St 500. Po zaplembi druga izdaja. V Ljubljani, četrtek dne 20. julija 1811. Leto JL i Posamezna itevllka t vinarjev : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znala: v Uohljani y upravaištvu mesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poito celoletno K 20 —, polletno K 10—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1'70. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. ; Telefon številka 303. ; NEODVISEN POLITIČEN PNEVNIK. i Posamezna števitka f vinarjev ; Uredništvo In upravnMtvo Ja V PraaHikanski «1W % popisi se potujejo niednittvn, naročnina upravailtm, Neirankirana pisma H ne sprejemajo, rokopisi sp a* vračajo. Za oglase se plača: P«tit mate 16 v, oamrt-nice, poslana jn zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti sruunkd. ; Telefon itevllka 303. * mmmmm.i ui Mn ii Cehi na strani dr. Ravniharja. — Uničevalna Masaryhova izjava e Jugoslovanih. — Vpad bivšega perzijskega šaha v Perzijo. Primorska sramota. Ljubljenec tržaških Slovencev dr. Rybaf in kraški naprednjak dr. Gregorin sja skupaj s prof. M- Magdičem, Vek. Spiodčetn in dr. Laginjo. vstopila v dr, Šušteršičev klub, zatajila a tem svojo preteklost in sramotno izdala svoje volilce. Kar verjeti nismo mogli, da bi oda ta vest resnična, ali žalibog, to se je res zgodilo in vsi oni, ki so do-sedaj občudovali naše Primorce, njih vztrajnost in požrtvovalnost, se danes čudom vprašujejo: Kako je mogoče, da imajo voditelji primorskih Slovencev in Hrvatov — tako moralo značaja? Pa pustimo Spinčiča in Laglnjo na stran, z njima naj obračunajo bratje Hrvati. Pravico pa imamo spregovoriti o skoku v klerikalni tabor dr. Gregorina, ki je bil Izvoljena na naprednem programu, dr. Rybara, ki ga tržaški okoličani gotovo ne bi poslali v državni zbor, ako bi vedeli, da vstopi v Šušteršičev klub in M. Mandiča, ki tudi gotovo ne bi bil izvoljen v slovenskem istrskem okraju, ako bi kandidiral na klerikalnem programu. Ti trije možje, ki so vživali do sedaj na Slovenskem splošno spoštovanje, so zagrešili dejanje, nekaj, radi katerega mora nastati v njihovih volilnih okrajih gibanje, katerega posledica mora biti: da v bodoče ne bodo smeli več kandidirati, izvzemši, ako bi hoteli stopiti pred volilce z odkritim vizirjem, kot klerikalci in kot taki tudi — pasti. Zakaj so to storili dr. R^bar, dr. Gregorin in prof. Mandič? Ali so bili preveč osamljeni v parlamentu in so jih razmere prisilile v to, da so se fned dvema jugoslovanskima skupinama odločili ravno za ono, ki je v celem slovanskem svetu popolnoma diskreditirana radi protinarodne politike svojih voditeljev. S tem se ne more izgovarjati trojica »junakov*, ki so vklonili tilnik pred dr. Šušteršičem in izdali svoje volilce. Ljubljanski poslanec dr. Ravnihar je še bolj osamljen in je vendar dobro vedel, da z* slovenskega poslanca, ki se libče resnično In z vso odločnostjo boriti za pravice svojega uaroda, ni prostora v klerikalnem klubu. Združitev vseh jugoslovanskih poslance* v enoten klub se ne more pika kor imenovati koncentracijo narodnih sil, ker naša klerikalna stranka je že zdavnaj prenehala Biti narodna in ako bodo primorski uskoki s tem poskušali zagovarjati svoje politično pustolovstvo, bodo svojim volilcem samo pesek v oči metali, ker tega jim noben pameten človek ne bo verjel, da jim [e skrb za naše narodne koristi diktirala vstop v klerikalni klub. dem Nemčev y ljubljanskem občinskem svetu in znano je tudi fo, da se je to moglo zgoditi samo s pomočjo dr, Š«sterflč?ve voMnc! reforme! In pred tem dr- Šušteršičem §0 vklpniU ultra-narodni primorski poslanci svoj tilnik, in takemu Človelcu bodo oni služili kot sredstvo za dosego njegovih osebnih ciljev f Nam se smilijo vpljlci dr. Ry-bftfa ip dr. Gregorina, ki so šli s, tako V.nemp v boj za nje, sedaj pa so doživeti tako razočaranje. Težaški okoličani SO hiti naravnost ogoljufani, (cer je bilo, kakor pravi »Slovenski Narod*, med dr. Rvbafem in tržaškim škofom, ozir. kranjskimi klerikalci še pred volitvami že vse to dogovorjeno, ali dr. Rybaf je bil toiiko previden, da tega ni hotel povedati svojim vo-jilcem, ker se je opravičeno bal, da. ti ne bi bili zadovoljni z njegovimi klerikalnimi načrti in zato jim je pokazal pravo svojo barvo še le po volitvah, ko mu je mandat zasiguran za celih šest let. Mož upa, da bo v jeku šestih let lahko prepričal svoje volilce o pravilnosti svoje politike in da bo potem zopet izvoljen. Mi imamo boljše mnenje o tržaških Slovencih in smo prepričani. 4a se dr. Rybaf v svojih računih temeljito moti in za to popravljamo naslov tega članka v: Rybaf-Gregor{n-Mandičeva sramota, ker vojilpi teh treh uskokov niso krivi,. da so se jim njihovi poslanci izneverili. Planinske kolonije. Človeku, ki je v teh toplih Časih potreben počitka, zaide na gore, se zdi, kakor da je padla z njegovega telesa vsa utrujenost, da so daleč nekje tam v prašni dolini ostale skrbi, težave, sitnosti in drqge živijensjce neprijetnosti. In ‘jz prs se mu izvije radosten vzklik: tu bi pstal! Res, ako hodiš po planinah in poslušaš ljudi, slišiš pogosto to misel. Kako tudi ne, saj nudijo planine "toliko prijetnega miru, toliko prirodije krasote ih pištega zraka, da - morajo ugodno vplivati ha vsakega, ki išče pS njih počitka. Zato se večkraj pojavlja misel na planinske kolonije. Take kolonije b _a_\ * r* ‘JLsjcsmI ahko nastale’ posebno na nižjih ahfcp dostopnih planinah, kakor je n. pr. Kamniška Bistrica. Bogata gospoda si za svoje počitnice lahko izvoli dr^ga letovišča r-vsakemu to ni mogoče In yenaar 50 ljudje, ki delajo po pisarnah in- uradih zelo potrebni dobrega zraka if1 mirnega počitka. Za take bi bile primerne planinske kolonije. Mnogim bi bilo bivanje v planinah koristno za njihovo zdravje. Imamo domovino, ki nam nudi vsega dovolj, ha jugu imamo morje, na severu gore. Primorska letovišča imajo danes mnogo slovenskih gostov, ki tam iščejo zdravja, miru, počitka-Vse to nudijo tudi planine. Planine W nam ne smele biti samo za vratolomne ture, za izlete, za enodnevne partije, ampak tudi za bivanje, za neko prrrodno letovišče, kjer bi se nemoteno odpočili vsi, ki so siti mestnega prahu. fako planinsko kolonijo so si ustvarili Cehi na Jezerskem. Ime Jezersko je postalo na Češkem zelo popularno in vsako leto napolnijo to Sorsko letovišče Čehi od vseh krajev, »a, Jezersko ima tudi svoje stalne goste. Poleg Jezerskega pa imajo naše gore še druge lepe planine in želeti je, da bi tudi te dobile čim več stalnih gostov. Sedaj imamo po svojih planinah le koče Slov. plap. društva. Te so namenjene večinoma gostom, ki bi nudila zahteva njih zdravje ali, ki jim ni mogoče dalje Časa živeti na nižje ležečih planinskih letoviščih. Prijateljev planin je vedno več. Slov. plan. društvo nam je odkrilo vso njih krasoto in bogastvo in omogočilo bivanje na pjih. Pojdimo še za korak naprej, ustvarimo si prava prirodna planinska letovišča ali planinske kolonije. Planinske kolonije ne bodo zrastle čez noč, toda velja, da se premišlja o njih. srce poželelo; pa tudi novomeška godba bode razpoloženje in zabavo povzdignita ter tudi plesalcem v vsakem Oziru ugodila 1 Iz slovenskih krajev. Iz Škocjana. Sokolsko s la v-lje v Škocjanu pri Mokronogu. Dne 23;. t m. prjde manifestirat v napreden Škocjan, skoraj vse dolenjsko Sokolstvo, ker ni le od Strani bratov Sokolov zanimanje splošno, atppak hočejo tudi zavedni Yaščam pripomoči k ugledu slovenskega Sokolstva in a fen* uresničiti vedpo gpvpričenie ustanoviti tuefi tu prepotrebnega ?Sokola*. Klerikalcj že mn s stfanom pričakujejo dne, ko nas ppseti nepremagljiva Četa doj. Sokolov, samo radi tega, ker so sq‘- vmžnike ysakršnčga napredka, Dg pa bpde njjh strah upravičen, zato bratje Spkoli m vsj, kj znate ceniti sokolsko delo. V nedeljo v akocjan. — V nedelj p 23. t. m. vsi, ki s|e krepkih nog ih veselega značaja, vsi ki jjubite prijetno in zabavno družbo, prihitite v Škocjan na vepko sokplsko veselico. pU bodo vsi posetniki te narodne prireditve odnesni kar najlepše spomine za jo bodo poskrbeli neustrašna škocjanska deklet^ ki bodo nudila v fičnih paviljončkih vse, kar bo komji III If M.......... ^TT^V^-r M I H ' I kije ? CSfiSi ca k Me* Vzdihljajev ... _ je mrtev! Načelniku beneške policije so se o# zasvetile veselja. _ Ce govoriš resnico, Bartolo, si zaslužil s, tq novico deset MJCREL ZEVA90: beneška. -Vi iih bom kmalu lfi jih bom amam govoril beneškemu. Kromu? J na delo I . o, ki si pom^l roke. 'val svoj samogovor, take so besede, .............................UfcVl, dožu m, ve. . Roland PO so milosti hudič dorda že jutri 1 . . . ajdlfrio. «-.t A n« En R°-and jp gotpvo prefkaoec yseh pretkancev. On hi pil s oraj prav takp zmožen policijski načelnik, kakor jaz. Toda jaz — jfljs sem še brihtnejši od njega On ne ve mojih niisli, jaz pa poznam njegove, On si domišljaTda ne tiubi več Leonore, jaz pa gledam m zasledujem, kpkp se ljubezen razodeva v slehernem njegovem koraku m dejanju. Op je prepričan, da ne pojde več na otpk Olivolski, jaz pa vem, da se vrne tjakaj prej ali slej 1 Ah, ah, kako se je zgodilo, da je bila kpa Leoppra Urn in nam je ukazala, da naj sp umaknemo! £)a, kako in zakaj ? . . . Roland, Roland, ti začarani ptiček, če se vrneš v svoje gnezdece, le zapomni si, kaj ti prerokujem. V gnezdece, v Metko ! Dajmo, oglejmo si to kletko! . . • Bralec se je lahko prepričal, da je delalo modrovanje Gvida. Džeunara možganpm policijskega načelnika vso čast. Se enkrat si je pomel roke, kar je bilo njegova, železna navada, ozrl se poslednjikrat v zrcalo, da še enkrat vidi in se prepriča, da ga ni mogoče spoznati; najo je odšel m se napotil proti Olivolskemu otoku. Nj se napotil naravnost, Ro svoji navadi je posetil Še par beznic in prišel tako tudi k »Zlatemu Sidru*. Mojsfer Bartolo Enooki ga je takoj spoznal vzlic njegovemu izpremenjeuernu obrazu m mornarski opleki, stopil mu naprpti in v smehh °?ka'il syo|e ostre zobe. Bilo je, kajcor da se srečava s tigrom iri se pripravlja, da mn naredi kompliment. —; Ali veš kaj novega? je vprašal policijski nuČelmk1 — Slavno novico vem, gospod Džennaro. — Kakšno pa? — Strašni Skalabrino, desna roka Rolanda Kandiana, tisti Vladni jamolazci. Že drugo leto teče, odkar je baje sam baron Sqhwsrz v javnost šprpžif misel o ustanovitvi društva za raziskovanje jam- Ker iz palače ng Blel-weisovi cesti doslej Se ni prišlo nikdar kaj demokratičnega, (razen raznih Udarcev po glavi Slovencev) je bil odmev Schwarzoveea klica svojemu (zviru primeren. K posvetovanju v svrho ustanovitve društva so se tako-rekoč na vladno povplje zbrali možje, po njih stanu in osebnem ugledu sicer vsega spoštovanja vredni možje, vendar pa možje, katerih večina morda razen postojnske jame še ni bila v nobeni drugi jami, v katero bi se ne upal tudi šolarček iz otročjega vrtca, Ker SO novemu jamskemu otroku dali >oleg tega še visokoleteči naslov, iz caterega bi se dalo posneti, da ima o društvo edinole namen »znanstvenega* raziskovanja jam, je naravno, da se za ustanovitev tanega društva v širši javnosti ni. nihče dalje brigal; vsaj je znano, da pri nas, če nima kdo profesorskega naslova, sploh nima pravice o znanstvu na tem ali onem polju govoriti. Društvo Se je torej ustanovilo iž števila zgqlj »znanstvenikov* o jamah, če tudi, kot rečeno, večina t£b »znanstvenikov* niti ne ve, kako pravzaprav jame izgledajo zunaj, kaj Šele notri. Iz. posebne milosti so tl piri ......... „ c,rt društvu spričo njih mnogoletnih izkušenj in poznavanja doslej še ne preiskanih jam prva dika za društvo in privlačna moč za razširjenje ter blagodejno delpvanje društva tudi napram Interesom širše javnosti. Ampak ker ti poznavatelji jamskega sveta Slučajno niso profesorji, fli kaki tem istoyetni znanstveniki, so pštali v društvu Je |cot privesek na lastnem fraku. Vsi tišji, ki so leta in leta se Žrtvovali za spoznavanje paših jam, so bo ustanovitvi tega društva čakali np mnogoobetajpčo »žnahštveno* delovanje vladnih jamolazcev, Minilo pa ie lpto dni, ali o delovanju društva ni bilo ne duha ne sluha. Če Se je med tem o raziskovanju kake jame slišalo, so bili povsod zraven zopet le 7peznanstveniki“, kot pred ustanovitvijo društva ,znanstvenih* raziskovalcev jam. Šele preječpni In ta teden je Srinesel vladen list nekake znake, da fuštvo teh znanstvenikov še ni izumrle ip da hoče pričeti z raziskovanjem jam na Ljubniku, posebno pa one velike, o kateri je TJUfro* že opp- 1A,J p tovano pisalo in ki je v ljudstvu znana pod imenom »Kevderc*. »Delovanje*' na Ljubniku so znanstveni fraziskovalci pričeli s tem, da so jami odrekli, oziroma utajili znano ljudsko ime. Med tem kp je javnost radovedno Čakala, kdaj pridejo ti gospodje s tistimi predzgodovinskimi kosmatinci na dan, po katerih so nam v prvem poročilu v uradnem listu napravili take skomine, je isti uraden list teden pozneje prinesel drugo poročlo, iz katerega je razviditi, da so se gospodje vladni jamolazci starih okamnelih kosmatincev na Ljubniku zbali ter bodo s svojem plodonosnim delovanjem raje pričeli v Križni jami pri Ložu. Obe poročiti sta izšli v uradnem listu, iz česar bi se dalo sklepati, da vladni jamolazci z nevladnimi slovenskimi listi sploh ne smejo imeti ničesar opraviti. Tako »znanstveno* delati, oziroma nedelati, se pravi le norca dejati se iz naših jam in naše javnosti. Če se že hoče v naših jamah le znanstveno delati, za to delo morajo biti na razpolago res znanstveniki špecijelno na tem polju; nikakor pa ne morejo biti to pravi znanstveni raziskovalci jam* oni, ki pred ustanovitvijo tega društva morda kake jame niti videti niso, po ustanovitvi pa so potrebovati poldrugo leto, da smo v »Laibacher Zeitung* brali, da šele mislijo nekaj začeti v jamah, katerih zaznanje imajo le drugim zahvaliti. Tej kritiki, ki jo prepuščamo na rovaš g. piscu, bi mi iz stvarnega stališča to-le pridejali: Za našo jamskih čudežev tako bogato deželo bi bilo že riavrio potrebno jamsko društvo res na demokratični podlagi, društvo, Iti bi obsegalo vse kraje naše in so- sednje slovenske dežele, društvo, kar terega prvi namen bi bil zasledovati splošne javne in krajevne koristi, varovati vse kakega zanimanja vredne jame pred opustošenjem in oropanjem in šele v tretji vrsti najdene in po splošno koristni vsebini preiskane jame tudi res znanstveno raziskati. Treba je v prvi vrsti ugotoviti število naših jam in njih vsebino, ter nad vsako zanimanja vredno jamo razgrniti zasebno sli oblastveno varstvo. Pri tem delu bi ravno deželna vlada in deželni odbor moralno In materijelno lahko mnogo in uspešno sodelovala. Pri raziskovanju vodnih jam posebno v voda-revnih okrajih bi bilo to delo velikega pomena.v blagor celi deželi. Vsa županstva naj bi društvu dala izkaz vseh v obsegu aotičnega županstva se nahajajočih jam in propadov. Društvu pristopi lahko vsakdo, kdor se zanima za jame. Za prvo raziskavo jam tli potrebno znanstvenikov ; zadostuje pogum in spretnost Za znanstvenika 8e mm' cekinov. [vvfi: glije res fako?’ ij sem ga sam ubil, gospod. — Da, Prišel je semkaj, pa sem ga napojil, da je j n3 večne čase ^ wspa j gartplo, oglasi se jutri pri meni; usluge, kakoršno si mi ti izkazal, je vredno popihati. — In to še m vse, gosppdi Sandrigp ... — Ne g°vori mi * njem; ni potreba- — Torej ste ga prijeli ? — Še več; stopil je v našo službo. Gvido Džennaro je pustil Enookega vsega becfastpga od ^ pd~sameg1l veselja si je mel roke _Ddrnjat sam pri sebi; to je bil mojpterski udarec I Roland, Roland, zdpj si m°i! • • • Bližala se i? deseta ura, ko je poticijski načelnik prišel do OUvolskega Otoka. Njegov hitri tok se je izprememl v upier. jene korake; ROtuhnil se je, plazeč se po senci, neslišno in strmenja in ptfPjJ n? RfoflP». od %o biij-no, da mu Je koža kar goi 4 Skalabrinp ubit ; je g0dn mpjsterski udarec! Roland, Roland, nevidno kakor .P' pošast. Tako je dospel do obzidja Dandolovega vrte. Nekaj trenotkov n^to je bil onostran zidu. Skočil je z vrha obzidja brez večjega šuma, nego ga napravi vel lisf, ki se utrne z višine svojega drevesa. .„,4113 noc. z,aprj je bjl svojp silo, opazovanja. Njenega sumljivega gla^h nf bilo čuti. In zdaj še je polagoma vzravnal. . _ Ali je erio, ali je drugo, je. mislil sam pri sebi. Ati je Roland tu — potem stečem po deset mož, m on-je naš, živ ali mrtev. Ali pa ga ni — potem najdem starega Filipa. Že dolgo bi se rad seznanil s tem bedakom; koristilo bi mi. Naprej 1 . . . Začel se je plaziti in lezfi med grmovjem, ki mu je bila jzsen obrala gosto Ustje. Dospevši do srede vrte, je nenadoma obstal; hiša se je bila prikazala njegovim očem. In skozi špranje neke naoknice v pritličju je prihajal tenek žarek luči. Srce policijskega načelnika je začelo zamolklo utripati, — Luč, ob tej uri! . . . Stari sluga gotovo ne Čuje sam, v svojo zabavp . . . Kdo je tu? . . . Ob, če bi mogel skozi noč in zidovje videti človeka, ki je v hiši ... Ne. morem ga videti 1 Naprej ! . . . Zopet se je začel plaziti in dospel plazeč se do hiše. Netppgpče je bilo videti karkoli, DŽenaro je prisjjjhnil. Klečeč prpd tiatb naoknico, pritiskaje oko na špranjo, skozi katero je uhajale mč, okamenel kakor brezčuten kip* ne meneč se za nič drugega kakor za glasove notranje hiše, Bi bil načelnik beneške policije gotovo vzbudil občudovanje vsakogar; kdor bi ga bil vRlel v tem tfenotku, To ni bil več človek: bila je vtela-šenu polipija na najden) sledi. Samp lovski pes, ki mahoma obstane, ko zavoha preganjano divjačino, mora dati človeku pojem, kak je bil Džennaro v tepi trenotku. Mipilo je pet, minuf. Dženaro se je začel počasi odmikati. Kdor bi ga bil videl v tem hipu, bi se ga bil prestrašil. Krčevito režanje nju je pačilo usta. Postal je bil še prožnejši —-če je bilo sploh mogoče — in Še bolj se je na svojem umikanju zavijal v molk in v lemo noči. Besede, ki jih je uho policijskega načelnika prestreglo nazadnje, so bile te: — Gospod, ah ostanete nocoj tu? — Da, Fitipo. Tu ostanem ; čutim potrebo po dobrem in mjrnem počilku, ki ga najdem morda tu. Džennaro je spozna) obadva glasova. Prvi je bil glas starega Filipa, drugi — Rolandov glas. Kak drug nespretnež bi se bil izdal s preveliko nagHCo; • Džennaro pa, ki je porabil četrt ure, da je prišel do hiše, je žrtvoval cele pol ure za pot skozi vrt. ______ (Dalje.) pravo delo odpre šele potem, kadar mu je katerikoli jamolazec našel in odprl vhod v jamo. Člani, lajiki in znanstveniki bi se medseboj moralno podpirali v pouku; tu bi imeli znanstveniki najlepšo priliko razumne lajike izuriti, da bi postali sodeležni sadov njihove učenosti, ne pa kot se to sedaj pri nas in najbrže tudi pri tem društvu dogaja, da se učeni sramujejo lajikov ter jim s preziranjem in smešenjem ubijajo veselje do dela. Treba je predavanj med člani samo za člane in treba je javnih predavanj za ljudsko maso. Treba si je omisliti sklad za stroške potovanja raziskovanja, za nabavo tehničnih sredstev za dohode v globoke jame itd. Med znanimi znanstveniki naj bi bili zastopani vsi ki prideio pri raziskovanjih v poštev. Če konečno vpoštevamo, da romajo iz naših jam milijoni vrednosti leto za letom v tuje dežele ne da bi imela naša dežela sama kake koristi od tega, potem je ustanovitev takega splošno-demokratičnega jamskega društva nujno potrebna. Z društvom .vladnih jamolazcev" pa se ta namen in cilj ne bo dal nikdar doseči — to naj gospodje brez zamere resno uva-žujejo. Kupujte jmr. DNEVNE VESTI. Protestni shod zoper osebno dohodarino se bode vršil v ponedeljek dne 24. julija ob 8. uri zvečer v veliki dvorani .Mestnega doma\ Želeti je, da bi ta shod prav dobro obiskan, ker je treba jasno in odločno dokazati krivično postopanje davčne administracije pri odmeri osebne do-hodarine. Vsi tisti, ki se jim je neopravičeno zvišala osebna dohodarina naj dajo pptrebne podatke svojim zadružnim načelnikom ali se pa naj osebno oglasijo na shodu. Naravno je, da je ta shod važen in vsekako potreben, ker se mnogim dela krivica, ?roti kateri je treba odločno nastopiti, oraj obrtniki in vsi drugi pridite v ponedeljek na protestni shod v .Mestni dom". Najboljši odgovor prevzetnim klerikalcem bi bil: ako bi vsi tisti, ki ne verujejo več v spletkarije rimskokatoliške cerkve, ali ki še sicer ne strinjajo z njenimi nauki (ker jih rimsko-katoliški duhovniki zlorabljajo) •kratkomalo izstopili iz rimsko-katoliške cerkve. Mi se dan za dnem bijemo in svoje najboljše moči ubijamo s prerekanjem s klerikalci, pa nas izkušnja še ni izučila oprijeti se najbolj enostavnega orožja: pokazati rimskemu klerikalizmu hrbet 1 — Pa imamo še eno orožje: to je naše napredno časopisje. Če bi vsi naprednjaki podpirali svoje liste, bi bilo klerikalno časopisje kmalu bolj ponižno; moralo bi bitil Kajti kdo pa podpira in vzdržuje po-največ klerikalne liste, kot je na pr. .Domoljub", .Bogoljub", .Slovenec" i. t d. ? Kdo drugi, kot le naši naprednjaki! Dajte o teh dvojih sredstvih resno razmišljati, in kmalu bodete videli, kako bodo ista učinkovala na bolno truplo našega klerikalizma. Šuiterajnska šola v Sp. Slškl zastražena. Kako se naša slavna vlada boji za svoje ljube Nemce, to je že malo preveč smešno. Šišenskih dogodkov z dne 14. julija so se gospodje v vladni palači tako zbali, da so od tistega dne dalje pustili zastražiti celo —• prazno poslopje šulferajnske šole. Orožniki v prazni šoli imajo toliko dolgega časa odveč, da ne vedo kam ,bi z njiip in ga, ker drugega kupca ; s mn listek. 11 GREGORIČEVA. Za samostanskim obzidjem. — Kdor se ume v samostanu pretvarjati, ta izpolni svoje najvežje dol-žvosti, mi je rekel brat Renato. Meni se je zdelo to pravilo zelo surovo in nelepo, vendar sem se dal prepričati, kako je neobhodno potrebno, ko mi je brat Renato opomnil sarkastično. — In tudi med principi življenja je istotako. Povsod triumfira pretvarjanje, oziroma formalnost — Po kratkem presledku sva se začela pomenkovati o verskem prepričanju. In sicer sem bil jaz prvi, ki sem dejal. — Verujete vi v obstanek boga? — Seveda verujem! Verujem namreč, ker je to potrebno! — Torej ne verujete iz lastnega prepričanja? — Kakor menih verujem, ker moram verjeti! Kakor človek pa premišljam. Ako obstaja Bog in celo pravičen in dobrotljiv, čemu nas pusti toliko trpeti? Ako obstaja bog, je torej pristranski, ker je z nekimi vjednomer zanj ne dobodo, prodajajo skritim pogledom skozi okno ... zunaj pa nikogar ni! Bi vsaj Schwarz prišel včasih malo v vas v Šiško, kaj bi vedno hodil na letovišče k svojim Tirolcem. Članom šišenske vodovodne zadruge v album. Iz krogov narodno-naprednih volilcev v Spod. Šiški smo prejeli: Ker so se gospodje, ki imajo vodovodno zadrugo v rokah, izkazali kot škodljivci cele občine, je naravno, da jim nobeden zaveden volilec ne bo dal še večje moči v občini v roke. Ce je med njimi tudi kateri iz vrst narodno-napredne stranke, naj sedaj, ko je še čas za to, resno premisli, da spravi uspeh naše stranke v nevarnost, ako misli še nadalje ostati pri vodovodni zadrugi. Ne vemo sicer še, katere može bode postavila narodno-na-predna stranka kot kandidate za občinski odbor, toliko pa vemo, da ne bi bil nobeden tistih izvoljen, o katerem bi se vedelo, da ie tudi član pri vodovodni zadrugi. Zakaj opozicija, ki jo je policijski komisar Jančigaj bodisi iz kateregakoli razloga zapričel proti vodovodni zadrugi, se bo zgolj iz vsesplošnih občinskih interesov takoj po sestavi novega občinskega zastopa z vso energijo in od vseh slovenskih političnih strank zopet pričela in nadaljevala, 4 dokler ne pride vodovod v last občine. To naj si prizadeti in merodajni krogi dobro zapomnijo? K temu bi za danes le toliko pripomnili, da tudi .Jutro" takega kandidata ne bo podpiralo! Č. g. pater In katehet Albert Pirc ali vam je morda slučajno znano, zakaj je Vaš tovariš prednik pred nekaj leti sredi šolskega leta, ali vsaj med šolskim letom kar naenkrat izginil iz Šiške. Prosimo vas, dajte o tem vprašanju malo poizvedeti, (če vam siučajno ni nič znanega o tem) in nam to povejte. Več radovednih Šiškarjev. Odgovor klerikalnim Izbruhom. .Slovenec" zdaj z osebnim smešenjem, sramotenjem ter z grožnjo bojkota bruha svojo jezo in razburjenost nad kulturnim bojem v Šiški. Če bi bil pameten, bi bil tiho in niti besedice ne črhnil o tem boju, ki bo le njemu in njegovi gadji zalegi škodoval. Pa gospodo v črnem taboru še ni izpa-metovalo že tolikrat preizkušeno dejstvo, da še vselej kadar je .Slovenec" zoper kako napredno stvar najbolj bruhal, je potem njegova garda najbolj gor plačala. Pa da gospoda v črnem taboru še danes ni premislila in da jo mnoge bridke izkušnje še niso izpametovale, to je prav! Le še tako naprej! Štefetu, ki hodi sedaj po noči v Šiško, pri belem dnevu se ne upa, bi svetovali, naj gre po zadnjih dogodkih revidirat svoje črne vrste, našel bo, da mu je večina — dezertirala. Da, nekdaj frančiškani, zdaj pa .Slovenec" s svojimi izbruhi so v Šiški za protiklerikalno stvar toliko naredili v par dneh, kolikor bi napredna ideja sama v2‘letih ne storila. Da, to čast moramo klerikalcem pustiti, o tem, kako sami sebe bijejo po zobeh, so klerikalci pravi mojstri. Mi le z veseljem gledamo in pozdravljamo ta preobrat. Ljudje, ki so bili še prejšen teden trdi klerikalci, ki leta in leta za vraga niso bili pridobiti za narodno-napredno idejo, so vam danes prerojeni, navdušeni liberalci, ali so soci-jalisti. Mi iz srca pozdravljamo ta politični in kulturni preobrat, ker v njem vidimo najboljši odgovor vsem klerikalnim izbruhom. .Vodnik" zopet ves oživljen Politišno društvo .Vodnik" v Spodnji Šiški, je služil taborišče političnih bojevnikov narodno-napredne stranke v prizanesljiv, z drugimi neprenehoma maščevalen. Ker si pa božanstva nikakor ne morem predočevati neidealnega, površnega, polovičnega in krivičnega, zato sklepam: ni boga! — Pogledal sem ga, ko da hočem uveriti, je-li to res človek v meniški opravi, ki je ravnokar zanikal obstanek boga? ----------- Ob eui uri po polnoči sva se obrnila proti vrtnim dvercem. Ko sva se kmalu nato približala kapeli, je Renato pokleknil ter se prekrižal; meni pa pokimal naj ca posnemam. Uprl sem se rekši: čemu pretvarjanja in formalnosti? Ni nikogar, ki bi naju videl! Prav zato se tudi čudim vašemu vedenju, ko ste vendar še pred kratkim izražali ideje neustrašenega materialista! — On pa se mi je kleče zaničljivo posmehnil. — Najini posvetni pomenki so prejeli piko tam zunaj v parku. V tem trenotku nisva več svobodomisleca, marveč meniha; svojej vesti na ljubo morava poklekati. Človek se pretvarja in ceni formalnost, ne-le da vara druge, da vara i samega sebe! Pokleknite! — Nisem se mu več obotavljal. Ko sem pa izmolil Ceščenomarijo, sva stopicala proti celicam pobožno, ko meniha po poklicu . . . Šiški. Kakor znano, je izkušnjavec v taborišču vrgel med brate bojevnike bojno sekiro..... .Vodnik" je kljub temu živel in delal, ali kakor 6 delavcev ne more v tistem šasu, na istem polju, kjer je treba 12 dobrih moči, opraviti celega dela, tako bi tudi .Vodnik" zlasti spričo hudega boja pri bodočih občinskih volitvah ne bi mogel s tako sigurnostjo računati na tak uspeh, kakor lahko tedaj, ko je bojna sekira med brati pokopana in so z združenimi močmi vsi bojevniki prijeli za orožje. Dne 26. t. m. se bo ves odbor po dolgem odmoru zopet sešel k skupni seji v Čitalnico, kjer je edino pravo zavetišče vseh narodnih društev. Dne 29. julija pa se ištotam vrši občni zbor .Vodnika." — V interesu dobre stvari bi mi novo okrepljenemu .Vodniku" nujno priporočali troje: Prvič: .Vodnik" naj svoje delovanje razširi tudi v sosednjo okolico, predvsem naj ne pozabi gnezda Št Vida. Drugič: .Vodnik* naj resno uvažuje naš že zadnjič stavljeni nasvet glede kompromisa s slovenskimi socijalisti. Pri odločitvi tega vprašanja mora vsaka osebnost molčati, gre se le za stvar in sicer za najboljšo stvar: skupen boj proti klerikalizmu. In konečno mi želimo naj bi bil .Vodnik" na tako važni, od dveh sovražnikov zaogroženi postojanki kot je Šiška, res vodnik napredne ideje, verske svobode, vodnik složnih bojevnikov v skupnem boju proti rimskemu klerikalizmu in nemškemu prodiranju čez našo deželo do Adrije. Le na tem potu sme .Vodnik" računati, da ga tudi mi spremljamo. Nadležna .beračica". Poročajo nam: Tu v poljanskem okraju nadleguje točno vsako sredo občane neka zelo dobro oblečena ženska z beračenjem. Ako se jej reče, naj pride v petek, se izgovarja da v petkih ne sme beračiti. Ker se nam to čudno zdi in je sploh opaziti, da tej ženski ni treba prosjačiti, psosimo slavno policijo, naj se za ta slučaj primerno zanima. Slovensko gledališče. Ravnateljstvo nam piše: Vaša včerajšnja notica o bodoči sezoni ne odgovarja povsem resnici, kajti gledališka intendanca doslej še ni mogla končno sklepati, ali se bo gojila opera v bodoči sezoni še v sedanjem obsegu ali ne. Tudi glede pogodb opernih in operetnih članov ni še odločila intendanca. Ravnateljstvo najiskreneje želi, da se vzdrži nivo slovenskega deželnega gledališča v vseh strokah in v vsem obsegu naj-manje na dosedanji višini. Zato so vse nasprotne govorice docela brez podlage. Merodajni pa morajo biti seveda ravnateljstvu le sklepi sl. intendance in sl. občinskega upraviteljstva. Le ta dva faktorja odločita nadaljni značaj slovenskega deželnega gledališča. Šišensko jezero se je. takoj po torkovi opoldanski nevihti zopet pojavilo na dan. Državna cesta v obližju občinske hiše (ali je to le usoda ali le smola za občinsko hišo?) je bila zopet na polovico v vodi. Zadnjič so sicer nekaj strgali po požiralnikih, pa kakor takozvane »flikarije* nikjer ne rode kaj prida, tako se tudi tukaj malo poznajo vse take površne poprave. Neobhodno je potrebno, da cestni erar z občino vred res nekaj temeljitega ukreneta; če že drugega ne moreta, naj vsaj kaj takega, da bo to jezero ria sredi državne ceste vsaj tako veliko, da ga bo vredno si od daleč ogledati priti. V tem slučaju bodo vsaj Siškarji zaslužili. Promocija. Gospod magistratni pristav Janko Rupnik je bil v soboto na graškem vseučilišču promoviran doktorjem pravo. Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima danes v četrtek zvečer ob 8. uri v gostilni Dražil na Rimski cesti Decembra meseca 1883. Manjkal je le en mesec do svetih obredov, ki so mi odtrgali vsako še toli neznatno zvezo do posvetnosti. Z nenavadno brzino so mi potekali tisti dnevi, a čimbolj so se bližali odločilnemu in usodepolnemu trenutku, tem jačje se je porajala v, mojem srcu želja, videti še samo enkrat mili obraz in one čarobne oči, katere si je nekoč moja duša izvolila za svoje ogledalo. Mojo notranjščino je poplavljalo silno neodoljivo koprnenje iziti le za nekoliko časa izza samostanskega zidovja, užiti Ie za kratko dobo zabavno prostost in stopiti le za trenutek z večnim slovesom pred ono, ki je bila edini povod moje samotarnosti, pred ono, katero je oboževala moja duša, dasi ni zaslužila — pred njo, mojo Almo. Seveda sem se temu koprnenju protivil z najporogljivejšo silo in dolgo serijo nikalnic, češ, bil bi pač slabič, ako bi se ne mogel toliko premagovati, da ostanem pri davno storjenem sklepu. Vendar navzlic vsemu pomilovanju samega sebe, je moja trdna volja omagovala, da nisem mogel vztrajati v storjenem sklepu. In kakorhitro je moj odločilni »ne nikdar", izgubljal svojo moč nad menoj, takoj se mi je dozdevala nekaka dolžnost pozdraviti še enkrat ono, ki je prva vlila v moje prsi občut ljubezni. Ne, vztrajati nisem redni občni zbor, na katerega se vabijo vsi člani in prijatelji naše šolske družbe. Strela. Včeraj popoldne je treščilo v kozolec Ignacija Hrastja v Savljah in v pod in šupo Jakopiča na Ježici. Prvemu je pogorel kozolec s 5 štanti (okni) žita, drugemu tudi pod in šupa do tal. Kakor se čuje, je treščilo tudi v Tomačevem in Jaršah v tri kozolce. .IV. šentjakobski semenj." Pod tem naslovom priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj" v nedeljo, 30. julija na prostornem senčnatem vrtu pri Plankarju na Dolenjski cesti veliko ljudsko veselico z najraznovrstnejšim sporedom. Ciril Metodova podružnica za Škofljico je imela prav lepo veselico preteklo nedeljo v gostilni g. Jesiha navzlic neugodnemu vremenu. Udeležili so se je poleg prijaznih Ljubljančanov mnogoštevilno zavedni rodoljubi domačini in okoličani. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 269 K čistega dohodka. Hvala marljivim prirediteljem, hvala rodoljubnim udeležencem 1 Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala Kolinska tovarna 900 K kot običajni prispevek od prodane kavine primesi. Kavina primes Kolinske tovarne je po svoji pohvalni kakovosti in vsled zmernih cen našla odjemalcev povsod med Slovenci. To nas veseli tembolj, ker podpira Kolinska tovarna našo prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala! G. Friderik Hans, rečni nadzornik v pok. v Ljubljani je storil družbi sv. Cirila in Metoda prav lepo dobroto: daroval ji je raznih predmetov šolske oprave, modernih, dobro ohranjenih, in prihodnje šolsko leto bodeta dva razreda na družbenih zavodih v Trstu prejela s tem veledušnim darom velik del svoje potrebne oprave. Plemenitemu gospodu darovalcu iskrena zahvala ! Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. P. Magdič, veletržec v Ljubljani K 100 od prodanih narodnih znakov. To je četrti stotak v kronah, s katerim je vsega priporočila vredna tvrdka P. Magdič obdarila našo družbo iz dobička od prodanih narodnih znakov, s katerimi dokumentujejo javno slovenski rodoljubi, da so prijatelji Ciril Metodove družbe. Hvala! Iz Novega mesta je prejela Ciril Metodova družba vplačane kar tri »kamne" z enim poročilom. Zaslužni brambovci pokrovitelji gg. ravnatelj R. Dolenc, nadzornik Skalicky in »Narodna Čitalnica" naj bodo posnemo-valen vzgled slovenskim rodoljubom in društvom, katerih še pogrešamo v v vrstah C. M. brambovcev, ker oddati je še 82 »kamnov*. Ciril Metodova podružnica • v Volčji dragi na Goriškem je pohvalno delavna. Bodrilno glasilo za slovensko obrambo, »Slovenski Branik" je dobilo tamkaj sedem novih naročnikov, kar nam je zagotovilo za uspešno delovanje v podružnici in za širjenje slovenske zavednosti. V Volčji dragi nabirajo štirje nabiralniki za C. M. družbo darove, uporablja se računske listke, po trgovinah in trafikah se prodaja narodno blago, podružnični odbor pa skrbi za potrebno agitacijo. Za C. M. družbo raste zanimanje tudi med prav preprostimi ljudmi i,n v korist »Narodni šoli", ki jo je letos sezidala družba sv. Cirila in Metoda v Gorici, se živahno agitira in nabira prostovoljne doneske od osebe do osebe. Tej vzorni podružnici slava in hvala. Najdena dedščlna po zamrli Ciril Metodovi podružnici v Metliki. Sedanja marljiva ženska podru- I žnica v Metliki je izsledita pozabljeno h ranil nično knjižico zamrle C. M. podružnice v Metliki. V to knjižico se je svoječasno naložilo 10 K in te so ostale naložene tako dolgo, da je zrastla vrednost na 22 K s poštno-hranilničnimi obrestmi. V domači nabiralnik so nabrali 10 K 90 v za C. M. družbo zavedni malčki: Anton, Maks, Pavel, Stanko, Ivo, Živko! Izvenakademična Ciril Metodova podružnica na Dunaju je priglasila vplačilo dveh »kamnov* in na račun tudi že poslala 250 K. Letnina je dala 174 K, kar izkazuje 87 rednih članov, tem pa se je pridružilo 12 ustanov-nikov s skupnim prispevkom 240 K. Značajnim rojakom, ki naj bodo po-snemovalen vzgled v tujini, pa tudi v domovini živečim Slovencem, srčna hvala! Umetniška razstava. — Ker se umetniška razstava, katere so se udeležili tudi člani mladega slovenskega društva »K. S. A. F." v par dneh z a k 1 j u č i, se nujno opozarjajo vsi amaterji in prijatelji ama-ter-fotografske umetnosti, da posetijo čimpreje to prvo slovensko amater-fotografsko umetniškorazstav o, ki nudi vsakomur mnogo zanimivega in poučnega. Kakor znano imajo č 1 a n i d r u š t v a »K. S. A. F." izdatno znižano vstopnino na razstavo, ter dobe tudi razstavljalni katalog po znižani ceni. — Pri tej priliki opozarjamo tudi naše kupujoče občinstvo in razne korporacije, da podpro mlado slovensko društvo s svojim nakupom razstavljenih slik, ter si na ta način za mal denar nabavi okrase svojih sob in zbirki Prvo društvo »Abstinet proti tobaku" je ustanovilo Št. Jursko »na-zadnjaštvo" (pri cenah bi bil marsikdo nazadnjak, če so napredne cene višje!) Prvi sadovi tega dvakrat koristnega društva so se prikazali v obliki 4 K 80 v, katere so zbrali in C. M. družbi Poslali častiti abstinenti: Iv. Zagorec, 'r. Kovač, H. Knez. Iv. Videmšek, Matija Ponišek, Vikt. Žibert. Priporočamo, da dobi to društvo mnogo članov in da se ustanovi mnogo enakih društev. Ljubljanski abstinent. Kamniška koča S. P. D. na Kamniškem sedlu. V pomirjenje onih turistov, ki so se lani dali vplašiti vsled vesti, da so vetrovi poškodovali in raztrgali streho Kamniške koče in imajo vsled tega tudi letos morda še pomisleke glede obiska imenovane koče, bodi povedano, da je streha dodobra popravljena ter se nahaja v popolnoma dobrem stanju, odkar je krita z eternitom. Obiskovalcem planinskih koč S. P. D. Ler se pojavljajo z večjih strani pritožbe čez turiste, ki prihajajo pozno v noči v koče — osobito velja to za turistovsko kočo v Kamniški Bistrici — se vljudno prosi vse turiste: naj v nočnem času v vsaki koči, kjer niso sami, blagovolijo opustiti vse različne načine »preglasnega do-prinaševanja dokaza resnice", da so Tolstovr&ko slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstorršk« slatina, pošta GnStanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! več niti smel v svojem nekdanjem sklepu, ako nisem hotel predčasno nazvati ječe ono bivališče, ki je bilo s svojim prekrasnim parkom zavetje mojej neutolažljivobednej duši. Vztrajati nisem mogel, zlasti ker me je sobrat Renato svaril pred toliko strogostjo do samega sebe. Z drhtečim srcem sem stopil pred predstojnika in ga zaprosil dvednev-nega dopusta, da se poslovim vsaj od I onih sorodnikov, ki me zbog starosti ali bolezni ne bodo več videli! Predstojnik mi je odgovoril s povdarkom. Dva dneva vam jedva zadostujeta. Izostanite štiri dni v svoji svobodi. In ako ne najdete v teh štirih dneh ni-kake privlačne sile, ki bi vas mikala ostati tam zunaj med svetom, tedaj se povrnite zopet v naš grobnotihi dom. Radi formalnosti pa, ki jo pripisuje samostanski red; izberite si izmed sobratov sodruga za potovanje. Odrinite jutri s popoldanskim parnikom; potni denar ima na razpolago pater Leonardo. — Z nič manj nemirnim srcem nisem odhajal iz predstojniške celice. Prijor-jevo dovoljenje mi je krčilo srce. Kako tiho je govoril in s stisnjenimi ustni, kakor človek, ki hoče zakriti tresoči glas, glas, ki ga povzročajo pritajene solze. In kako presunljivo me je pogledal, ko da ve, da se v moji prošnji skriva laž in tako milo se je zazrl vame, ko da me je pričakoval. In tako dobrotljivo mi je podaljšal dopust, da se mi vsiljuje misel, da ni z menoj sočuten marveč zaničljiv radi moje prisege.----------- Na hodniku sem srečal Renata. — Za koliko dni ste svobodni? — Prosil sem dva, a prior sam mi je ponudil štiri dni. Njegovo postopanje mi je res neumevno! — Meni pa ne! On je pač sočuten iz lastnih izkušenj, saj trpi na isti bolesti ko vi, samo s to razliko, da je njegova še hujša. . . • — Še hujša? — — Ehe! O priložnosti vam že opišem njegovo življenje! — — Vi ga poznate? — — Poznam natančno, ne da bi on vedel za to. — — Vi veste, brat Renato? — Vse, dragi Guido! — Danes imam do vas neko prošnjo. Potujte z menoj v moj rojstveni kraj! — — V Genovo ? Srčnorad, toda pod pogojem, da mi razodenete svoj roman, ako vas seveda, ne veže kaka obljuba! — — Ah! Težavno mi je celo misliti o tem, mili Renato; koliko še torej pripovedovati. Vendar vam ne zamolčim, sem mu odgovoril, ko sva stopila , na vrt. ____________ (Mje.) prispeli v kočo. Torej nekoliko več obzirnosti! Cirkus Strassburger je imel včeraj dve predstavi: popoldansko po znižanih cenah za otroke in večerno. Obe predstavi sta bili dobro obiskani, popoldanska predstava za mladino je bila zabavna in poučna. Cirkus pri vsaki predstavi pokaže kako novo zanimivost. Obisk planinskih koč Slovenskega planinskega društva v Kamniških planinah izkazujejo nastopne koče dosedaj sledeče; Kamniška koča na Kamniškem sedlu 67 turistov, Koča na Veliki Planini nad Kamnikom 91 turistov, Turistovska koča (restavracija) v Kamniški Bistrici 514 turistov. Za turistovsko kočo. v Kamniški Bistrici se je javilo tudi že več družin za daljše bivanje v njej. O. BERNATOV1Č Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Veliko vrtno veselico priredi ■Napredno politično in Izobraževalno društvo za Kolizejski okraj* v nedeljo, dne 13. avgusta na restavra cijskem vrtu pri Levu na Marije Terezija cesti. Vsled velikega sporeda se je osnoval posebni pomnoženi veselični odsek, kateri bo skrbno rešil pozneje objavljeni program. Posebno dobitek 20 K in HI. dobitek 10 K. Opozarjajo se druga bratska društva, da se ne priredi več veselic, na en dan. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Čehi na strani dr. Ravniharja. Uničevalna sodba dr. Masaryka o Jugoslovanih. Velikansko ogorčenje med slovanskimi naprednimi poslanci. Dunaj, 19. julija. V slovanskih parlamentarnih naprednih krogih vlada radi nečuvenega postopanja jugoslovanskih narodno-naprednih poslancev, ki so na svojo pest vstopili v dr. Šušteršičev klub, velikansko ogorčenje. Vsi večji slovanski napredni listi se pečajo danes s tem dejstvom in najskrajnejše obsojajo zlasti korak dr. Ryba?a in dr. Gregorina. Masarykovo glasilo BCas“, ki ima na Češkem velik vpliv, pravi, da je korak jugoslovanskih poslancev dr. Rybara, dr. Gregorina, Mandiča, Spinčiča in dr. Laginje popolnoma nerazumljiv in na noben način opravičljiv. Enako poročajo tudi moravske »Lidovč Noviny“, praški »Narodni Listy“ in „Samostatnost“. Dunaj, 19. julija. Ko je znani veliki prijatelj Jugoslovanov, profesor dr. Masaryk, ki je že neštetokrat zastavil vse svoje sile o boju za pravice Jugoslovanov in našega največjega sovražnika zunanjega ministra grofa Aehrenthala tako nesmrtno blamiral pred vso evropsko javnostjo — zvedel 0 nečuVenem koraku jugoslovanskih poslancev, ki so vstopili v dr. Šušteršičev klub, je izrazil sledečo naravnost uničevalno sodbo o Jugoslovanih: „Žal mi je in naravnost sram me je, da sem se v svojem političnem življenju sploh kedaj zavzemal za Jugoslovane«. .Dunaj. 19. julija. Vsi odličnejši •Nar0dnl Listy“» »Ša- * Češke S\ovo- %’ " Vjfc N°v.iny‘* jutri poročila vašefra”V ° prineso * Jutro* o konstelaciji noveg^hrvaškc? slovenskega kluba in sramotnem Izdajstvu jugoslovanskih naprednih poslancev nad energičnim ljubljanskim naprednim poslancem dr. Vladimirjem Ravniharjem. Dunaj, 19. julija. Vstop jugoslovanskih poslancev, zlasti dr. Rybafa in dr. Gregorina je eden največjih škandalov v jugoslovanski politiki. Jugoslovanski napredni poslanci ne bi smeli nikdar sedeti v klubu, kateremu načeluje največji jugoslovanski rimski podrepnik dr. Šušteršič, ki je princi-pijelno proti vsakemu napredku. Dunaj, 19. julija. Ljubljanski državnozborski poslanec dr. Vladimir Ravnihar je danes mož, na katerega gledajo v parlamentu vsi slovanski napredni poslanci s pravim ponosom in občudovanjem: —Dr. Ravnihar se sme zanašati na najskrajnejšo podporo od slovanskih naprednih poslancev, zlasti pa od Cehov. Dunaj, 19. julija. Vsi češki klubi do zadnjega so danes izjavili, da spre j mo edinega značajnega, odločnega naprednega jugoslovanskega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja, zastopnika n a p re d n e L j u b 1 j a n e , z velikanskim veseljem v svojo s r e d o. Dr. Ravniharju je vstop v katerikoli češki napredni klub vsak dan dovoljen. Vpad bivšega perzijskega šaha Mohameda Alija v Perzijo. — Kritični položaj v Perziji. Petrograd, 19. julija. Bivši perzijski šah Mohamed Ali, ki se je dosedaj mudil v Rusiji, je sedaj nenadoma z veliko vojsko vpadel v Perzijo in se hoče zopet polastiti perzijskega prestola. Radi tega je položaj v Perziji postal silno kritičen. Rusija je že dolgo forsirala akcij‘o, da se Mohamed Ali vrne na svoje mesto. Angleška vlada je izjavila, da z ozirom na vpad Mohameda Alija v Perzijo za enkrat še ne bo zavzela svojega stališča, ampak počakala, da napravi v Perziji mir Rusija sama. Dunaj, 19. julija. Avstrijska diplo-plomacija je radi vpada bivšega perzijskega šaha Mohameda Alija v Perzijo silno razburjena. Trdi, da bo vsled tega v Perziji prišlo do resnih nemirov in se bo Rusija polastila severne Perzije. Državni zbor. • • • Dunaj, 19. julija. Današnja seja je bila zopet samo formalna. Vršila so se sama žrebanja za različne odseke. Vloženi so bili ugovori proti izvolitvam nekaterih poslancev. Med drugimi je vložen protest proti izvolitvi italijanskega klerikalca Spadara in jugoslovanskih poslancev dr. Ivčeviča, dr.Melka Čingrije in Sesardiča. Nato so različne stranke zavzele svoje državnopravno stališče. Ko je podal rusofilski poslanec Markov svojo izjavo je prišio med Rusini in Rusi do velikih škandalov. Radi tega je češki poslanec Choc očital Rusinom, da sramote lastne sobrate. Predsednik Fuchs je komaj napravil red. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši v petek. Podpredsedniška mesta. Dunaj, 19. julija. Čehi kandidirajo za podpredsedniško mesto mla-dočeha dr. Maštalko. Krščanski soci-jalci neznatno osebo Jokla. Prepoved uvoza argentinskega mesa. Dunaj, 19. julija. Dunajski občinski svet je v svoji današnji seji naj-energičneje protestiral proti prepovedi uvoza argentinskega mesa. Sploh se vrše danes na Dunaju veliki protestni shodi. Razne vesti. * Zvijača beračev. V Parizu je strogo prepovedano beračenje in vendar ne manjka beračev, ki si pa znajo pomagati na razne načine. Na najbolj obljudenem kraju stoji bled, ubožno, a čedno oblečen mož, ki tuintam poprosi mimoidoče. Kar pride k njemu črno oblečen gospod, mu pokaže svojo vizitko, s katero se izkaže, da je tajni policaj ter zarohni nad prestrašenim beračem, da se naj odstrani, ker ga bo sicer aretiral. Mimoidoči postoje, berač pa tajnemu policistu milo potoži o strašni bedi, ki tare doma beračevo ženo in otroke. To omehča celo trdosrčnega policista tako, da dš beraču dar, ter zamrmra: »Ubogi vrag“, ter odide. Občinstvo veselo pozdravlja blagi čin policista in ljudje tekmujejo, kdo bo dal »ubogemu vragu8 več. Tako dobi berač kmalu poln klobuk drobiža ter odide v stransko ulico, kjer se snideta s »tajnim policistom*, da si razdelita darove. Potem pa na drugem kraju mesta uprizorita enako igro. * Za debeluhe. Veliko je ljudi, ki niso zadovoljni s svojo usodo in ki bi se srčno radi znebili svoje masti. Staro pravilo: Vstajaj zgodaj, jej malo, pojdi pozno spat, delaj mnogo! je pa našlo le malo pravega odmeva. Yockeyi so kljub temu iznašli že davno drugo sredstvo proti debelosti. Zavijajo se namreč v debele odeje ter se vrte pred velikim ognjem. To sredstvo pa ima seveda tudi svoje senčne strani ter ga vsi pravi debeluhi tudi odklanjajo z vso ogorčenostjo. Neki učenjak pa je sedaj iznašel stroj, s katerim se ravnokar bavi pariška medicinska fakulteta in potom katerega je možno izgubiti na lahek način preobilo debelost. Gre se pri tem namreč za navadno elektriziranje telesa, kar je močna masaža za posamezne mišice in pri čemur se po redni uporabi od strani preobilne tvorbe masti v telesu. * Kazni v starih časih. Ne hodi na solnce, kdor ima maslo na glavi se pogosto sliši, oziroma čita, malokdo pa ve, odkod ta izrek. V starih časih so imeli sramotilne odre — prangerje —■ na katere so postavili hudodelce vsemu občinstvu na ogled. Tatovom so navadno dajali na glavo kepo masla in morali so tako dolgo stati privezani k stebru z maslom na glavi, da se je maslo od vročine raztopilo in po hudodelcu steklo z glave. * Nekaj za naša dekleta. Brez moža ne ostane pri Mohamedancih nobeno dekle, zakaj neomožena ženska nima pri njih nikakih pravic, niti na božjo pot v Mekko ne sme. Tudi pri divjih narodih ni starih devic, zakaj popolnoma izključeno je, da bi dekle ne dobilo moža. * 60.000 novih zvezd. Med mnogimi predmeti, s katerimi je Andrew Čarnegie obdaril znanstvene zavode, se nahaja tudi novi teleskop, ki ga je Čarnegie poklonil observatoriju na Mount-Wilsonu v Kaliforniji. O tej priliki omenja »Times*, da so astronomi tega observatorija odkrili že okolo 60.000 novih zvezd in nade je, da s pomočjo novega izvrstnega teleskopa znatno poraste to število, * Kateri narod ima največ otrok? Francoska obitelj obstoji povprečno le iz treh oseb — oče, mati in en otrok, angleška obitelj iz štirih oseb, nemška iz pet, ruska in v obče slovanska obitelj iz šest oseb. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Lastnik in glavni urednik Milan Plat. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. liska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi Beseda 6 Tin. — Za one, Id ISčejo službe, 4 rln. — Najmanjši znesek 50 tIh. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri srežer. Lepa, noro meblovnna mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava ,,Jutra". 224/4—11 Malo rabljeno žensko in moško kolo ter decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 410/x—6 Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp. Šiška; Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu hiša, kjer se nahaja dobro upeljana špecerijska in tudi gostilniška obrt. Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove „Prva anončna pisarna. 421/7—3 Zanesljiva uftenka se sprejme takoj v papirni trgovini. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 424/3-2 Uteneo za špecerijsko stroko se takoj sprejme. Naslov pove .Prva anončna pisarna". 425/3—*2 Po selo znižan! eeni prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar. 212/x—7 Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se proda radi preselitve iz proste roke enonadstropna hiša z vrtom. Naslov pove „Prva anončna pisarna". 426/1—1 25 parov plemenitili golobov se radi preselitve za ugodno ceno proda. Poizve se pri E. Dobovišek trgovec, Prisojna ulica štev. 3. KORESPONDENCA. Gospodična želi koresdondiraU z inteligentnim od 35 do 45 letnim gospodom, Prednost imajo samci. Ponudbe pod šifro .Miroljubnost' na .Prvo anončno pisarno*. 413/2—2 CIRKUS Danes 19. julija ob '1*9. url zvečer briljantna predstava V petek, dne 21. julija ob 8‘A url zvečer . Ighlife Evening največja večerna, specialiteta cirkusa Strassburger. Ne zamudite si ogledati ta veder. Grala oprava, gala oprema, gala requisite. Iiendez-vous des Jeuness Dorre v Ljubljani. Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico. Zvečer popolno vstopnino. PredDrodaja vstopnic v c. kr. trafiki „Union“ in v cirkusu pri blagajni. Vsaki dan od 10. ure dopoldan javne skušnje in odprti hlevi. Ravnateljstvo. Dobro ohranjeno motorno kolo 3 HP ,Puch“ se ceno proda. Na ogled pri K. Čamernlku, Dunajska cesta 9. Naročajte in kupujte JUTRO!4* Vajenca za tapetniško delo sprejme takoj Fran Blumauer, tapetnik, Rožna ul. 31. Več polagalcev parketov se išče. Pismene ponudbe na gospoda Janko Primožič, Reka, Bel-vedere 282. Stanovanje pripravno posebno za čevljarje začetnike se takoj odda. Poizve se; Karlovška cesta št. 30, I. nad. se sprejmeta takoj v trajno delo za kleparsko obrt in vodovodno instalacijo. Franc Lončar, klepar in inštalater, Spodnja Šiška 65. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranilnlčni račnn štev. 67.626. Zahvala. Potrti najglobje žalosti ob prebritki izgubi našega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Jurija Magušar veletržca tovarnarja in posestnika, ki je v Kropi po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 68. letu svoje starosti, dne 16. julija 1911 ob3/* 10 uri dopoldne mirno v gospodu zaspal, — nam ni mogoče se zahvaliti vsakomur posebej. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo za mnoge dokaze požrtvovalnega sočutja, za darovane prekrasne vence ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu od daleč in blizu. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. Vovsu za zdravljenje, pevskemu zboru pod vodstvom šolskega vodje g. A. Oblaku, kroparski in kamnogoriški požarni brambi, .Posojilnici v Radovljici«, in tudi šolski mladini v Kropi. Prav iskrena zahvala bodi izrečena vsem ostalim neimenovanim in onim, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoja sočutja in še enkrat vsem, ki so spremili rajnega k zadnjemu počitku. Kropa, dne 19. julija 1911. Žalujoča rodbina. Naprej hrepeneči dosežejo svoj cilj najhitreje in brez truda na pristnih Palma-kavčukovih podpetnikih. IMIItlMtlMlMHMttM MtttllltlMIIMIlMHM •••■••■•■•ItlMIIIItllUtMMnMIttlllltllltlll Spedicijska tvrdka •mn MIMI je preselila mestno pisarno v Šelenburgovo ul. št 3. se prodsga vTrstu po O vinarjev •v li&eledLnjUa. toTD©a=csum.sQa.: _ «i ni «• . Becher ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaŠniSni trg, Hrast. Poštni trg, Možt, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Marco, Cechimi, ulica delT Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Benusi, Greta, Kichel, Bojan, Bajc, ulica Geppa, Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sr. fom, lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, Ulica Belvedere. iljani in njenih podružnica^ v Splitu, Ce-Trstu in podružnicah, pri Prvi hryatski industrijalne banke na Dunaju. in Keki, in pri podružnici iKo aeimco, ostanek K a^KJ“— pa najpozneje se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot Radi jednostavnosti te, pa tudi mogoče vplačati ves žnesek takoj pri subskripciji. malo kyppn za Jeto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 19^2. Zaradi tega mbra t Jii.Jni.nniM t« LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. od K 5,000.000 na K 8,000.000 z izdajo 7500 novih delnic po K 400’— nominale v skupnem znesku 3SI 3,000.000'-. ■--------------Prospekt. =■..................................... ~ State razvoj bančnega ndraria, ki je že j-azteza po, vsem slovanskeni jugu, osnovanje novih podružnic, naralžanje vlog in aruzega bapki poverjenega denarja zahteva, da skrbi faanjka za primerilo ok^epljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in r^zervnui zakladov. Kavno v za(ifovo,žel$z.5. Ipart eno doBrc anastigma Op. ttJo zmeroik cenah. Glavni etniji 13 &Wn zaz«lfliMpriložnO!|tiiih nafcupov slike, s ploščama, jem,' kemikalijamlin ; frog? nina posebej). Eksaktni krasotnl ifi ^ojijj anastigmati nedosežno Rabljeni aparati Ivi ztjanih tvr(Jk 130, strani zattonj. Elft\ Birnbaum, fotojjt. ahatov, HirschUerg. 337, Če$kff, Diplomirani krojač Anton Presker «r» ijjjp +** m •% ir'-«*' IjuMiaaa, Sv. Peto cesta 14 priporoča s.vcyo krojačnico m veliko zalogo oble)*. saiMja*. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, d# sera prevzel st^znppo gOitlllKO ,Pri zlati ribi* Stritarjeva ulica. »t. '7, kjer bodem skrbel vedno za izborno postrežbo cenj. občinstvu s pristnimi vini ter dobro kuhinjo. Za obile^ poset se najvljudneje priporoča Fr»p Rožič, gostilničar. JUTRO* se prodaja v p® 6 vinarjev xr toTaaJcaaasLaaa.: Južni kolodv«, na getomi. Blaž, Dunajska cesta. §a\qr, Kr^oy# ?a§pt Kongresi trg. ]T|, Šel^nburgPTA uto leneo, Prešernova ulica. rije Terezije ceeta. Sodna ulica, SbMo, Miklošičeva oest% ZupančlC, ^dvoiaak% vlio^ Pirnat, kolodvorska ulica, šeftk, Brijeva cesta. Ko^nikj Šiška. Tivoli, na žel. prel. p^i Nar. Rolir* ulici, Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. USenlčn^ Židoyska ullom. Einstein, Jurčičev trg. Šiška. Wlslak, Gosposka ulica KnBtrln, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Telkavrh, Sv. Jakoba ti-g. Sitar, Florjanska ulica. Pašnik, Stari trg. feodft Mestai trg. Kane, Sv. Pet^a cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sy, Petra cesta. Sv. Petr^ cesta, ^lftter, ^i^rjeva plica^ Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama. Svetek, cesjt^. Jamšek, Tržaška cesta. dtraTS, Sko^a ulica Likar, Glince. StrkoviC, D^nato cesta Klančnik, Tržaška cesta. Okasion nakup. K Z I •Takot ojbleka H ^i^te volne za gospodo. lepa bluza, ali krilo las blaga, ali kostum za dame. obl?** iz bl^^a al| platna za otroke. Pralna ?bleka za otrok e klobuk J l^m^ikza gospode ali d^dke. »Angleško skladišče oblek" O. BerpatOvič Ljubljana, Mestni trg 5. *■ Sprejema zavuov«q]a človeikega življenja po najranvnfrstnpjSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drug« zavarovalnica. Vea Uiti dobitek se razdeljuje zavarovancem; do^d^af^®1 je, izplačalo r^nrnmTTnrmi »S L A V H A* vzajemno zavarovalna, banica v Pragi. ; I i Researve. in londl K 5^000.000. teplačane odškodnine in kapitalije K 100,866.860 ^8. ?o velikosti, druga vzAjcmni rww»v«lai)» ?aše države z vseskozi slovansko -narodno opravo^ ....................... y