Po poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ Setit , , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ „ 3,-, mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in rnserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi f.e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niškiii ulicah St. 2. L, 17. Izhaja vsak dan. iz\ zeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 45. V Ljubljani, v soboto 24. februvarja 1900. Letnik XXVIII. Postni pastirski list ljubljanskega knezoškofa. Zadnjo leto devetnajstega stoletja se litro naprej pomika. Hvala Bogu, da ste ga jovsod tako lepo začeli. Povsod ste hiteli, la v zakramentu sv. pokore operete svoje luše ter morete o polnoči, koj prvo uro norega leta. pristopiti k mizi Gospodovi, pre eti Jezusa. Zveličarja svojega, v svoje srce n tako ž Njim združeni, pod Njegovim var-itvom stopiti v novo leto. Kaj nam bo to leto prineslo? Čujemo o irvavih vojskah in o pripravah za vojske, '•ujemo o potresih, povodnjih, boleznih., ču-emo o siromaštvu in lakoti, čujemo jok, vdihovanje, obupovanje. Ob, to je začetek kazni razžaljenega Boga. Saj nasprotujejo Bogu in Sinu Njegovemu Jezusu Kristusu ne samo posamezni judje, ampak tudi ljudstva in države, ka-;ere ali naravnost pospešujejo, ali vsaj dopuščajo, da se govori, piše in dela proti Bogu, proti Odrešeniku, proti cerkvi Jezusovi in njenim napravam, proti veri, proti zapovedim božjim in cerkvenim. Za ljudstva in za države ni večnosti, zato jih mora pravična kazen božja doseči v časnosti. Z narodi in z državami bomo tudi mi olovenci trpeli: toda upam, da nas bo Gospod Bog obvaroval največjih nesreč, upam, da so bo letos za vse naše življenje ozir iasnega blagostanja in večne sreče marsikaj storilo in izpeljalo Vam vsem na korist. Karkoli nas veruje v Boga in Sina Njegovega Jezusa Kristusa, duhovni in neduhovni, smo se zavzeli, da storimo vso, kar le moremo, la Vas vzdržimo in učvrstimo v vernem, krščanskem življenju in da tudi vso razne Jasne zadeve uravnamo po načelih sv. evangelija. Trdno upam, da bo Gospod Bog to naše nrizadevanje blagoslovil, ako ostanemo vsi .vesti Gospodu Jezusu, kateremu smo se z očiščenim srcem prvo uro tega leta pri pol- nočnici poklonili. Saj ga ni druzega imena, v katerem bi se mogli izveličati, razen Imena Jezusovega, in vedno bodo veljale besede Njegove: »iščite najpoprej kraljestvo Božje in Njegovo piavico, vse drugo se vam bo dodalo.« Letos bi Vas z vsem svojim delovanjem rad še bolj utrdil v tem mišljenju in življenju. Tekom leta vam bom govoril o Gospodu Jezusu, o presvetem Njegovem Srcu in o sveti Njegovi cerkvi, ker tako poduče-\anje zahtevajo časovne razmere in žele naši poglavarji v Rimu. Danes začnem z vprašanjem: Kdo je Jezus Kristus? Odgovor naj le še bolj pojasni vašo vero, da je On Sin živega Boga, pravi Bog, edini naš Zveličar, ter se morete te vere veselega srca tako okleniti, da vas nobena skušnjava ne bo mogla od nje odvrniti. I. Kdo je Jezus Kristus? Oglejmo si Ga prav točno, kakor nam Ga opisuje sv. evangelij; oglejmo Njegovo življenje, Njegov nauk in Njegova dela, iz katerih nam sije notranji Njegov duh, da vidimo, je-li On samo človek, ali kij več. Kako vzvišen je Njegov nauk! Divno govori o Bogu in Njegovih delib, o Njegovem bitju, o Njegovi ljubezni in pravičnosti; jasno podučuje o večnosti, o naši duši, o vrednosti našega življenja; točno urejuje svet in kar je na svetu. O vsem pa govori tako lahko, tako prepričevalno, tako jedno-stavno, kakor da kar gleda večne resnice in notranje življenje troedinega Boga. Ljudstvo čuti, da On pedučuje vse drugače, kakor navadni učitelji. In kako globok in dalekosežen je Nje gov pogled! On gleda v srca, vidi skrite misli svojih poslušalcev, odkriva pritajene zlobne namere svojih sovražnikov; dve, tri besede in — ribiči zapuščajo vse, pa hodijo za njim, Samaritanka se spreobrne, grešniki se spokore, hinavski farizeji osramote; apostoli mu zatrjujejo svojo zvestobo. On pa jim pove, da ga bo Juda izdal, Peter zatajil, vsi zapustili. Kaj ne, On gleda v dno srca in duše posameznikov! Ali On gleda tudi v prihodnjost narodov. Gleda, kakor iz daleč, kako Jeruzalem pada, kako so judje premagani, poteptani in po vsem svetu raztreseni; gleda, kako uspešno apostoli delujejo, kako se narodi spreobračajo, kako se Njegova cerkev bojuje in širi po vsem svetu in ostane nepremagljiva do konca sveta. Vsa prihodnjost Mu je pred očmi razgrnjena, On jo kakor neposredno gleda. V Njegovem nauku ni nobena beseda prazna, vsaka obrodi prekrasen sad. On reče: blagor ubogim, blagor žalostnim, blagor njim, ki so čistega srca, blagor preganjanim zavolj pravice, in glej sadu: te besede so rodile vse apostole, vse device, vse mučence, vse dobrotnike človeštva. On uči: dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega in glej: dve oblasti poprej v eni osebi se razdele, in postavi se temelj vsemu napredku in izobraženosti. On uči moliti : Oče naš, kateri si v nebesih, in glej : poprej nepoznano bratstvo oklepa vse ljudi in narode, rodi se enakost vseh pred Bogom. Kako čudovit je torej duh Jezusov ! Čudili se bomo pa še bolj, ako ga poslušamo, kako govori. Neizrekljivo visoke misli v kratkih, priprostih besedah ! Tri štiri besede, jasne, bistre; pa obsegajo večne postave, temeljne zakone družin in društev, vzroke in zdravila zoper ljudske bolezni, večne postave neumrljivim dušam! Tak je duh Jezusov. Kje je sličen ve-leum ? Zastonj ga iščeš v vsi preteklosti! Kaj pa še lo njegovo srce? Poglejmo naše človeško srce; Jezusovemu kar nič ni podobno. Mi sicer ljubimo, toda malo : kdo se v ljubezni vspga daruje, kdo hoče d >lgo trpeti za ljubljene osebe? Samo Jezus: On ljubi in žrtvuje vse; saj že koj od rojstva hrepeni po križu, da iz lju- bezni umrje, da tam Svoje življenje, zadnjo kapljico krvi za nas žrtvuje. Ljudje ljubijo malo, pa tudi malo oseb: stariše, ženo, moža, otroke, pa še peščico prijateljev; to je vse. Jezus pa ljubi vse ljudi, za vse enako gori: za velike in male, za bogate in revne, za pravične in grešnike, za vse, tudi najbolj zapuščene; da. On gori za vse stvari. In kako čisto je to srce: ne upam reči, da je angelsko, bilo bi to premalo. On živi sredi sveta, srdi pri mizi grešnikov, pred nogami mu leže nesrečnice, in vendar nihče ne dvomi o popolni njegovi čistosti. Napadali so na Njem vse, Batno ne Njegove nebeške čistosti. Da, glejte sijaja, ve-tvaril si je množico src po Svoji podob', src devških, čisto ljubečih kakor On. Kar lepoto Njegovega srca dovede na vrhunec, je to, da hoče in more vsem pomagati, vse potolažiti, vse rešiti, vse osrečiti. Ni mu treba z nami tožiti, da moremo tako malo storiti za one, katere ljubimo, ne, On prosi: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil. Kdor jo žejen, naj pride in pije. Srce Vase naj se ne vznemirja, donašam vam mir. kakršnega svet nima, mir, ki presega vse. O pridite in žalost Vaša se bo spremenila v veselje. Tako govoriti bi mogli mi sami eni ali drugi osebi. Jezus pa tako govori vsemu svetu! Kdo je torej Jezus? Ali je res samo človek, ali se nam ne zdi, da seva iz Njega nekaj božjega? Pa pojdimo daljo! Poglejmo Njegovo nravno j> polnost, pa jo izmerimo, če jo mogoče; toda nobene mere ne dobimo, da bi jo primerjali. O, Jezusova veličina in lepota kar vse ostalo potemni. Pred to lopoto potemne vse čednosti pred njim, pa tudi vse za njim, kar jih je On sam jirouzročil. Tolika je namreč Njegova lepota, da je premnoge tako prevzela in zavzela, da so jo posnemali. Že devetnajst vekov stoji v svetu, milijoni si prizadevajo, da bi jo dosegli; kolikor bolj jo v LISTE Naš Bebel. Nemški socijalni demokrat Bebel spisal je o ženi precej debelo knjigo, katera, dasi iz daleka ne tako duhovita kot Marxov »Ka-ital« ali tako temeljita kot Engelsovi spisi o položaju delavcev, se vendar imenuje v enej sapi z deli teh dveh očakov socijalne demokracije, ker na njej temelje socijalno-demokratični nazori o zakonu, ali prav za prav temelji socijalno-demokratični nazor o zakonu, namreč — prosta ali svobodna ljubezen. Ta nazor, ki se pojavlja v obliki zahtevka, ima za razvoj sccijalne demokracije Ivo j no ugodnost: ker najbolj ugaja strastem, j bolj demoralizuje ljudstvo, in tako najtemeljiteje pripravlja tla za socijalno demokratično setev, potem pa izpodkopuje temeljni nauk katoliške cerkve, najnevarnejše, da edine resne nasprotnice socijalno demokracije. Mnogo se jc govorilo in morda še več pisalo o zakonu. Svojega stališča ne bodemo tu obširno razlagali in utemeljevali, ker je razložen in utemeljen v naukih katoliške cerkve, kdor pa te no pozna, naj vzame v roke katekizem. Dva sta\ka pa mo-■no vendar-le zapisati sem: 1. Z\kon je zakrament. 2. Zakon je nerazrušljiv. To je ilit u i,- ____i..... l.......•» • _____i dal je tudi v starem veku preziranemu, da, zaničevane mu ženskemu spolu zopet čast in veljavo. To je bila pra\a emancipacija ženskega spola! Res je in tajiti se ne da, da se dan danes, žal, čedalje češče sklepajo zakoni iz pohlepa po denarju ali iz želje po preskrb-ljenju. Toda to ima izvor v vedno bolj pro-dirajočem materialističnem naziranju, kojega sad so naposled tudi našo slabe socijalne razmere. Nikakor pa nc gre, izpodkopavati radi teh izrastkov temeljnih naukov o zakonu, kateri nauki drže kot močna vez civilizacijo, cla ne razpade v divjaštvo. Toda, kakor že rečeno, so socijalno demokratični nauki o zakonu v prvej vrsti agitatorične vsebine in egitatoričnega značaja, in Bebel je star praktikus v agitaciji, ki je to dobro vedel, ko je pisal svojo knjigo o ženi. In vendar se je možu zdelo potrebno, spisati precej obširno, s statističnimi in drugimi podatki nabasano delo o tem vprašanju, ker je čutil, da kar tako površno so tega temeljnega vprašanja lotiti ne sme, dasi se ni vsedel, da bi objektivno preiskaval stvar, marveč jo imel žo naprej zarisan cilj: izpod-kopat.i temelj zakonu. Nekoliko ložo si je napravil stvar naš slovenski Bebel, ki je pod psevdonimom Da niča za prvo številko letošnje »Slovenke« spisa! nekako tri strani obsežen članek: Svo- Znanstveno temeljitost Daničincga članka kaže nje resnobna trditev o jus primae noetis, katere dozdevna »pravica« je že davno od znanosti vržena med staro bajno šaro in živi le še v manjših socijalno demokratskih listih jetično življenje. Najprvo postavlja Danica svojemu članku temelj s trditvijo: 'Človeštvo občuti redni zakon kot spono in te spone se hoče siltfma znebiti«. Ta temeljni svoj stavek utemeljuje tako-le: »Vsi proizvodi novejših umetnikov na raznem polju izražajo to idejo«. Ta stavek izpričuje, da je tisto »človeštvo«, ki »občuti redni zakon kot spono«, oni blazirani, prenasičeni del inteligence, ki se nazivlje »modernim«, majčken, toda zelo glasen del človeštva, del, ki ta^o kriči, da so skoro le njega sliši, ki sliši samo samega sebe, potem pa misli, da govore in mislijo vsi tako, kot on in da je on poklicani zastopnik nazorov človeštva. S tem »človeštvom« torej ne bo nič 1 Kako misli Danica rešiti človeštvo nadlege »rednega zakona?« Danica piše: »Ako hočemo razmotrivati možno razmerje mej spoloma v prihodnjost', ne smemo zgubiti iz oči stalne obliko zakona, dasi ne v tej trdi, okorni obliki, kakor sc nam reprezen-tuje še dandanes«. Danica potem zahteva največjo svobodo v izboranju zakonskega druga. Toda vkljub največji svobodi v izbir- šega plemenskega izbora (Zuchtvvahl) (!) se bodo pa vendar vedno primerjali i slučaji mejsebojnih zvez, v kojih zakonci nikakor ne bodo našli zaželjene harmonije, bodisi, da Bta se varala že pri izbiranju, bodisi, da sta se še le pozneje divergujočo razvila, da je moral nastati razkol mej njima. V takem slučaju jima mora biti svobodna ločitev brez vsih zlih posledic«. »Ločitev brez vsih zlih posledic«, to je, kar umeva Danica pod izrazom »svobodna ljubezen«. »Brez vsih zlili posledic«, to je brez tiste ene posledice, in samo to ima Danica, in naj jo že kaka ona ali kako v on, ki se skriva za tem — psevdonimom, — v mislih, brez tiste ene posledice, da je nov zakon za časa življenja druzega zakonskega dru. eta zabranjen. Ta Daničin stavek je naravnost naperjen proti nauku katoliške cerkve, in samo to smo hoteli konštatovati, nič druzega. Statistika kaže, da se na Francoskem in Nemškem sila množe ločitve, znano pa jo tudi, kako razpada vsled tega rodbinsko življenje. Toda o tom ne bomo tu govorili obširneje. Tudi v ženskem vprašanji nastopile so torej pri nas uže javno protiverske težnjo, in ne zapisujemo fraze, ako zapišemo tu sem znani opomin : Caveant consules! sebi izražujejo, toliko lepši so sami, toda nikdo se ji še z daleč ni približal. Mnogi nas s svojo lepoto kar omamijo, ali kaj je lepota njihova proti Jezusovi, še primerjati se ji ne more. O, lepota Jezusova preseza vso vstvarjeno lepoto; nedosegljiva je, neomejena je. Ravno tako je neomejena njegova osebnost. Zgodovina nam opisuje mnogo velikih mož; toda \sak je mož svojega naroda, svojega časa; vidi se mu, da je Grk, ali Rimec, ali Jud, ali Lah, ali Anglež, ali Nemec. Toda Jezus? Kaj pa je On po Svoji osebnosti? Po krvi je iz rodu Judovega; po značaju Svojem pa ni llebrejec, On ni Grk, on ni mož starega, ni mož novega časa. Kaj pa je? On je človek, v Njem je popolna, čista človeška natura. Zato je pa tudi uzor vsem, vsi naj ga posnemajo: otrok, deklič, mladenič, mož, žena, starec; vsi stanovi naj iščejo pri Njem pomoči in tolažbe : bogatin in berač, kralj na prestolu in grešnik v zaporu; Jezus je za vse: za Grka. čeprav ni negoval modro-slovja, za Rimca, čeprav nt pridobival vojska, za divjaka in za omikanca, čeprav si njihovi nazori in običaji kar nič niso podobni; Jezusu se klanja Indijan v Ameriki, Zamorec v Afriki, prebivavec Indije, in ker se mu klania, si osvoji tako čiste, vzvišene čed nosti, kakor da je sredi Rima. Tako splošna je Jezusova osebnost, da je za vse, vsi jo lahko posnemajo, toda nihče je ne doseže. Kaj pa še le Njegovo delo; tudi temu ni nobene meje nikjer in nikdar, nihče Ga ne prekosi. Človeštvo hiti naprej; na potu pozdravlja svoje velikane, toda kmalu jih prehiti, niso več zanje. Platon ni več za nas. Ciceron nam ne zadostuje. Neuton je zaostal, Kopernika so davno prekosili: toda Jezusa? Sam brezbožni Renan pravi, da se Jezus nikoli prekositi ne more in se ne bo; in neverni Amerikanec Parker vpraša: »ali se je duh živeč v Jezusu do sedaj izcrpil, popolnoma osvojil iz razumel? in odgovori: o ne, ni ga človeka, ni ga veka, ki bi bil prekos 1 ali izcrpil Jezusa. On je neizcrpljen in neizcrpljiv«. Človeštvo napreauje, Jezusovo delo pa se pokazuje v vedno novi svetlobi, novi popolnosti, novi rodovitnosti. Za vsak nov raz-vitek, za vsako novo potrebo najdemo pri Jezusu v Njegovem delu in nauku novo luč, novo pomoč, novo zdravilo, kakor da je imel vse pred očmi in za vse že naprej poskrbel. Duh Jezusov prekosi toraj vsak človeški razum; da, ne samo prekosi ga, ampak to liko je nad njim, da človeški duh Njegovemu kar nič podoben ni. On obsega to, kar je za nas nedosegljivo, nepristopno. Mislim one nauke, katere imenujemo svete skrivnosti. Zde se nam temne, ah nam vse pojasnjujejo. Trdilo se je, da so protirazumne, r. pr. sv. Trojstvo, včlovečenje, sv. Rešnje Telo; toda največji modrijani so rekli, da jim sicer ne pridejo do dna, da jim v sebi niso jasne, ali da v njihovi luči gledajo in spoznavajo vse ostalo. Velikani v vednosti so včasih temni, ali niso nedosegljivi, tudi drugi se morejo popeti na višine, na katerih so oni, toda nihče ne more poleteti do onih višin, na katere se je dvignil Gospod Jezus in iz katerih, čeprav jih noban človeški um ne more gledati, vendarle razsvetljuje vse. On je kakor solnce: kdo more v solnce gledati, ali vendar vidimo njegove žarke, ki vse razsvetljujejo in obsevajoči polepšavajo. Že te poteze Jezusove osebnosti so vzbujale vsem, ki so jih proučavaii, nehote misel, da On ni samo človek. Sam Rousseau je ves začuden rekel: »ako življenje in smrt Sokratova pokazuje modrijana, življenje in smrt Jezusova pokazuje Boga«. Napoleon trdi: »Poznam človeka, a rečem vam, Jezus ni samo človek«. Tudi veri sovražni Amerikanec Parker priznava: »Jezus izliva okoli sebe novo luč, svetlo kot dan, vzvišeno kot nebo, resnično kot Bog. Modrijane, pesnike, preroke, rabine, vse On presega. In vendar v Nazaretu ni bilo nobene šole, nobenega poduka. Da, v mladem možu je Bog!« Glejte, kam smo dospeli. Kdor Jezusovo življenje res proučava, prijatelj ali sovražnik, čudi se zmiraj bolj in bolj, kako je čist brez madeža, kako nravno popoln, kako prekrasen, diven značaj; da, vsakdo si ie po tem nehote stavi vprašanje, alt je res XI/- ulr 9 II Nam to še ne zadostuje ; s polovično svetlobo se ne moremo zadovoljiti; ako je Jezus Bog, naj nam da boljih dokazov, mora nas tako prepričati, da kar nič dvomiti ne moremo. Pokaže naj božja dela, božjo svetost. Pokazal je oboje. On samo hoče in zapove in g ejte : slepi spregledajo, gluhi slišijo, nemi govore, hromi hodijo, mrtvi vstajajo, valovi morski se umire; vse to se godi pogostokrat, pri belem dnevu, pred velikimi množicami, v sredi zvitih sovražnikov. Mogli bi pregledavati resničnost teh čudežev, toda pustimo to, pa si bolj natanko oglejmo način teh čudežnih del, ker tudi od tod nam bo odsevalo božanstvo Jezusovo. Poprašuje se: od kod Jezusov uspeh? zakaj vse ljudstvo za njim dere? Odgovarja se: radi čudežev, kateri so dokazovali Njegovo moč nad prirodo. Toda ta odgovor je pomanjkl|iv. čudeži sami po sebi bi bili ljudi bolj odbijali, kakor pa pridobivali. Po čudežih vidimo množice prestrašene. Gera-zeni Ga kar naravnost prosijo, naj gre proč od njih, še Peter kliče Gospodu, naj gre od njega. Da, čudeži sami po sebi bi bili Njegovo delo pokopali, ker vsakdo se trese pred silno močjo, ki bi ga mogla streti, mogla zdrobiti in za to beži pred njo. Toda Jezus ni delal čudežev kadarkoli, ampak je čudežno Svojo moč neizrečeno omejil. Prišel je ozdravljat, kar je bilo bolno, življenje dajat, ne pa pokončavat; za to je odločil, da hoče z čudeži samo koristiti, ne pa škodovati, in to koristiti ne sebi, marveč drugim. To prepričanje je med ljudmi zavladalo ; vsaj vidimo, da se Ga kar nič ne boje, da Mu nasprotujejo, da Ga preganjajo, da Ga vjamejo, da Ga uničijo in križajo, če tudi vedo, da ima moč, ter bi jih prav lahko uničil, sebe pa osvobodil. Kadar pa vidi nadloge ljudi, ne more se zdržati, čudeže v njihovo korist kar kopiči; srce Njegovo ljubi, zato pomaga. Zato se gnete vse okoli Njega. Kako ganljive so besede one žene, ki je rekla: »če se le roba. Njegove obleke dotaknem, zdrava bom«. Jezusa vidimo ginjenega, vidimo Ga, da solze toči, tako pri Jajru, pri mladeniču iz Najma, pri grobu Lazarjevem ; ginjen, solzan zapove, in smrt mora plen svoj nazaj dati. Vse to pa dela tako mirnega duha in tako lahko, kakor da so Mu navadna dela. Toda On ni zadovoljen, da ozdravlja telesa, On gre dalje, On gleda duše; da, od-rešenik hoče biti in sicer odrešenik neumr-ljivih duš. Skozi telesne slabosti gleda dušne bolezni in te hoče odstraniti. Zato pred čudežnim delom skuša, da spodbudi dušne moči, naj se Ga oklenejo. On vprašuje: »ali veruješ?« »hočeš li ozdravljen biti?« »o ko bi mogli verovati!« In še le po tem, ko je duša vsaj začela poskušati, da se obrne k Njemu, še le po tem stori čudež. In kako nežno postopa, da nikogar ne poniža, nikogar ne osramoti, nikogar pregreh ljudstvu ne odkrije, akoprav jih v duši gleda. Samo v toliko namigne, da bolnika poduči, ne pa izda. »Pojdi v miru in ne greši več ! . . . veliko grehov ti je odpuščenih, ker si mnogo ljubila« ; tako nežno tako prizanesljivo, tako izbrano zna govoriti. Ni čuda, da se okoli Njega gnetejo vsi, ki so okusili Njegovo dobroto, bolniki, katere je ozdravil, gobovi, katere je očistil, obsedeni, katere je rešil, grešniki in grešnice, katere je izkopal iz pregreh, a jih vendar ni osramotil. Vprašamo, ali se v tem omejevanju in v takem nesebičnem vpotrebljevanju čudo-tvorne moči ne pokazuje nekaj božanskega ? Izgubila je ta nadnaravna moč svojo stra-hovitost, nekaj posebno milega, privabljivega ima na sebi, za to pridobiva srca, ne odbija jih. Ljubezen, nesebičnost, rahločutnost Srca Jezusovega, ki se je v uporabi čudotvorne moči razodevala, pridobila Mu je svet, izpričevala pa tudi božansko Njegovo svetost. Da, poglejmo še Njegovo svetost. Sloveči Paskal jo je premišljeval in ves zamaknjen je vzkliknil: »Jezus je bil krotak, blag, potrpežljiv, svet, da, svet kakor Bog, strašen vragu, brez najmanjega madeža. O, kako velik in čudežno vzvišen je v očeh srca in v očeh onih, ki poznajo modrost 1« In res, karkoli smo do sedaj o Jezusu Culi, . vse se izgubi pred svetlobo Jezusove svetosti. Sv. j;inm evangelist Dišc : »kdor misli. da je brez greha, samega sebe goljufa«. Sv. Pavel trdi t-am o sebi, da je grešnik, vdan pod greh, da nima nič dobrega na sebi. Tako govore najbolji ljudje, največji svetniki , vsi objokujejo svoje grehe in prav to ponižno kesanje je temelj njihove svetosti. Ko bi kdo od njih začel trditi, da je brez greha, da jo svet, ali ne bi v tistem hipu izgubil blišča svetniškega ? Samo eno edino izjemo imamo. Bden je, ki je v svojem času trdil: »jaz sem svet! ; kdo od vas me more prepričati greha ?« E len je, ki je v resnici ves čist, sama ponižnost, najbolj bistrega in globokega pogleda, ki je zaklical: »bodite sveti, kakor sem jaz svet!« in vendar ni izgubil blišča svetosti. On povsod greh sovraži, hoče, naj vsi ljudje svoje grehe objokujejo, naj pokoro delajo ; zdi se, da ga edino greh peče, vsaj govori: »pojdi v miru, ne greši več; tvoji grehi so ti odpuščeni!« vendar pa nikoli ne pokaže, da bi tudi za se pokore in odpuščenja potreboval. Nikoli ne trka na svoje prsi, nikoli se ne kesa za svoj greh, ne v Getzemanu, ne na Kalvariji, nikoli ne obžaluje ni ene besedice, ni ene misli, ni enega dejanja. Učence uči moliti : »vi, ko bote molili, recite: odpusti nam naše dolge«. On sam nikoli tako ne moli. On, ki je človek kakor mi, ki dela, trpi, umrje kot človek, da, On, ki je skušan kakor človek, ki jo v sredi grešnikov in grehov, ki sovraži greh in želi vse ljudi od greha rešiti, On nikdar in nikoli ne misli nase, da bi bil tudi sam pokore, kesanja, odrešenja potreben. O tej popolni svetosti so prepričani prav vsi, ki so z Njim ; da, kolikor bolj z Njim občujejo, kolikor bolj Ga poznavajo, toliko bolj se čudijo brezmadežni Njegovi svetosti. Tako prijatelji, pa tudi neprijatelji Sovražniki nanj pazijo, le malo naj se Mu spod-takne, izgubljen je ; ali nobene slabosti ne opazijo na Njem ; zmiraj miren, krotak, blag jih poprašuje : »kdo iz med vas me more o grehu prepričati?« tako vprašati, pa še sovražnike, si pač nihče nc upa. Jezus to stori, sovražniki pa molče. Toda ne samo sovražnikom, ampak vsemu človeštvu stavi Jezus isto vprašanje, da, na popolno, brezmadežno svojo svetost postavi On svojo cerkev. Ko bi kedaj v življenju Jezusovem našli le eno samo goljufijo, našli en sam greh, da, eno samo napako kakršnih ima na tisoče vsak človek : cerkev bi padla, uničena bi bila ; od mogoč zgradbe, na kateri je tekom stoletij v solncu svetosti Jezusove pognalo toliko divnih čed nosti, od te zgradbe ne bi nič ostalo. Prav to, da je Jezus svoje delo postavil na brez madežno Svojo svetost, Ga odlikuje in neizmerno poveličuje nad vse velike može vseh časov in vekov. Stopimo še korak dalje. Jezusa ne odlikuje samo čistost od vsakega najmanjšega pregreška, ampak krase Ga tudi vse čednosti. Da, vse čednosti opažamo v Njegovi duši in sicer prekrasno razvite v največji nadčloveški popolnosti ; vidimo vse čednosti in sicer v najlepšem soglasju, tudi one, ki si dozdevno nasprotujejo. Kdo je bil strožji od Jezusa, pa tudi kdo nežnejši ? Kdo je bolj spoznal notranjo svojo vrednost, in vendar kdo je ponižnejši od Njega ? Da, prav ta, rahločutna in pregloboka ponižnost z zavestjo nepopisljivega, ker božanskega veličanstva je najbolj čudežen znak čudežnega značaja Jezusovega. Občudujemo Njegovo nedolžnost in čistost, zraven pa gledamo največjo pokoro ; nihče ni slabosti in niz-kosti človeške bolje spoznal, pa vkljub temu nihče ni ljudi bolj ljubil, manj zaničeval, več od njih pričakoval, kakor On. In vsa skupna in skladna čednost na najvišjem vrhuncu, kamor Mu nikdo slediti ne more, je zanj tako lahka, tako naravna ; giblje se v njej kakor v Svojem življu. Ker se pa čednost še le v bolečinah poskusi, tudi On trpi in koliko! On uči : »Blagor ubogim !« in glej Ga pribitega na križu, golega v največjem siromaštvu, toda jasnega, mirnega obraza. On uči: »Blagor krotkim !« in glej Ga, kako je k stebru privezan, kako Ga bičajo, s trnjem kronajo, pljujejo, zasra-mujejo, pa On ne toži, On je miren. On uči: »Blagor usmiljenim !« In glej, ko Ga Juda izda, Peter zataji, *ojak opljuje, On »v.a zanje samo en pogled, samo eno besedo, samo eno molitev, namreč beseuo od- puščenja in ljubezni. On uči: -Blagor jim, ii trpe preganjanje zavoljo pravičnosti« in glej, ko je za svet dal vse: Svoje telo, Svojo kri, Svoje srce, Svoje življenje, On poskakuje veselja in radosti. Mi spoštujemo one, ki nase pozabijo, da se samo za bližnjega žrtvujejo; spoštujemo one, ki so pozabljeni od onih, katere so ljubili; toda da oni, katere je kdo ljubil, njega sovražijo, preganjajo, on pa vendar le za nje žrtvuje vse, kar ima na duši in telesu in to v največjem trpljenju, v najsramotnejši smrti, da nehvaležnike odreši in osreči, kaj večjega in višjega na zemlji ni mogoče. Ljubezen Jezusova na križu, kjer umira za nehvaležnike, za preganjavce, za besne Svoje sovražnike, to je vrhunec nravne lepote in čednosti. Kaj je Sokratova smrt prispodob-ljena z njo ! Sedaj še bolje razumem besedo istega Rousseau-a : »ako življenje in smrt Sokratova pokazuje modrijana, življenje in smrt Jezusova pokazuje Boga«. Tem nedosegljivim čednostim se čudim; vedeti pa želim, od kod prihajajo, od kod izvirajo. In če grem v notranjost Jezusovo, kaj tam najdem ? Rekel bi, da v globini Svoje duše ima skrivnega gosta, ki ga nikoli ne zapusti ; z njim se zaupljivo raz-govarja, njegovo drugim skrito lice On gleda; včasih spregovori in pove odlomek skrivnostnega razgovarjanja v dnu duše. Pri grobu Lazarjevem pravi : »Vedel sem, da me vselej uslišiš«. V Getzemanu moli: »Ako je mogoče, naj gre ta kelih od mene, toda ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš !« In na križu: „Zakaj si me zapustil?" Kdo je ta, katerega ljubi, s katerim se zaupno razgovarja, s katerim je v najnežnejši zvezi, kakor sam pove : „0n in jaz sva eno". On nam te skrivnosti ne prikriva, saj očitno pravi: „Moj Oče mene ljubi, kakor Oče mene pozna, tudi jaz Njega poznam . . . Besede, katero sem Vam govoril ... od Očeta sem se jih naučil . . . moja hrana je spolnjevati voljo Očetovo ... jaz in Oče sva eno". Ali kakov je odnošaj Jezusov do Njegovega Očeta, kaka zveza ? Ali samo taka kakor je med nami in Bogom, le popolnejša, le tesnejša? Ah je drugačna? Kdo nam bc to povedal, ako ne On sam ? Mi slutimo nam se dozdeva, mi kakor skozi temo nejasno vidimo, toda dalje oko ne more prodreti. Je li tukaj Bog, kdo ve ? O Jezus povej nam Ti sam, kaj si Ti? Ali si sitne svetnik, pravičen, človek, z Bogom tesneje nežneje združen, kakor pa mi ? Ali si ka druzega, kaj več? O govori; prosimo Te govori! Srce naše je pripravljeno. III. Res, Jezus odgovarja. Imenuje si pogostokrat sina človekovega, pa tudi kai naravnost Sina Božjega, edinorojenega, ro jenega od Očeta od vekomaj. »Sin Božji« Ga imenujejo od vseh stran: On se temu ne protivi. Peter ga moli rekoč »Ti si Kristus. Sin živega Boga.« Marta spri čuje: »Verujem, da si Kristus, Sin živegi Boga, ki si prišel na ta svet!« Tomaž s dotakne Njegovih ran in spozna : »Moj Go spod in moj Bog." In ko je zapovedal morju pa se je hipoma poleglo, vzkliknili so vs apostoli: »Zares, Ti si sin Božji.« Kaj pa Jezus na to odgovori? Ali s ne razžalosti, da se presveto Ime Božje daj«, siromašni stvari? Kako sta se tri leta pozneje zgrozda sv. Pavel in Barnaba, ko jih je ljudstvo hotelo po Božje častiti; kako je sv. Janez Krstnik večkrat trdil, da ni Kristus. Toda Jezus? Vsi Ga imenujejo Sina Božjega, On pa, ki je tako ponižen in svet in previden, On to dopušča. Pa kaj pravim: dopušča ? Ne, On prišteva blaženim vse, ki Ga tako imenujejo, deli jim nagrade. »Blažen si«, reče Ptsjm, »ker tega ti ni razodelo meso in.kri, ampak Oče moj, ki je v nebesih; zato ti rečem; Ti si skala in na to skalo bom sezidal cerkev svojo«. Jezus gre še dalje; one, katere hoče ozdraviti, kar naravnost izziva, naj Ga imenujejo Sina Božjega. Ko ozdravi sleporoje-nega, ga vpraša: »Ali veruješ v Sina Božjega?« Ozdravljeni Ga pogleda in odgovori: »Kdo je, da v Njega verujem?« Jezus reče: »Ti si ga videl, in to je On, ki s teboj govori«. Ozdravljeni pade predenj na kolena in Ga moli«. Kaj hočete več? Ako Jezus ni pravi Bog, je izzval sleporojenega naravnost kbogokletstvu. je baje načrt za bližnje spremembe v srbski vladi, ki bodo pripravile pot normalnim razmeram mej Srbijo in Rusijo, ki potem takoj imenuje svojega zastopnika za Beligrad. Tedenski koledar. Nedelja, 25. februv.: 3. predpepel-nična, evang.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. Mat. ap. — Ponedeljek, 26. febr.: Nestor škof. — Torek, 27. februv.: Leander šk. Pust. — Sreda, 28. februv.: Roman ap. Pepelnica. —Četrtek, 1. marca: Albin šk. — Petek 2. marca: Simplicij p. — Sobota, 3. marca: Agapida d., m. — Solnce izide 1. marca ob 6. uri 43 min., zaide pa ob 5. uri 43 min. — Lunin spremi n: Mlaj 1. marca ob 12. uri 23 min. popoldne. — Dan zraste v marcu za 1 uro 41 min. — Musica sacra v nedeljo 25. februv.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Cecilijino mašo zl. Ad. Kaim, graduale in tractus Ant. Foerster, ofertorij V. A. Mozart. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: mašo v B-dur zložil Fr. Schopf, graduale „Tu es Deus" zl. Ant. Foerster, ofertorij Ave Maria zl. J. B. Tresch. Dopisi- lz Vipave, 20. februvarija. Splošno obsojajo tudi liberalci strupeno dopise znanega gospoda dopisnika »Slov. Naroda«, posebno pa še dopis v št. 39. »Vipavcem v pomislek«, ki mrgoli samih zasramovanj, sumničenj in lažij ter škoduje njihovemu ugledu, pa tudi vinogradnikom, ker toliko čenča o petijotu. Počastil je gospod dopisnik vinarsko zadrugo, posojilnico in mojo malenkost. Gospod poslanec! To pač ni res, da sem jaz komu posojilnični denar ponujal, tudi ni res, da je vinarska zadruga tam kupovala vina, kjer je kazalo kaj za »bisago«, ampak kupovala je grozdje in vino od zadružanov po zmerno visokih cenah. Zasluga je pa vinarske zadruge, da se sedaj vina točijo, kjer se prej nikoli niso. Sedaj je vipavsko vino znano in tudi iskano v Ljubljani, na Koroškem in drugih krajih. Poleg tega pospeševala j-j vinarska zadruga pravilno kletarstvo ter bila odlikovana na dunajski razstavi s kolajno Za povzdigo trtoreje je skrbela s tem, da je vzgojevala cepljene trte v svoji trtnici ter si je tudi napravila svoj matičnjak za rezanice. Gospod dopisnik! Ako bi bil tudi jaz na tolikih gimnazijah, kakor Vi, svoje hlače trgal v Ljubljani, Novem Mestu, Karlovcu in baje tudi v Gorici, bil bi morda tudi »gospod«, kakor ste Vi, pa bi morebiti znal zmožnosti bolje porabiti, kakor jih Vi. Zato pa, ker nisem tak »gospod«, kakoršnega bi me Vi radi imeli, zavidate mi tudi »bogate jasli« ? Jaz Vam pa iz svoje vsakoletne bilance dokažem, da sem bil »bolji materijalni gospod«, dokler sem mlinaril ter se s svojo obrtjo in kupčijo bavil, kakor sedaj pri »bogatih jaslih«, zato Vam pa one posojilnične in vinarske, odnosno kmetijskega društva jasli rad odstopim, ako hočete Vi ali kateri Vaših klijentov vsprejeti naša načela. Jaz bom potem v zavesti, da sem »veliko gospodarsko delo« izročil spretnejšim rokam, zadovoljno še mlinaril. Vprašam Vas, kdo je uničil sadjarsko zadrugo na Slapem? Vi ste bili ta čas predsednik in jaz poslovodja, ko je bila na robu propada z dolgom 1300 gld. V dveh letih plačala sva ves dolg, potem ste Vi odstopili, ker to Vam nič neslo ni, in jaz sem bil še potem jedno leto voditelj kupčije ter sem ostavil zadrugi aktivnega premoženja do 1200 gld. Sem torej li jaz kriv, ako so drugi za menoj teh 1200 gld. in še druge podpore ter tudi deleže naših »ljudi« zapravili ? — Bodite vsaj nekoliko pravični ! Sicer smo se bili že tačas javno dobro spoprijeli zaradi sadjarske zadruge in mi dotični gospodje nič niso mogli odgovoriti. Zadeva glede podpor po povodnji leta 1885 se je za-me tudi ugodno izvršila, dasi ravno so si moji nasprotniki liberalci zato ker sem bil ta čas to, kar sem danes, pismeno prizadevali in so tudi osebno v de putaciji okoli oblastev hodili, in kaj so do segli ? Nič! Blamažo ! Gospod poslanec! Jaz Vas ne morem ^ tisti meri počastiti, kakor Vi mene večkrat v »Slov. Narodu«, zato prosim, da mi dovolite vsaj nekaj Vaših vrlin in zaslug za občni blagor javnosti izročiti. Vsled sklepa občnega zbora čitalnice v Podragi, katere ud sem jaz od začetka, približno leta 1884, bila je Vaša ponudba slovesno z velikim navdušenjem sprejeta in protokolirana, da boste Vi svoje plače kot občinski tajnik in blagajnik obrestonosno nalagali za fond zgradbe_ »Citalniškega doma«. Bil sem tudi jaz navzoč pri omenjenem občnem zboru pri »San-drovih« kot član, zato prosim v imenu radovednežev : Je-li že zadostna svota narastla, kolika je in kdaj se bode gradd »Čitalniški dom« ? Jaz Vam prijateljsko svetujem, da čim prej svojo slovesno obljubo tudi izpolnite, da pridobite tudi razsodne Podražane za prihodnjo občinsko volitev, kajti s samimi »prisiljenimi« prijatelji ne boste več župan in jaz bi Vam vendar ne privoščil take ljudske »nehvaležnosti«, ker potem zgubite mučeniško krono. ' Da ste grozili, prejšnjega gosp. župnika pred cerkvijo oklofutati, — to je »kavalirsko« (?), in sicer zaradi tega, ker ste Vi svojo kramo med govorom za cerkvijo v resji prodajali, kar gospodu ni bilo prav. Vi ste torej brez skrbi, da Vas »bič Gospodov« ne bo dosegel, kader pride podit kramarje iz cerkve, zato se raji redkokrat približate od zunaj pogledat cerkev ali se pa v svoji »resji« zavarujete v družbi »pobožne« množice. Še nekaj. V omenjenem dopisu pridu-šate kmete, naj se vsak v sili zateče k sla-penski posojilnici, zato ker je liberalna. Kaj pa mislite s tem ? Mar menite, da bode kmet, ako nujno denarja potrebuje, z liberalizmom dolg plačal ali si kaj s tem kupil? On potrebuje denarja? Zakaj pa še svojim najboljšim pristašem, kateri so prav dobro situirani in Vam dajo najboljše garancije, hrbet obračate, potem se pa še čudite in jezite, da se kateri izmed »Vaših« Vam izneveri ! S takim liberalizmom ne boste ljudstvu nič pomagali, kakor tudi ne s svojimi dopisi v »Slov. Narodu«, kjer samo proti klerikalcem zabavljate, jih sumničite in zasra-mujete na tak podli način. Mi bomo preko Vas brez strahu pred Vami šli po poti naše gospodarske organizacije naprej in Bog bo z nami ter ljudstvo za nami ! U r š i č. Dnevne novice. V Ljubljani, 23 februvarija. Zadoščenje katoliško - narodnim državnim poslancem. Soglasno je klub slov. kršč. narodne zveze obsodil „Narod" zaradi njegovih napadov na naše poslance. Najodločnejše zavrne ,,Narodove" trditve kot grdo obrekovanje. Naši poslanci so dobili s tem sijajno zadoščenje od najkom-petentnejše strani, lažnjivi „Narod" pa od iste strani brco, kakoršno je pošteno zaslužil s svojim nepoštenim pisarjenjem. Pastirski list V današnji številki podajamo svojim čitateljem v celoti krasni pastirski list presvetlega našega knezoškofa. Poljudno, jasno, prepričevalno in prisrčno razpravlja prevažno tvarino o božanstvu Kristusovem, o temeljnem nauku krščanstva in vse to tako lahkotno, tako temeljito in s tako krasno besedo, da mora nauk prodreti v um in srce vsakomur, ki ni popolnoma slep za resnico. Kopist katoliške gospodarske organizacije, Gustav Pire, pisari sedaj tudi po „Novicah" in zabavlja istej kat. gospodarske] organizaciji, katero je pričel — ko pirati v kmetijskej družbi. To dejstvo samo na sebi govori dovelj glasno proti vsem trditvam o „slabosti" in „škodljivosti" naše gospodarske organizacije. Ce je slaba, čemu jo posnemate, če je pa dobra, čemu ji zabavljate ? Našo gospodarsko organizacijo imenujeta učenjaka v socijalnem vprašanji, Pire in Malovrh, v zadnjih »Novicah" „ne-stvor", nje kopijo pa toplo priporočata kme tijskej družbi! Trditev, da »Gospodarska zveza" ne posreduje nakupa gospodarskih potrebščin, da se s takim nakupovanjem sploh ne bavi, je skozi in skozi neresnična, kar ve tako vsak, kedor pozna delovanje »Gospodarske zveze". Sicer pa je še vsak kopist zabavljal čez izvirnik, ker le potem je upanje, da postane slaven kopist in njegova kopija, ako se kolikor mogoče v očeh ljudij zmanjša vrednost izvirnika. Gospodje naprednjaki, le naprej, toda požurite se, predpust je le še kratek ! »Že zopet eden!« ali: »Sleparija« in »nedoslednost«. Zagorski g. kapelan Martin Skerjanec je bil obsojen na 200 kron globe zaradi teh besed (citiramo po «Na-rodu«): »Sedaj Vam pa m ram še nekaj povedati. Gospod župnik so hoteli upeljati sveto družino, o čemur so je pa nekdo izrazil, da je to zopet f a r š k a sleparija«. Delavcem se je tudi obetalo od sleparjev: »1 gld. 50 kr. morajo dati, če ne bo štrajk. Ko pa so prišli iz Celja, prinesli so komaj 5 %. To je sleparija, in taisti, ki so šli v Celje, so sleparji, imen ne bom imenoval, pa še enkrat povem, da so sleparji«. — »Narod« sedaj to obsodbo izrablja in zopet zabavlja čez cerkev, kakor znajo le — neke vrste ljudje. A »Narod« sam imenuje to ravnanje, katero je gospod Skeranec imenoval »sleparij o«, z bolj previdno besedo »nedoslednos t«. Torej, da veste, gospod Skerjanec: Recite v prihodnje takim stvarem — nedoslednost Sedaj pa resno besedo ! Kolikokratje »Narod« očital katoliški cerkvi sleparstvo? Kolikokrat je naše najzaslužnejše možje blatil z najgršimi priimki. Glede poštenih mož, ki jih je »Narod« oblatil z gnojnico, ki jo ima v zalogi dr. Ivan Ve-sekdo in njegov častivredni žurnalist, ne govorimo, ker ti možje takega lista, kot je »Narod«, niti tožiti več nočejo. A zakaj državni pravdnik ne nastopa proti blatenju katoliške cerkve z isto vnemo, zakaj sodišča sramotenja vere ne kaznujejo tako, kakor kaznujejo besedo: »s 1 e p a r s t v o«, ako se rabi o socijalnih demokratih, ki ljudstvu vse obetajo, pa mu zaradi — nedoslednosti — ne pomagajo? Cerkvene bratovščine so »f a r š k a s 1 e p a r i j a«, to se sme reči, —a socijalistom se sme k večjemu reči, da so — nedosledni. Secesija na cesti. Nekatere ljubljanske gospodičine strašijo po mestu v secesijonistiš-kih oblekah. Gdč. P. se je včeraj kazala po Ljubljani v taki opravi. Secesijonistiška frizura ji je pokrivala skoro ves obraz, da se je komaj videl iz las drobni nosek. Nesreča je hotela, da je prišla na trg baš v trenotku, ko so otroci leteli iz šole. Mladi paglavci so začudeno gledali secesijonistko in soglasna njihova sodba je bila, da je to — maškara. „Maškara, maškara!" kričala so na ves glas mlada grla. Otroci so se usuli za gospodično. Ljudje so se na ves glas smejali, prijateljica secesije pa jo je ubrala mej divjim krikom brihtnih ljubljanskih paglavcev domu. Neosnovan napad. Iz Št. Vida pri Vipavi, 23. jan. Koncem meseca junija pretočenega leta odšel je gosp. Pleško, župnik podraški v pokoj. Oskrbljevanje podraške župnije se je izročilo meni, in to župnijo sem do prihoda novega župnika oskrbljeval, hodil redno dvakrat v tednu podučevat otroke v podraško šolo v kršč. nauku do sklepa šolskega leta, ki je bil 25. julija. Ob nedeljah res nisem mogel ondi imeti božje službe, pa po opravkih sem v času dveme-sečne vakature v Podragi maševal štirikrat, ter oskrboval izpraznjeno službo, kadar in kolikor je bilo potrebno. Po dohodu novega župnika položil sem postavni interkalarni račun, kojega sta vlada in škofijstvo odobrila, in škofijstvo mi je naznanilo ukaz dež. vlade, naj zračunam dohodke podraške župnije za čas vakature, t. j. (54 dni, ter mi naročilo s tem pokriti v ta čas pripadajoče ustanovne sv. maše |9| in one »pro populo« (18), si izplačati po vladi s sporazumljenjem knezoskofijstva dovoljeno remuneracijo, ostanek 18 gld. 25 kr. pa izročiti davkariji v Vipavi za verski zaklad. Da bi bil podpisani mogel temu ukazu vstreči, naznanil je zgoraj omenjeni ukaz dež. vlado županstvu v Podragi zarad tega, ker ima ono dolžnost, letno svoto 242 gld. 56 kr. za svojega župnika pri posestnikih pobrati in duhovniku v določenih obrokih uročiti, in prosil, da se za čas vakature pripadajoča svota podpisanemu izroči. Županstvo je v nedeljo potem dalo razglasiti pred cerkvijo, da št. viški župnik od Podrage zahteva svojo p l a č o v znesku 85 K 06- bel., iu pristavilo premišljeno opazko: Da bo občinski sluga hodil po hišah popraševat, kdo je voljan plačati nanj pri padajoči del, kdo pa da so bo zoper to pritožil. Iz tega je marsikdo lahko sklepal, da ta plača ni postavna, in g. župan se je baje še celo nekomu, ki je prinesel svoj del, zagrozil: Jim bom že pokazal, kateri nočejo ugovora podpisati. Na tak način bilo je lahko dobiti s/t Podražanov, ki so ugovarjali, in ta ugovor je na to županstvo poslalo knezoškofijstvu, češ: Mi ne plačamo. Premil. knezoškof je v svoji preveliki do-brotljivosti na tri četrt pritožnikov pripadajoči del, menda 65 K, plačal iz svojega, in poslal županstvu; morda tudi zarad tega, ker so mu bile podraške homatije od poprej znane, da prepreči kake drugo upor nosti. Po prejemu te svote je županstvo podpisanemu poslalo 85 K 06 bel. prečasti-temu knezoškofu pa v številko 33. »Slovenskega Naroda« sledečo javno zahvalo: »Preč. gospod Janez Demšar, župnik v St. Vidu, upravljal je v dobi dvemesečne vakature župnijo Podraško baje s tem, da je prišel trikrat pogledat, kako je učitelj otroke za birmo pripravil, ter je zahteval — po mnenju upornežev — za ta trud 164 kron 50 v., odnosno od župljanov prispevek 85 K 6 v. Tri četrtino Podražanov so se temu zahtevku z jako odkritosrčno izjavo na visoko-častiti knezoškofijski ordinarijat uprle, rekoč, da more gospod župnik Demšar svoj zahtevek iztirjati le na ta način, da jih vse na boben spravi — z lepa mu ne dado ničesar. Vsled tega bila sta tako čast. gospod župnik Demšar, kakor tudi podpisano županstvo, ki bi moralo to eksekucijo izvršiti, v največji zadregi, iz katere ju jc rešila !>. St. 6861. 169 3—1 O. Q< O. Čl V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1.. št. 22. dež. zak.) naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od ponedeljka dne 26. t. m. naprej skoz 14 dnij tukaj pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svč\ Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. februvarija 1900. -iT/. m 8 1 ml trn Si KUgr Priložnostna darila! Friderik Hoffmann, m feTA s M m m p kT/. m M urar, C65 26-15 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svoju zalog-o vrst »sr žepnih ur -im v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in bmdilnih ur in lo dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budiinih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro In solidno Izvršujejo. enJ- gg- ženinom in nevestam priporočam izredno veliko svojo zalogo srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, zapestnic Dobiti je tudi krasna namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega in ki na-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni. Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago. ___ _ __________________V obilni obisk se najuljudneje priporoča M _ ^ i -m __ __ g« "^Bass48 7 Jb r. Čuden ® l £ -f-i.-' '•■uitiH v-- / i * -v,. : <•«. • Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljeuje stisre obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodližnejšim >poštovanjam se priporoča 250 52-51 Ana Hofbauer, imejiteljica zalogo cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloa 4. ——«--—.— - - — - - - - - - - ^ usoja se naznanjati, da z dnem 1. marca 1900 svojo pisarno zopet 164 3-1 v Ljubljani, Dalmatinove ulice štev. 9 (vogal Kolodvorskih ulic) v Štrukljevi hiši. s« Josip Kastelic, krojaški mojster, v Ljiihljaid. Vodnikov trg St. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne posebno lak rje v, površnikov i m!. Izdelujem birete, clngulum in vsakovrstne šemiaote, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvrš m vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem \ obleke za gospode in dečke ^V-, P° najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 4 Zunsrtj« naročila točna — Cene prim-rno nizke. rk i-^ir. "J&&Z1 U 2^"* Delavnica kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih, M stavbenih in galanterijskih del. l™ Z* «1 H i A v St.Vid nad Ljubljano izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 12, 15. 18, 20 gld., iz medenine 22. 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8. 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje mib ščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 t;ld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 20 8 gi. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. - T jRazne železne ogra je, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo ^ Jj^ zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. Jpj^ f^r^TKr^rmrm Dunajska filial it a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posre lovanje, posojila n< vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 26 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka ua ihmrtju. I., Hmengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznjti. Budejavicah. Pardubicaift, Taboru, Bersešavi Iglavi. Moravski Osiravi. -as 11 61 SA j @ •m Sb o r « »ni 23. februvarija. Skupu; državni dolg v notah . . . 99 70 Skupni državni dolg v srebru . , . 99-70 Avstrijska ilata renta 4"/„............98 65 Avstrijska kronska renla 4"/„. 201 tron . 9955 Ogerska zlata renta 4°/0 . ...........98 65 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........94 05 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 126'— Kreditne delnice, 160 gld . . . 236 15 London vista ...... . 242 47 Nemški drž. bankovci zh 100 m. nem. drž. veli 118-25 20 mark . . ........ 23-63 20 frankov (napoleondor) ... . . 19-28 Italijanski bankovci ... . . . 89-80 C. kr. cekini ... ................n-38 »m* 23. februvarija 3-2% državne srečke 1. 1851, 250 eld.. . ■ 163 50 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160-20 Državne srečko 1. 1864, 100 gld. . . . . 2C0 50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 97 10 Tišine srečke 4°/0, 100 gld............141- — Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 257 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . 107-25 Zastavna pisma av. osr.zem,-kred.banke t0;,, . 96-10 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 88 25 > > južne železnice 3"/„ 69 50 t ► južno železnice 5°/0 100 75 » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 25 Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 395-25 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 g!d. . 340-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 50 Ogerskega • „ » 5 > 2205 Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld..........13 40 Rudolfove srečke, 10 gld.......62 — Salmove srečke, 40 gld..... St. Genčis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . Ljubljanske srečka....... Akcije anglo avstrijske banka, 200 gld. Akcije Ferdinandove se v. želez., 1)00 gl. Akcije tržaškega LIoyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanslca družba avstr. plan Trboveljska premotjarska družba. 70 g Papirnih rubljev 100 .... st. v. id. 172-50 180— 178'— 50.-124-— 29950 78-80 26 90 97-50 273 86 323--255--i0 ifik«" Nakup in prodaja ntXt T«akovrstnih državnih papirjov, aroCk denarjev itd. Xavarove.nja 2.a /gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. FjromesG za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a > r v r š i t e v naročil na borzi. m-f, J. Merijarnicna delniška družba E 9S c u -a L, Wollzeilo 10 in 13, Dunaj, I., SlrniieioassB 2. Pojasnilo -j*js, v vseh gospudarskih in flnon;čni!> stvaren, potem o kursnih vredoostih vseh špekulacljskih vratlnostsilk papirjev in vestni svftti za dose;ro kolikor je mogoče visocftg* obrestovanja pri popolni varnosti iMT n ft I o ■>. o i> i h f£ i ji v n i t;, vjtj;