so požar razširi še na druge objekte. Požar je uničil barako, dalje kokošnjak, svinjak in hlev za zajce. Požar je pokončal vofi kokoši in zajcev, dočim so prašiče rešili. Pri požaru je dobil opekline po roki in obrazu gesiloo I. Pirnnt. Škodo cenijo na 200.000 Ur.
Nad 8 milijard litrov vode
Mestni vodovod je lani načrpal iD dobavil Ljubljančanom do 8,160.917 kubičnih metrov vodo, kar predstavlja 8 milijard 160,947.000 litrov vode. Leta 1943. je Ljubljana porabila 8,051.000 kub. metrov, v letu 1942. pa 8,820.000 kub. metrov. Ako računamo, da bi Ljubljančani plačali za tisoč litrov vode po 2.50 liri povprečno, bi Ljubljana lani potrošila za vodo do 20,402.367.50 lire. Ob koncu leta 1944. je znašala skupna dolžina mostnega vodovodnega omrežja 184.707.88 m. Nasproti letu 1943. se je omrežje povečalo za S9G.60 m. Na novo Je bilo k omrežju priključenih 59 hiš. Povprečna po. raba vodo nn dnn in osebo je lani znašalo 230 litrov. Lani Je bil sezidan nov vodni rezervoar z 2000 kub. metri.
Razne nesrečo in poškodbe
Na dolenjski eesti je neznan voznik podrl na tla in povozil 51 letno gospodinjo Marijo Bajtovo. ki je dobila poškodbo po životu. — Neki kolesar Je podrl na costi 42 letno tcaarjovo ženo Alojzijo Popovo, ki si jo zlomila levo nogo. — Z dožele je bilo v sploSno bolnišnico sprejetih več ponesrečencev. V Loškem potoku se je z vrelim mlekom hudo opnrlla po životu dvoletna posestnikova hčerka Ivanka Rupsrčeva. — V Velikem Gabru Je pes popadel ln ugriz-nil v desno nogo devetletno possstnlkovo hčerko Milko Mnroltovo. — Na Blokah si Je pri padcu zlomita levo nogo 17 letna posestnikova hčerka Štefka Zsbukovčtva.
M M
DRŽAVNI GLEDALIŠČI
Dramsko gledališče
Petek. JO. nprlla: zaprto. Sohnta, 21. aprila, ob 17: F. Gnllparzer: Ljubezni In morja valovi. Red Sobota. Ncdflla, 22. aprila, ob 17: F. Se.hiller: Marija Stuart. Izvon. Cene od 40 lir na. \ 7.dol. Igrata ge. Mila Saričova in Mira Danilova.
Operno gledališče
Petek, 20. aprila: zaprto. Sobota. 21 aprila oh 17: R. Wagner: Tann-hau.scr. Red I). Gostovanje tenorista dr. Polzeria Julija in basista BeteMa Julija. Nedelja. !!. aprtla ob 17: F. Lchar: Dežela smehljaja. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
r	. .
* Revolucije so opomin kristjanom o neizvršeni krščunski dolžnosti.	(Berdjajeo.)
KOLERABi
Petek. 20. malega travna: Neža Monta-
pulč,, devica in opatica; Božidar, s poznavalec, Sulpiclj, mučenec. Sobota. 21. maloga travna: Anzelm. škof
in cerkveni učenik: Simeon, škof in mučenoc; Sil vi J, mučeneo: Krotat, mučenec.
LEKARNIŠKA BLUŽBAt
Nočno službo luinjo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Dou, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohino ded, Rimska c. 31.
^ ZATEMNITEV od ».45 do i-U j
novice
Cenj. naročnike
naših listo« vljndno opozarjamo, ds lahke
poravnajo naročnino
za časopise tndl
v naši podružnici na Miklošičevi cesti
Istotam .prejemamo Inseratna naročila in naročila na Slovenčevo knjižnico in »Rast«.
M A L I OGLASI
LIMONO v čsjn ln limonade dobro oado-meščs limonin ek.trakt »Citrol«. - Stekleničko prinesite t aeboj. Dro. serija Ant. Kane. 2i-
(lovska nlics I._
MODRO GALICO prodam. Ponudbe poslati no upravo »Slovenca« pod »3 kg ali več« 2S13. _
I Službe 1
__dobe_J
ŠTIRI TOLMAČE, ki obvladajo nemščino in slovenščino v besedi in pisavi ter strojepisje išče za takojšen lostop. Ljubljana, Sv. 'etra cesta St. 2-11. DELAVCA ali delavko za gospodarska »n vrtna dela sprejmem. — A, Sušnik, Zaloška 21.
.......................
KULTURNI OBZORNIK
Kartuzijanec^ Kontemplativno življenje
Njegova apostolska vloga. S francoščine prevodel D. N. Ljubljanska knjigarna. Str. 127.
Knjižica, majhna po obsegu, bogata po vsebini. bo v dušah, ki stremo kvišku, vzbudi a mnogo zanimanja. Govori nnmrsč o življenju dušo, ki je združena r Bogom po kontempln-ciji. Med nami delujejo štirje konteuiplativ-ni redovi, toda so unm zolo ninto poznani. Nopoučenost. in ncosnovani predsodki o kon-templativnem življenju, ki so tudi danee raz-širioni mod nami, so brez dvoma razlog, da mnoga slovenska duša ni našla poti v to bogato življenje, oziroma se klicu vanj ni upala odzvati, v napačni vori. da so kontetn-plativni redovi Is pribežališče pobožnih se-ldčnežev, ki bi čim ccnoje hoteli rešiti lo svojo dušo.	, ,
Knjižica pa mira odgrinja zastor v Bkriv-nost kontomplooije in pokaže, kako veUkn je ta zmota! No, da r^i samo sobe, ampak prav posebno, da kot prokipovajoč ko lh hožT ogn življenja posreduje to življenje tudi svojim bratom v nižavi, zato se jo kontem. plativni r>dovnik umaknil na goro kontom• plseije- Čeprav daloč od ljudi, je vodno, sredi inod njimi. Odmreti svotu, odmreti sebi, da bi bil ve« ln samo božjii to Je njegov vlini
....................................................
ni (>H Vl-fl tU i»f» inv	-- - J" . i
cilj, to ossnj. k! sa poutiv« noč in dan. Vse drugo, kar gleda novnjono oko ▼
I SJilio »ajhoo na idl velikim dotam. M ev I majhna, »v« t« Mm pr«) po njej.
stopilo na to pot vse, čomer so so morale odreči. Ko so so nomrei odrekle vsotu, so prejele vse - Boga. ki se v velikodušnosti ne da prekositi in ki ne more ničesar odr^l njim, kl so zaradi njega zapustili vse. /^ato so te dušj pri Bogu tako močne m če kdaj, potrebno prav posebno danos, ko se zdi, aa 831 je podrlo vse, na knr smo gradili — premalo smo gradili na Boga, opešala nam je vora v kolihu trpljonja, nomeeto ds bi se utrdila. Tako vidimo, da je tudi kontenipla-tiven redovnik aktiven - njegova akcija je valika; brez nje so akcijo ljudi v svetu brez sadov. — Razumevanju toga vzora jo posvečen prvi dol knjižice (17 poglavij). ,
DrugI del (od 18. do 29 pogluvja) nas uvaja v skrivnostno življenje troh možnih kontemplalivnib redov (benediktincev, knrtu zijanov in trapislov) ln treh ženskih redov (karmol, klariso, lled Marijinega Obiskanjo).. Pri vsflkom teh redov nam pokaže lepoto rodovniškega poklica, pomen tega ali onega roda zn rast božjega kraljestva. Seznani nns z dnevnim rodom in namenom posameznih
™''&o' o pisatelju te knjižice par vrstic. Pisatelj je bival voč lot nn slovenski zemlji. Za slovenski narod in rast Cerkve mod nami io molit in so z Bogom boril za zidovi knr-Uizljo Pletorjev. Jo to Dom FrnnčlSck Šaleški Poli ler, predzadnji prlor v Pleterjali. Zo prod ve« kot 50 leti jo še kot svetni duhovnik v knjižici >A reculons« zagovarjal ustanovitev posebnih organizacij zn bramho VOT0 - danes bi rekli Katoliške akcije.
Oblika knjige Jo z^lo okusna. Tisk, jc lep, pnpir dober. Krasen ŠCltni ovite*, ki POoB. zožuje kontemplativno življenje, da.ie kn.1t-... •• *•	- naklana
Kupimo
NAKUP in PRODAJA
vsakovrstnih predmetov. Irgov. »Ogled«, Mestni trg 3.__
ItJUHt. KAPNE. ž:m. niče. pohištvo, porcelan in drugo kupi trgov »Ogled«, Mestni trg 3'.
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi ledilne. vinske servise, pribore in razne steklene pred mete Plača takoi. -Stritarjeva 2.
NOVA IRGOV1NA -»Hitrost« knpi razne umetnine — in razne boljše predmete. Plača takoj Stritarjeva i
KUPIM "4 malo rabljene rjuhe in 4 kupne Naslov v npr. »Sloven ca« pod 276(i.
HLADILNO OMARO, prazno brez hladilnega stroja, za okrog 200 ' vsebine, novo sil rab ijeno, kupim. Rudolf Zore, Gledališka 12
ŽENSKI KOLESI, dvo novi, nemške znamke, kupim. Oglasili se je v mlekarni Pred ško fijo 21.
{ Prodamo
MOŠKO KOLO~brer. gum proda salon »Ge-
nica«, Pugljevo 11._
KONJSKO VPREGO, komat, I" sngor«! kunec (angleže) prodam. Hlaž, Franko. pooska 1 (gostilna).
PRODAM kompletno serijo pokrajin, znamk najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upr. »Slo-vcnca« pod »Komplet-na serija 280:«.
I Sobo I
jj ISgafo f
MLAD ZAKONSKI TAR ušče opremljeno sobo za t. moj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2S06.
Stolna kongregaelja Mar. varstva za gospe ima v petek 20. v. m. reden sestanek ob 17. uri. Udeležba obvezna!
Železničarji — aktivni, upokojenci ter vdove, člani železničarske nabavijalne zadruga v Ljubljani nnj od 20 aprila daljo dvignejo v prodajalni Ljubljana glavni kolo. dvor »Cesta 800 let Ljubljane« obvestila o povračilih za leto 1914. Seboi nsj prineso nakupovalno knjižioo.
Namesto vcnca na grob blagopokojne ge. Marijo Knls«,r daruieta Fani in Ivanka Ge-strln 300 lir Elizabotni konferenoi Marijinega Oznanjenja. - G. poročniku Pajnič Jožetu se zahvaljuje Vinconcijova konferenca za 300 Ur, katere je daroval namesto vonca na grob pokojnoga Zagoreo Francija. — Družini Starin - Lun sla darovali namesto cvetja na grob pok. Zagorca Fraue.itu 200 lir za St. Jakobsko Vino. kontercnco ln 300 lir za gluhonemo mladino. — Bog tisočkrat vsem povrnil
Slike samo boljših slovenskih slikarjev
kupi privatnik. Ponudbe z navedbo sliknrjev na upravo »Slovenca?.
Obiščite Kogovškovo razstavo slikarskih dol v galeriji Obersnol, Gosposvetska e. 3/11, katora bo trajala od 22. t. ra. daljo, do nadaljnjega vsak dan od 9—19
Društvu slepih v Ljubljani eo darovali: Delavstvo tovarne perila »Triglav« 1465 lir namesto venca na grob pok. .leros Marije, iikarice pri tt. »Triglav«! Helena Pajnič za pok. g. dr. Virontn 501' lir. NajprisrčneJSa zahvala.
Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jo darovala rodbina Dnša, lastnik gostilno »Majaronček« v počnistitev spomina g. Julija Cesarja znesek 200 lir za »lopo.
Obvestila Prevoda
Prodaja mesa
V soboto, dne 21. i- m oddsjnmo od 6. ure daljo 10 dkg govejega mesa na odrezek štev. 36 Apr. aprilske živilske nakaznico Mestnega preskrbovalnega urada.
^ w
Mirna peč
Pošta Trebnje In Mirna peč pričneta poslovati dne 2S. sprlls t. 1. zs pisemsko in paketno službo (samo za navadno pakete broz označene vrednosti).
Darovi za bombardirane
Za oškodovance pn bombnem napadu so darovali Socialni pomoči: mladina iz Brezovice pri Ljubljani 2100 lir od svojo prireditve na materinski dan. Tt. »Intra-., d, z o. z., Ljubljana, 2000 lir. Oa. Lenščak Elza, Poljanska 73, 1000 lir. G. Hoje Ivan, Triglavska št. 9, 2000 lir.
Za oškodovance letalskega napada so mestnemu županstvu nakazali: Službujoči lekarnarji v počastitev spomina pok. tovariša mr. I. Ramorja 2500 lir: tvrdka Josip Zal ta & Co 1500 lir. — Najtoplejša zahvala!
Za Socialno pomoč so darovali: Družina inž. Dedok iz Ljubljane lir 500 v počastitev spomina pok. gdč. Marije Mladič. Sef pokrajinski uprave Mladinski ursd — zbirka med ljubljansko šolsko mlndino po šolab in na delovni službi lir 16.063.50. Vsem daroval, cem iskrena zahvala.
•OddijaUka impim btinu&o prtmoflu-
RADIO L3UBL3ANA
Dnevni spored za 21. april:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koBoert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sjx>reda. nato opoldanski konoort — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in Poročila v slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Od dveh do treh — šaro msh — 15 Nemški spored — 16 Radijski orkostor — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini - 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 18 Ljudski napevi — 18.45 Iz našega leposlovja — 19 Komorni zbor — 19.80 Poročila v slovenščini — 19.45 Branja članka min. dr. Giibbelsa iz tednika »Dns Rcicb« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Nemški spored — 21 Dunaj j>ozdrav-lja LJubljano — 22 Poročila v nomščini in napoved sj>oreda — 22.15 Malo igranja — malo plesanja — 23 Glasba pred polnočjo.
Kinematografi
KINO UNION - »Mala prestolnica« - Fritz Odc-mor. Lil Dagover — Predstave ob 17. in 19. KINO MATICA - »?.ena mojih sonj« ob 17. in 19. KINO SLOGA - »Velealarm« - Predstave ob 17 in 19.	Tel. 27-30
KINO SLOGA - »Noč v Benetkah«. Ob 17 in 19.
|ZameniaiM_
ELEKTR. HLADILNI™ (Frigidaire) nov ali dobro ohranjen knpim ali dara protivrednost. Naslov: Prešernova nI. 44.	k
GLOBOK VOZIČEK,
fircdvojni, malo rab-jen, zamenjam za Šivalni stroj, po dogovorit. Debel jok, Ciril Metodova 84. STELJO zamenjam za gnoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2S10.
\ Poizvedbe |
POZABLJEN ' JE ' BIL v torek 17. t. m. moški desni, nizek čevelj št. 4?. teinnorjuv, zavit v časopisni papir. Oddati ga jc pri vratarju
na sodisčn.__
ZGUBIL sem v src. dišču mesto desno so-miš rokavico, rujov« Najditelja prosim, do jo odda v pisarni geoinetra Sirka, Cigo. letnva I.
1 NAJDENA KLJUČA na vrvici in 3 Vljiičl na obročku se nahaia-tasnem oddelku
+ Globoko potrti sporočamo, da nam je danes, v 83. letu starosti, zadet od srčne kapi, nenadoma umrl naš ljubi oče
Franc Svigelj
bivši posest. In trgovec na Bregu pri Borovimi. Pokopali ga bomo v soboto. 21. aprila 194S. zjutraj ob 7. uri no borovniškem pokopališču.
Breg, Ljubljana, Praga, dne 19. aprila 1943. Sin FRANKO s soprogo IVANKO In hčerko ALENCICO; rodbine: OGR1NOVA, Dr. HUBOVA, KAPPUSOVA, JERšETOVA in KVASOVA.
jo v o«l npr. »Sl<
ovenča«.
Nenadoma nos je zapustil v 48. letu starosti naš dobri mož. očka, .in, brat, stric in ' svak, gospod
JANEZ TRILER
pooblaščeni aktnar Vzajemne zavarovalnice Pogreb bo v petek ob pol 9 dopoldne r, Zal, iz kapelice sv. Krištofa. — Maša zadušnica bo v soboto ob 7 v cerkvi pri sv. Krištofu. Ljubljana, Škofja Loka, dne IV. apr. 1945.
Pavla, ženo; Marjanca in Janez, otroka, ter ostalo sorodstvo.
Dolgoletni zaslužni naš uradnik in tovariš, gospod
JANEZ TRILER
pooblaščeni akluar Vzajemne zavarovalnice se je po sklepu božje Previdnosti v 48. letu starosti nepričakovano preselil v boljše življenje. — Pogreb bo v petek 20. t. m. ob pol 9 dopoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. — ■svojega zvestega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili trojno v častnem spominu.
V LJubljani, dne 18. aprila 194J.
Nadzorstvo, ravnateljstvo tn nameščenci Vzajemne zavarovalnice v LJubljani.
mBmmmmmmammmmmmmmm
2a »Ljudske Mskarnoai Jot. Kraraarlč -Izdajatelji Jožko KroielJ - Urednik: Janko Hafner.