Doberdobski karabinjerji izsledili trojico z vlomilskim orodjem Na Opčinah zadonela pesem Primorske poje Primorski Št. SB (20.6B6) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 zimtki vrtovi, ognjg, ALU in PVC stavbno pohištvo asumabMnm, GSM: +386 41 70 30 82 žahnijc, hrnehte zavetc-l Goran Obradovič s.p. Partizanska 123j 6210 Sežana Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 10. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , PISMI NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA trst - Preiskava o finančnih zlorabah Caro presidente, Potres zamajal dragi predsednik deželno politiko Caro Presidente Giorgio Napolitano, Happello che oggi Le rivolgiamo e dettato dall'estrema urgenza, dal risc-hio di giorno in giorno piu concreto, che il Primorski dnevnik, unico quotidia-no della minoranza di lingua e cultura slovena in Italia, debba cessare la sua esistenza. Abbiamo all'attivo quasi settant'anni di storia - il primo numero del nostro giornale e apparso il 13 maggio del 1945 a Trieste - e un presente che, vista la giovane eta di gran parte della redazione, ci dovrebbe consentire di guardare con ottimismo al futuro. Senonche la mancata ero-gazione del finanziamento pubblico, di vitale importanza per la sopravviven-za del giornale, ci sta soffocando. Mai come oggi ci manca l'ossigeno. Lincertezza che atttanaglia la nostra sorte ha avuto inizio nel di-cembre del 2011, quando ai tagli dei conttributi destinati all'editoria si e ag-giunto il blocco dei fondi, previsti per legge per l'anno 2010, a causa di ac-certamenti di natura amministrativa. Il blocco ha poi investito anche il 2011 e 2012. Abbiamo potuto farefronte al duro colpo e assicurare l'uscita in edicola soltanto accettando pesanti tagli predisposti dall'Editore. Dragi predsednik Borut Pahor, na Vas se obračamo, ker je nevarnost, da Primorski dnevnik preneha izhajati, iz dneva v dan bolj konkretna. Edini dnevnik Slovencev v Italiji izhaja že skoraj sedemdeset let (prva številka je izšla v Trstu 13. maja 1945) in sedanji temelji, na katerih bi radi gradili njegovo prihodnost, so dobri, saj je med njegovimi zaposlenimi veliko mladih. Neizpla-čevanje javnih prispevkov, ki so jamstvo za nadaljnji obstoj časopisa, pa nas duši. Danes nam res primanjkuje kisika. Negotovost, ki postavlja našo usodo pod vprašaj, se je začela decembra 2011. Ob splošnem nižanju italijanskih državnih prispevkov za založništvo so nam tedaj, zaradi administrativnega postopka, s katerim preverjajo položaj upravičencev, zamrznili sredstva za leto 2010. Zamrznitev je zatem zajela še leti 2011 in 2012. Hud udarec smo začasno nevtralizirali s sprejetjem težkih varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagal založnik in s katerimi smo omogočili izhajanje časopisa. Posledici teh ukrepov pa sta manjše število časopisnih strani in skromnejša vsebin. Nadaljevanje na 3. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. I Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. TRST - Sodna preiskava, ki bo kot »cunami« močno pogojevala aprilske deželne volitve. To je splošna ocena, ki spremlja novico da je tožilstvo na seznam preiskovanih oseb vpisalo kar 19 deželnih svetnikov, ki so osumljeni nezakonite porabe oziroma zlorabe (dav-koplačevalskega) denarja svetniških skupin. Preiskovani tvegajo obtožbo grabeža. Na Tržaškem so sodniki dejansko »obglavili« vodilno garnituro desne sredine, saj so v preiskavo vpleteni Pie-ro Tononi, Maurizio Bucci in Piero Camber. Na Goriškem se je na seznamu osumljencev znašel tudi nekdanji župan Gorice Gaetano Valenti, ki napoveduje odstop iz občinskega sveta. V Trstu se je kandidaturi odpovedal demokrat Sergio Lupieri, čeprav doslej ni vpleten v nobeno preiskavo. Predsedniška kandidatka leve sredine Debora Serracchiani napoveduje »etično čistko« kandidatnih list Demokratske stranke za aprilske volitve. Na 2. in 7. strani rim - Po znižanju bonitetne agencije Fitch Grilli: Ni panike Vlada bo pozorno sledila dogajanju na finančnem trgu RIM - Po odločitvi bonitetne agencije Fitch, da zniža oceno Italije z A- na BBB+, prevladuje vneto pričakovanje glede na jutrišnje dogajanje na mednarodnih finančnih trgih, še predvsem pa glede državnih obveznic. Minister za ekonomijo Vittorio Grilli je poudaril, da bo zakladno ministrstvo jamčilo varnost Italije in izrazil prepričanje, da bo prodaja državnih obveznic potekala brez težav. Vlada bo zadevi sledila zelo pozorno in bo storila vse, da bo Italija na varnem, je dodal Grilli. Na 16. strani Grillo pripravlja »pohod« na Dolino Na 2. strani Spomenik si zaslužijo tudi begunci Na 8. strani V Gorici fotografinje in jazz pevke Na 10. strani Kulturna združenja proti deželni upravi Na 15. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. /0 €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. ~JU /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. cA0/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 9771124666007 2 Nedelja, 10. marca 2013 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu politika - Preiskava o nezakoniti porabi denarja deželnih svetniških skupin /I • V I * I V Vf • Cunami v deželni skupscrni Sodniki obglavili desno sredino Sodna preiskava, ki bo kot »cunami« pogojevala aprilske deželne volitve. To je splošna ocena, ki spremlja novico (objavila sta jo včeraj dnevnika Piccolo in Messaggero Veneto), da je tožilstvo na seznam preiskovanih oseb vpisalo kar 19 deželnih svetnikov, ki so osumljeni nezakonite porabe oziroma zlorabe (davkoplačevalskega) denarja svetniških skupin. Preiskovani tvegajo obtožbo grabeža. Po doslej znanih novicah tožilstvo preiskuje Daniela Ga-lassa, Maurizia Buccija, Franca Bari-tussia, Alessandra Colauttija, Franca Dal Masa, Roberta Marina, Antonia Pedicinija, Paola Santina, Piera Tono-nija iz vrst Ljudstva svobode, demokrate Gianfranca Morettona (pred kratkim se je pridružil Montiju), Gior-gia Baiuttija, Sandra Della Meo in Alessandra Tesinija, ligaša Danila Narduz-zija ter še tri neimenovane njegove somišljenike. Prva zaslišanja na sodišču se bodo začela v torek. Potres v desni sredini Na seznamu preiskovanih so se znašli trije politični »kalibri» tržaške desne sredine (Camber, Bucci in To-noni), ki so vsi nameravali spet kandidirati. Nekaj dvomov in pomislekov je imel edinole Camber, ki se bo sedaj menda odpovedal kandidaturi, za Buccija in Tononija pa je to hladna prha in morda konec politične kariere. Še posebno zato, ker je predsednik Dežele in spet predsedniški kandidat Renzo Tondo izrazil upanje, da se bodo vpleteni v preiskavo prostovoljno odpovedali kandidaturi. Edini, ki lahko mirno spi, je v tržaški desni sredini trenutno Bruno Marini, ki ima odprto pot za ponovno izvolitev. Lupieri se je sam odpovedal kandidaturi Demokrat Sergio Lupieri, ki doslej ni vpleten v preiskavo, se je vče- Maurizio Bucci raj sam odpovedal kandidaturi. Dosedanji deželni svetnik, ki je po poklicu zdravnik, pravi, da ne vidi več pogojev za svoje politično udejstvo-vanje, ki se je zanj začelo pred desetimi leti ramo ob rami z Riccardom Illyjem. Zanimivo bo sedaj videti koga bo Demokratska stranka v tržaškem volilnem okrožju kandidirala namesto Lupierija, ki je bil že na kandidatni listi. Predsedniška kandidatka Debora Serracchiani napoveduje »korenito etično čistko« kandidatnih list DS, na katerih torej ni izključiti presenečenj. Montijevega kandidata ne bo glasovnici Kandidaturi za predsednika Dežele se je nepričakovano odpovedal Alfredo Antonini, kandidat gibanja Maria Montija. Ukaz za umik kandidature je prišel neposredno iz Rima, kjer se je za ta korak odločil predsednik vlade v odstopu. S to potezo je očitno zadovoljen novoizvoljeni goriški senator Alessandro Maran, ki meni, da bi morali Montijevi pristaši podpreti Deboro Serracchiani, medtem ko se je stranka UDC že opredelila za ponovno podporo Ton-dovi desni sredini. Piero Camber Odprta pot za Grilla? Nekateri državni komentatorji so prepričani, da bo Furlanija-Julij-ska krajina aprila prva italijanska dežela, ki jo bo vodil pristaš Gibanja 5 zvezd. To naj bi bil Saverio Galluccio, čigar gibanje ne bo sklepalo no- Piero Tononi benih zavezništev in lahko v primeru volilne zmage samo upravlja Deželo. Nihče, niti Galluccio, pa nima zmage v žepu. Predsedniški boj se bo sodeč po izidih parlamentarnih volitev osredotočil na tri kandidate: Galluccia, Tonda in Serracchianije- Sergio Lupieri vo. Ostali kandidati nimajo nobenih možnosti, njihove stranke pa morajo za vstop v deželni parlament zbrati najmanj štiri odstotke glasov. Izjema je Slovenska skupnost, ki v povezavi z demokrati, za potrditev deželnega mandata potrebuje en odstotek glasov. deželne volitve - Med njimi je tudi Davide Peric Predstavili so se kandidati Levice, ekologije in svobode Usta Levice: dva Slovenca Pozornost do socialnih vprašanj, šolstva, kulture, okolja in zdravstva so glavne teme, ki jih spodbuja Levica, ekologija in svoboda in za katere se nameravajo zavzemati njeni kandidati za deželni svet. Kandidate je predstavil včeraj v Trstu pokrajinski tajnik SEL Fulvio Vallon, na listi kandidatov na deželnih voltivah pa je tudi kandidat slovenske narodnosti Davide Peric. Kot je povedal Vallon, bo SEL podprl kandidatko Demokratske stranke Deboro Serrachiani. SEL bo v okviru levosre-dinske koalicije s svojimi načeli in s svojo kulturo, saj je ta koalicija edina, ki je sposobna inovacije, je dejal Vallon in dodal, da skrajna levica in »samotar-no« Gibanje 5 zvezd sama nista sposobna nuditi odgovorov na vprašanja, ki jih zahteva to hudo krizno obdobje. Kandidati SEL na deželnih volitvah so Rita Auriemma, Deborah Berton, Stefano Bertuzzi, Giulio Lauri, Liliana Marc-hi, Davide Peric, Livio Sirovich, Norma Vi-dulich in Dora Zappia. Pokrajinska tajnica Stranke slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini je medtem potrdila, da SIK vztraja pri začrtani poti, ki jo mora preveriti in prevetriti na izrednem kongresu. Na deželnih volitvah se bodo komunisti predstavili s svojim obrazom in svojimi simboli, je povedala, in si bodo prizadevali, da bi presegli »krivični« prag 4%. Spomnimo naj, da ima skupna levičarska lista na Tržaškem kot nosilca Slovenca in Slovenko, in sicer Iztoka Furlaniča in Vesno Bukavec. Glede liste Levica se bo v ponedeljek nadaljevalo zbiranje podpisov na sedežu SKP v Ul. Ta-rabochia št. 3, in sicer od 8.30 do 18.30. »Črički« predstavili smernice delovanja na občinski ravni Grillo pripravlja »pohod« na Dolino Na občinskih volitvah prihodnje leto le kandidati iz domačega okolja - Uvodne besede Erika Rossoneja - Boris Gombač ponudil sodelovanje Za Gibanje 5 zvezd je na parlamentarnih volitvah v dolinski občini glasovalo 1.135 občank in občanov, kar je skoraj 31 odstotkov volivcev. Ogromna številka, če pomislimo, da se je gibanje naslanjalo le na Beppeja Grilla, brez posebne lokalne opore, če izvzamemo nekatere posameznike, začenši z Erikom Rossonejem. Prav on, ki je v domačem okolju poznan predvsem kot nogometaš, je bil glavni pobudnik »spoznavnega« srečanja, ki ga je gibanje priredilo v dvorani društva Valentin Vodnik v Dolini. Na strani poslušalcev je bilo dvajset ljudi, za govorniško mizo, poleg Rosso-neja, pa kandidata za deželni svet Paola Sabrina Sabia in Jacopo Bernardi, komaj izvoljeni poslanec Aris Prodani in tržaški občinski svetnik Paolo Menis. Slednji se je na srečanju izkazal kot človek z največ političnimi in upravnimi izkušnjami. Rossone (pozdravil je v slovenščini) in somišljeniki so napovedali sodelovanje Grillove liste na dolinskih občinskih volitvah prihodnje leto. Na njih bodo kandidirali le domačini, lista se bo predstavila samostojno in torej brez vsakršnih Zastopniki Gibanja 5 zvezd v Dolini. Na levi poslanec Prodani, v sredini Rossone, na desni Menis kroma povezav, kar je ena temeljnih značilnosti njene usmeritve. Menis je to izrecno pojasnil občinskemu svetniku Borisu Gombaču, ki je Grillove-mu gibanju izrekel dobrodošlico v dolinski obči- ni in mu v isti sapi ponudil sodelovanje. Menis je Gombača prijazno, a odločno odklonil. Kot je Paola Sabrina Sabia dejansko utišala Giorgia Jer-coga, ki je razlagal kako se mu zdi Trst vse bolj žrtev furlanskih »apetitov« in podobno. Takšen način mišljenja ne sodi v Gibanje 5 zvezd, je bila rezka njegova zastopnica. Za vsebinska in programska srečanja bo še čas, je dejal Rossone, zato so v Dolini v glavnem govorili o načinu dela Grillovega gibanja, ki je popolnoma različen od dela tradicionalnih strank. Njegovi predstavniki se nimajo za zastopnike, temveč za glasnike, zato ljudem ne obljubljajo ničesar, razen tega, da bodo v izvoljenih telesih zagovarjali njihove predloge in zahteve. Niso boljši ali pametnejši od drugih, pravijo, temveč »le« bolj pozorni od strank, ki takšne kot so danes po njihovem nimajo nobene prihodnosti. Kaj pa Grillo, ki se predstavlja kot vrhovni in nezmotljivi vodja, če že ne kot neke vrste mesija? Poslanec Prodani je prepričan, da je to lažna podoba gibanja, »saj se Grillo, ki ga nekateri naši privrženci sploh ne poznajo, nikoli ne vpleta v politiko krajevnih odborov ter izbire kandidatov, ki so vsi izvoljeni demokratično in popolnoma prozorno.« S.T. / TRST Nedelja, 10. marca 2013 3 opčine - Svečanost VZPI v spomin na partizansko kurirko Rozalijo Kos Kocjan - Guličevo H ■ IIV« • IV IV« š Za boljši in pravičnejši svet S krajšo, a občuteno svečanostjo, ki jo vsako leto v tem času prireja sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance, so na Opči-nah počastili spomin na partizansko kurirko Rozalijo Kos Kocjan - Guli-čevo, mater šestih otrok, ki so jo nacistični krvniki pred 69 leti obesili na drevo sredi Opčin, v neposredni bližini tramvajske postaje. S tem krutim in nečloveškim dejanjem je hotel okupator ustrahovati krajevno prebivalstvo, da ne bi podprlo partizanskega osvobodilnega boja. Kot vsako tako nasilje, pa je tudi ta zločin dosegel povsem nasprotne učinke od pričakovanih: Rozalijina smrt je delovala kot glasen klic k še odločnejšemu uporu, ki je privedel do osvoboditve in poraza nacifašistične strahovlade. Da ostaja spomin na Rozalijo in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za boljši in pravičnejši svet, je potrdila tudi četrtkova svečanost, ki je kljub megli in nadležnemu rosenju privabila kar nekaj ljudi, med njimi tudi več sorodnikov pokojne Roza-lije. Na Narodni ulici je za nekaj časa zastal promet in prostor je napolnil glas otrok openske osnovne šole Franceta Bevka. Nekaj priložnostnih besed je spregovorila Katerina Iscra, ki je poudarila, da nam mora spomin na Ro-zalijino žrtev služiti za razmišljanje o tem, kako se moramo ravnati, da bomo ustvarili pravičnejši svet zase in za svoje potomce ter preprečili, da bi se nekdanje grozote nikdar več ne ponovile. Govornica je med drugim omenila nedavni izid knjige tržaškega pisatelja Ezia Romanoja Una donna senza volto (Ženska brez obraza,) »ki prikazuje tragično usodo Rozali-je, hkrati pa želi povedati, da nas morajo spomini na tragične dogodke iz preteklosti spodbujati k odpravljanju slehernega sovraštva ter oblikovanju pravega prijateljstva, sodelovanja in sožitja, zlasti v teh naših krajih, ki so okusili toliko gorja«. Pisatelju, ki je bil prisoten na svečanosti, se je za to pomembno publikacijo zahvalila. Svoj poseg pa je zaključila z naslednjo mislijo: »Danes, ko doživljamo hudo gospodarsko, družbeno in kulturno krizo, ko se zlasti mladim rodovom obeta skrajno nejasna prihodnost, je aktivna dejavnost in angažiranost v javnem življenju še bolj potrebna. Prav zato bi si morali vsi, a predvsem mi mladi, bolj prizadevati za ohranjanje in širjenje vrednot, kot so solidarnost, enakopravnost, sožitje, da bi postali boljši državljani, sposobni zgraditi boljši svet.« Promet se je na Narodni ulici za nekaj časa ustavil kroma kriza - Sodelovanje sindikati-podjetniki Težave malih in mikro podjetij Politika in javna uprava oz. javne institucije ne ponujajo odgovorov na zahteve žrtev hude gospodarske krize, zato pa pride do sodelovanja med sindikati in - delodajalci. Kriza je namreč tako huda, da javna uprava ni več sposobna pomagati podjetnikom, kaj šele malim podjetjem in mikro podjetjem, so povedali včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je priredil sindikat kovinarjev Fiom-Cgil. Težak položaj je orisala članica pokrajinskega vodstva Fiom Erika Innendorfer, srečanja pa se je udeležil tudi predsednik tržaškega združenja Assomicroimprese Enrico Rossini. Innendorferjeva je povedala, da so že v novembru zahtevali avdicijo s pristojno 3. občinsko komisijo glede težav malih in mikro podjetij, ki so se ga udeležili tudi predstavniki deloda-jalskih organizacij Confindustria, Confartigianato in Assomicroimprese. Na srečanju so poudarili še predvsem visoko število že izgubljenih delovnih mest. V začetku leta pa so zahtevali dodatno srečanje, da bi preverili od komisije opravljeno delo. Na zahtevo se ni odzval nihče, čeprav so na hud položaj podjetij in zaposlenih opozorili več krat. Samo v letu 2012 so zaprli 13 podjetij, na cesti pa je ostalo več kot 200 ljudi, so poudarili. Rossini je povedal, da je za mala in mikro podjetja dejansko nemogoče prejeti odgovore pri temu namenjenih institucijah. Že večkrat smo se obrnili na tržaško Trgovinsko zbornico, je odgovoril na specifično novinarsko vprašanje, toda niso nas poslušali. Podobno se je zgodilo z deželno upravo, ki morala posredovati finančne prispevke približno 50 podjetjem, vendar tega še ni storila. (ag) Glasba je ženska -Mali kitaristi iz Brega V sklopu praznovanja mednarodnega dneva žena, bodo mali kitaristi iz Brega danes priredili koncert posvečen ženskam, glasbi in skratka vsemu, kar se vrti okrog ženskega sveta. Koncert z naslovom »Glasba je ženska« bo danes s pričetkom ob 17. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Orkester malih nadarjenih kitaristov bo pod vodstvom prof. Lorenza Buona zaigral niz klasičnih skladb in melodij z vsega sveta. Da bo praznovanje 8. marca še bolj žensko obarvano, pa bo koncert obogatil še nastop mlade violinistke Antonie Ivanciuc. PISMI NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nadaljevanje s 1. strani salež - Ob dnevu žena Queste misure hanno tuttavia comportato un'inevitabile riduzione del-la foliazione e il conseguente impoveri-mento dei contenuti. Ció sta condizio-nando pesantemente la qualita del gior-nale e rischia di minarne le basi, so-prattutto lafiducia che i tremila soci del-la nostra cooperativa e alcune decine di migliaia di lettori ci hanno sempre ac-cordato. Non possiamo e non vogliamo nemmeno immaginare che la comunita slovena in Italia possa venire privata del suo quotidiano di riferimento. Siamo convinti che la qualita del-la democrazia nei diversi Stati dipenda anche dallattenzione che questi riserva-no ai media e alle minoranze; la chiu-sura del Primorski dnevnik comporte-rebbe un abbassamento del livello di tutela di cui la continuita di lingua slove-na in Italia gode per legge. Vogliamo credere che, voltata per sempre la pagina dei conflitti nazionali, per il Primorski dnevnik, pilastro portante della minoranza e risorsa preziosa per un territorio com-plesso e sensibile, si possa trovare una so-luzione immediata che gli permetta di ri-prendere ossigeno e una collocazione normativa che gli garantisca il futuro. Signor Presidente, ci rivolgiamo a Lei quale supremo garante della Costi-tuzione che sancisce in maniera esplici-ta la tutela delle minoranze linguistiche presenti sul territorio italiano. In virtu dei principi costituzionali e nel peno rispetto delle prerogative che competono alla Pre-sidenza della Repubblica, ci appelliamo a Lei affinché questa voce insostituibile degli sloveni in Italia non si spenga. Cordialmente, le giornaliste e i giornalisti del Primorski dnevnik To je močno prizadelo kakovost dnevnika in načelo njegove temelje ter predvsem zaupanje, ki nam ga že vrsto let izkazuje tri tisoč članov naše zadruge in nekaj deset tisoč zvestih bralcev. Predvsem zaradi njih si ne moremo in nočemo zamišljati, da bi lahko slovenska manjšina v Italiji izgubila svoj edini dnevnik. Prepričani smo, da je kakovost demokracije v državah odvisna tudi od njihovega odnosa do medijev in manjšin, raven zakonsko zajamčene zaščite slovenske manjšine pa bi se z ukinitvijo Primorskega dnevnika krepko znižala. Primorski dnevnik je nosilni steber manjšine, eden veznih in povezovalnih členov med njo in matico, v času, ko je poglavje narodnih konfliktov upamo dokončno zaključeno, pa tudi dragocen in koristen dejavnik sožitja na kompleksnem in občutljivem ozemlju, na katerem živimo. Srčno upamo, da se bodo zanj našla takojšnja rešitev, ki mu bo zagotovila prepotreben kisik, in primerna zakonska jamstva za prihodnost. Dragi predsednik, na Vas se obračamo, ker ste najvišji predstavnik naše matične države, pozoren poznavalec obmejne stvarnosti in zavzet spodbujevalec dobrih medsosedskih odnosov. V spoštovanju svojih pristojnosti nam prosim pomagajte, da ne bo obmolknil nenadomestljivi glas Slovencev v Italiji. S spoštovanjem, novinarke in novinarji Primorskega dnevnika Kramljanje s pisateljico Annamario Grego Pogovor je obogatila še klavirska spremljava Aljoše Starca V zgoniški občini so dan žena počastili že v sredo. V prostorih kulturnega društva Rdeča zvezda je občinska uprava priredila srečanje ob knjigah Emozioni in Cosa femo dove andemo tržaške avtorice Annamarie Grego. Večer je s pozdravom uvedel zgoniški župan Mirko Sardoč. Pogovor z avtorico je vodila zgoniška občinska odbornica Monica Hrovatin, ki se je uvodoma spomnila žrtev nasilja, ki jih je v obdobju krize vse več predvsem za domačimi stenami, in pa novega zakona proti zalezovanju. Poudarila je, da obstajajo centri in inštitucije, ki po- magajo tako ženskam kot moškim žrtvam nasilja. Gostja Gregova je najprej spregovorila o svojem življenju: 40 let je bila profesorica, pisati pa je začela iz strasti. Piše v tržaškem narečju predvsem poezije o možu, osebnem življenju, aktualnosti, ženskah in pa Trstu. Dobro obiskano srečanje z avtorico je bilo prijetno in potekalo je s hudomušnim oz. ironičnim pridihom, prav tako, kot so si ga zamislili organizatorji. Branje poezij in pogovor je popestril Aljoša Starc s klavirsko spremljavo in glasbenimi utrinki. (and) Znanstveni LabIK v Grljanu Znanstveni imaginarij v Grljanu bo danes odprt od 10. do 20. ure. Otroci in njihovi starši bodo lahko izvedeli marsikaj zanimivega, predvsem pa poučnega. Opozoriti velja na nekaj novosti pred prihajajočo pomladjo: otroci med 5. in 10. letom se bodo lahko danes udeležili delavnice LabIK. Na podlagi konvencije s švedsko trgovino Ikea bodo otroci lahko ustvarjali igrače z materialom iz trgovine. Prijave zbirajo po spletu www.immagi-narioscientifico.it. Ladies in Lavender v Mieli V gledališču Miela bodo člani zadruge Bonawentura (v sodelovanju z Itis in Aris) danes ob 16.30 predvajali film Neuslišana ljubezen (Ladies in Lavender) Charlesa Danceja, v katerem med drugimi nastopata Judi Dench in Maggie Smith. Zgodba spremlja dve starejši sestri leta 1936, ki najdeta mladega poljskega brodo-lomca in ga vzameta v svojo oskrbo. Vstop je prost. Tokyo String Quartet jutri v Rossettiju Znani Tokyo String Quartet bodo jutri ob 20.30 v okviru svetovne turneje nastopili v gledališču Rossetti. Kvartet, ki ga sestavljajo Martin Beaver in Kikuei Ikeda (violini), Kazuhide Iso-mura (viola) in Clive Greensmith (violoncelo) so se odzvali povabilu tra-škega koncertnega društva. Več informacij je na voljo na te. 040/362408 oz. www.societadeiconcerti.net. Od Traviate do Tosce V muzeju Revoltella (Ul.Diaz 27) bo jutri ob 20.30 sicer v okviru sredinih koncertov na konservatoriju zaživel večer E' strano! e' strano! ... e luce-van le stelle - s skladbami iz Travia-te in Tosce. Nastopili bodo sopran Mila Soldatic Maric, tenor Dejan Maksimovic ter pevci Martin Maric in Liliana Moro ob klavirski spremljavi Jana Grbeca in Nicole Colocci-ja. Vstop je prost, info www.conser-vatorio.trieste.it. Založništvo tržaškega tiska ob izidu pesniške zbirke prijazno vabljeni, da nazdravimo z avtorjem v četrtek, 14. marca, ob 11.00 v Tržaški knjigarni f I K SLOV SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev 2012-2013 Kalvirriziem- etika kapitalizma? četrtek, 14.3.2013 Gregorčičeva dvorana Ul. S. Francesco 20, Trst Prof. Ful vi o Ferrari o www.slovik.orginfo@slovik.org 172 Nedelja, 10. marca 2013 ŠPORT / TOfp SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program sv.ivan - Društvo Kogoj obhajalo praznik slovenske kulture V znamenju odkrivanja odnosov med fanti in dekleti Potem ko je preteklega 24. februarja odpadla zaradi bolezni, so preteklo nedeljo, 3. marca, v društvu Marij Kogoj pri Sv. Ivanu vendarle izpeljali proslavo ob dnevu slovenske kulture. Tudi tokrat pa ni šlo brez odpovedi, saj je odpadel nastop Dekliškega pevskega zbora Kraški slavček-Krasje, ki je bil zadržan na sočasni proslavi v Nabrežini, prav tako pa je odpadel nastop učencev Večstopenjske šole Vladimirja Bartola od Sv. Ivana, so se pa prisotni ogreli ob nastopu članic in članov mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba in Mladih v odkrivanju skupnih poti, ki so odigrali priljubljeno igro Patrizie Jurinčič Razbojnice v režiji same Patrizie Jurinčič in Maruške Guštin. Dogajanje je postavljeno v stvarnost strojniške šole, kjer se skupina deklet, naveličanih nepridipravosti in otročarij vrstnikov moškega spola, odloči, da jim vrne milo za drago z učinkovitimi vandalskimi akcijami, načrte pa jim skušata prepričati fanta, ki pa se na koncu spoprijateljita z dijaki- Prizor iz igre Razbojnice Patrizie Jurinčič njami. Predstava, ki skuša lahkotno in ironično obravnavati vprašanje odnosa med fanti in dekleti na višji srednji šoli ter problematiko nasilja med šolskimi zidovi, je navdušila prisotne, ki so na začetku tudi prisluhnili krajšemu nagovoru predsednika društva Kogoj Šola Srečka Kosovela predstavi Sprehode po Opčinah Večstopenjska šola Opčine vabi v četrtek, 14. marca, ob 17. uri v dvorano Zadružne kraške banke na predstavitev projekta »Sprehodi po Opčinah« srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Predstavljen bo ponatis brošure s priloženim DVD-jem s pričevanji o open-ski zgodovini in sedanjosti, ki bo ob tej priliki tudi predvajan. Delavnica EFT pri SKD F.Prešeren v Boljuncu Kaj pomeni EFT? To je v angleščini Emotional Freedom Technique, tehnika doseganja čustvene svobode, s katero odpravljamo negativna čustva. Metoda sloni na načelu energetskih meridianov. Če se v meridianih pojavijo blokade, lahko povzročajo slabo počutje. Z metodo EFT oz. tapkanjem na določenih točkah, lahko vzpostavimo spet dober pretok energije in odpravimo negativne občutke. Vaditeljica Barbara Žetko, Tržačanka, po poklicu arhitektka, je vzljubila to metodo in jo rada podaja tudi drugim. Če želite preveriti vpliv te metode na svoje telo, ste vabljeni v soboto 16. marca v prostore SKD F. Prešeren v gledališču v Boljuncu. Delavnica bo od 15.00 in do 19.00. Za dodatne informacije tel. 347 2787410. Najdeni predmeti v mesecu februarju Tržaška občina obvešča, da so februarja na mestnih ulicah našli mobilni telefon, prstan, zapestnico, torbo z orodjem in številne ključe. Kdor bi jih morda pogrešal, naj obišče občinski urad za najdene predmete na Velikem trgu 4 (soba 37) vsak dan od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. Kdor pa je kaj pozabil na avtobusu, mora na sedež podjetja Trieste Trasporti (Ul. dei Lavoratori 2). Urad za potne liste z novim delovnim urnikom Tržaška kvestura opozarja, da bo urad za izdajo potnih listov od jutrišnjega dne deloval od ponedeljka do peka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure (za spletne prijave). Matematiki ... na delu V dvorani 3B oddelka za matematiko in geoznanosti (UL. Vaerio 12/1) bo jutri od 14.30 do 16. ure dalje potekalo srečanje »Matamatiki na delu« - zgodbe univerzi-tetnikov, ki so diplomirali iz matematičnih ved. Vabljeni so seveda višješolci, ki bi se radi na univerzi posvetili matematiki. Včeraj danes 7KR G ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 1QHQ credit0 cooperativo del carso l^/UO zadružna kraška banka vabi svoje cenjene člane na nov ciklus območnih srečanj ■ v četrtek, 14. marca 2013, ob 20. uri v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu; ■ v petek, 15. marca 2013, ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini; ■ v četrtek, 21. marca 2013, ob 20. uri v hotelu-restavraciji Sonia pri Domju; ■ v petek, 22. marca 2013, ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah; Iz organizacijskih razlogov vas naprošamo, da čimprej prijavite udeležbo Uradu za člane in teritorij -tel. št. 040-2149278/263, v vaši podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanisoci@bcccarso.it. SKD Slavec RICMANJSKI TEDEN 2013 12. -19. MAREC V KULTURNEM DOMU V RICMANJIH Toplo vabljeni! [I] Lekarne Franca Biancuzzija, ki je med drugim poudaril pomen poguma in zvestobe izročilu ter iskanja domačih talentov. Sklepni del srečanja pa je potekal v spodnjih prostorih v okviru družabnosti, na kateri so se dalj časa zadržali tako nastopajoči kot občinstvo. Danes, NEDELJA, 10. marca 2013 40 MUČENCEV Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 11.37 - Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 16.52 Jutri, PONEDELJEK, 11. marca 2013 KRIŠTOF VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,4 stopinje C, zračni tlak 1002,3 mb raste, vlaga 100-odstotna, veter 5 km na uro severo-zahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. OKLICI: Riccardo Weiglein in Chiara Draganich - Veranzio, Michele Antonio Ciccia in Maria Angela Zerbino, Nevio Pugliese in Patrizia Ciroi, Fla-vio Bornancin in Donatella Fortugno, Mario Mata in Valeria Bartoloni, Vin-cenzo Cavaliere in Martina Degrassi, Peter Spazzapan in Meta Starc, Luca Pecchiari in Cristina Franz, Ferruccio Cerne in Valentina Margon, Salvato-re Antonio Puliafito in Angelica Giambo, Marco Veronese in Sarah Comelli, Paolo Giorgi in Giulia Gias-si, Iustinian Ioan Gradinaru in Iulia-na Isabela Anghelache, Luca Trevisan in Elisa Lodi, Fabio Mandirola in Antonella Falcione, Vladimiro Martin-cich in Elena Olaru, Luca Farneti in Aurora Granara, Valter Taranzano in Manuela Pezzo. [HI Osmice Nedelja, 10. marca 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 P.zza della Borsa 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 P.zza della Borsa 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 15. marca ob 20.30 - reda A, F (premiera) 16. marca ob 20.30 - red B 17. marca ob 16.00-red C 21. marca ob 20.30-red T 22. marca ob 20.30 - reda A,F 23. marca ob 20.30 - red B 24. marca ob 16.00 - red C 4. aprila ob 20.30 - red T 6. aprila ob 19.00 - red K V Mali dvorani SSG REZERVACIJA JE OBVEZNA (prosimo abonente, da najavijo morebitno odsotnost) Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 U Kino COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Il grande e potente Oz«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La cuo-ca del presidente«. CINECITY - 11.00, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«; 11.10, 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Upside down«; 22.15 »Argo«; 17.35 »Il principe abusivo«; 11.00, 13.05, 15.40, 18.35, 21.30 »Il grande e potente Oz«; 11.10, 15.00, 19.40 »Il grande e potente Oz 3D«; 11.05, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Il lato positivo«; 13.30, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Amiche da morire«; 13.25, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Spring breakers - Una vacan-za da sballo«; 11.10, 13.20 »Zambe-zia«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Ci vuole un gran fisico«; 15.30 »Zambezia«; 18.45, 22.15 »Viva la liberta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Amiche da morire«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il lato positivo«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.30, 12.30, 16.30 »Ernest in Celestina«; 21.10 »Hitchcock«; 19.05 »Mama«; 12.20, 17.00, 19.40 »Mogočni Oz«; 13.00, 15.30, 18.05, 20.40 »Mogočni Oz 3D«; 12.50, 16.00 »Nesrečniki«; 20.45 »Podkupljeno mesto«; 16.20, 18.50, 20.50 »Polnih 21«; 12.00, 14.15, 16.40 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2«; 18.30 »Tatica identitete«; 18.20, 20.25 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Il grande e potente Oz«; 16.45, 19.00, 21.15 »Il grande e potente Oz 3D«; 16.30, 20.15 »Upside down«; Dvorana 2: 18.15 »Tutti contro tutti«; 22.00 »Argo«; Dvorana 3: 11.00, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Spring Breakers - Una vacanza da sballo«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«; 11.00, 15.30 »Pinocc-hio«; 11.00 »Zambezia«. SUPER - 16.00 »Lincoln«; 18.20, 21.45 »Noi siamo infinito«; 20.10 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Il grande e potente Oz«; Dvorana 2: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Il lato positivo - Silver linigs playbook«; Dvorana 3: 15.40, 20.30 »Il grande e potente Oz 3D«; 18.00 »Argo«; Dvorana 4: 15.00, 17.45, 20.10, 22.10 »Amic-he da morire«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Educazione siberia-na«; 15.30 »La fabbrica di ciocco-lato«. / TRST Nedelja, 10. marca 2013 5 DtUitW lllVfllttt It Lflrivi i «MV v^bi jutíi v no^D í. ^mrü DOfincTljjtvft J na idpIjtrlliUvt Umetniki za Kar«tat Sledila ho akfíqla mira Umclrosl. za dcibrmielnail, SfldHOvJli lil H Vi: Yt HU¡ Bírtrffní. Mi» Liiíd KimpOtK, Joíkí LiCen. AnHTtff ija int'i Sjjn in moderslor JLuip H,il|k. Začetek ob 10.30. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje prof. Milene Košak Babuder »Učenja se je treba naučiti« (kako spodbujati k branju, učenju oz. samostojnosti in kako organizirati delo), ki bo v torek, 12. marca, ob 18.00 v prostorih OŠ F. Bevka na Op-činah. M Izleti VINITALY 2013 - ONAV TRST organizira v nedeljo, 7. aprila, ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Prijavite se najkasneje do torka, 12. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 3339857776. Ü3 Obvestila BARKOVLJE - danes, 10. marca, po maši od 11. ure bomo počastili msgr. Škabarja ob obeležju na vrtu pri bar-kovljanskem portiču. DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena danes, 10. marca. Zberemo se ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 10. marca, ob 15.30 iz Padrič odhod avtobusa za nastop; v torek, 12. marca, ob 20.45 redna pevska vaja. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi vsa društva, ki delujejo v občini, na sestanek za sestavo koledarja prireditev v letu 2013, v ponedeljek, 11. marca, ob 18.00 v sejni dvorani občine Dolina. SKD VIGRED sklicuje občni zbor v ponedeljek, 11. marca, ob 19.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Štal-ci v Šempolaju. Ob zaključku o.z. praznik včlanjevanja. SKP IN SIK obveščata, da zbirata podpise za predstavitev liste »Levica« za deželne volitve na pokrajinske sedežu v Ul. Tarabocchia 3 od ponedeljka, 11. do četrtka, 14. marca, med 8.30 in 18.30. AŠD SK BRDINA vabi vse tečajnike, da se udeležijo ob spremstvu učiteljev tekme - Kekec na smučeh, ki bo v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da se javite najkasneje do 12. marca, na tel. št. 340-5814566 (Valentina Strain). KRU.T obvešča, da v torek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ¿Pogze&no podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 RAJONSKI SVET za Vzhodni kras se bo sestal v torek, 12. marca, na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah ob 20.15. TEČAJ ARGENTINSKEGA TANGA, valsa in milonge: SKD F. Prešeren v sodelovanju z društvom Tang-zone, vabi na predstavitveni večer tečaja v torek, 12. marca, ob 20.00 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Predstavitvi bo sledila krajša brezplačna poskusna vadba. Info: 348-0451875 (Alen). SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v sredo, 13. marca, v društvenih prostorih občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 13. marca, na kateri se bomo srečali z Jolko Milič in mladimi prevajalci s tržaške univerze. TREBENSKA DRUŠTVA IN ZDRUŽENJA vabijo vse vaščane na skupni sestanek o predlogu postavitve antene Tim. Sestanek bo v Ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 14. marca, ob 20.30. Vljudno vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi v četrtek, 14. marca, ob 17. uri v dvorano ZKB na predstavitev projekta »Sprehodi po Opčinah« srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Predstavljen bo ponatis brošure s priloženim DVD-jem s pričevanji o openski zgodovini in sedanjosti, ki bo ob tej priliki tudi predvajan. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA obvešča, da v petek, 15. marca, zapade rok za prijavo k projektu »Težavno delo iskanja dela«. Projekt je namenjen ženskam, ki iščejo zaposlitev. VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ v Trstu sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 18. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnastica 72 v Trstu, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 ob drugem sklicanju. Vljudno vabljeni člani, predstavniki javnih občil in vsi, ki jim je dejavnost Sklada pri srcu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Caregive in oskrba težkega bolnika na domu« v četrtek, 21. marca, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, v Trstu. Predaval bo dr. Gianlu-ca Borotto, odgovorni za Hospice »Pineta del Carso« v Nabrežini. FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin bo 29. marca, ne pa 22. marca, kot je bilo v programu. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). ^^ Topel objem dragi mami in noni Giovanna Gherdina v vd. Cok (Ivanka) Fabio in Nadia z družinama Pogreb bo v petek, 15.3.2013, ob 14.00 v cerkvi na Katinari. Katinara, 10. marca 2013 + Preteklega 26. februarja je v Avstraliji umrla draga mama, nona, teta in sestrična Mara Sosič (Frskova) Ohranili jo bomo v lepem spominu. Svojci Geelong, Opčine, 10. marca 2013 t Mirno je zaspal Raimondo Prašelj (Mundi) Žalostno vest sporočajo Bruna, sestri Wanda in Eda, brat Jordan z Marijo, nečaki Aleksij, Andrej in Betti z družinami Od našega dragega se bomo poslovili v četrtek, 14. marca, od 12.00 do 13.30 v ulici Costalunga. Sledila bo maša in pokop na Kontovelu. Kontovel, 10. marca 2013 Pogrebno podjetje San Giusto Žalovanju se pridružuje teta Marija s hčerkama in vsemi družinskimi člani Draga mama, nona in bižnona Milka, tvoja vztrajnost bo vsem nam za vzgled. Tiho je odšla naša draga Ljudmila (Milka) v Gregori vd. Žagar Žalostno vest sporočajo hči Morana s Sergijem, vnuk Peter s Chiaro, pravnuka Nastja in Matej ter brat Anton z Emilijo Pogreb bo v četrtek, 14. marca. Žara bo izpostavljena od 14.00 do 15.00 v ulici Costalunga; ob 15.30 bo sledil obred na pokopališču v Bazovici. Padriče, 10. marca 2013 Neizmerna hvala nepozabni Milki. Morani in družini iskreno sožalje. Eda, Barbara, Sergio, Veronika Ob boleči izgubi mame in none Milke izrekajo občuteno sožalje Morani in Petru Magda, Maruša, Vojmir in Mitja Ob smrti drage Milke sočustvujemo z družino vsi pri AŠZ Gaja Ob izgubi drage mame, none in pranone ter aktivne vaščanke izrekamo iskreno sožalje Morani, Petru in celotni družini vsi pri KD Slovan Globoko sožalje naši pevki Morani in družini. MePZ Slovan - Skala Sočustvujemo z vami. Luna puhna Padriče Gropada t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Vlasta Berce Filipčič Na njeno željo smo se od nje poslovili v torek, 5.03.2013, v ožjem družinskem krogu. Maša zadušnica bo v torek, 12.03.2013, ob 18.00 uri v domači cerkvi na Opčinah. Svojci Ob izgubi drage Vlaste se pridružuje žalovanju Jadranka in družina ZAHVALA Naš tata Ančko Tence počiva v miru. Hvala vsem, ki so ga pozdravili in se ga spomnili. Posebna zahvala Juriju Žerjalu za poslovilne besede in moškemu zboru Vesna. Ciana in Sandor z družino Križ, 10. marca 2013 ZAHVALA Darjo Segina Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala gre zboru Rdeča zvezda. Vlasta in Petra s Cristianom Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Elvia Požar vd. Nadlišek Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in kakorkoli počastili spomin naše drage. Posebno se zahvaljujemo g. Dušanu Jakominu in patru Rafku Ropretu ter pevcem MePZ Lipa. Svojci ZAHVALA Luigia Pieri vd. Mislej (Slava) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala Godbenemu društvu Nabrežina in cerkvenemu zboru iz Šempolaja. Svojci Praprot, Križ, 10. marca 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Fani Kosmina vd. Rebula Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Šempolaj, 10. marca 2013 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Jožica Štimac por. Glavina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin naše drage. Posebna zahvala gospodu Janezu Oberstarju. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 13.3.2003 13.3.2013 Darko Žerjal Tvoj spomin je vedno v naših srcih. Tvoja družina Zabrežec, 10. marca 2013 10.3.2005 10.3.2013 Janko Jež Spominjamo se te z ljubeznijo in hvaležnostjo. Tvoji Sesljan, Trst, 10. marca 2013 9.3.2012 9.3.2013 V Tatiana Cernivec Vedno v naših srcih in spominu. Mož Igor, sinova Samuel in Bernard Zgonik, 10. marca 2013 Pogrebno podjetje Zimolo Ob izgubi dragega partizana tov. LIVIA ALBIJA izreka bratu Attiliotu in ostalim svojcem iskreno sožalje TPPZ Pinko Tomažič 174 Nedelja, 10. marca 2013 ŠPORT / * meh 15. GLEDALIŠKI VRTILJAK t r & Radijski oder obvešča, da bo predstava " JURČEK na sporedu v nedeljo, 24. marca, in ne 17. marca. Iz leposlovnih ved je na univerzi v Trstu z odliko in pohvalo diplomirala Julija Berdon Iz srca ji čestitamo mama Vilma, tata Andrej, Aljoša, Lenart in Danjel ter nona Lojzka V deževnem jutru je za nas posijal najlepši sončni žarek. Mali Gabriel se je rodil in nas vse razveselil. Mamici Veroniki in očku Alexandru čestitamo, novorojenčku želimo vse lepo in dobro noni Majna in Rossana, nonota Dario in Edvin, pranona Slavica, teta Karen in Ale, teta Sharon in Roby ter bratranček Yannick Hip, hip, hura, Fantovska iz Boršta novega člana ima. Veroniki in Alexandru je štorklja Gabriela pustila in celo našo klapo razveselila. Sreče, veselja in mirnih noči novi družinici želimo vsi mi Jasmy in Peter, Roberta in Peter, Sanja in Samuel, Tjaša, Devan in Axel Mudilo se mu je! Brez zobkov in bos je v deževnem jutru na pragu pomladi Gabriel pokukal na svet. Z mamico, našo kolegico, Veroniko in očkom Alexandrom se veselimo, malemu korenjaku pa srečno, dolgo in veselo življenje želimo vsi pri Tmedia V meglenem dnevu je zasijal sonček Gabriel Srečnima staršema in nonotom čestitamo vsi mi. SKD Slovenec ter Fantovska in dekliška Boršt Zabrežec Ob prihodu malega Gabriela čestitamo Veroniki in Alexandru vsi na Primorskem dnevniku ¿i Čestitke Rodil se je nov Bor stan, pestoval ga bom noč in dan. Dobrodošel mali GABRIEL! Stric Miran. Veronika je včeraj srečna mamica postala, življenja dar je sinku GABRIELU dala, očka Alexander že trepeče zanj, pa saj je Gabrijel želja njunih sanj. Z njima in nonoti se od Brega do Barkovelj vsi veselimo, malemu Gabrielu vse lepo v življenju želimo. KDP. 5. marca si draga SARA osvojila vrh z najlepšim razgledom: Materinstvo. Tebi in ockuAlexu čestitamo za novega člana odprave - malega ERIKA. Tjaša, Peter in Henrik. Naša vaditeljica SARA je mamica postala. Staršema čestitamo, malemu ERIKU pa iz srca želimo mnogo sreče in zdravja. Lonjerska telovadna skupina. Na filozofski fakulteti je v slovenščini, z odlično oceno 110 s pohvalo, diplomirala JULIJA BERDON. Se mnogo uspehov in da bi še tako lepo diplomirala ji želimo nona Lojzka, stric David z Nivesko in Gabrielo. Na Leposlovni fakulteti Tržaške univerze je z odliko in pohvalo zaključila študij JULIJA BERDON. Iskrene čestitke in še veliko nadaljnjih uspehov ji želi Nika z družino. Danes praznuje IVANA BLASON 8. rojstni dan. En poljubček na vsako stran prejmi za tvoj rojstni dan. Srce naše ti želi še veliko srečnih dni. Mama, tata, brat Marko, nono Renato, nona Miranda in vsi, ki te imajo radi. 0 Prireditve MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega, vabita na koncert za 8. marec »Glasba je ženska« danes, 10. marca, ob 17. uri v mladinskem krožku v Dolini. Koncert bo obogatila violinistka Antonia Ivanciuc. Vodi koncert Lorenzo Buono. Toplo vabljeni. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled dokumentarnega filma režiserja Paola Damossa »Pogum molka - Pater Placido Cortese« danes, 10. marca, ob 18. uri v Avditoriju v De-vinu. Film bo predstavil Ivo Jevnikar. Pri pobudi sodelujejo duhovniki občine Devin Nabrežina. SDD JAKA STOKA vabi na ponovitev igre S. Mrožka »Na odprtem morju« (režija Gregor Geč), ki bo danes, 10. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi danes, 10. marca, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa. SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan priredi praznovanje ob Dnevu žena danes, 10. marca, v Ljudskem domu v Križu: ob 17.30 aperitiv; ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu Vse o ženskah (avtor Miro Gavran, režija Minu Kjuder in Sergej Verč); družabnost. Toplo vabljeni! VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN obveščata, da je v KD Gruden v Nabrežini do danes, 10. marca, na ogled razstava »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: 10.00-12.00. DSI vabi v ponedeljek, 11. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na odprtje razstave »Umetniki za Kari- ^ Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na ^ revijo otroških in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH 2013 Nastopili bodo: v soboto, 16. marca, v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu ob 14. uri zbori, ki delujejo v okviru otroških vrtcev ob 16. uri zbori, ki delujejo v okviru osnovnih šol ob 18. uri zbori, ki delujejo v okviru nižjih in višjih srednjih šol; v nedeljo, 17. marca, v Športnem centru Zaija v Bazovici ob 16. uri in ob 18.30 zbori, ki delujejo v okviru društev in župnij tas«. Sledila bo okrogla miza z naslovom Umetnost za dobrodelnost. Sodelovali bodo: Vesna Benedetič, Mira Ličen Krmpotic, Anamarija Stibilj Šajn, Jožica Ličen in moderator Jurij Paljk. Začetek ob 20.30. VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na ogled razstave ročnih del Prihod pomladi v dvorano ZKB na Opčinah, ki bo odprta 11., 12. in 13. marca, od 10. do 17. ure. RICMANJSKI TEDEN: 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave »Živopisano« ilustratorke Žive Pahor, predstavitev Magda Jevnikar, glasbeni utrinek MePZ Mačkolje, vodi Matej Lazar; 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani komedija v tržaškem narečju »Pacchi dAmerica, virgola...«, dramska skupina Proposte teatrali, režija Luciano Volpi; 15. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša »Čestitke, profesor!«, pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, vodi Mairim Cheber, glasbeni poklon Tamara Avdejchik; 17. marca, ob 15.00 na dvorišču hotela La Fontana (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu) koncert PO Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopata ZMePZ Slavec - Slovenec, vodi Danijel Grbec in gledališka skupina KD Brce, Gabrovica pri Komnu s komedijo »Mira Gavrana vse o ženskah«, režija Sergej Verč in Minu Kjuder. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer z dr. Oskarjem Volpijem. Predvajal nam bo utrinke iz Lhase v Tibetu, Burme, Peruja, Na-mibije in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v sredo, 13. marca, ob 20.30. OB IZIDU nove pesniške zbirke »Sol na jezik« Marka Kravosa Založništvo tržaškega tiska vabi na aperitiv z avtorjem, v Tržaško knjigarno v četrtek, 14. marca, ob 11. uri. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi v četrtek, 14. marca, na predvelikonočno srečanje, ki bo v Domu Šolskih sester pri sv. Ivanu v Trst (Ul. delle Docce 34). Ob 16. uri bo sv. maša, po maši priložnostna duhovna misel ter družabnost. Toplo vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in VZPI-ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci vabita v Prosvetni dom na Opčinah, v petek, 15. marca, ob 20. uri na predstavitev knjige: »Ezio Romano: Una donna senza volto« - tragična zgodba Rozalije Kos Kocjan -Guličeva. Z avtorjem se bo pogovarjal Dušan Kalc. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v petek, 15. marca, ob 20. uri na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: v soboto, 16. in v nedeljo, 17. marca, 10.00-13.00, v ponedeljek, 18. in v torek, 19. marca, 16.00-19.00. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predavanje prof. Draga Bajca »Matematika malo drugače« - v petek, 15. marca, ob 20.00 v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. PESEM MLADIH 2013: Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih 2013, na kateri bodo nastopili: v soboto, 16. marca, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu ob 14. uri zbori, ki delujejo v okviru otroških vrtcev, ob 16. uri zbori, ki SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel Slawomir Mroiek NA ODPRTEM MORJU Režija Gregor Geč Ponovitev DANES, 10. marca 2013, ob 18.00 Kulturni dom Prosek Kontovel SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v sklopu pobude vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj« Predstavitev knjige "Zgodbe mojega življenja" Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik DANES, 10.3.2013, ob 18.00, v srenjski hiši v Gročani delujejo v okviru osnovnih šol, ob 18. uri zbori, ki delujejo v okviru nižjih in višjih srednjih šol; v nedeljo, 17. marca, v Športnem centru Zarja v Bazovici ob 16. uri in ob 18.30 zbori, ki delujejo v okviru društev in župnij. RADIJSKI ODER obvešča, da bo zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka, igra Jurček, na sporedu v nedeljo, 24. marca in ne 17. marca, kot doslej napovedano. Predstava bo kot vedno v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. RAZSTAVA SLAŠČIC IN DOMAČEGA PECIVA ob mednarodnem dnevu žena v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 17. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom istega dne od 16. do 17. ure. Zaželjena je predhodna prijava v večernih urah na tel. št. +39040-214412 (gospa Zorka). Ob priliki bo od 16. do 18. ure potekalo včlanjevanje za l. 2013. S kulturno in glasbeno točko bodo večer začinili člani ansambla Domači zvoki (Tina, Stephanie in Tommy). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 18. marca, v Štalci v Šempolaju ob 20. uri na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo Tatjana Malalan in Irene Pahor s kabaretno točko o ženskah in pevka Laura Budal ob spremljavi Račkota. H Mali oglasi RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA, z večletno izkušnjo, išče delo kot hišna pomočnica, tudi za likanje, 4-5 ur dnevno, v jutranjih urah. Tel.: 333-4970923. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodamo, možnost prevoza. Tel.: 040420604 ob večernih urah. BOLNIČARKA s slovenskega Krasa išče delo za nego starejših oseb ali za varstvo otrok; tel. 00386-40-272290. DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije 392-2225821. DAJEM V NAJEM pokrito garažo za avto v Ul. Donadoni, v kateri je prostora za shrambo in motorno kolo. Tel. 040-213385. PODARIM avto citroen ax še v voznem stanju, možnost vpisa v seznam sta-rodobnih vozil. Za informacije pokličite tel. št.: 339-6084148. PRODAJAMO stanovanje v Divači, 70 kv.m. Za informacije kličite na tel. št.: 392-2225821. PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 3495477622. PRODAM vrstno hišico (Girandole): velika kuhinja, dnevna soba z lončeno pečjo, velika spalnica, enoposteljna soba, kopalnica z oknom, shramba-pral-nica, majhno podstrešje, 300m vrta s shrambo za orodje. Prenovljena, lastno ogrevanje, klima. Tel.: 347-4599511. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen, po ugodni ceni - tel. 338-2105138. PRODAM VOZIČEK, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, vse po zelo ugodni ceni - tel. 338-2105138. S Poslovni oglasi OPČINE - DUNAJSKA v najem poslovni prostor, 45 kv.m z 2 izložbama. Tel.333-8658801 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 Loterija 9. marca 201B Bari 11 80 21 51 19 Cagliari 76 3 81 83 50 Firence 31 ee 24 11 B5 Genova 81 74 37 25 28 Milan 47 21 23 20 39 Neapelj 39 ee e0 37 e9 Palermo 17 55 e9 3 49 Rim 81 57 ee 84 e5 Turin 72 ee 85 14 2 Benetke 42 73 70 88 45 Nazionale 60 59 40 18 e4 Super Enalotto Št. 30 13 22 36 64 80 84 jolly37 Nagradni sklad 2.398.938,48 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 51.390.761,25 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 51.405,83 € 877 dobitnikov s 4 točkami 413,10€ 36.216 dobitnikov s 3 točkami 19,93 € Superstar e9 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 7 dobitnikov s 4 točkami 41.310,00 C 246 dobitnikov s 3 točkami 1.993,00 C 3.255 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 20.670 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 46.993 dobitnikov z 0 točkami 5,00C 175 Nedelja, 10. marca 2013 ŠPORT / OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Za Valentija jamstveno obvestilo zaradi neupravičene porabe finančnih sredstev Bivši župan je preiskovan, zato zapušča občinski svet Deželni svetnik Ljudstva svobode, sicer bivši goriški župan, Gaetano Va-lenti odstopa z mesta občinskega svetnika, ker je osumljen zlorabljanja finančnih sredstev, ki so na razpolago deželnim svetniškim skupinam. »V pričakovanju na prejetje jamstvenega obvestila napovedujem, da bom v ponedeljek na goriškem županstvu vložil odstopno izjavo, s katero bom zapustil občinski svet. K temu je treba prišteti še to, da nisem na razpolago za ponovno kandidaturo za deželni svet iz zdravstvenih razlogov,« je včeraj sporočil Valenti, ki glede preiskave na deželi izraža veliko zagrenjenost. »Žal mi, da postavljam pred velike težave svojo družino, sorodnike in prijatelje, ki so mi v vseh letih političnega udejstvovanja stali ob strani. Zdaj me čaka sodna pot, na katero sem pripravljen stopiti,« pravi Valenti; njegovo mesto v goriškem občinskem svetu bo manj kot eno leto po občinskih volitvah prevzel prvi neizvoljeni na listi Ljudstva svobode, to se pravi Giovanni Bressan. V teh dneh prihajajo v javnost prva imena deželnih svetnikov, ki so preiskovani, potem ko so neodgovorno raz-sipavali finančna sredstva, ki jih imajo na razpolago deželne svetniške skupine. Za Valentija zgleda, da naj bi ga bremenil dolg seznam neupravičenih stroškov; med preiskovanimi deželnimi svetniki Ljudstva svobode naj bi bil celo na drugem mestu po številu vloženih prošenj po povračilu stroškov, pred njim naj bi bil le Tržačan Piero Camber. Med preiskovanimi je tudi drugi deželni svetnik Ljudstva svobode iz goriške pokrajine Roberto Marin, medtem ko še ni povsem jasno, ali se je med devetnajstimi prejemniki jamstvenega obvestila znašel tudi deželni svetnik Severne lige, Tržičan Federico Razzini. Vest o Valentijevem odstopu z mesta občinskega svetnika je včeraj dopoldne presenetila goriškega župana Et-toreja Romolija in vodstvo krajevnega Ljudstva svobode. »Žal mi je za Valen-tijev odstop, vendar razumem njegov položaj,« nam je popoldne povedal Ro-moli, ki je prepričan, da zadeva ne bo imela nikakršnih učinkov na občinski ra- vni. Kaj se bo zgodilo na deželnih volitvah, si pa župan ni upal napovedati. Goriški koordinator Ljudstva svobode Francesco Del Sordi je bil včeraj na smučanju, med katerim smo ga preko telefona »zmotili« z novico o Valentije-vem odstopu, za katerega še ni bil obveščen. Po trenutku zaprepadenosti je glede prihodnjih deželnih volitev pojasnil, da so nameravali ponovno kandidirati ravno dosedanja deželna svetnika Valentija in Marina, zdaj pa je seveda vse skupaj pod vprašajem. Valen-ti je itak napovedal, da ne namerava spet kandidirati, za Marina pa bo po Del Sor-dijevih besedah odločalo deželno vodstvo stranke. Včeraj se je za »folkloristični« odstop z mesta občinskega svetnika odločil tudi ligaš Franco Zotti. Pred leopol-dinskimi vrati v grajskem naselju je predal štafetno palico v občinskem svetu svojemu nasledniku Andrei Albertiju, ki je bil prvi na listi neizvoljenih. Zotti, preoblečen v srednjeveškega viteza, je hkrati napovedal, da namerava kandidirati na deželnih volitvah, ravno zaradi tega pa zapušča občinski svet. O njegovi kandidaturi za deželo bo odločalo državno vodstvo Severne lige. Zotti poudarja, da preiskovani deželni svetniki ne bi smeli kandidirati na prihodnjih volitvah; bo to veljalo tudi za njegove strankine somišljenike? (dr) Gaetano Valenti bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica - Občina V krajinski komisiji ni Slovencev »Romolijeva uprava je spet naredila potezo, ki jasno kaže, kakšen je njen odnos do Slovencev v goriški občini. V zadnjih dneh so imenovali nove člane krajinske komisije, vendar med njimi ni nobenega Slovenca, kar krši 21. člen zakona 38/2001,« opozarjajo iz stranke Slovenske skupnosti in poudarjajo, da je odločitev še toliko bolj sporna, ker se je v zadnjih letih več občin prilagodilo temu zaščitnemu določilu. Ne nazadnje je to storila tudi tržaška občina. »Občinski svetnik SSk Walter Bandelj je o tem večkrat opozoril pristojne občinske funkcionarje in tudi samega odbornika Guida Pettarina. Kljub vljudnostnim obljubam in zagotovilom pa je sedaj očitno, da so vsa Bandljeva prizadevanja naletela na gluha ušesa,« pravijo iz stranke SSK in napovedujejo, da bodo skupaj z Bandljem opozorili na zadevo paritetni odbor in ga zaprosili, naj se o tem hudem dejanju čim prej izreče. »Neimenovanje slovenskih predstavnikov bi lahko bilo tudi predmet pritožbe na deželno upravno sodišče,« opozarjajo iz SSk. gorica - V polnem teku priprave na deželne volitve Zbirajo podpise, določajo kandidate Pri SSk manjka le še zadnje od petih imen - Doberdobski župan Vizintin o svoji kandidaturi na listi SEL - SKP skupaj s SIK ča in Roberto Criscitiello iz Gorice. »Zbra- Medtem ko se eni ukvarjajo z jamstvenimi obvestili in sodnimi postopki zaradi neupravičene porabe finančnih sredstev, se drugi pripravljajo na bližajoče se deželne volitve z zbiranjem podpisov in s sestavo list. Že prejšnji teden je svoje kandidate za deželni svet iz goriške pokrajine predstavilo Gibanje 5 zvezd; za izvolitev se bodo tako na Deželne volitve bodo 21. in 22. aprila bumbaca Grillovi listi potegovali Gabriele Garofolo iz Mariana, Ilaria Del Zovo iz Doberdoba, Ful-vio Fantini iz Gorice, Agnese Collini iz Romansa in Claudio Montico iz Krmina. Slovenska skupnost nastopa na prihodnjih volitvah na podlagi volilnega dogovora v navezi z Demokratsko stranko in ji ni treba zbirati podpisov za vložitev svoje liste. Tako se pri Slovenski skupnosti ukvarjajo le z izbiranjem kandidatov. Doslej so evidentirali štiri kandidate, to so Damijan Ter-pin, Marilka Koršič, Mateja Černic in Avguštin Devetak. »Še zadnjega kandidata bomo določili v prihodnjih dneh,« napoveduje pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in pojasnjuje, da se bodo prihodnji teden lotili priprave volilne kampanje. »Posebno pozornost bomo posvetili temam, ki so nam že zgodovinsko pri srcu; zaščiti slovenske narodne skupnosti, slovenskemu predstavništvu v javnih upravah, slovenskemu šolstvu, gospodarskemu razvoju, čezmejnemu sodelovanju,« pravi Čavdek in opozarja, da bodo posebno pozornost namenili kampanji na spletu. »Slovenska skupnost že ima svoj Fa-cebook profil, svoja sporočila bomo objavljali tudi na Twitterju,« pravi Čavdek. Z zbiranjem podpisov za vložitev svojih kandidatnih list imajo kar nekaj dela pri Stranki komunistične prenove (SKP) in pri stranki Svoboda, ekologija, levica (SEL). Na listi SKP so Barbara Anna Franzot iz Gorice, Ottavio Romano iz Foljana, Giulietta Montagni iz Tržiča, Emiliano Zotti iz Trži- gorica - Aleš Waltritsch kandidat DS »Gorica naj bo v središču mednarodne politike FJK« Goriška Demokratska stranka enotno in prepričano podpira kandidaturo Aleša Waltritscha za deželni svet FJK, saj meni, da bo kot deželni svetnik znal učinkovito zastopati specifičnost, potrebe in potencial obmejnega območja. To je bilo večkrat poudarjeno na včerajšnji predstavitvi goriškega kandidata, ki se želi po dolgoletni izkušnji kot občinski svetnik in pokrajinski koordinator Slovencev v DS preizkusiti tudi v deželnem »parlamentu«. »Goriška mora imeti svojega predstavnika in prepričani smo, da ima Waltritsch dobre možnosti za izvolitev,« je povedal občinski tajnik DS Enzo Dall'Osto, Waltritsch pa je izpostavil, da na aprilskih volitvah po vsej verjetnosti ne bo kandidiral nihče od dosedanjih goriških deželnih svetnikov, saj je Franco Brussa že opravil tri mandate, Giorgio Bran-dolin je bil izvoljen v parlament, des-nosredinski svetniki Gaetano Valen-ti, Roberto Marin in Federico Razzi-ni pa so preiskovani zaradi neupravičene porabe finančnih sredstev, ki so bila namenjena deželnim svetniškim komisijam. »Naš teritorij pa mora biti prisoten v deželnem svetu,« je prepričan Waltritsch, ki meni, da mora dežela FJK učinkoviteje izkoriščati svoj posebni statut in obmejno lego. »Zaradi svoje kulture in izkušenj mora biti Gorica v središču deželnih mednarodnih politik,« pravi Waltritsch, po katerem mora Go- Waltritsch skupaj z goriškim vodstvom Demokratske stranke bumbaca riška staviti na čezmejno zdravstvo, razvoj turizma (v tem okviru je omenil stoletnico prve svetovne vojne) in kulturo, med prioritetami nove deželne vlade pa morajo biti tudi tran-sparentnost, etika in poštenost, zmanjšanje birokracije in načrtovanje politik za spodbujanje zaposlovanja mladih. Predsednik skupščine članov DS Oliviero Furlan in občinski svet- nik Marco Rota sta izrazila prepričanje, da je Waltrisch najboljši kandidat za Gorico, saj je izraz njene več-kulturnosti in mednarodne vizije. »Waltritsch je človek dialoga, ki ima za sabo veliko izkušenj. Le-te bo znal gotovo unovčiti tudi v deželnem svetu,« je zaključil pokrajinski odbornik in bivši načelnik DS v goriškem občinskem svetu Federico Portelli. ti podpise ni nikakor lahko, srčno upamo, da nam bo uspelo,« pravi Criscitiello in pojasnjuje, da bo SKP nastopila na deželnih volitvah v navezi s Stranko italijanskih komunistov (SIK); njun kandidat za predsednika dežele bo tržaški zdravnik Marino Andolina. »Ingroievo zavezništvo na parlamentarnih volitvah ni bilo uspešno, Italija vrednot ga je zapustila in zdaj se skuša na deželni ravni povezati z Demokratsko stranko, mi pa bomo nastopili sami. Z Demokratsko stranko smo pač na preveč različnih stališčih glede zdravstva, hitre železnice, velikih infrastruktur in sociale, da bi lahko nastopili skupaj,« pravi Criscitiello in pojasnjuje, da mora naveza SKP-SIK na volitvah preseči prag štirih odstotkov glasov, medtem ko je za SEL prag nižji - 2-odstoten - zaradi zavezništva z Demokratsko stranko. »Na listi SKP na Goriškem tokrat ni nobenega slovenskega predstavnika, na Tržaškem pa imamo dva - Iztoka Furlaniča in Vesno Buka-vec,« pojasnjuje Viljem Gergolet iz doberd-obskega krožka SKP in opozarja, da je mogoče listo SKP-SIK podpisati tudi na županstvu v Doberdobu med urniki odprtja uradov. Na listi SEL, ki podpira predsedniško kandidaturo Debore Serracchiani, so Roberta Russi iz Tržiča, Alessio Gratton iz Gra-deža, Maria Pauluzzi iz Gorice, Matteo Ne-grari iz Štarancana in doberdobski župan Paolo Vizintin. »Za neodvisno kandidaturo na listi SEL sem se odločil po prigovarjanju številnih prijateljev in znancev, ki cenijo moje dosedanje upraviteljsko delo. V veliko zadoščenje mi je tudi to, da so na doberdob-sko županstvo prišli podpisat našo listo tudi ljudje, ki imajo druge strankarske poglede, kljub temu pa so se odločili, da nam s podpisom priskočijo na pomoč,« pravi Paolo Vizintin in pojasnjuje, da morajo zbrati med 1000 do 1400 podpisov v vsakem volilnem okrožju, ker v deželnem svetu nimajo svojega svetnika, saj na zadnjih volitvah niso nastopili s svojo listo. »Najprej moramo seveda zbrati potrebne podpise, potem pa se bomo osredotočili na volilno kampanjo; nedvomno bo treba biti aktivni tudi na spletu,« pravi Paolo Vizintin, ki poziva vse levosredinske volivke in volivce, da s svojim podpisom omogočijo SEL nastop na deželnih volitvah. Goriški člani SEL bodo jutri od 18.30 dalje zbirali podpise pred vhodom v Kinemax na Travniku. (dr) 8 Nedelja, 10. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Karabinjerji Izsledili trojico z vlomilskim orodjem V Tržiču trčila vinjeni podjetnik in mladenič pod vplivom droge Doberdobski karabinjerji so v prejšnjih dneh izsledili trojico moških iz Vzhodne Evrope, ki so v svojem avtomobilu skrivali vlomilsko orodje. Karabinjerji so orodje zasegli, trije tuji državljani pa niso pojasnili, kaj so z njim nameravali početi. Zaradi tega so karabinjerji trojico prijavili, zaenkrat pa še ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za tatove, ki so v zadnjih mesecih zakrivil več tatvin po vseh vaseh doberdobske občine. Preiskava je vsekakor še v teku. V prejšnjih dneh so bili pri ugotavljanju kaznivih dejanj uspešni tudi tržiški in ronški karabinjerji. V Ronkah so aretirali 25-letnega N.C., ki so ga leta 2009 zasačili med prodajo droge v Gradišču. Mladenič bi moral opraviti dva meseca dela na tržiški socialni službi; ker tega ni storil, so ga karabinjerji aretirali, nato je bil zanj odredil hišni pripor za obdobje, ki bi ga moral opraviti na socialni službi. Tržiški karabinjerji so prijavili tudi dva goljufa romske narodnosti, 31-letnega P.M. in 28-letnega J.M. iz kraja Desenzano del Garda, ki sta konec lanskega leta ogoljufala dva slovenska avtoprevoznika. Mladeniča sta se hlinila prodajalca pnevmatik za tovornjake, ko sta jima šoferja izročila 9.600 evrov, sta jo popihala neznano kam. Ronški karabinjerji so prijavili dva romunska zakonca - 26-letno gospodinjo M.E.C. in 21-letne-ga delavca I.C., ki sta v eni izmed veleblagovnic v tržiškem mestnem okrožju ukradla več oblačil. Ženska jih je stlačila v svojo torbico, potem ko je z njih strgala naprave za preprečevanje tatvin. Ker je ena naprava ostala na oblačilih, se je ob izho- du para iz trgovine sprožil alarm, potem pa so varnostniki moškega in žensko ustavili v pričakovanju na prihod karabinjerjev. V torbici je bilo več oblačil, skupno vrednih 300 evrov, zato pa si je par prislužil prijavo zaradi kraje. Karabinjerji so prijavili 51-let-nega podjetnika iz Tržiča, ki je vozil avtomobil pod vplivom alkohola, in 21-letnega brezposelnega moškega iz Ronk, ki je sedel za volan pod vplivom drog. Moška sta s svojima avtomobiloma trčila drug v drugega; ka-rabinjerji so ob svojem prihodu kaj kmalu ugotovili, da sta bila oba precej omamljena, podjetnik zaradi alkohola, mladenič pa zaradi droge, tako da so obema odvzeli vozniško dovoljenje in ju nato prijavili. Karabinjer bumbaca tržič - Občinska knjižnica Dela na pretek, denarja vse manj Tržiška občinska knjižnica je v letu 2012 izposodila čez 85.000 knjig. Kar 24.000 izmed le-teh so si izposodili mladi bralci do 14. leta, katerim je knjižnica posvetila tudi 136 animacijskih in promocijskih pobud. Na raznih srečanjih, delavnicah, ipd. se je lani zbralo kar 2670 mladih udeležencev. To so najpomembnejši podatki lanskega delovanja kulturne ustanove, ki je v Tržiču prava referenčna točka tako za mlade kot za odrasle. »Kljub vlogi, ki jo odigrava, knjižnica ne uživa primerne pod- pore, na kar pravilno opozarja tudi italijansko združenja knjižničarjev AIB,« obžaluje tržiška odbornica za kulturo Paola Benes in opozarja, da se bo letno finančna pomoč dežele Furlanije-Julijske krajine še dodatno zmanjšala. »Po dosedanjih napovedih bo dežela v letošnjem letu namenila 25 pokrajinskim knjižnicam skupno 24.000 evrov, kar pomeni manj kot 1000 evrov na knjižnico,« pravi odbornica, po kateri bi rez prispevkov lahko negativno vplival na razvoj knjižnice. gabrje - Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne Spomenik si zaslužijo begunci in vojaki vseh narodnosti Projekt Kras 2014 so pred dnevi predstavili v dvorani društva Skala v Ga-brjah. Gre za načrt, ki si ga je zamislila goriška pokrajina, zadeva pa glavne smernice in predloge za razvoj Krasa. Na gabrsko srečanje, ki ga je vodila pod-predsenica pokrajinske uprave Mara Černic, so bila povabljena slovenska društva, ki delujejo na območju goriškega Krasa. Med prisotnimi gre omeniti so-vodenjsko županjo Alenko Florenin, podžupanjo Doberdoba Luiso Gergolet ter župana občine Miren-Kostanjevica Zlatka Martina Marušiča. Eno poglavitnih točk srečanja je zadevala prednostne naloge in terminski plani, ki jih predvidevajo pobude ob obe-ležitvi stoletnice začetka prve svetovne vojne v letu 2014. Podpredsednica Mara Černic je v prvem delu večera s pomočjo vodeoprojekcije prikazala in obrazložila načrtovane posege, ki bodo postali osnova za nadaljne razvojne možnosti, pa tudi za priložnostne pobude v spomin na vojne dogodke. Prva svetovna vojna je del naše zgodovine, je nadaljevala Mara Černic, in jo zato gre ovrednotiti. Od tega bi imele korist krajevne uprave, društva in gostinski lokali. Načrtovani posegi se bodo osredotočili na več kraških območjih: na Debelo grižo, kjer bodo preuredili obstoječi muzej in ponovno odprli topniške kaverne, ki jih bodo opremili s zvočno-vizualnimi domislicami. Predviden je ureditveni poseg Vojaške utrdbe pri Redipulji bumbaca na območju doberdobske Gradine, kjer naj bi glavno vlogo igrala razgledna točka z večjezičnimi opisi kraških značilnosti. Ureditveni poseg bo namenjen tudi monumentalni vojaški grobnici v Re-dipulji, zlasti še na griču San Elia nasproti nje. Predvideni so tudi manjši posegi v Martinščini in drugod po Krasu. Ta de- la se bodo pričela v letošnji jeseni, zaključila pa pozno spomladi leta 2014, to se pravi na pragu obletnice izbruha svetovnega spopada. Pri tem velja omeniti, da se vojna leta 1914 ni dotaknila Goriške (pri nas je izbruhnila konec maja 1915), naši kraji pa so bili indirektno vključeni, saj so bili naši dedje mobilizirani v avstro-ogrsko vojsko in poslani na srbsko ali rusko fronto. V drugem delu večera je spregovoril Miloš Čotar, predstavnik ustanove Lokalne aktivna skupine Kras, ki ima nalogo promovirati in koordinirati razne razpise pri dodeljevanju evropskih sredstev za ovrednotenje Krasa in pobud, ki so vezane nanj. V poštev pridejo pobude, ki zadevajo rekreacijske in kulturne dejavnosti, pri čemer je zaželjeno sodelovanje med društvi in krajevnimi javnimi upravami. Vse podrobnosti bodo zai-teresirani našli na spletnih straneh pod naslovom www.laskras.eu. Na koncu se je razvila kar živahna debata, ki je še dodatno poglobila vse iznešene načrte, posebno še vprašanje postavitve obeležij, ki bi v objektivnih oblikah mimoidočemu obrazložila, da so se na Krasu borili vojaki različnih evropskih narodov, tudi Slovenci. Dobrodošlo bi bilo tudi obeležje, ki bi objasnilo, da je bilo vse civilno prebivalstvo pregnano in poslano v begunska taborišča. Prav pri teh vprašanjih moramo biti še posebno pozorni, so si bili enotni vsi navzoči. (vip) doberdob - Prihodnjo soboto Kraški krti gostijo občni zbor Jamarske zveze Slovenije Edi Gergolet:»Pomembna počastitev našega preko štiridesetletnega delovanja« Kraški krti bodo v soboto, 16. marca, gostili občni zbor vseh članov Jamarske zveze Slovenije. Potekal bo v agriturizmu Kovač v Doberdobu z začetkom ob 9.30. »Nad odločitvijo osrednje slovenske jamarske organizacije smo izredno ponosni, nedvomno predstavlja priznanje za naše dolgoletno delo, saj smo ravno lani praznovali 40-le-tnico delovanja,« poudarja Edi Ger-golet, predsednik Kraških krtov, ki napoveduje, da je na uvodnem delu občnega zbora predvidena prisotnost krajevnih županov in drugih upraviteljev, po občnem zboru pa bodo udeležence pospremili na ogled naravnih lepot doberdob-skega Krasa. Iz sprejemnega centra Gradina se bodo odpravili na ogled zavetišča Cadorna in Doberdob-skega jezera, nato je predviden obisk jamarske koče na Vrhu, od koder se bodo podali h kavernam na Brestovcu in v Kraljico Krasa. V notranjosti sinagoge je spomenik deportiranim goriškim Židom (zgoraj); mestna uprava je ulico na novo tlakovala in poskušala oživiti dejavnosti v nekdanji Židovski četrti (spodaj). Židovska četrt - Geto V »Geto« je mestna oblast iz Kočevja preselila Žide leta 1696; židovska četrt je obsegala pozidano površino na obeh straneh sedanje Ascolijeve ulice in od Gosposke ulice do potoka Korna, od trga Na Kornu do oširka - poimenuje se po nadškofu F.B. Sedeju - pred svetoivansko cerkvijo. Na severnem koncu stoji sinagoga od leta 1756; obnovili so jo leta 1894 in pred štirimi desetletji. Leta 1977 je tržaška židovska skupnost darovala sinagogo goriški občini, saj se je leta 1969 goriška skupnost tudi uradno preselila v Trst. Leta 1998 so v sinagogi odprli muzej s pomenljivim naslovom »Soški Jeruzalem«. Židje so se v Gorici pojavili v 13. stoletju. Največ so jih našteli leta 1850 (314). Geto so odpravili že leta 1812. Leta 1943 so nacisti skoraj petdeset goriških Židov prisilno odpeljali v taborišča. Najvidnejše osebnosti goriške židovske skupnosti niso bile naklonjene slovenskim someščanom, sicer pa je v Getu med prebivalci različnih kultur vladalo sožitje. Na začetku in na koncu osrednje ulice so bila vrata - ena lesena, druga železna, ki so jih ob sončnem zatonu zapirali, ob sončnem vzhodu pa spet odprli. Železna vrata so sedaj nameščena na vhodu v park. Ulica je bila v prejšnjem stoletju značilna po številnih majhnih trgovinah in obrtnih delavnicah. Pred približno dvajsetimi leti je mestna uprava ulico na novo tlakovala in poskušala oživiti dejavnosti v nekdanji Židovski četrti, a sedaj lahko ocenimo, da napor ni uspel. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. marca 2013 9 Usadi v Dolenjem Na območju občine Dolenje so se v zadnjih dneh sprožili trije zemeljski usadi, ki so s sabo povlekli tudi nekaj drogov električnega omrežja. Zaradi tega so bili trije zaselki nekaj ur brez električne energije. Srečanje o zdravstvu V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v sredo, 13. marca, ob 18. uri srečanje z glavnim direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Marcom Bertolijem na temo reforme zdravstva. Prireja ga Svoboda, ekonomija, levica. Rdeče nasilje Goriška Mohorjeva družba skupno s Celjsko Mohorjevo družbo prireja predstavitev knjige Milka Mikole z naslovom Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945. Pogovor bo vodil mag. Renato Podbersič ml. Srečanje bo jutri ob 17. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. Jazz v gledališču Verdi V goriškem gledališču Verdi bo jutri koncert jazz skupine Bollani Danish trio, ki jo sestavljajo pianist Stefano Bollani, basist Jesper Bodilsen in bobnar Morten Lund. Na oder bodo stopili ob 20.45. Si recognizer v knjižnici V državni knjižnici v Gorici bodo jutri ob 11. uri predstavili novo računalniško napravo Si recognizer, ki slabovidnim, slepim in prizadetim osebam olajšuje uporabo interneta, pisanje in uporabo elektronske pošte. Napravo je knjižnici daroval Rotary club. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. 3 Koncerti Sara se je rodila, mamico Romino je razveselila. Zaigrajmo skupaj ob veseli novici, pri godbi "Kras" -tete in strici Na svet prikukala je mala Sara Srečni mamici Romini čestitajo uprava in sodelavci Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Čestitke Našemu častnemu predsedniku MIRKU PERICU ob 90. rojstnem dnevu čestitamo in želimo še mnogo lepega predsednik Jordan Semolič in odborniki sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Včeraj je MIRKO PERIC praznoval 90-letnico. Ob pomembnem življenjskem jubileju mu iskreno čestitajo Kulturni dom v Gorici, SKGZ in goriški člani VZPI-ANPI. ~M Gledališče V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 13. marca, ob 20.15 koncert vokalne pop-jazz skupine Jazzva; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE - Gorica, Zveza Pevskih Zborov Primorske, Zveza Slovenskih Kulturnih društev v Italiji, Zveza Cerkvenih Pevskih Zborov - Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti prirejajo revijo »Primorska poje 2013«: petek, 15. marca, ob 20.30, Štandrež, cerkev Sv. Andreja, nastopajo: ŽeVS Tamariska - Izola, Oktet Aljaž - Pobegi, MoPZ Janez Svetokriški - Vipavski Križ, MeCePZ Sv. Jernej - Opčine, Komorni zbor Musica viva - Tolmin, MePZ F.B. Sedej - Šte-verjan, MePZ Obala - Koper. Soprire-ditelj: Prosvetno društvo Štandrež. Nedelja, 17. marca, ob 17. uri v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, nastopajo: MePZ Sveta Lucija - Portorož, ŽeVS Danica - Vrh Sv. Mihaela, Oktet Castrum - Ajdovščina, MePZ Brnistra -Sveti Anton, MePZ Bazovica - Reka, MoPZ Pivka. Soprireditelj: Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. ZSKD IN AŠKD KREMENJAK vabita na koncert zborovske revije Primorska poje, ki bo potekal v Kulturnem domu v Jamljah v soboto, 16. marca, ob 20.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 10. marca, ob 16. uri »Sulle ali azzurre« (za otroke med 3. in 10. letom starosti); v petek, 22. marca, ob 21. uri »Infinite o sfinite?«, igrata Emanuela Grimalda in Paola Mi-naccioni; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 12. marca, ob 21. uri (Lui-gi Pirandello) »Come tu mi vuoi«, igra Lucrezia Lante della Rovere (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 12. marca, ob 20.45 »Ribellioni possibili« v sklopu niza »contrAzio-ni«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 14. in 15. marca ob 20. uri (Tommaso Santi) »Ljudožerski ples«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 20.10 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »Arrietty - Il mondo segreto del pavimento«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »La cuoca del presi-dente«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Educazione Siberiana«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il lato positivo - Silver Linigs Playbook«. Dvorana 3: 15.40 - 20.30 »Il grande e potente Oz« (digital 3D); 18.00 »Argo«. Dvorana 4: 15.00 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Amiche da morire«. Dvorana 5: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »La fabbrica di cioccolato«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Educazione Siberiana«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamente -SOS Rosa« 17.00 »The Help«; 20.30 »II grande e potente Oz«. Dvorana 2:17.50 - 20.45 »La cuoca del presidente«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Educazione Siberiana«. JUTRI VTRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »II grande e potente Oz«. Dvorana 2:17.30 - 19.50 - 22.10 »II lato positivo - Silver Linigs Playbook«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 »II grande e potente Oz« (digital 3D); 22.10 »Argo«. Dvorana 4:17.45 - 20.10 - 22.10 »Amic-he da morire«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Buon anno Sarajevo«. fí Razstave V PALAČI LOCATELLIV KRMINU je na ogled razstava slikarja Maurizia Ma-cija z naslovom »Macinamenti«; še danes, 10. marca, 10.30-12.30, 16.0019.00; vstop prost. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481533177 ali mohorjeva@gmail.com. SPDG priredi v prvem tednu julija osemdnevni izlet na Slovaško in Poljsko. Prevoz z avtobusom. Predvideni obiski in vzponi na nekaj vrhov v Tatrah. Koordinator: Vlado Klemše (tel. 0481-882079). Prijave do konca marca. VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com. SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO VIPAVA vabi na pohod »Na koto 144 - Vrtače - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo 24. marca. Zbirališče ob 8.45 v Jamljah na parkirišču blizu plinovoda (kdor prihaja iz Trsta približno: 200 metrov levo po križišču s priključkom z avtocesto -cesta skozi Sabliče -, kdor prihaja iz Gorice: 200 metrov desno po Jamljah). Organizatorji riporočajo primerno obutev, ročno svetilko in fizično kon-dicijo (lastna odgovornost); informacije po tel. 328-2180158. □ Obvestila KROŽEK KRUT obvešča, da se v torek, 12. marca, začenja spomladanski ciklus plavanja in vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481-530927 v četrtek, 14. marca, od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. Informacije po tel. 3471425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. 13 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 10. marca, ob 11. uri laboratorij za otroke od 5. leta starosti z naslovom »Il teatrino della scienza«; zaže-ljena je prijava. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba prireja danes, 10. marca, ob 17. uri v doberdobski župnijski dvorani uradno predstavitev doberdobskih mažoretk. Nastopili bodo tudi mali pihalni orkester iz Tržiča in mažoretke iz Prvačine. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO PAGLAVEC iz Podgore prireja ob dnevu žena danes, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva Paglavec v Pod-gori večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Predavala bo Tatjana Rojc, nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir). ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 10. marca, v okviru tržnice na Transalpini sprehod po novogoriških mestnih ulicah z odhodom ob 10. uri, ob 11. uri srečanje v okviru stalnega laboratorija miru (»Laboratorio permanente della Pace«); več na www.tuttinsiemegorizia.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 11. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »I gruppi san-guigni condizionano la nostra ali-mentazione«. Vodil bo Fabioa Agaz-zi; vstop prost. V GALERIJI ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici bo v ponedeljek, 11. marca, ob 17. uri pogovor z Milkom Mikolo, avtorjem knjige »Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945«. Srečanje, ki sta ga priredili Goriška Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, bo vodil mag. Renato Podbersič ml. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi ob dnevu žena v grad Kromberk 12. marca, ob 20. uri na ogled projekta »Moda iz baula«. Društvo žena iz Prvačine nastopa kot t.i. »živi muzej« in na izviren način predstavlja originalna oblačila, ki so jih aleksandrinke prinesle iz Egipta, obenem pa s skeči ohranja živ jezik z izrazi aleksandrink. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) prireja v torek, 12. marca, ob 18.30 degustacijsko srečanje z naslovom »Giovani vignaioli« (Mladi vinogradniki) v enoteki La Serenissima v Ul. Battisti 26 v Gradišču. Sodelovali bodo Michele Blazic, vinarskega podjetja Blazic Franco, Lucio Bernot vinarskega podjetja Casa delle rose, Mitja Miklus, vinarskega podjetja Draga, Andrea Drius, vinarskega podjetja Terre del Faet; vstop prost. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 15. marca, psihologinja, psihoterapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in nara-vovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«. Ö Poslovni oglasi AKCIJA PELETI 220 €/tona in bukova DRVA 120 €/paleta za NAROČILA nad 3 PALETE. LEGNAACASA Gorizia +386 31 770410 in 334-2200566 0 Mali oglasi RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.30, Rosa Lorena Lonzar vd. Franco s pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Pozar vd. Moimas (iz Palmanove) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Anna Maria Carrer vd. Cernic (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi v Bistrigni, sledila bo upepelitev. JUTRI V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.00, Palmira Braida vd. Visintin (iz Ronk) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Hermana Srebrniča se želimo zahvaliti vsem za izražena sožalja. S hvaležnostjo se spominjamo predvsem vseh, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti, posebno pevskega zbora, dirigentke ter župnikov. Bog vam povrni. Žena, otroci in vnuki ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega moža, očeta, nonota in pranonota Rudija Maliča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč, vsem, ki so našega dragega obiskali na domu in v bolnišnici, duhovniku g. Karlu Bolčini za pogrebni obred, organistki g. Damijani Čevdek in pevcem za ubrano petje ter vsem, ki so nam stisnili roko in nas tolažili. Svojci 8.3.2003 8.3.2013 Sava Zavadlav T k_jJ Si vedno v naših srcih Tvoji najdražji 10 Nedelja, 10. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Razstava in koncert v Kulturnem domu Fotografija in jazz ob prazniku žena štandrež - Pobuda ZSKD Zgodovina Slovencev z Jožetom Pirjevcem V domu Budal tri srečanja s tržaškim zgodovinarjem Goriški Kulturni dom in fotoklub Sku-pina75 sta v četrtek s skupnimi močmi proslavila 8. marec, mednarodni dan žena. Za to priložnost sta si zamislila odprtje fotografske razstave, ki ga je obogatil nastop ženske vokalne skupine Kresnice iz Nove Gorice. Svoja fotografska umetniška dela so pod zgovornim skupnim naslovom Ženski pogledi na ogled postavile štiri članice Skupine75, in sicer Katerina Pittoli iz Števerjana, Loredana Princic iz Štandreža, Tamara Puc iz Nove Gorice in Slavica Radinja iz Štmavra. Vsaka avtorica se je predstavila s petimi deli z najrazličnejšo tematiko. Zaradi bolezni je žal odpadel slavnostni nagovor o pomenu žensk v družbi, ki je bil zaupan ravnateljici goriškega slovenskega Dijaškega doma Kristini Knez, pozdrav publiki pa je izrekel Vili Prinčič, član upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici. Ob prisotnosti številnih ljubiteljev fotografije so večer uvedle članice vokalne skupine Kresnice, ki so ob spremstvu kitarista Vinka ustvarile nadvse prijetno vzdušje. Avtorice fotografij je predstavil Jo-ško Prinčič, dober poznavalec fotoumetno-sti in tudi sam soustanovitelj fotokluba Sku-pina75. O Katerini Pittoli je povedal, da velemesto New York ni prikazala realistično, ampak ga je interpretirala s prikazom svetlobnih krivulj, ki jih fotoaparat lahko zabeleži na svojstven način. Loredana Princic se je predstavila s podobami »žensk brez obraza«, ki so prisiljene skriti lastna obličja pod anonimne krinke, ki jim vtisnejo »brezosebno-sten« značaj. Fotografije Tamare Puc prikazujejo toskansko pokrajino, v kateri prevladujejo mehke valujoče vodoravne linije s prepletom različnih plasti obdelane zemlje. Fotografije Slavice Radinja pa je Prinčič postavil v prikaz vzdušja, ki deluje mistično in odtujeno. V izpostavljenih delih prevladujejo drevesa, ki nepremično stojijo v tihi in umirjeni pokrajini. Ob zaključku so organizatorji umetnicam poklonili šopek mimoz. Foto-razstava ob dnevu žena, ki sta jo podprla SKG in Urad za Slovence v zamejstvu in po sve- Z leve Loredana Princic, Tamara Puc, Slavica Radinja in Katerina Pittoli bumbaca tu RS, bo odprta do 25. marca, ogled pa je možen vsak dan po ustaljenem urniku Kulturnega doma. Kako uro kasneje je v veliki dvorani Kulturnega doma sledil koncert s pomenljivim naslovom Ženske v jazz-u - Poklon ženskemu petju. Prisotne je pozdravil tajnik SKGZ Marino Marsič, nakar so se publiki z zahtevnim programom predstavile skupine Graziella Vendramin Quartet, In-Tune ter nekatere posamezne pevke in pevci. Ob spremljavi ansambla so sodelujoči pripravili niz klasičnih jazzovskih motivov iz štiridesetih let in novejših skladb iz tega ameriškega žanra. Glasbeni večer pa so uvedle članice tria Kresnice, ki so se na odru doma predstavile s nekaterimi znanimi popevkami iz bogate slovenske zakladnice. Koncert je priredilo goriško združenje Ex Border pod pokroviteljstvom dežele FJK in ob sodelovanju Kulturnega doma in zadruge Maja. Prijeten jazz večer je bil vključen v festival Across the border 2013. Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice bo marca in aprila pripravila niz predavanj o zgodovini Slovencev, s posebnim poudarkom na dogajanju na Primorskem. Za to priložnost se je ZSKD obrnila na Jožeta Pirjevca, priznanega zgodovinarja in člana SAZU. Ugledni gost na goriških srečanjih z zgodovino je po rodu Tržačan, kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine, leta 1971 pa še na Univerzi v Pisi. Šolanje je nadaljeval na diplomatski akademiji na Dunaju, leta 1977 pa je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Gre torej za zgodovinarja, ki je svoje študijski znanje nadgradil še s temeljitim raziskovanjem po raznih arhivih, doma in po svetu. Pirjevec je tudi član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovine pedagogike in je avtor številnih zgodovinskih knjig, ki v javnosti dosegajo zelo dober odziv. Med njegovimi deli so Jugoslavija 1918-1992 (Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavije), ki je izšla 1995, Jugoslovanske vojne 1991-2001 iz leta 2003, »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje (1848-1954) iz leta 2007 ter Tito in tovariši, ki je izšla pred dvema letoma. Jože Pirjevec, ki je odličen poznavalec zapletene preteklosti slovenskega naroda in priljubljen pripovedovalec njenih manj znanih odtenkov, bo trikrat gost kulturnega doma Budal v Štan-drežu. Prvo srečanje z zgodovinarjem bo v četrtek, 14. marca, ob 20. uri. Tema uvodnega večera bodo prva svetovna vojna in njene posledice v politični, kulturni in gospodarski izkušnji slovenskega naroda. Drugi debatni večer bo na vrsti v petek, 22. marca, ob 20. uri, ko bo govor o drugi svetovni vojni in razkolu med »belimi« in »rdečimi«. Zaključno srečanje s Pirjevcem pa bo na sporedu v petek, 4. aprila, ob 20. uri, ko bo predavatelj popeljal udeležence v povojna leta v Jugoslaviji, zamejstvu in zdomstvu. Gre torej za tematska predavanja, ki obravnavajo razburljivo dogajanje, v katero smo bili pahnjeni Slovenci. Srečanja so primerna za vsakogar, ki ga zanima boljši vpogled v prepletanje zgodovinskih dogajanj. števerjan - Pobuda kleti Paraschos Vrača se »vinski« praznik grškega Pi-ja Evangelos Paraschos in njegov sin Alexis doberdob - Gledališka skupina društva Hrast uprizorila hudomušno igro Z di(v)jaki spet v šolske klopi Večkrat se odraslim poraja vprašanje, kako najstniki doživljajo vsakdanje trganje hlač na šolskih klopeh. Seveda, o tem imajo vsi lepe spomine, ki pa segajo v bolj ali manj daljno preteklost. Zanimivo bi bilo za to pokukati v svet današnjih dijakov, ki dan za dnem sedijo za klopcami, poslušajo profesorje, si »pridno« zapisujejo posredovano snov in beležijo domače naloge. Ta nenavaden pogled je bil po-strežen vsem odraslim in številni publiki, ki se je v soboto, 2. marca, zbrala v župnijski dvorani v Doberdobu. Na odrske deske je stopila mladinska gledališka skupina, ki deluje v okviru domačega društva Hrast. Omenjeno doberdobsko društvo je tudi priredilo večer in zabavno gledališko igrico, ki je bila tokrat drugič izvedena pod gledališkimi žarometi. Prvič so mladi doberdobski igralci nastopili 5. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v sklopu niza Iskrivi smeh na ustih vseh in ob podelitvi nagrad natečaja Mladi oder na pobudo Zveze slovenske katoliške prosve-te. Gledališka igra Doberdobski di(v)ja-ki je izvirna, pri njenem nastanku so sodelovali vsi nastopajoči, glavno zaslugo za njeno uresničitev pa nosi Jasmin Podveršič, ki je sestavila besedilo in gledališko delo tudi sama režira- Doberdobski di(v)jaki foto a.č. la. V igri je nastopilo dvanajst najstnikov v starosti med enajst in štirinajst let. Predstavili so tipičen šolski dan, kakor ga sami doživljajo. Sami so odigrali nemirne dijake, ki so jim šolske klopi očitno pretesne, nekateri pa so se preizkusili tudi v vlogi profesorjev, tarč dijaške razigranosti. Na odru so se dijaki v šaljivih in hudomušnih prizorih »spopadli« s različnimi predmeti. Profesorju slovenščine so na primer recitirali slovenske poezije od Gregorčiča do Kosovela in recitacijo pospremili z zabavnimi dodatki. Profesorju zgodovine so uprizorili imenovanje karan-tanskih knezov na knježjem kamnu. Tudi tukaj so se dijaki poslužili dobršne mere humorja in mladostniške razigranosti. Skratka, Doberdobski di(v)jaki so na odru ustvarili zelo prijeten večer, ki je postregel z obilico smeha in dobre volje. Mladi igralci so se na odru zlahka poistovetili s svojim vsakdanjim življenjem v šolskih klopeh, drzno so se tudi preizkusili v profesorskih vlogah. In pri vseh je bilo čutiti duh sproščenosti, ki ga je v začetnem posegu (pred začetkom same igrice) v kratkem nagovoru publiki posredovala režisreka Jasmin Podveršič: dejala je, da bi težko z besedami izrazila, zakaj ji je gledališče pri srcu in zakaj je pripravljanje dramske uprizoritve nekaj lepega. Najbolj preprosta razlaga je doživljanje vsake vaje posebej, ko se pisani scenarij spreminja v zaokroženo gledališko celoto in ko gledališka skupina postane prava skupina prijateljev. (ač) Tudi letos bo vinska klet Paraschos iz Števerjana ob priložnosti dneva grškega Pi-ja, ki ga matematiki praznujejo 14. marca, organizirala vrsto dogodkov v sodelovanju z najboljšimi restavracijami, vinskimi bari in trgovinami v okolici. Praznik, ki so ga leta 1988 prvi priredili matematiki Exploratoriuma v mestu San Franciscu v Kaliforniji, je v svet vina prenesla ravno klet Paraschos, ki je matematični simbol izbrala za svojo trgovsko znamko. Pi je namreč začetnica njegovega priimka, zato jo vinar Evangelos Paraschos uporablja kot logotip na etiketah svojih vin. Praznovanje se bo začelo v četrtek, 14. marca (v angleškem zapisu 3.14), ko bodo degustacije Paraschosovih vin potekale v raznih goriških lokalih. Otvoritveni dogodek bo v restavraciji Hen-drick's v Ulici Mazzini v Gorici, kjer bo Evangelos Paraschos predstavil svoja vina ob izvrstnem degustacijskem meniju, v lokalu Alchimista v Ulici Garibaldi pa bo pokušnjo vin spremljala kakovostna glasba znanega saksofonista Paola Parpagliona (Africa Unite in Giuliano Palma). Vino grškega Pi-ja bodo točili tudi v gostilni pri Luni in v lokalu Piano Terra v Ulici Oberdan, v lokalu Wine Café na Travniku, v vinoteki Vinattiere di Chambord v Hotelu Entourage na Trgu Sv. Antona, v baru Ali na Korzu Italia in v restavraciji Le Dune v Marianu. Po prvem, otvoritvenem dogodku v Hendrick's-u, se bodo večerje v družbi vinarja nadaljevale v petek, 15. marca, v Lokandi Devetak na Vrhu, in v soboto, 16. marca, v restavraciji Rosenbar v Ulici Duca Duca dAosta v Gorici. 17. marca bosta na izbiro dve tradicionalni nedeljski kosili, in sicer pri Luni v Ulici Oberdan ali v Sirkovi Subidi v osrčju krminskih Brd. / TEDENSKI POVDAREK Nedelja, 10 . marca 2013 1 1 OB 50. OBLETNICI DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Sklicevanje na manjšino s figo v žepu Bojan Brezigar ■ v . vrM. ■ m\ regIoie autoeomI ;'FKWU .VENEZIA GIULIA consiglio REGIONALE ' REGJON AUTONGME "FRIUL VIGNESIE JU LEE COtm REGJGMAL p H ■ H AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA URA JIMA DEŽELNI SVET AUTONGME REGION FRIAUL JUUSGH VENETIEN REGICNALRAT Obletnice so pomembne. Spominjajo nas na čas, ki je minil in na dogodke, ki so vredni zgodovine. Tako je tudi s 50. obletnico Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo beležimo v tem času. Prehojena pot Dežele je vsekakor vredna ustreznega zapisa, morda nekaj osebnih spominov, pa tudi analize o vprašanju, ali in v kolikšni meri je Dežela znala odgovoriti na pričakovanja slovenske manjšine v Italiji. Obstaja zgodba o tem, da je bila Furlanija Julijska krajina (takrat še s po-mišljajem med Furlanijo in Julijsko krajino) ustanovljena predvsem zaradi manjšin. Ker pred pol stoletja Furlani še niso uveljavljali lastne identitete v meri, kot jo uveljavljajo danes in ker je prisotnost nemške manjšine številčno in geografsko marginalna, smo to zgodovinsko resnico Slovenci v Italiji prikrojili po svoji meri. Ne samo Slovenci, tudi številni Italijani to počnejo v zadnjih letih, vse od časa, ko je takratni predsednik deželne vlade Riccardo Illy, opirajoč se na zapisnike razprave v ustavodajni skupščini, opozoril, da je »posebnost« te dežele pravzaprav v prisotnosti manjšin. Zdi se mi, da gre za preveliko poenostavljanje kompleksnosti, s katero se je soočila Italija po koncu druge svetovne vojne. Ta kompleksnost je po eni strani notranjepolitična, po drugi strani pa mednarodna. Začnemo z notranjepolitično, ki je zagotovo enostavnejša. Po drugi svetovni vojni je bil severovzhod Italije bistveno spremenjen. Od nekdanje Julijske krajine, ki je prej obsegala velik del Slovenije in tudi del Hrvaške, je ostalo le malo, pravzaprav samo sedanja goriška pokrajina, ker o Trstu ni bilo še nič določenega oziroma je bil sprejet sklep o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Vprašanje, kaj narediti iz Julijske krajine na način, da ne bi ohranili deželice, ki bi lahko ostala z nekaj desettisoč prebivalci, a si obenem ne bi sami zaprli vrat za pogajanja za vrnitev dela ozemelj, ki jih je Italija izgubila v drugi svetovni vojni, so rešili tako, da so ustanovili deželo Furlanijo - Julijsko krajino, seveda takrat s pomišljajem, kar pomeni, da je šlo za deželo, ki je povezovala Furlanijo (prej sestavni del Veneta) in Julijsko krajino. Taka dežela je bila v takratnem italijanskem političnem kontekstu nekaj posebnega in tudi to je pač vplivalo na odločitev, da jo ustavodajna skupščina uvrsti na seznam dežel s posebnim statutom. Zunanjepolitični aspekt je mar-kantnejši. Seveda se Italija v tistem času ni sprijaznila s svojo vzhodno mejo, kot jo je začrtala mirovna pogodba. Meja ni bila končno določena, napetost pa je bila velika, kajti Jugoslavija je bila v tistem času, do resolucije Inform-biroja, torej do poletja 1948, sestavni del sovjetskega političnega in vojaškega bloka. Ozemlje ob meji je torej potrebovalo nek posebni status, ki bi ga geopolitično definiral in bi omogočil večjo fleksibilnost pri upravljanju teritorija. Ne smemo pozabiti, da je bilo to ozemlje zelo pomembno v strateških načrtih zahodnega vojaškega zavezništva; zveza NATO takrat še ni obstajala, ustanovljena je bila leta 1949, Velika Britanija in ZDA pa so imele močna vojaška oporišča na tem ozemlju. Posebni status je bil torej geopolitično povsem upravičen. Seveda pa ne enega in niti drugega niso mogli glasno opravičevati, saj bi obravnavanje stanja s tako jasnimi besedami lahko negativno vplivalo na uresničevanje interesov Italije na vzhodni meji. Manjšina je bila zato dober izgovor, navsezadnje vzporedno z avtonomijo Doline Aosta in Južne Ti- rolske, ki sta res temeljili na problematiki manjšin. Vendar pa na to utemeljevanje avtonomije s prisotnostjo manjšin ne smemo gledati z današnjimi očmi; danes je zaščita manjšin v Italiji stalnica, čeprav nekoliko »po italijansko«, z veliko šlamparije in še več težavami pri izvajanju zakonodaje. V času, ko se je pisala ustava, ni bilo tako. Na slovensko manjšino je sredi hladne vojne, ob negotovosti meje in ob Svobodnem tržaškem ozemlju, Italija gledala kot nekakšno peto kolono sovjetskega bloka. Ta politika je bila obelodanjena veliko kasneje, z znano knjigo Mračna leta Benečije, po izbruhu afere Gladio, ki je ob koncu 80. let, torej v času demobiliza-cije strateških obrambnih načrtov zveze NATO ob italijanski vzhodni meji. Šele takrat je postalo jasno, kako načrtna je bila politika množičnega izseljevanja iz vasi Beneške Slovenije in kako prazne so bile vse dotedanje obljube, da bo Italija s posebnim zakonom zaščitila slovensko manjšino. To se ni zgodilo, ker za to ni bilo politične volje iz zgoraj navedenih razlogov, torej zaradi geostrateških interesov Italije in Zahoda na tej meji. Dejstvo, da se je manjšina pojavila kot utemeljitev posebnosti dežele Furlanije - Julijske krajine, je bilo zgolj politično funkcionalno času, v katerem se je pisala ustava. Potrditev smo prejeli pred 50 leti, ko v statutu dežele Slovenci sploh niso bili omenjeni in še v dolgih letih neuspešnih naporov, da bi Dežela kaj koristnega naredila za slovensko manjšino. Dolga leta namreč nismo smeli niti uporabljati besede Slovenci v deželni zakonodaji, ampak je bila slovenska manjšina obravnavala pod krinko skupnosti, ki je nosilec posebnih interesov. Res, sčasoma smo beležili nekaj korakov naprej, seveda vezanih samo na tržaško in goriško pokrajino, ker Dežela ni priznala obstoja slovenske manjšina v videmski pokrajini. Vendar je šlo za drobtinice, nekakšno vbogajme, znake minimalne dobre volje. Kako osnovana je ta analiza, izhaja iz nekaterih dejstev. Prvi resnični zakon, s katerim se je Dežela lotila obravnavanja slovenske manjšine, je zakon o izvajanju državnega zakona o obmejnih območjih iz leta 1991. Ni naključje, da je ta zakon sovpadal s časom zgodovinskih sprememb v Evropi, ko se je po padcu berlinskega zidu in po razpadu Jugoslavije oblikoval nov politični zemljevid Evrope. Šele takrat je manjšina prejela prva organska sredstva za svo- je kulturne dejavnosti in šele takrat se je v deželnem zakonu pojavila tudi - takrat še zasebna - dvojezična šola v Špe-tru. Na drugi korak je bilo treba počakati deset let, ko je parlament vendarle odobril zaščitni zakon in je temu sledil nekaj let kasneje tudi deželni zakon za zaščito slovenske manjšine. Tudi tu ni bilo naključij. Tem dogodkom sta botrovala dva scenarija, eden mednarodni in eden notranjepolitični. Mednarodni scenarij je zadeval vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, padanje carinskih, valutnih in mejnih pregrad, skratka normalizacijo srednjeevropskega prostora, v katerem ni bilo več manevriranja geopolitike in geostrategije iz prejšnjih desetletij. Drugi scenarij je bil izrazito italijanski. Ne smemo pozabiti, da je bil zaščitni zakon sprejet v času, ko je bil tržaški župan Riccardo Illy, tržaški škof pa Eugenio Ravignani. Tu si ne morem kaj, da ne bi bralcev obremenil z osebnim spominom. Sredi 70. let prejšnjega stoletja je italijansko zunanje ministrstvo poslalo v Trst mladega diplomata; Gianfranco Facco Bonetti (sedaj upokojeni veleposlanik, pa tudi predsednik devinskega Zavoda združenega sveta) je bil po Osimskem spo- razumu določen za prvega italijanskega generalnega konzula v Ljubljani. Spoznala sva se in se večkrat pogovarjala o aktualnih temah. Sam sem seveda govoril o pričakovanju, da Italija sprejme zaščitni zakon in on je pripomnil, da je pač odvisno od tega, kaj poreče tržaški župan. Ugovarjal sem, da zakon sprejema parlament, ampak on mi je pragmatično odvrnil, da ne bo Italija nikoli sprejela zaščitnega zakona, če tržaški župan »kdorkoli pač bo«, s tem ne bo soglašal. Dejstvo, da je bil Illy župan in da je bila v Rimu levosredinska vlada ter da smo imeli v parlamentu Dimitrija Volčiča, ki je bil splošno poznan in cenjen, so elementi, ki so bistveno pripomogli k odobritvi tega zakona. Prav tako ni naključje, da je Dežela zakon za zaščito manjšine sprejela v času, ko je deželno vlado vodil isti Riccardo Illy. Na vse to pogosto pozabljamo. Skratka, odnos dežele Furlanije Julijske krajine, ki je medtem izgubila po-mišljaj, kot da bi šlo res za neko enotno regionalno identiteto, kar seveda ne drži, do slovenske manjšine, ni bil posledica posebnega statuta, ki manjšine sploh ne omenja, ampak evolucija političnih dogajanj v tem delu Evrope. Dežela je pri tem, odigrala svojo vlogo, pri čemer lahko mirno rečemo, da bi lahko naredila veliko več, pa tega ni hotela. Stopicala je za Rimom, ki je odnos do slovenske manjšine vseskozi pogojeval, bila je premalo proaktivna in to lahko rečemo tudi za današnje deželno vodstvo. V tem prostoru bi lahko veliko naredili, tako za manjšino kot tudi na področju sodelovanja med Italijo in Slovenijo, pa o vsem tem ni ne duha ne sluha. Tako se deželni veljaki, to velja seveda predvsem za sedanje upravitelje desne sredine, na manjšino spomnijo samo takrat, kadar jim teče voda v grlo, ker jim želijo druge dežele odvzeti avtonomijo in torej zmanjšati priliv sredstev iz Rima. Takrat smo Slovenci zanimivi in pomembni, postanemo (v besedah, ne v dejanjih) vezni člen in aktivni dejavnik mednarodnih odnosov, v katerih je sicer Rim vseskozi odrekal Deželi pristojnosti. Petdesetletnica Dežele torej ni razlog za posebno praznovanje, vsaj za nas ne. Res, nekaj je bilo narejenega, o posebni aktivnosti glede slovenske manjšine v Italiji pa res ni mogoče govoriti. Z nekaj izjemnimi obdobji, ki so bila tukaj tudi navedena. Zato tudi o prihodnosti, o perspektivah, ne kaže govoriti s pretiranim optimizmom. V normalizirani Evropi manjšine niso več strateško pomemben dejavnik. Tudi vse, kar so dosegle ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, se počasi krha. To je splošen pojav in žal velja tudi za našo manjšino. To navsezadnje naše organizacije občutijo na lastni koži. Splošna gospodarska in finančna kriza je vprašanje še znatno zaostrila. Od prihajajočih volitev in od deželnega sveta, ki bo iz njih izšel, zato ne moremo pričakovati čudežev. Ne dopušča jih sedanje gospodarsko stanje, prav tako jih ne dopušča politični zemljevid Italije po zadnjih volitvah (in res si ne moremo predstavljati, da bi bila razcepljenost na deželnih volitvah manjša), nazadnje pa jih zgodovina pol stoletja obstoja Dežele zagotovo ne obeta. Njeno delovanje v zvezi s slovensko manjšino je bilo skromno, razen v času Illyjeve uprave je temeljilo na zavlačevanju in odlašanju, tipičnih značilnostih italijanske politike. Slovenci smo od tega nekaj imeli, vendar premalo. In še zlasti premalo, če pomislimo na sedanje sklicevanje na manjšine kot temeljni element posebnosti naše dežele. Sklicevanje s figo v žepu, kot že tolikokrat v preteklosti. SPLETNA FOTOGALERIJA BRALCEV fe? / Beiarimaup Zima se bliža koncu, cvetoči mandeljni nas nezmotljivo opozarjajo, da je pred vrati toliko pričakovana pomlad. Letošnja zima je bila s snegom radodarna kot že dolgo ne. Veliko naših bralcev je v svoje fotoaparate ujelo sugestivne »bele« trenutke, ki si jih je vredno ogledati. A / r j t \i n ■ l H * 1 . * -i pi ■ 3 C r i-TTi 1 » i* \ ■ .S S f i«. j * -18C-Andreevka (Moskovska oblast)-Rusija andrea balbi obstaja nevarnost poledice d.r. V Repnu veliko snega maurizio vdali SPLETNA FOTOGALERIJA BRALCEV Nedelja, 10. marca 2013 1 3 Tudi v Starem selu pri Kobaridu prebiramo Primorski dnevnik. Novice redno posredujemo tudi našemu štirimetrskemu snežaku, ki se nam je pridružil to zimo. devan & tina Po snegu je na vrsti burja mulone Zimski motiv ivan sardoč Pustno koledovanje pri Banih (kljub snegu) mulone Snežna idila cam Mali Matjaž se z nono sprehaja pri trebenskem kalu mkalc88 Tako je obcina ocistila cesto v Grocani! sneg Ob 22h na Opčinah tajniagent 14 Nedelja, 10. marca 2013 MANJŠINE / Pregled stanja po nekaterih državah ni nič kaj spodbuden Dnevniki v jezikih manjšin med žrtvami splošne gospodarske krize v Evropski uniji Stanje manjšin v Evropi postaja iz meseca v mesec bolj zaskrbljujoče, stanje manjšinskih dnevnikov pa še bolj. Občasni pregled nekaterih primerov je prejšnji konec tedna na redni seji opravil odbor zveze manjšinskih dnevnikov Midas Tudi tokrat je bilo novosti veliko in le malokatere so spodbudne. Baski: Berria zbira sredstva Edini baskovski dnevnik Berria je še vedno v velikih finančnih težavah. V letošnjem proračunu jim manjka 200.000 evrov, čeprav so sprejeli radikalne ukrepe in naleteli tudi na zelo dober odziv javnosti. Berria letos slavi 10 let obstoja, obletnice pa niso praznovali. Odpustili so 13 zaposlenih, med temi 6 novinarjev, zmanjšali so število strani, poleg tega pa so z veliko propagandno akcijo povabili ljudi, naj mesečno prispevajo za Berrio 10 evrov. To ni denar naročnine, ki jo ljudje itak plačujejo, to je poseben prispevek za obstoj dnevnika, Na pobudo se je odzvalo že 5.000 ljudi kar bo v letošnjem letu predvidoma zneslo 600.000 evrov. Za proračun dnevnika pa potrebujejo še 200.000 evrov in zato si prizadevajo, da bi število podpornikov povečali na 7.000. Težko delo, vendar zagotavljajo, da ne bodo obupali. Pozitivno noto dogajanj okoli baskovskega dnevnika pa daje razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer se je odgovorni urednik Berrie in nekdanji odgovorni urednik ukinjenega dnevnika Egunkarie, ki ga je španska sodna oblast zaprla pod pretvezo, da podpira baskovsko separatistično organizacijo ETAS. Otamendija so takrat aretirali in mučili v zaporu, po dolgih letih ga je sodišče dokončno oprostilo, sedaj pa je evropsko sodišče obsodilo Španijo na plačilo 24.000 evrov. Otamendi bo polovico teh sredstev namenil svojemu dnevniku, drugo polovico pa za raziskovanje mučenj Baskov v španskih zaporih, dogodkov, ki so v glavnem neraziskani, domnevajo pa, da so v 35 letih španske oblasti v zapori mučile več kot 7.000 ljudi. Metamorfoza v Kataloniji V Kataloniji je na medijskem trgu prišlo do številnih sprememb. Glede na evforijo sedanjih oblasti, ki se želijo podati na referendum za osamosvojitev, predvidoma prihodnje leto, se tudi medijski prostor prilagaja. Predvsem ne v tem času nastal nov dnevnik Ara, ki je zrasel s popolnoma novo formulo: Ara ni tiskani dnevnik, ki ima tudi spletno izdajo, ampak je prvenstveno spletni dnevnik, ki ima tudi tiskano izdajo. Vsa teža je torej na internetu, kjer so vse novice plačljive, tiskani dnevnik pa je nekakšna poglobitev, dodatek za ljudi, ki želijo kaj več prebrati tudi na papirju. Dva dnevnika, El Punt in Avui sta se združila, ker so bili stroški za ločena časopisa previsoki. Avui, zgodovinski katalonski dnevnik, ker je bil prvi dnevnik v tem jeziku po padcu Francovega režima, je bil na robu stečaja in združitev je omogočila ohranitev tega tako simbolnega pomen v kioskih. Zanimivo pa je, kaj se je zgodilo z Vanguardio. To je bil španski dnevnik, vodilni katalonski dnevnik, ki pa je vedno navijal za Španijo. Vanguardia je pred časom uvedla tudi katalonsko izdajo, prevaja se računalniško, ohranili so naklado, s tem, da prodajajo 60 odstotkov katalonske in samo 40 odstotkov španske izdaje. To pa jih je prisililo v mehkejšo politično linijo, kajti v katalonski izdaji bi bila stališča v podpo- ro Madridu in proti Barceloni enostavno nevzdržna. Prej se je Vanguardia zaletavala tudi proti jezikovni normalizaciji, z ironijo je poročala o pobudah za uveljavljanje katalonščine, vse to pa se zdaj ne dogaja več. Tako ima Katalonija dva dnevnika z izdajama v dveh jezikih, poleg Vanguardie še El Periodico, ki ima že skoraj desetletno tradicijo. Oba sta dobesedno prevedena in prevodi so odlični, vendar so zaenkrat možni samo iz španščine v katalonšči-no, kar pomeni, da sop vsa izvirna besedila pisana v španščini. Kriza v Romuniji Tudi madžarsko manjšino v Romuniji pesti huda kriza. Eden od treh madžarskih dnevnikov Uj Magyar Szo je prenehal izhajati v tiskani obliki in je ohranil samo spletno stran. Drugi, največji dnevnik Madžarov v Romuniji Szabadsag je prenehal izhajati v barvni tehniki in se je vrnil na črno-belo izdajo. To je sicer splošen romunski pojav, tudi več romunskih dnevnikov je prenehalo izhajati. Sicer pa se Madžari v Romuniji srečujejo s še enim problemom: na vidiku je reforma decentralizacije; sedaj je država razdeljena na 41 provinc, predlog je, da bi bila poslej razdeljena damo na 8 dežel, kar pomeni, da bi Madžari izgubili svojo avtonomijo v tistih provincah, ker so zelo številni, ponekod celo večinski. Evropski model v razkroju Manjšine na dansko-nemški meji so se desetletja ponašale, da so model za vso Evropo, Njihova zaščita je temeljila na sporazumu Bonn Kopenhagen iz leta 1955, Nemčija in Danska sta vseskozi sodelovali in manjšini sta se ustrezno razvijali, kljub razpokam, ki jih je v družbenem tkivu pustila druga svetovna vojna, so se tudi medčloveški odnosi umirili. Sedanja kriza je v delovanje manjšin močno zarezala. Tega je kriva še zlasti nemška zvezna vlada, ki je brezobzirno krčila sredstva za manjšini. Za oba dnevnika je sedanji čas prelomni. Dolgoletna odgovorna urednika namreč odhajata v pokoj, Siegfrid Mattlock zapušča nemški dnevnik na Danskem Nordschleswiger, Bjarne Lonborg pa zapušča danski dnevnik v Nemčiji Flens-borg avis. Nortdschleswiger je v izrednih finančnih težavah. Prodaja vsega 2.000 izvodov, prodal je že svoj zgodovinski sedež, kjer je sedaj v najemu, če ne bo dodatnih sredstev pa bo od prihodnjega leta izhajal samo v spletni izdaji. Flensborg avis, ki je veliko večji in pomembnejši, je prav tako v težavah. Sedaj izbirajo novega odgovornega urednika, ki bo zagotovo prišel z Danske, Danska vlada nadaljuje s finančno podporo in bo letos dnevniku zagotovila 3,3 milijona evrov, kar je celo nekaj več kot lansko leto, vendar se dnevnik, ki ima naklado približno 6.000 izvodov, srečuje z drugimi težavami, predvsem z množičnim upadom reklame, ker velike trgovske mreže ne oglašujejo več na časopisih ampak delijo svojo reklamo po poštnih nabiralnikih. Flensborg avis se nagaja v veliko boljšem stanju od svojega severnega soseda, vendar ni mogoče prikrivati težavc, ki bi ga znale v prihodnje morda celo ogroziti. Razdeljenost manjšine rešuje dnevnik Sliši se nenavadno, vendar včasih lahko tudi spori v manjšini rešujejo dnevnik. To velja za madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo. Lansko leto so bile na Slovaškem parlamentarne volitve in madžarska manjšina se je pred volitvami zaradi notranjih sporov razbila na dve stranki. Obe sta investirali veliko denarja v volilno kampanjo ter oglaševali na edinem madžarskem dnevni- Pod naslovom zasedanje odbora združenja manjšinskih dnevnikov Midas Spodaj: predstavitev dokumenta strategije pomurskih Romov ku. To pa je tudi edina pozitivna nota, ki jo beleži Uj Szo. Dnevnik sicer izhaja v nakladi 18.000 izvodov, ob petkih s televizijsko prilogo natisnejo 25.000 izvodov. Vendar pada prihodek od reklame in tudi naklada je padla za 4,4 odstotka, kar je na Slovaškem splošen pojav., saj so dnevniki v slovaškem jeziku v lanskem letu izgubili 10 odstotkov svoje naklade. Popolnoma je padel prispevek madžarske vlade; Uj Szo je namreč podpiral levo frakcijo madžarske manjšine in s s tem zameril madžarski vladi premiera Orbana, ki je dnevniku odrekla vse financiranje, slovaška vlada pa mu je letos namenila vsega 10.000 evrov, kar je celo manj od sredstev, ki jih je Uj Szo prejemal v času nacionalistične Mečiarjeve vlade. Za premostitev krize so zmanjšali število strani, sedaj izhajajo na 20 straneh, vendar prihranek ni zadosten za redno izhajanje. Nekoč paradiž švedske manjšine In potem je tu še Finska, nekoč paradiž švedske manjšine, sedaj pa deli probleme z vsemi ostalimi. V državi narašča finski nacionalizem, potem ko se je na zadnjih volitvah uveljavila nacionalistična kvalunkvistična stranka Pravi Finci. V državi se, še zlasti na vzhodu, uveljavlja teza, po kateri naj bi v šolah namesto švedščine poučevali ruščino, češ da je zaradi ruskih turistov in kupcev koristnejša. Osrednji dnevnik Hufvudstadt-bladet se že nekaj časa srečuje s težavami. Število naročnikov je upadlo za 2.500, je pa 1.000 naročnikov spletne izdaje več. Obračun je vsekakor negativen. Popolnoma so odmanjkali oglasi je-stvinskih trgovskih mrež., ki na dnevnikih ne oglašujejo več, za 8 odstotkov so morali podražiti naročnino, zmanjšali so število strani in odpustili nekaj zaposlenih Naročniki imajo brezplačen dostop do spletne izdaje, za ostale so plačljive tudi posamezne novice. Država na Finskem ne financira medijev, švedska fundacija je dnevniku letos zagotovila 3 milijone evrov, ni pa nobene obljube, da bo ta sredstva zagotavljala tudi v prihodnje. Romska skupnost v Pomurju je dobila strategijo razvoja do leta 2020 Romska skupnost v Pomurju je dobila strategijo razvoja do leta 2020, prvi celovit strateški dokument na regijski ravni, ki odgovarja na njihove potrebe in išče priložnosti za celoten razvoj ter povezuje različne akterje, ki se ukvarjajo z romskimi vprašanji. Ob tem je osem pomurskih občin podpisalo strateško partnerstvo z romskim prebivalstvom. Program opredeljuje temeljna področja razvoja romske skupnosti, povzema trenutno stanje in projekte, ki so k temu prispevali, ter razčlenjuje razvojne prednosti po področjih bivanja, zdravja, infrastrukture, izobraževanja, zaposlovanja, kulture in sožitja. Projekt je na prvem javnem nastopu pohvalila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Obljubila je, da bo pomagala pri reševanju romske problematike, ideje strategije, pa bi se morale po njenih besedah čim bolj razširiti med romsko in neromsko populacijo. Strategija razvoja romske skupnosti v Pomurju do leta 2020 je pri- pravila in danes v Murski Soboti predstavila Projektna skupina Romano Kher - Romska hiša, ki v okviru istoimenskega projekta deluje na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Mura v Murski Soboti. Vodja projekta Dario Varga je ob tem poudaril, da je strategija odprta za dopolnitve. Projektne aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 20072013, so razdelili v štiri sklope. S prvim želijo dvigniti zaposljivost pripadnikov romske skupnosti z individualnim pristopom, ki je najuspešnejši pri zaposlovanju ranljivih družbenih skupin, in to v obliki zaposlitvenih delavnic in motivacijskih pogovorov, na drugi strani pa z navezovanjem stikov in zaposlitvenih partnerstev s potencialnimi delodajalci. V drugem sklopu želijo usposobiti romske svetnike in aktiviste, ki so pri uresničenju ukrepov ključni pri razvoju celotne romske skupnosti, v tretjem pa mednarodno znanstveno in umetniško povezovati Rome, ki jih je v EU 12 milijonov, kot Romi pa nimajo v parlamentih nobenega svojega predstavnika. V zadnjem sklopu pa vzpostavljajo Romsko razvojno agencijo. V okviru projekta so izvedli zaposlitvene in delavnice politične participacije, izdali Priročnik za romske svetnike in aktiviste, vzpostavili portal RomSvet ter obiskali mednarodne znanstvene in umetniške dogodke, ustvarjali transnacionalne mreže, nekaj mednarodnih dogodkov pa so organizirali tudi sami. Pismo o nameri so ob predstavnikih RRA Mura in Foruma romskih svetnikov za zdaj podpisali predstavniki osmih od 11 pomurskih občin, v katerih živijo Romi. Teh je v Pomurju okoli 3230. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 10. marca 2013 15 forum kulturnih združenj fjk - Ostro kritični do deželne uprave Kultura brez sredstev TRST - Zmanjšanje sredstev za kulturo je v zadnjih mesecih že stalnica v proračunih javnih uprav. A rezi so po novem predvideni tudi za vsa kulturna združenja, ki so financirana na podlagi deželnega zakona 68/81. Forum združenj in kulturnih organizacij Furlanije Julijske krajine se je zaradi stalnih rezov združil in začel vedno glasneje opozarjati na nesorazmerne in nepravične posege, ki bi, morda trajno, škodovali kulturni identiteti. Po novem kulturna združenja izven tabel, ki jih sestavlja deželna uprava, v letu 2013 ne bodo deležna nobenih finančnih sredstev, z odvzemom teh pa si težko predstavljajo delovanje. Na včerajšnji novinarski konferenci sta nasprotovanje rezom v kulturi, še posebej ukinitvi financiranja kulturnih združenj na podlagi zakona 68/81, izrazila Ga-briella Valera in Luca Visentini, ki sta apelirala na deželno upravo, naj preveri, če bi lahko ponovno financirali zakon 68/81, ki je podpiral dejavnosti in projekte kulturnih združenj v deželi. Forum združenj zahteva tudi, da bi bil zakon reformiran. Po njegovi oceni bi bilo potrebno vzpostaviti objektivnejše kriterije, na podlagi katerih bi pravičneje delili sredstva. K forumu je že pristopilo okrog 40 deželnih združenj, ki se ukvarjajo z različnimi kulturnimi žanri, iz solidarnostnega razloga pa sta se protestu pridružila tudi Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Včeraj so bila izpostavljena tudi dvojna merila, ki veljajo pri podeljevanju sredstev; na eni strani so kulturne ustanove, katerim so dodeljeni stalni prispevki, na drugi kulturne organizacije, ki so uvrščene v posebne tabele, razred zase pa predstavljajo desetine kulturnih združenj, ki morajo za pridobitev sredstev prehoditi trnovo birokratsko pot, sta povedala včerajšnja govornika. Po Visentinijevem mnenju je zakon 68/81 potreben korenite prenove tudi zato, da bi se preprečilo nepravično poseganje v substanco naše kulture. Iz povedanega na včerajšnji tiskovni konferenci lahko sklepamo, da je paradoks deželnega financiranja tudi to, da nekatere nagrajuje, druge pa postavlja v nemogoč položaj, ki mnogim združenjem ne bo več dopuščal svobodnega delovanja. V nadaljevanju je besedo prevzel tudi deželni svetnik Franco Codega, ki je poudaril, da je celotni kulturni sektor deležen drastičnega krčenja sredstev, in dodal, da so v zadnjih petih letih zmanjšali sredstva za čisto vse kulturne ustanove (tudi do 60 %). Ob tem je še pristavil, da se tudi njemu zdi nelogično, da se reže zlasti v kulturi. Po njegovem mnenju bi bilo treba pravičneje porazdeliti deželna sredstva, začenši z zmanjšanjem subvencij za bencin (zlasti v krajih, ki niso v neposredni bližini Slovenije). (sč) slovenija - Na demonstraciji t.i. Pomladna deklaracija Protestniki sredi Ljubljane zahtevali predčasne volitve LJUBLJANA - Protestniki, ki so se včeraj popoldne množično zbrali v središču Ljubljane, so predstavili t.i. Pomladno deklaracijo. Med drugim zahtevajo predčasne volitve, spremembo volilne zakonodaje in prekinitev uničevalne politike varčevalnih ukrepov. Napovedujejo vztrajanje z vstajami in uporabo ostalih demokratičnih sredstev, da prisilijo politično elito, da se v skladu z ustavo podredi volji ljudstva. Kot navajajo v deklaraciji, protestniki želijo suvereno državo človekovih pravic, enakih možnosti, solidarnosti in socialne pravičnosti ter enakosti pred zakonom. »Ustava naj postane realnost. Hočemo parlamentarno demokracijo z bistveno okrepljenimi elementi neposrednega ljudskega odločanja in udeležbe državljank in državljanov pri sprejemanju odločitev,« poudarjajo. »Po dvajsetih letih neodgovornega vladanja je politična elita dokončno izgubila zaupanje državljank in državljanov,« zato vstajniki zahtevajo njihov odstop z zahtevo, naj odidejo »vsi, ki so izstopili iz koalicije naroda«. Želijo si tudi predčasne volitve, ki bodo omogočile nastop novih političnih gibanj. Izpeljati je treba tudi spremembe volilne zakonodaje, ki bo povečala vpliv državljanov na sestavo parlamenta ter uveljavi spremem- be zakonodaje, ki bodo izenačile položaj parlamentarnih, zunajparlamentarnih in nestrankarskih gibanj, navajajo vstajniki. Protestniki si želijo tudi novo gospodarsko politiko, ki bo zagotovila delovna mesta, dostojne plače ter socialno varnost za vse prebivalce. »Namesto divje privatizacije državnih podjetij je treba vzpostaviti njihovo odgovorno vodenje,« izpostavljajo v proglasu. V deklaraciji zahtevajo tudi sojenje vsem, ki so v zadnjih 20 letih oropali Slovenijo in njeno prebivalstvo: Zahtevamo temeljit obračun s korupcijo, klientelizmom in ne-potizmom, tako na državni kot tudi na občinski ravni. V petek podelitev Flajbanovih nagrad TRST - V petek, 15. marca, bo Slovensko dobrodelno društvo na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu izročilo tradicionalne študijske nagrade in podpore, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine. Slovesnost se bo pričela ob 18. uri. Na sporedu bodo 26. podelitev nagrad Mihael Flajban, 2. podelitev nagrade Irena Srebotnjak, ki je namenjena študentom ali študentkam likovne ali glasbene umetnosti, in podelitve enkratnih podpor. Flajbanova nagrada za prvi letnik znaša 1.500 evrov (ob rednem študiju pa dobitnik prejema nato še vsako leto enako vsoto), nagrada Irena Srebotnjak 1.500 evrov, enkratne podpore pa znašajo po 500 evrov. Flajbanove nagrade SDD podeljuje zaslužnim in potrebnim študentom v spomin na svojega soustanovitelja in podpornika Mihaela Flajbana. Toktrat bo društvo porazdelilo tržaškim in goriškim študentkam in študentom skupno 6.500 evrov. Vpisani so na univerzah v Trstu, Vidmu, Ljubljani, Kopru in Novi Gorici. Otroška predstava na TV TRST - Na slovenski televiziji RAI bodo nocoj ob 20. uri najmlajši gledalci lahko sledili televizijski različici otroške gledališke predstave Kakor napravi stari, je zmerom prav. Odrska priredba znane pravljice, ki temati-zira optimizem, skromnost in ljubezen, na humoren način pripoveduje zgodbo o kmečkem paru, ki se odloči prodati svojega edinega konja. V predstavi, ki jo je Slovensko stalno gledališče v prejšnji sezoni ponudilo svojim najmlajšim gledalcem, nastopata Romeo Grebenšek in Luka Cim-prič, režijo je podpisal Sergej Verč, zimzeleno Andersenovo pravljico pa je dramatiziral Jaša Jamnik. Tv uredništvo sestavljata Živa Pahor in Ma-rim Cheber. Predstavo bo uvedel prispevek o spoznavanju gledališča in poklicev v zaodrju. primorska poje - Predsinoči na Opčinah prvi od koncertov letošnje revije v FJK Spet združeni v petju OPČINE - Primorska poje je dosegla zavidljivo starost za zborovsko revijo, saj že 44 let združuje pevce primorskega območja ne glede na politične meje, temveč z upoštevanjem skupne pripadnosti slovenski zborovski tradiciji. Letošnja izvedba, ki se je pričela v petek, 1. marca na gradu Dobrovo, je posvečena 300-le-tnici Tolminskega punta. Puntarsko zaverovana je prav gotovo tudi vztrajnost organizatorjev, ki ohranjajo nedotaknjeno vzdušje, ustanovni koncept revije, strukturo, tudi prepoznavno grafiko brošure. S svojo nepremičnostjo, ki vendar kipi od prizadevanj in navdušenja dvestotih sodelujočih amaterskih zborov, buri duhove glasbenih sladokuscev, vedno visoka udeležba pa potrjuje ukoreninjenost in priljubljenost te tradicije, katere duh verjetno lahko razume le kdor iz lastne izkušnje pozna široko paleto izrazov za-kulisja amaterskega zborovstva. Slab teden po uradnem začetku je Primorska poje prispela na našo stran meje, kjer jo je kot prva sprejela Zveza cerkvenih pevskih zborov, prirediteljica prvih dveh koncertov na Tržaškem. V petek so domači in gostujoči zbori zapeli v openski cerkvi, sinoči pa še v Marijinem domu v senci tržaške stolnice. V cerkvi svetega Jerneja na Opčinah je revija uvedla v niz koncertov s sakralnim programom. Dobrodošlico zborom je izrekel župnik, gospod Franc Pohajač, z besedami o visoki in plemeniti namembnosti cerkvene glasbe iz spisov o glasbi bivšega papeža Benedikta XVI, kar je predsednik ZCPZ Marko Tavčar podkrepil s poudarjanjem vsebin in sporočilnosti cerkvene literature, ki mora tudi v koncertnem kontekstu prispevati k duhovni rasti. Najbolj naravni no-sitelji tega dvojnega, verskega in umetniškega sporočila so cerkveni zbori, zato je Združeni zbor S predsinočnjega koncerta v openski cerkvi sv. Jerneja kroma ZCPZ odprl koncert z deli iz Tretje maše Staneta Maliča. Dejavni predstavniki cerkvenega zborovstva na Tržaškem so pod vodstvom Edi-ja Raceta pokazali obvladanje tega bisera domače literature, prisrčen ljudski ton pa je obarval nastop elegantnih članic ženske vokalne skupine Žene iz Dornberka (vodi Helena Brataševec). Ženska nota je zaznamovala večji del openskega koncerta, saj so vsi zbori razen zadnjega zapeli v dekliški ali ženski zasedbi. Zulejka Devetak je s cerkveno vokalno skupino iz Zgo-nika pripravila program »ad hoc« priredb Walterja Lo Nigra ponarodelih nabožnih pesmi, ki so jih maloštevilne pevke zapele kot običajno pogumno, čeprav bi lahko bolj fleksibilno pristopile h kitični naravi skladb. Nabrežinski zbor Kraški slavček, ki letos, projektno deluje v združeni zasedbi s skupino Krasje, je predstavil na reviji del tekmovalnega programa, s ka- terim se bo kmalu preizkusil na mednarodnem zborovskem festivalu v Olomovcu. Zborovod-kinja Petra Grassi zna posredovati svoje strokovne izkušnje in naravno bistrino zanimivi skupini, ki postopoma izoblikuje prepoznaven temperament. Bolj razbremenjena dopadljivost Leskovarjevih pesmi in klasični črnski duhovni pesmi pa so navdihnile pevke izolskega ženskega zbora KD Korte, ki je prispeval nežno noto pod vodstvom Eneje Baloh. Z mešanim zborom Lipa iz Šempasa pa je začel vsakoletni zborovski maraton na Primorski poje dejavni zborovodja Miran Rustja, ki je prepustil vodstvo prve pesmi, kontemplativnega Očenaša, avtorju skladbe in članu zbora Jerneju Rustji, nakar je z vehementno gesto pognal skoraj enakovredno prepričano petje zbora, ki je zaključil prvi zamejski večer revije. ROP primorska poje Niz koncertov v izvedbi ZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju z včlanjenimi društvi niz koncertov v okviru zborovske revije Primorska poje. Prvi bo v sodelovanju z AŠKD Kremenjak v Kulturnem domu v Jamljah v soboto, 16.marca, ob 20.30. Zapeli bodo: MoPZ Fantje pod latnikom, MoPZ Upokojencev iz Brega, MoPZ Kazimir Nanut, MoPZ Triglav - Trenta in MoVS Quercus Quintett. Sledi koncert na Opčinah, v sodelovanju z vzhodnokra-škimi društvi ZSKD. V soboto, 23. marca, ob 20.30 bomo v Prosvetnem domu lahko prisluhnili naslednjim zborom: MePZ Alojz Kocjančič, MoPZ Skala Gabrje, ŽePZ Prem, MoPZ Mirko Filej, MePZ Ciril Silič, Vos Chorus '97 Miren in MePZ Lipa iz Bazovice. V petek, 12. aprila, bo ob 20.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju koncert Primorske poje v organizaciji društev dolinske občine. Nastopili bodo MePZ Sežana, MoPZ Jagodje - Dobrava, MePZ DU Postojna, Oktet Sotočje, Vos Liška Dekleta, Barski oktet in ŽeVS Deve. V nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri bo v društvenih prostorih KRD Dom Briščiki pri Briščikih koncert, ki ga prireja ZSKD v sodelovanju z domačim društvom. Zapeli bodo MoPZ DU Bertoki - Prade, Slovenski lovski pevski zbor Doberdob, MoPZ Pergula, MoPZ Slavnik, Fantje izpod Grmade in MePZ Štandrež. Sledi še koncert v cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30 v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. Nastopili bodo ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Ivan Rijavec, MoPZ Poljubinj, Župnijski zbor Sv. Urbana, MoPZ Sveti Jernej Opčine, MePZ Frančišek Lampe in MePZ Adriatic. Istega dne bo tudi koncert v cerkvi sv. Roka v Nabre-žini ob 17. uri v organizaciji SKD Igo Gruden. Pojejo MePZ Tre valli - Tri doline, MePZ Angelski spev, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Slovenski dom Zagreb, MePZ Mirko Špacapan, MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Jacobus Gallus in MePZ Ipavska. Morebitne spremembe v razporedu zborov po koncertih bodo javili na spletni strani www.zpzp.si. 16 Nedelja, 10. marca 2013 ITALIJA, SVET / rim - Po znižanju ocene bonitetne agencije Fitch z A- na BBB+ Minister Grilli: Zakladno ministrstvo bo jamčilo varnost Italije Vittorio Grilli RIM - Po odločitvi bonitetne agencije Fitch, da zniža oceno za dolgoročni dolg Italije z A- na BBB+, prevladuje vneto pričakovanje glede na jutrišnje dogajanje na mednarodnih finančnih trgih, še predvsem pa glede državnih obveznic. Obeti so namreč negativni, je namreč zapisala med drugim agencija Fitch, ki je med razlogi za znižanje ocene navedla nestabilne politične razmere, v katerih se je znašla Italija po nedavnih predčasnih volitvah. Kot smo poročali, je Ocena BBB+ za malenkost višja od tako imenovanega nivoja »junk« (smetišče) ali visokorizične obveznice, ko gospodarski položaj neke države popolnoma izgubi verodostojnost. Minister za ekonomijo Vittorio Grilli pa je včeraj poudaril, da bo za-kladno ministrstvo jamčilo varnost Italije in izrazil prepričanje, da bo prodaja državnih obveznic prihodnji te- den potekala brez težav. Vlada bo zadevi sledila zelo pozorno, je povedal Grilli na nekem zasedanju v kraju Cernobbio in zagotovil, da bo storil »vse, da bo Italija na varnem«. Sicer je Grilli zagovarjal pozitivno delo, ki ga je po njegovem mnenju opravila tehnična vlada premier-ja Maria Montija, in razložil, da namerava slediti začrtani poti. Glede na negotovo politično sliko, ki se je prikazala po parlamentarnih volitvah pa je Grilli odgovoril agenciji Fitch, da »bo znala Italija v doglednem času ponuditi ustrezne politične odgovore«. Grilli se je vsekakor obrnil tudi na politične sile in dejal, da pričakuje v prihodnjih dneh razjasnitev glede vprašanja nove italijanske vlade. Minister je še poudaril, da so bile v Italiji volitve, ki so srž demokracije, in volitve so bile nenazadnje šele pred nekaj dnevi. reggio emilia - Potujoči kiosk deloval na sobotni tržnici Trije mrtvi in enajst ranjenih v strahoviti eksploziji kioska REGGIO EMILIA - Na tržnici v mestu Guastalla pri Reggio Emilii je včeraj eksplodiral potujoči kiosk s hrano, pri tem pa so umrli najmanj trije ljudje. Ranjenih je po zadnjih podatkih 11 ljudi, od katerih sta dva v smrtni nevarnosti. Med smrtnimi žrtvami so 50-letna soproga lastnika lokala, njuna 28-letna hčerka in 44-letna svakinja. V eksploziji sta bili poleg kioska s hrano uničeni tudi dve stojnici z oblekami. Po navedbah gasilcev so eksplodirale tri plinske jeklenke, ki so jih uporabljali za peč v kiosku. Eksplozija je v mestu s 15.000 prebivalci odjeknila ob 12.30. »Bilo je kot v potresu,« so dogodek opisali očividci. »Žrtve poznamo že več let. Za našo skupnost je to tragedija,« je novico pospremil tamkajšnji župan Giorgio Benagli. V kraju so tudi razglasili tridnevno žalovanje. vatikan - V torek konklave Med favoriti Scola, Scherer, Erdoj in Dolan Gasilci so postavili dimnik, ki bo svetu oznanil izvolitev novega papeža ansa VATIKAN - Kardinali so včeraj že šesti dan nadaljevali srečanje v okviru priprav na konklave, ki se bo začel v torek, 12. marca, medtem pa so priprave na ta dogodek v polnem teku. Tako so včeraj na vrh Sikstinske kapele, kjer bodo potekale papeške volitve, namestili dimnik, skozi katerega bodo z dimom tradicionalno oznanili papeževo izvolitev ali neizvolitev. V primeru, da bo več kot milijarda katolikov po svetu dobila novega papeža, se bo skozi dimnik pokadil bel dim, če pa kardinalom ne bo uspelo izvoliti novega vodjo Cerkve, se bo pokadil črni dim. Konklave se bo začel v torek popoldne. Najprej se bodo kardinali elektorji ob 10.30 zbrali na maši v baziliki svetega Petra, nato pa se bodo ob 16.30 iz kapele Paolina pomaknili v Sik-stinsko kapelo. Tam bo sledila prisega kardinalov, nakar bodo zaprli vrata, kar bo pomenilo začetek papeških volitev, je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. »V zadnjem stoletju so bili kon-klavi precej kratki, trajali so dva, tri ali štiri dni,« je še dejal Lombardi, ki tu- di tokrat računa na hitro izvolitev novega papeža. Italijanski mediji sicer špekulirajo o tem, kdo bi lahko nasledil nedavno upokojenega Benedikta XVI., ki je kot prvi papež po več stoletjih konec februarja odstopil s položaja. Največ možnosti pripisujejo 71-letnemu Italijanu Angelu Scoli, 63-let-nemu Brazilcu Odilu Pedru Scherer-ju, 60-letnemu Madžaru Petru Erdo-ju in 63-letnemu Američanu Timot-hyju Dolanu. 72-letni južnoafriški kardinal Wilfred Fox Napier, ki ga mediji niso označili za možnega kandidata, je za časopis La Stampa dejal, da Cerkev potrebuje vodjo, ki bo star med 60 in 67 let, in bo prihajal iz območja, kjer je Cerkev dinamična in aktivna. Kot takšne je navedel Azijo, Latinsko Ameriko, pa tudi »dele Evrope in Amerike«. Letošnji nabor kandidatov je precej večji, kot tisti leta 2005, ko je bil Joseph Ratzinger nesporni favorit in je nato tudi bil izvoljen, je še dejal Napier. Papeža bodo na konklavu volili kardinali mlajši od 80 let. Teh je trenutno 115. (STA) berlusconi - Tako sodna zdravnika Vnetje oči še ni razlog za odložitev obravnave MILAN - Kljub uveitisu, očesnem vnetju, zaradi katerega se zdravi v bolnišnici San Raffaele, je Silvio Berlusconi v dovolj dobrem zdravstvenem stanju, da se lahko udeleži sodnih obravnav. Tako sta včeraj ocenila okulist Pasquale Troia-no in izvedenec za sodno medicino Carlo Goj, ki jima je prizivno sodišče v Milanu, kjer Berlusconiju sodijo zaradi kaznivih dejanj v zvezi s televizijskimi pravicami, poverilo sodni zdravniški pregled stanja obtoženca. Berlusconijev odvetnik Ghedini je skušal sodnike prepričati, naj odložijo obravnavo, ker zdravstveno stanje obtožencu ne omogoča prisotnosti. Tožilka Laura Bertole pa je zahtevala zdravniški pregled, ki je dal zgoraj navedeni izid. Berlusconija med drugim jutri čaka tudi obravnava v procesu zaradi spolne zlorabe mladoletne Ruby. Desnica je vzrojila. Odv. Ghedini se je odpovedal zagovoru in napovedal priziv na kasacijsko sodišče. Izredno oster je bil bivši načelnik Ljudstva svobode Cicchitto, za katerega je »sodišče stali- nistično, zdravniki pa nacisti«. Tudi Al-fano, Bondi, Gasparri, Lupi in drugi predstavniki stranke so vpili proti »preganjanju«, »lovu na moža«, »mučenju« ipd. Predsednik združenja sodnikov ANM Sabelli, jih je odvrnil, da so ti žolčni napadi izziv proti ustavi. egipt Eden najhujših incidentov v zgodovini športa Sodišče potrdilo 21 smrtnih kazni zaradi lanskih nogometnih izgredov KAIRO - Sodišče v egiptovski prestolnici, v Kairu, je včeraj potrdilo smrtno kazen 21 obtoženim sodelovanja v lanskoletnih smrtonosnih izgredih ob nogometni tekmi v Egiptu. Okoli deset drugih je bilo obsojenih na 15 let zapora, medtem ko jih je pet dobilo dosmrtno zaporno kazen; 28 obtoženih je sodišče oprostilo, kakor poročajo tuje tiskovne agencije. Na 15-letno zaporno kazen je bil obsojen tudi nekdanji vodja varnostnih sil v egiptovskem mestu Port Said generalmajor Esam Samak. Po včerajšnji odločitvi sodišča, iz Kaira in Port Saida poročajo o protestih. V Kairu je nekaj sto pripadnikov navijaške skupine Ultra zažgalo več zgradb v kompleksu policijskega družabnega kluba, nato pa so se huligani napotili proti notranjemu ministrstvu, je sporočila državna televizija. V Port Saidu, kjer je lani prišlo do omenjenih izgredov, so protestniki ovirali vožnjo trajektov po Sueškem prekopu. Eden najhujših incidentov v zgodovini športa se je zgodil 1. februarja lani, ko Izgredniki so v Kairu zažgali tudi sedež Egiptovske nogometne zveze ansa so navijači domačega zmagovalnega moštva Al Masri po sodnikovem žvižgu stekli na igrišče ter začeli metati kamenje, steklenice in molotovke na igralce in navi- jače poraženega moštva Al Ahli iz Kaira. Incident je zahteval 74 življenj, 75 ljudi pa je bilo obtoženih umora in malomarnosti med nasiljem. (STA) w 185 Nedelja, 10. marca 2013 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Kdo se dela neumnega? ORLANDO - Beno Udrih, organizator igre pri Orlando Magic v ligi NBA, je za časnik Orlando Sentinel povedal, da septembra ne bo igral za slovensko reprezentanco na EP 2013 v Sloveniji.«Ni-sem več star 19 let. Zdaj imam ženo. Čas je za družino,» je povedal 30-letnik. Selektor slovenske reprezentance Božidar Malj-kovic in direktor reprezentanc Matej Avanzo sta se januarja v ZDA sestala z Udrihom, ki je potrdil, da bo z veseljem nastopil v dresu slovenske izbrane vrste. Kdo se torej dela neumnega? Brez sprememb na vrhu NICA - Čeprav je peta, 220 kilometrov etapa kolesarske dirke Pariz-Nica vsebovala pet kategoriziranih vzponov, od tega dva 1. kategorije, ni povzročila bistvenih sprememb v skupnem seštevku. Na cilj v Nico je večja skupina z vsemi favoriti prišla skupaj, njen sprint pa je dobil Francoz Sylvain Chavanel (Omega Pharma), Borut Božič (Astana) je bil sedmi. Skupno vodi Avstralec Richie Porte (Sky), Simon Špilak (Katjuša) je osmi. alpsko smučanje - Mokri 52. pokal Vitranc v Kranjski Gori v znamenju Američana Ligety, seveda! ženske Tina včeraj 2., danes v slalomu OFTERSCHWANG - Slovenka Tina Maze je bila druga na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v nemškem Of-terschwangu. Za zmagovalko, Avstrijko Anno Fenninger, je zaostala 44 stotink sekunde, tretja pa je bila Nemka Viktoria Rebens-burg (+0,96). Mazejeva je osmič stopila na zmagovalne stopničke v tej disciplini, kar doslej ni uspelo še nobeni tekmovalki v eni sezoni. Po tem rezultatu ima Mazejeva pred Nemko Mario Hofl Riesch že skoraj 1110 točk prednosti na skupni lestvici. Italijanka Nadia Fanchini je bila sedma. Danes bo v Ofterschwangu na programu še slalom (10.30 in 13.30). Tej disciplini se je Maze-jeva v zadnjem času zelo posvetila, saj je ostala v boju za slalomski globus. Do njega jo vodi med vsemi globusi, ki se ji obetajo, verjetno najtežja pot, saj ne bo vse odvisno zgolj od nje. V sla-lomskem seštevku je trenutno na drugem mestu (495), vodilna Shiffrinova, slalomska svetovna prvakinja, ima 33 točk prednosti (528). Mazejeva je imela po nastopih v hitrih disciplinah v Gar-mischu v prejšnjih dnevih dva slalomska treninga, tretjega pa takoj po včerajšnjem veleslalomu. »Slalom je naša uganka, mislim, da bolj s psihološkega stališča. To je tvegana disciplina, vendar Mazejeva lahko nastopa dobro tudi v njej, nedeljski slalom pa bo tekma živcev,« je zatrdil Andrea Massi, vodja ekipe Ma-zejeve. KRANJSKA GORA - Sedmi veleslalom svetovnega pokala alpskih smučarjev se je razpletel po željah najboljšega vele-slalomista v sezoni. Američan Ted Ligety si je z rekordno peto veleslalomsko zmago na vitranški strmini še pred finalom v Len-zerheideju zagotovil tudi mali kristalni globus za zmago v posebnem seštevku v disciplini. Ligety je vodil že po prvi vožnji in v finalu le še potrdil, da mu letos ni para. V cilj je prišel s 45 stotink sekunde prednosti pred Avstrijcem Marcelom Hirsc-herjem, ki je bil Američanov prvi zasledovalec tudi v veleslalomskem seštevku. Tretji je bil Francoz Alexis Pinturault (+0,77). Organizatorji 52. pokala Vitranc so kljubovali slabim vremenskim razmerah ter zelo dobro pripravili tekmovalno progo, ki je ni načel niti dež ter je zdržala obe vele-slalomski vožnji. Ligety si je zagotovil svoj že četrti mali kristalni veleslalomski globus, potem ko je bil najboljši v tej disciplini tudi v sezonah 2008, 2010 in 2011. S petimi zmagami v Kranjski Gori se je izenačil s slovitim Italijanom Albertom Tombo, ki pa ni slavil le v eni disciplini, tri vitranške zmage je vpisal v slalomu, dve pa v veleslalomu. »Zelo je bilo 'kul' znova zmagati na tem prizorišču. Z mojih ramen je padlo težko breme, tako da bom v Lenzerheideju smučal povsem neobremenjeno. Doma sicer nisem vajen takšnih razmer, ko tekmovalce moči dež,» je dejal 28-letni Američan. »Mislim, da je absolutni superman v veleslalomu,« pa je «veleslalomskega kralja» pohvalil Nemec Felix Neureuther; tretji po prvi vožnji, je nazadnje končal na četrtem mestu. Najboljši Italijan je bil šele na 11. mestu Max Blardone Finalna vožnja je minila brez slovenskih nastopov. Vitranška strmina tako ostaja ukleta za slovenske tekmovalce, že vse od veleslaloma na tem prizorišču januarja 2007, ko so se Aleš Gorza, Mitja Va-lenčič in Bernard Vajdič zadnjič veselili točk, Slovencev ni bilo med prvo tridese-terico. »Rezerv je ogromno, kako se je treba zadev lotiti. Kup stvari ne 'štima', na žalost lahko druge ekipe delajo na višji ravni ter so vedno v prednosti pred nami. Imamo premalo ljudi, ker smo tako majhni, nas ne spuščajo zraven na boljše terene za tre- Trikratni svetovni prvak iz Schladminga Ligety je pred zadnjim veleslalomom v sezoni zbral nedosegljivih 620 točk, Hirscher jih ima 495, zato je Američan že lako razkazoval mali kristalni globus ansa ning, zavira nas tudi finančno stanje,« je razočaran trener moške ekipe za tehnične discipline Marko Jurjec. V Kranjski Gori bo danes še slalom )9.30 in 12.30), na katerem je največji slovenski adut Valenčič, ki si bi z uvrstitvijo med najboljših šest zagotovil vstopnico za slalomski finale svetovnega pokala v švicarskem Lenzerheideju. Glavni favorit za zmago bo Hirscher, ki je okrepil vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala na 69 točk prednosti pred drugouvrščenim Norvežanom Akslom Lund Svindalom, ki je v veleslalomu končal na šestem mestu. rokomet - Al Neroden poraz Tržačanov v boju za play-off Metallsider Mezzocorona - Palla-mano TS 31:29 (12:14) Pallamano TS: Zaro, Radojko-vič 3, Dapiran, Anici 9, Pernic 3, Cam-pagnolo, Carpanese, Sirotič 4, Posto-gna, Nadoh 4, Leone, Visintin 6. Trener: Oveglia. Tržaški rokometaši so na gostovanju na Tridentinskem izgubili proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v končnico prvenstva. Varovanci trenerja Giorgia Oveglie so po prvem polčasu vodili s 14:12. V drugem polčasu pa so nekoliko popustili in gostiteljem je uspel preobrat. Do konca rednega dela sezone so še trije krogi. USPEŠNI - V vaterpolski A2-ligi je tržaški Pallanuoto Trieste zmagal tudi v Soriju. Domačo ekipo Doria so Tržačani premagali z 7:4. Andrea Covi, ki je bil med boljšimi na igrišču, je dosegel dva gola. JOGAN OK - V ženski A2-ligi so košarkarice miljskega Intercluba, ki jih vodi slovenski trener Matija Jogan, v gosteh premagale San Martino Di Lupari s 56:51. Najboljša strelka je bila Jessica Cergol z 20 točkami. kolesarstvo Froome odličen v vzponih RIM - Britanec Chris Froome (Sky) še naprej dokazuje, da ga je na vzponih na začetku kolesarske sezone težko premagati. Dobil je tudi četrto etapo dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, ki se je končala na vzponu na Prati di Tivo. A vodstva v skupnem seštevku ni prevzel, za Poljakom Michalom Kwiatkov-skim zaostaja štiri sekunde. Vodilni Poljak, tekmovalec Omege Pharme Quickstepa, je v zahtevni etapi zasedel četrto mesto, pred njim sta bila poleg Frooma še Italijana Mauro Santambrogio in Vincenzo Nibali, ki mu v boju za najvišja mesta pomaga, trenutno je tretji, tudi moštveni kolega pri Astani Jani Brajkovič. Be-lokranjec je bil tokrat najboljši Slovenec, z zaostankom štirih minut in 44 sekund je zasedel 34. mesto, v skupnem seštevku je na 33. mestu. V finalu Ach Volley in Posojilnica Dob BRATISLAVA - Slovenski odbojkarski prvaki, igralci ACH Vol-leyja, bodo tudi letos igrali v finalu srednjeevropske lige. V polfinalu zaključnega turnirja v Bratislavi so premagali domačo ekipo Unicef Bratislava s 3:1 (18, -19, 13, 23). Najučinkovitejša igralca v ljubljanski vrsti sta bila Mory Sidibe s 16 in Jan Klobučar s 14 točkami. V finalu bodo igrali proti slovenski ekipi iz avstrijske Koroške Posojilnici Dob, ki je v polfinalu s 3:1 (19, 17, -21, 18) premagala Hypo Tirol Innsbruck. Slednji tako ne bo ubranil naslova. PORAZ KOPRČANOV - Ro-kometaši koprskega Cimosa so v 4. krogu skupinskega dela pokala EHF v gosteh izgubili proti Göppingenu z 32:38 (15:20). Koprčani bodo prihodnjo tekmo v tem tekmovanju igrali prihodnjo soboto, ko bodo gostovali pri španski La Rioji. 1. SRL: Izola - Celje PL 21:26. nogomet - Vnaprej igrana tekma A-lige Udinese lahko zadovoljen Nogometaši Rome (Osvaldo v prvi vrsti) zgrešili nekaj lepih priložnosti za drugi gol Udinese - Roma 1:1 (0:1) Strelca: v 20. Lamela; v 62. Muriel Udinese (3-4-2-1): Brkic 6.5; Heurtaux 4.5, Danilo 6, Domizzi 5; Basta 6, Allan 6, Badu 5, Gabriel Silva 5; Maicosuel 5.5 (Pereyra), Muriel 6.5 (Angella); Di Natale 6.5 (Ranegie sv). Roma (3-4-2-1): Stekelenburg 6; Piris 6, Burdisso 5, Castan 6; Torosi-dis 6, Perrotta 5.5, De Rossi 6.5, Mar-quinho 6.5 (Balzaretti); Florenzi 6.5 (Lopez), Lamela 7; Totti 6.5 (Osvaldo). VIDEM - Na domači tekmi proti Romi, ki se prav tako bori za eno od mest v evropskem pokalu, se je moral Udinese zadovoljiti s točko. Roma trenerja Andreazzolija je bila resnici na ljubo boljša in bi lahko odnesla domov vse tri točke. Osvaldo je zgrešil stoodstotno priložnost za gol sam pred Brkicem. Gostje so vsekakor prvi povedli z Lamelo. Pri golu je bila Udi-nesejeva obramba neprepričljiva. Črno-belim je uspelo izenačiti v drugem polčasu. Rimsko mrežo je zatresel Kolumbijec Muriel, ki je izkoristil prvo resno priložnost videmskega Tako je Erik Lamela zatresel mrežo Udineseja ansa moštva. Pred koncem tekme je Udi-nese ostal z možem manj, saj je sodnik predčasno poslal v slačilnico Heurtauxa. Roma je poskusila izkoristiti številčno premoč. Udinese je zdržal pritisk. Tudi po zaslugi nenatančnega Osvalda. Vrstni red: Juventus 59, Napoli 53, Milan 51, Inter in Lazio 47, Fio-rentina 45, Roma 44, Catania 42, Udi-nese 41, Sampdoria 35, Bologna, To- rino in Parma 32, Cagliari 31, Atalanta 30, Chievo 29, Genoa 26, Siena, Palermo in Pescara 21. Danes ob 12.30 Atalanta - Pescara, ob 15.00 Chievo - Napoli, Juventus - Catania, Palermo - Siena, Parma - Torino, Cagliari - Sampdoria, ob 20.45 Inter - Bologna, Lazio - Fio-rentina. 1.SNL - Izid 23. kroga: Celje -Mura 4:0 (2:0). 18 Nedelja, 10. marca 2013 ŠPORT / odbojka - Na težkem gostovanju državne B2-lige v Trentu Sloga Tabor prvič letos osvojila tie-break Metallsider Argentario Trento - Sloga Tabor Televita 2:3 (25:23, 25:19, 22:25, 18:25, 8:15) Sloga Tabor Televita: Cettolo 13, Hlede 2, Jerončič 11, Ambrož Peter-lin 11, Sirch 11, Stopar 14, Matevž Pe-terlin (libero), Kante 0. Trener Lucio Battisti Tradicija je obveljala tudi tokrat: Sloga Tabor in Metallsider sta »morala« odigrati pet setov, tekma pa se je vendarle obrnila v korist naše ekipe, ki je tako tudi prvič v letošnji sezoni osvojila tie break. Začetek sicer ni obetal takega razpleta: tekma, ki se je začela z več kot pol urno zamudo, saj je bila prej v isti telovadnici tekma prve divizije, je bila dokaj mrtva in »raztrgana«. Slogaši se niso uspeli sprostiti, dokaj medlo so delovali tudi domačini, kljub temu sta si bili ekipi povsem enakovredni do konca, ko je bil Me-tallsider boljši. V drugem so bili Slo-gaši povsem zbegani, napake so se vrstile kot na tekočem traku, domača ekipa je že visoko povedla z 21:14 in le na koncu so Slogaši delno omilili razliko. Od tretjega seta dalje pa so se stvari na igrišču povsem spremenile: pri Slogi Tabor Televita je začel delovati blok (13 direktnih točk), naši igralci so postali učinkovitejši tudi v obrambi, v napadu pa jim je itak že prej šlo dobro od rok. Takoj so po-vedli in že v kali zatrli vse poskuse domačinov, da bi potek obrnili v svojo korist. Četrti set je bil stalno trdno v rokah Slogašev, ki so dobesedno gospodarili na igrišču in povsem zasluženo izsilili tie break, v katerem so zaigrali veliko bolje kot v dosedanjih in po začetni izenačenosti v velikem slogu nadigrali domačine. Kristjan Stopar s 14 točkami top-scorer Sloge Tabor Televita v Trentu kroma Vidno zadovoljen je bil seveda trener Battisti: »Ključ zmage je bil v tem, da smo zmanjšali napake, bistveno popravili blok, v končnici pa smo bili tudi veliko bolj prisebni kot običajno. Prav napake so nas do sedaj v tie breaku dobesedno pokopale, za današnji nastop in pristop pa lahko vsem igralcem le čestitam!« (INKA) moška c-liga Olympia: V Buii kot po olju Buia - Olympia 0:3 (23:25, 19:25,16:25) Olympia: Princi 4, Terpin 20, Komjanc 16, Vogrič 4, Corsi 0, Cobello 2, Š. Čavdek (L1), Pav-lovic 6, Corsi 0, , Hlede 0, Peršo-lja, A. Čavdek (L2),. trener Ivan Markič. Mladi odbojkarji Olympie so v skupini za napredovanje dosegli sicer pričakovano zmago, spet pa so presenetili s suvereno igro. Izenačen je bil samo prvi set, v katerem pa je Olympia igrala brez standardnega centra Pavlovica (na tekmo je prišel kasneje in igral od drugega seta dalje), manjkal pa je tudi drugi center Vizin. Dobro sta ju nadomestila Corsi in Cobello. V naslednjih dveh setih je bila premoč naše ekipe očitna. Vse je delovalo kot po olju. Servis je bil soliden, zato je bilo veliko možnosti za uspešen protinapad, v katerem so se napadalci Olym-pie, zlasti Terpin Komjnac odlikovali po zelo visoki učinkovitost, dober pa je bil tudi blok, tako da je bila domača Buia dobesedno brez moči. Po tej zmagi je Olympia v skupini za napredovanje po prvem delu na 4. mestu. smučarski tek ŠD Mladina 12-krat na stopničkah Na Trbižu so včeraj uspeli izvesti tržaško prvenstvo v smučarskem teku. »Kljub slabim vremenskim razmeram je bila proga še kolikor toliko dobra. Šele na koncu je začelo deževati. V Areni Paruzzi je nastopilo 19 tekmovalcev kriške Mladine. Uspelo nam je 12-krat stopiti na zmagovalni oder v raznih starostnih disciplinah. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni,« je dejala Mateja Bogatec, ki je na absolutni ženski lestvici osvojila 2. mesto. Podobno kot lani jo je premagala Adriana Debernardi (letnik 1965), članica SC 70. V moški konkurenci, v kateri je konkurenca močnejša, je David Bogatec (Mladina) osvojil odlično 4. mesto. Tržaški prvak je postal 19-letni Nicola Iona, član kluba SC 70. Iona med rolkarsko sezono tekmuje za kriško Mladino. Med člani je Erik Tence osvojil 9., Niki Hro-vatin 11., Boris Bogatec pa 17. mesto. Prva mesta so v kategorijah osvojili Dean Tence (baby sprint), Tay-rin Tence (miške), Jana Prašelj (na-raščajnice), Luka Ghira (naraščajni-ki), med dečki pa je zmagal Ivan Kralj (SC 70). Tenis: Gaja brez finala V polfinalu odprtega zimskega teniškega prvenstva Ca d'Oro je Gaja na Padričah z 2:1 izgubila proti močnemu Cordenonsu. Za gostitelje je točko osvojil Matteo Cigui, ki je s 6:4, 6:4 premagal Omarja Fiorenzata. Matteo Polese je nato s 6:2, 6:1 izgubil proti Robertu Del Torreju. V dvojicah sta brata Borut in Aleš Plesničar izgubila proti bratoma Giampaolo in Roberto Gabelli (Giampaolo je nekoč igral z Gajo v A2- in B-ligi). Gajevca sta zmagala v prvem setu 6:4, nato pa izgubila 2:6 in 6:10. Cordenons bo v današnjem finalu igral doma proti ekipi TC Triestino. odbojka - Moška C-ligi: Soča Val premagala slogaše Pravi derbi Sloga Tabor - Soča/Val ZBDS 2:3 (25:22, 15:25, 25:23, 22:25, 11:15) Sloga Tabor: Cettolo 4, Kante 13, Romano 15, Sosič 9, Taučer 18, Zerjal 5, Rauber (libero), Antoni 0, Guštin, Milič 0, Trento 0. Trener Ivan Peterlin Soča Zadružna banka: Boschini 8, Bran-dolin 7, Ivan Černic 13, Marko Černic 18, Robert Devetak 2, Sfiligoi 13, Škerk (libero), I.Devetak, Zoff 15. Trener Mauro Kuštrin. Tekma v openski telovadnici je bila res pravi derbi, borbena,ves čas izenačena, na koncu pa sta si ekipi razdelili točke, ki bosta v boju za obstanek prav prišla obema. Upamo si celo trditi, da je bila Sloga Tabor pravzaprav stalno bližja zmagi kot gostje, ki pa so veliko manj grešili, zlasti v ključnih trenutkih, Slogaši pa so drago pla- čali svoje že »običajne« pavze. Soča je nedvomno bolj izkušena ekipa in njeni igralci so seveda znali izkoristiti vsako napako svojih nasprotnikov. Soča ZB je gladko osvojila le drugi set (v katerem so bili sicer Slogaši na začetku v vodstvu že z 11:5), v vseh ostalih pa se je stalno bil ogorčen boj za vsako žogo. Ekipi sta si bili enakovredni in stalno za petami ena drugi, med igralci ni nihče izstopal, kot je razvidno tudi med dokaj enakomerno porazdeljene točke med posamezniki, tako da je bilo izenačenje po četrtem setu povsem pravično. V petem setu je bolje kazalo Slogašem, ki so že povedli z 11:8, a se Sočani niso prepustili malodušju, nasprotno, z zelo značajno igro so znali obrniti izid v svojo korist. odbojka - V derbiju ženske C-lige Zalet C strl Virtus Prestižna zmaga D-liga: Govolley in zalet D brez dobljenega seta in zelo zaskrbljujoče Virtus - Zalet C 2:3 (25:20, 21:25, 19:25, 25:11, 13:15) Zalet C: Babudri 18, Balzano 14, Spanio 11, Crissa-ni 7, A. Grgič 1, Štoka 14, Cvelbar (libero), Starec 1, P. Grgič 1, Bukavec. Trener Edi Bosich. Zmagati na tržaškem derbiju je vedno lepo, tokratni uspeh v skupini za obstanek ženske C-lige pa je še toliko bolj prestižen, če vemo, da je bil Virtus doslej v tej skupini nepremagan in ni izgubil niti enega seta. Zalet C ga sicer zaradi uspeha šele po petih setih na lestvici še ni dohitel, vendar je dokazal, da mu je povsem enakovreden, še za korak pa se je približal tudi predčasnemu obstanku, ki ne bo sporen, če bodo do konca sezone še naprej igrale tako uspešno, kot jim sicer zdaj uspeva že nekaj časa. Borbena in na trenutke tudi zanimiva tekma se ni začela po okusu naših igralk, ki so v prvem setu naredile preveč napak in preslabo sprejemale servis, da bi lahko presenetile gostiteljice. Slabo je kazalo vse do vodstva Virtusa z 12:8 v drugem setu. V naslednji, najdaljši in najbolj napeti akciji tekme, je Zalet C dosegel svojo deveto točko, igralke združene ekipe so se opogumile in počasi začele nižati zaostanek. Virtus so ujele pri 16. točki. Nato so z zvrhano mero požrtvovalnosti štirikrat izničile točko prednosti nasprotnic (do 20:20), set pa končale resnično v velikim slogu (20:25). Najboljši obraz je Zalet C pokazal v tretjem setu, v katerem je s še boljšim napadom popolnoma onesposobil Virtus. Zal so naše igralke v četrtem setu precej popustile. Trener Bosich je iz igre odvzel in »odpočil« Štoko in Babudrijevo, Virtus pa je brez težav izsilil igranje petega seta. V njem je Zalet C spet igral zelo zagrizeno in takoj povedel. Ob menjavi je bilo 8:6, vodile pa so tudi z 11:8, ko je Virtus z odlično obrambo uspel celo izenačiti, konec seta pa je bil spet v rokah naših igralk, ki se reakcije nasprotnic niso ustrašile. Zmago so si pač zelo želele. »Razen tega, da v četrtem setu nismo znali do- končno pokopati Virtus, sem z igro svojih igralk zelo zadovoljen, « je bil resnično dobre volje trener Bosich po tekmi. Upoštevati je treba tudi, da je Zalet C igralk brez Gridellijeve, ki je zbolela. ŽENSKA D-LIGA Govolley - Volleybas 0:3 (28:30, 189:25, 20:25) Govolley: Bressan 13, Cernic 6, Mania 6, Princi 7, Povsic 0, Valentinsig 7, Zavadlav 5, Panozzo 0, Humar (L1)., trener Vogrič. Namesto pričakovane zmage je Govolley doživel hladno prho proti ekipi, ki je bila na lestvici za njim. Zdaj se možnosti za direktni obstanek oddaljujejo. Začetek ni kazal na tako neugoden razplet. Govolley je začel solidno in bil tik pred zmago (kar 24:20), ko je zagrešil vrsto napak in se pustil ujeti. V drakatičnem podaljšku seta mu ni pomagalo niti to, da so nasprotnice pri zaključni žogi dvakrat zgrešile servis. Naše igralke si niso več opomogle, niti v naslendjih dveh setih, v kateri so bile stalno v podrejenem položaju. Podatek, da je Volleybas v 3. setu po izidu 15:15 dosegel sedem točk po sedmih napakah Goričank, je zgovoren. zdaj bo treba stisniti zobe! Ronchi - Zalet D 3:1 (25:18, 25:27, 25:18, 25:19) Zalet D: Rudes 16, Zavadlal 6, Cassanelli 7, Klobas 1, Ghezzo 7, Cabrelli 1, Kneipp 4, Škerl 0, Kralj 0, Preprost 0, Valič, Bembi (L1), De Walderstein (L2). Na gostovanju v Ronkah Zalet D ni uspel iztrgati niti točke. »V prvem setu smo zamudili lepo priložnost, da bi osvojili niz. Vodili smo z 18:16. Nato pa smo popustili,« je dejal trener Martin Maver. Zaletovke so osvojile drugi set, v katerem pa niso popolnoma prepričale. Vodile so že s 24:18, nato pa bi jih gostiteljice kmalu dohitele. Bolj gladka in enosmerna sta bila zadnja seta, ko je bila ekipa iz Ronk boljša. / ŠPORT Nedelja, 10. marca 2013 19 košarka - Jadran Franco (brez Baticha) ukrotil goriško Ardito Pokazali malo, a dovolj za zmago Jadran Franco - Isogas Ardita 74:55 (17:16, 31:31, 48:41) Jadran: M. Batich 3 (-, 0:3, 1:2), Ban 18 (12:14, 3:7, 0:7), Slavec 11 (8:8, 0:2, 1:5), Ma-rušič 6 (-, 3:6, -), De Petris 6 (-, 3:4, -), Franco 14 (1:2, 2:3, 3:6), Bernetič , Spigaglia 2 ( -, 1:4, 0:2), Malalan 12 (4:4, 4:9, -), Ridolfi 2 (-, 1:1, -), trener Mura. SON: 19. Skoki: 38 (24:14). Po povprečni tekmi na Opčinah proti Arditi so si bili vsi edini (strokovni štab, igralci in Jadranovi navijači): čim prej pozabiti na to srečanje in pomembna je samo zmaga. Jadranovci, ki so nastopili brez Daniela Baticha, kar se je zelo poznalo, so namreč igrali eno slabših tekem, ki je kar spominjala na nesrečen domači spodrsljaj proti Coneglianu. Na srečo pa se je tokrat vse dobro končalo. Že sam pristop do tekme ni obetal nič dobrega. Naši košarkarji so igrali lagodno tako v obrambi kot v napadu. Borut Ban se je sicer trudil v napadu, met pa mu nikakor ni šel od rok. Daniel Batich, ki bi poživel igro in bi s prodori "razbil" nasprontikovo obrambo , je zaradi poškodbe sledil tekmi le med gledalci. Ko so gostje uvideli, da ja-dranovcem met ne gre od rok, so se postavili v consko obrambo in so spravili še v večje težave naše koparkarje, ki so v petih minutah dosegli le 7 točk, v prvi četrtini pa le 17. Na srečo tudi gostje niso bili posebno uspešni v napadu in tako smo bili ves prvi polčas priča zelo slabi igri obeh ekip. Jadranovci so nadalejvali s slabo igro tudi v tretji četrtini, tako da so gostje v peti minuti celo povedli za 5 točk (38:33) s točnimi meti za tri točke Bartolinija (3:5) in Luppina (2:6). Tedaj so se naši košarkarji končno prebudili, poostrili so obrambo in z dvema trojkama Petra Franca in eno Christiana Slavca povedli za 7 točk (45:38). V zadnji četrtini obe ekipi kar štiri minute nista dosegli niti točke, nakar so se jadranov-ci razigrali, prestregli so nasprotnikom nekaj žog, končno so igrali "kot ekipa" čvrsto v obrambi in preudarno v napadu ter v 35. minuti povedli za 11 točk (55:44). Gostje so postali vse bolj živčni, prislužili so si dve tehnični napaki in Jadran je s točnim izvajanjem prostih metov zapečatil srečanje. »Kljub zmagi z igro svojih fantov nisem zadovoljen. Na srečo smo v ključnih trenutkih igrali dobro v obrambi in prav tedaj so vsi pripomogli k zmagi,« je po koncu tekme dejal Jadrnaov trener Mura. (lako) D-liga: poraz Sacileseja V skupini C nogometne D-li-ge so včeraj igrali štiri tekme. Por-denone je v gosteh premagal Belluno z 2:1. Sredin Krasov nasprotnik, Sacilese pa je v Veroni izgubil z 1:0 proti Virtusu. Kras bo danes (14.30) gostoval v Esteju. Ostala izida: Real Vicenza - Montebelluna 3:3, Gior-gione - Sambonifacese 0:1. Tekmo med Union Quintom in San Paolom so preložili zaradi slabega vremena. DRŽAVNI MLADINCI - Zaradi goste megle na proseški Rouni so včeraj na kasnejši datum preložili tudi tekmo med Krasom in Virtu-som Vecomp. ELITNA LIGA - V elitni ligi je prvouvrščeni Ufm iz Tržiča včeraj v gosteh s 4:2 premagal Virtus Corno. Triestina bo danes na tržaškem Roccu (ob 15.00) gostila Fontana-freddo. VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Buttrio - Caporiacco 1:2; 2. AL: Piedimonte - Moraro odl; začetniki: Kras A - Fani A 3:0 (3:0, 3:0, 3:0, strelci: 4 Vidali, 3 N. Malalan, A. Malalan, Decovich). D-liga: Kontovel, play-off ali play-out? Perteole - Kontovel 72:69 (20:19, 30:40, 49:54) Kontovel: Škerl 7 (-, 2:5, 1:2), Majovski n.v., Da-neu 2 (-, 1:1, -), Bufon n.v., Gantar (-, 0:1, -), Starc 15 (2:4, 2:6, 3:3), Lisjak 18 (6:11, 6:7, 0:1), Šušteršič 17 (2:3, 6:12, 1:5), Zaccaria 6 (-, 3:12, -), Regent (0:2, 0:1, -), Hro-vatin 4 (2:2, 1:5, -), Gregori n.v. Trener: Gerjevič. PON: Hrovatin v 38., Lisjak v 39. min. Kontovelci so s porazom v gosteh proti Perteolam zamudili edinstveno priložnost, da bi se približali uvrstitvi v končnico prvenstva za napredovanje. Prvih osem ekip na lestvici bo po rednem delu prvenstva (do konca sta samo še dve tekmi) igralo v play-offu, zadnje tri pa se bodo borile za obstanek v play-outu. Kontovelci so vodili z »breakom« v drugi četrtini (2:8) povedli in vodili skoraj vse do konca tekme. Bolj natančno do 12 sekund pred zvokom sirene. Nato so gostitelji povedli, v zadnjem protinapadu pa so gostje izgubili žogo. Pet minut pred koncem je Kontovel vodil za deset točk. »Žal smo si v zadnjem delu tekme nerodno zapravili pomembne točke v boju za uvrstitev v končnico prvenstva,« je bil po tekmi razočaran spremljevalec Kontovela Jan Godnič. Peter Franco dosegel zelo pomembni »trojki« kroma deželna c-liga - V petek na 1. maju v Trstu Bor, slabo! Ne, dobro! Bor Radenska - Cervignano 70:64 (19:19, 35:36, 50:48) Bor Radenska: Bole 11 (4:4, 2:3, 1:7), Madonia, Crevatin 8 (-, 1:1, 2:5), Meden 17 (7:8, 2:7, 2:7), Contento 2 (-, 1:1, -), Sosič, Zi-vic 20 (6:7, 7:11, 0:2), Fumarola 12 (2:2, 5:7, -), Ghersevic nv, Pertot nv, Devčič nv. Trener: Boban Popovic. SON: 17; Skoki: 37 (31 v obrambi, 6 v napadu); Izgubljene žoge: 19. Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča dosegel zlata vredni točki proti ekipi, ki je na lestvici imela 6 točk več, vendar to je bila tudi edina pozitivna nota večera, saj tokrat so varovanci trenerja Popovica razočarali z igro. Obramba je bila zelo nepazljiva in tudi v napadu je bilo veliko izgubljenih žog (kar 19): podaje so končale v outu, ali v rokah nasprotnikov. Res je tudi, da je Radenska igrala brez aduta Babicha (nate-gnjena mišica) in med tednom je zaradi poškodb in gripe bolj slabo trenirala, kar se je še kako poznalo v shemah ekipe. Zmago so si Plavi dejansko zagotovili šele v zadnjih minutah, točneje ko je na semaforju manjkalo nekaj več kot tri minute igre. Tedaj so namreč prešli v vodstvo, ki ga dejansko niso več izpustili iz rok. Lucio Martini, športni direktor Bora je o srečanju povedal naslednje: »Tokrat je veljaja samo zmaga, saj smo krvavo potrebovali točke. Med tednom smo slabo trenirali, na treningih je bilo zelo malo igralcev in to se je še kako poznalo v naši igri. Tudi tokrat je Zivic dal svoje in tudi veteran Fumarola je igral dobro, pohvalo pa zasluži predvsem Alessio Contento, ki kljub temu, da ni bil veliko na igrišču, je v obrambi dal vse od sebe in v napadu si je prisvojil nekaj odločilnih skokov. Svoj doprinos je tokrat dal tudi Peter Sosič, predvsem v obrambi in upajmo, da mu je to vlilo nove samozavesti, tako da bo na naslednjih srečanjih znova igral kot zna.« (RAS) PROMOCIJSKA LIGA Spodrsljaj Doma Tntbasket Go - Dom Mark 900 71:54 (19:9, 36:25, 53:43) Dom: Voncina 5, Termini, Terčič, Zavadlav M. 10, Bogaro, Zagorc 20, Diego Zivic kroma Abrami 4, Collenzini 12, Graziani, Anto-nello, Zavadlav G. 3, Sanzin. PON: Abrami in Zavadlav M. 3T: Zagorc 4 in Von-cina 1. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriber-to Dellisanti. Domovci so naleteli na pravi črni petek in doživeli nepričakovan poraz proti pepelki prvenstva. Kljub temu, da so rdeči nastopili zgolj z enim centrom (odsotni so bili Cej, Fabrissin, Kos in Susič) je bila zmaga vseeno v dometu gostov. Ti pa so razočarali na celi črti in poskrbeli za verjetno najslabšo predstavo v zadnjih dveh letih. Domači igralci so tekmo začeli dobro in domovci jim niso znali nuditi nobenega odpora tja do začetka tretje četrtine, ko pa je zaostanek znašal že 20 točk. Ravno vstop Terminija in Antonella (oba letnik 1996) je predramil rdeče, ki so v štirih minutah zmanjšali zaostanek na pičlih šest točk. To pa je bilo tudi vse, saj jim je zmanjkalo moči za preobrat, tako da so na koncu zasluženo osvojili srečanje domači igralci. Domovce loči zdaj od playoffa vse višji »spread«. (av) Na Tržaškem Sokol - Barcolana 67:45 (25:10, 39:23, 53:32) Sokol: Hmeljak 18, Umek 5, Doljak 17, Piccini 8, Hrovatin 6, Križman 2, Jev- Domači šport Danes Nedelja, 10. marca 2013 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Esteju: Este - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna -Muggia; 15.00 v Fagagni: Pro Fagagna - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, pri Svetem Ivanu: San Giovanni - Sovodnje; 15.00 v Trebčah: Primorec - Begliano 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Aquileia; 15.00 v Bazovici: Zarja - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Montebello Don Bosco; 15.00 v Gorici: Audax Sanrocchese - Mladost NARASČAJNIKI - 9.15 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras; 10.30 v Standrežu: Juventina - Cormonese; 10.30 v Starancanu: Pro Staranzano - Sovodnje NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Staranzano; 10.30 v Krminu: Cormonese -Juventina ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Zalet ZKB UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Fari: Millenium Lucinico - 0lympia18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Kinemax - Killjoy UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: nastopa tudi Olympia UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - Coselli KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 21.00 v Trstu, telovadnica Suvich: Barcolana - Sokol Jutri Ponedeljek, 11. marca 2013 KOŠARKA UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Venezia Giulia NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Spetru ob Soči: Isonzo - Vesna ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS Trieste - Zalet Alta Informatica 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.45 na Proseku: zalet oranžne - Prevenire B nikar 2, Ušaj 7, S. Regent 2, Semolič, Sos-si, Guštin, trener Lazarevski. 3 točke: Hmeljak 4, Piccini 2, Doljak 1, Umek 1, Ušaj 1. Nabrežinsko moštvo, ki je nastopilo skoraj brez prve standardne peterke (Što-kelj, Vitez, Visciano, Tomasini), je doma brez težave odpravilo Barcolano. Gostitelji so začeli zbrano in odločno ter že po prvi četrtini uveljavili svojo premoč, saj so po-vedli za 15 točk. Vodstvo so še povečali v drugi četrtini, da bi nato v drugem polčasu v glavnem nadzorovali igro in z več kot 20 točkami sklenili tekmo. Od posameznikov bi pohvalili kapetana Marka Hme-ljaka, ki je bil z 18 točkami najboljši strelec ekipe in pri tem dosegel kar štiri "trojke", ter Denisa Doljaka (17 točk). »Mislim, da je bila Barcolana najšibkejša ekipa, proti kateri smo do sedaj igrali. Začeli smo dobro in s kapetanom Hme-ljakom na čelu smo med tekmo večali prednost in zaluženo zmagali,« je po tekmi dejal Sokolov spremljevalec Marko Golemac. Sokol bo zaposlen že drevi (nedelja), ko bo v Trstu v telovadnici Suvich ob 21. uri igral proti istemu nasprotniku v zaostali tekmi 6. kroga prvega dela prvenstva. (la-ko) JUTRI PO TV KOPER Športel o ženski košarki Glavna tema jutrišnjega Špor-tela (jutri po TV Koper Capodistria ob 18.00, ponovitev ob 22.30) bo ženska košarka. Malalanovi gostje bodo Erik Piccini, tehnični vodja pri Poletu, trener Damjan Košuta ter košarkarici Nastja Daneu in Mara Taučer. Pred tem bodo na sporedu prispevki s športnih prizorišč. Kamere so obiskale košarkarsko tekmo Jadrana v državni diviziji C, nogometno tekmo Vesne ter slovenski derbi v Bazovici med domačo Zarjo in proseškim Primorjem ter tekmo košarkaric Poleta. Jutrišnjo oddajo si boste lahko ogledali tudi na naši spletni strani www.primorski.eu. Ü3 Obvestila AŠD MLADINA vabi vse svoje tečajnike da se udeležijo smučarske tekme Kekec, ki je namenjena izključno tečajnikom v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje na tel. št. 347-0473606 ali na mail info@mladina.it AŠD MLADINA vabi vse svoje člane da se množično udeležlijo smučarske tekme Pokal prijateljstva, ki šteje za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala v nedeljo, 17. marca v Forni di Sopra. Info: 347-0473606 ali na mail info@mladina.it AŠD SK BRDINA vabi vse tečajnike, da se udeležijo ob spremstvu učiteljev tekme -Kekec na smučeh, ki bo v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da se javite najkasneje do 12. marca, na tel. št. 3405814566 (Valentina Strain). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se udeležijo tekme - Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 8. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 17. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce na društveno tekmo, ki bo potekala v soboto, 16. marca 2013 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 335 8180449 (Erika) SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce na 25. Pokal prijateljstva treh dežel - Memorial Lucijan Sosič, ki bo potekala v nedeljo, 17. marca 2013 v kraju Forni di Sopra in je veljavna kot 4.tekma za Primorski smučarski pokal. Vpisovanja do četrtka, 14. marca na tel. št. 335 8180449 (Erika). SK DEVIN vabi tečajnike alpskega smučanja in deskanja vseh zamejskih smučarskih klubov na tekmo "Kekec na smučeh", ki bo v soboto, 16. marca v kraju Forni di Sopra. Informacije na spletni strani: info@skdevin.it, ali na 340 2232538. primorski_sport facebook 4 primorski_sport y fcuLíitter 20 Nedelja, 10. marca 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Dirty Fingers, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: South Pacific 11.55 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'ar-ca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia 23.35 Dnevnik Rai Due 7.00 9.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 8.55 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nad.: Il com-missario Rex 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika 21.30 Film: Tristano e Isotta (dram.) C/ Italia 1 7.00 Risanke 10.35 Film: Due gemelle a Londra 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Ritorno al mondo di Oz 17.45 Nan.: La vita secon-do Jim 18.10 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosí fan tutte 19.15 Film: Trappola in fondo al mare (akc., ZDA, '04) 21.25 Le Iene Show Rai Tre La 7 7.05 Serija: La grande vallata 8.00 Film: Fate largo ai moschettieri (pust., '53) 9.50 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: RES Lezioni dal conclave 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 In \\u00BD ora 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Presa diretta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo u Rete 4 6.15 Dnevnik 6.35 Mediashopping 7.05 Nan.: Vita da strega 8.15 Dok.: Pianeta Di-nosauri 9.00 Expedition Wolf 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.05 Donnavventura 13.45 19.35 Speciale Tierra de Lobos 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Secondo amore (rom.) 16.15 Film: Ka-rol, un papa rimasto uomo (biogr.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.40 Film: Comandante Florent - Vendetta pri-vata (krim., Fr.) 21.30 Film: Chissa perché... capitano tutte a me (fant., It., '80) 23.50 Film: Contact (vestern, '94) LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Unforgettable 17.00 Nan.: The District 17.55 Rugby: Anglija - Italija 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Nad.: I Borgia 23.20 Dok.: La7 Doc ^ Tele 4 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Cattedra di San Giusto 18.10 Le ricette di Giorgia 18.30 Rubrika: Tanta salute 19.00 Vendo casa in Tv 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 14.50 Ansambel Vita Muženiča 15.25 Film: Legenda o Ci-du (anim.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nan.: Dekame-ron 18.00 Igralci brez maske 18.35 Risan—--— VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 10. marca - Um] Rai 5, ob 23.10 In the mood for love Hong Kong 2000 Režija: Wong Kar-wai Igrajo: Maggie Cheung, Tony Leung Chiu Wai in Lai Chen V Hong Kongu leta 1962, v natrpani stanovanjski zgradbi prebiva ženska, katere mož je ves čas odsoten, v sosednjem stanovanju pa moški, katerega žena je nenehno zdoma. Chow in Su Lizhen se tako stalno srečujeta na hodniku, v trgovini in na ulici. Ko ugotovita, da ju partnerja varata se še sama prepustita čustvom. Izmenjavi pogledov sledi usodna romanca, prežeta z občutkom sramu in krivde. Romantična, melanholična nostalgična ljubezenska filmska zgodba je poleg nagrade v Cannesu za najboljšo moško interpretacijo, prejela tudi francoski Cesar za najboljše tuje delo. ke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Intervju 22.00 Dok. serija: Zdravje Slovencev 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Luther (t Slovenija 2 6.55 Skozi čas 7.05 Globus 7.35 Alpe-Do-nava-Jadran 8.15 Iz noči klavirjev 8.45 Alpsko smučanje - pokal Vitranc: slalom (M), 1. vožnja in ob 12.00 2. vožnja, prenos 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja in ob 13.25 2. vožnja, prenos 14.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki, vključitev v prenos 15.35 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), posnetek 16.55 Nogomet - Prva liga Telekom: Olimpija : Maribor, prenos 18.50 Športni izziv 19.20 Slovenci po svetu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 Dok. feljton: Robanov Joža 21.20 Dok. serija: Prelomni zgodovinski dnevi 22.50 Kratka Tv-igra: Kekec, tri dni pred poroko {p Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.5014.50 Tedenski pregled 7.35 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 10.00 15.05 Na tretjem... 11.05 Utrip (pon.) 11.20 15.55 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 21.45 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.20 Čezmejna Tv 14.30 Tednik 15.00 „Q" - Trendovska odd. 15.45 Mediteran 16.15 Eno življenje, ena zgodba 17.05 City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Classicamente sonori 22.15 Šport 22.30 Alpe Jadran 23.00 Koncert: Kosovel 23.35 Koncert: Italia mia Tv Primorka 14.3017.00 Tv prodajno okno 15.00 Glasbeno popoldne 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Srečanje ljudskih pevcev in godcev ob vaškem perišču, sledijo Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Serija: Beverly Hills 9021011.20 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 12.20 Dok. serija: Prenovimo sobo 12.50 Dok. serija: Preobrazba doma 13.50 Film: Gospa Harris (dram.) 15.40 Nan: Nadarjeni mož 16.35 Film: Moja prva poroka (kom., '06) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR -novice 20.00 Film: Življenje, kot ga poznaš (rom., '10, i. K. Heigl) 22.10 Film: Zvezda rocka (kom., '01) Kanal A kolesih 19.15 Pazi, kamera! 20.00 Film: Človek senca 21.45 Nad.: Grimm 22.40 Film: Sence preteklosti 8.10 Nan.: VIP 9.55 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Najlepši avtomobili 12.30 Faktor strahu ZDA 13.25 Film: Šušlja se... 15.20 Film: Kenguru Jack 17.05 Dok. serija: Poker Stars 18.00 Volan 18.45 Nan.: Zvezde na RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu ne prehitevajte z odločitvami, ampak se o njih raje posvetujte s sodelavci. Nadrejeni bo opazil vašo vnemo in vas nagradil. S prijatelji se boste dobro razumeli. BIK 21.4.-20.5.: S partnerjem boste morali sprejeti kompromis, saj se o pomembni odločitvi nikakor ne boste mogli sporazumeti. Mars vas bo navdal z močno energijo, ki jo porabite v službi. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu ne sprejmite odgovornosti za napake, za katere niste krivi. Ne dovolite nadrejenemu, da bi vas izkoriščal. Več poudarka namenite izboljšanju samopodobe. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: S partnerjem * boste v prihodnjih dneh do- živeli nekaj lepih trenutkov, ki se vam bodo za dolgo vtisnili v spomin. V začetku delovnega tedna se boste spopadali z obveznostmi v službi. y^ LEV 23.7.-23.8.: Soočeni bo-(^^r ste z veliko izzivi, vendar se žal z vsemi ne boste mogli spopasti. Določite si prioritete in se ravnajte po njih. Ljubezen: v kratkem se ne obetajo večje spremembe. DEVICA 24.8.-22.9.: Raven ^^ energije bo v prihodnjem tednu zelo visoka. Pred vami je zanimiva preizkušnja, ki jo poskušajte čim bolje izkoristiti. Na delovnem mestu se pripravite na goro obveznosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se lahko zgodi, da boste imeli težave s koncentracijo. Morda bi bilo najbolje, da bi se posvetili rutinskim opravilom, miselne izzive pa preložili na prihodnje dni. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh boste močno motivirani v službi, kar se bo poznalo pri uspešno opravljenem delu. Pazite, da zaradi dela ne boste zapostavljali družinskih obveznosti. STRELEC 23.11.-21.12.: S prijatelji boste uživali v druženju in ob pogovoru. S partnerjem bosta v dobrih odnosih, vendar pazite, da ne boste preživeli preveč časa drug z drugim. Poiščite nov hobi. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne prezrite priložnosti, ki se vam bo v prihodnjem tednu ponudila na delovnem mestu. Pri odločitvi ne oklevajte, ampak raje sledite svoji intuiciji, ki vas bo varno vodila. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Neka oseba, ki ji zaradi preteklega dogodka ne zaupate popolnoma, bo spet preizkusila vašo dobroto. Na delovnem mestu se postavite zase in ne podležite provokacijam sodelavcev. RIBI 20.2.-20.3.: Ne pričakujte, da se bodo težave razpletle same od sebe. Prihodnji teden si postavite prioritete v skladu s težavami, ki so se začele stopnjevati. Za določen čas bodo trpeli odnosi s partnerjem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. marca 2013 21 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.25 Dnevnik 21.0S Nan.: Hawaii Five-0 21.S0 Nan.: Vegas 22.40 Nan.: Cold Case ^ Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.10 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Zelig Circus 23.40 Film: Bacia-ti dall'amore O Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nad.: Trilussa. Storia d'amore e di poesia 23.25 Porta a Porta 6.40 Risanke 8.45 Nad.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar -Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.10 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: Arrow 23.00 Nan.: Nikita La l LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: McBride 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: The Queen - La regina 22.55 Correva l'anno u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan: My life - Segreti e passioni 17.00 Film: La signora in giallo - La ballata del ragaz-zo perduto (krim.) 18.55 Dnevnik 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Quinta colonna 23.55 Terra! 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.40 Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 22.00 Triestina - Fontanafredda 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta |r Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.35 Risanke in risane nanizanke 11.25 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Umetnost igre 23.40 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.55 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.55 Točka 14.50 Na lepše 15.20 Intervju 16.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.35 Dok. odd.: 70 minut do cu-namija 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 23.10 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. odd.: Karen Blixen - Moj svet 21.00 Serija: Kačjerepkin brlog 22.45 Razred zase (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslan- ski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert: Kosovel 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - Bari 20.00 Mediteran 20.30 Arte-visione 21.00 „Meridiani" 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Lepo je biti sosed 14.50 Nad: Ko listje pada 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.45 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka 21.00 Film: Bonneville (dram., '06, i. J. Lange) 23.10 Nan: Maščevanje Kanal A 6.00 18.00, 19.45 Svet 6.30 Serija: Sanjska upokojitev 6.55 Risanke 8.20 Nan.: Frasier 8.50 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Dok. serija: Igrače za velike 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.45 Film: Učiteljica se vrača 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Zmajev most 21.45 Nad.: Grimm 22.40 Film: Bitka na Neretvi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Pasji dnevi - 2. nad.; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-tamorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e _ P dlj k 11 VREDNO OGLEDA HH Ponedeljek, 11. marca - UMI Rai 3, ob 21.05 The Queen - La regina Anglija 2006 Režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell Hellen Mirren se je za Stephena Frearsa spremenila v kraljico, tako, ki si je za to interpretacijo prislužila oscarja. Pripoved zaobjema le nekaj dni pred, med in po smrti princese Diane. Svet se prebudi s tragično novico, da je v avtomobilski nesreči umrla bivša žena naslednika britanske krone. Dogodek pretrese javnost. Do naslednjega dne se pred Buckhingamsko palačo nabere gora rož. Toda Buckhingamska palača je prazna. Kraljevska družina, ki se je nastanila v dvorcu Balmoral na Škotskem, v odzivih na tragedijo ostaja stoična. Družina žaluje v zasebnosti, princesina mladoletna sinova William in Harry sta v zavetju škotskega doma zaščitena pred radovednostjo medijev. Tonyja Blaira pa ta dogodek zelo presu-ne in ga preobrazi v zrelo mednarodno politično figuro. Le tri mesece po izvolitvi, mladi ministrski predsednik zazna, da se v britanski javnosti nekaj spreminja. non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.3512.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 10. marca 2013 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Projekt za ovrednotenje krajevne ustvarjalnosti Zgodba o ljubezenski obsedenosti Odrsko postavitev romana Pina Rovereda je režiral Marko Sosič - Roman in predstava osredotočena na liku zaljubljenega moškega Agresivno lepa ženska, ki vse okoli sebe podreja lastnim trenutnim potrebam in to celo ne zaradi neke sebične zavarovanosti vase, temveč iz temnega notranjega obupa, ki se vanjo za-sejal v težkem otroštvu in zaradi žalostnih izkušenj v mladosti, ob njej povprečen moški, medel v svoji povprečnosti, ki mu njen šarm in raztresena naklonjenost pomenita izhod iz sivine življenja brez strasti, edina možnost vitalne sreče, tako da se zanjo odreče vsemu, na koncu tudi svojemu dostojanstvu; okrog njiju pa množica njima enakim ljudi brez vsakršne perspektive polnejšega življenja, morda celo nesposobnih, da bi si ga zamislili: to so protagonisti romana tržaškega pisatelja Pina Rovereda La melodia del corvo (Krokarjeva melodija), ki ga je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine postavilo na oder v koprodukciji z zadrugo Bonawentura. Predstavo je režiral tržaški slovenski režiser Marko Sosič; sicer pa odrsko delo spada v projekt ovrednotenja tržaške in deželne literarne in umetniške ustvarjalnosti kot tudi združevanja ustvarjalnih sil med tukajšnjimi gledališkimi subjekti - Slovensko stalno gledališče je, denimo, sodelovalo pri realizaciji scenografije in kostumov. Roman in gledališka predstava sta osredotočena na liku zaljubljenega moškega, tako da je vse dogajanje prikazano skozi njegove oči, in tudi prikazana podoba ljubljene ženske bolj ustreza njegovim željam kot resnični pojavi, ki se mu razkriva le v nehotenih prebliskih racionalnega zavedanja samega sebe in dogajanja. Še po dvajsetih letih od zadnjega srečanja jo vidi takšno, kakršna je bila, ko se je zaljubil vanjo; njeno bedno stanovanje je prikupno bohemsko gnezdece, njena družba je skupina veselih svobodnih ljudi, ki ne marajo pravil. Z ljubeznijo preslepljen si ne posta- vlja vprašanj o etičnosti njenega vedenja in zlasti ne o njeni vpletenosti v posle z mamili, čeprav zagotovo ve, da so zakrivila smrt vsaj ene osebe. Pino Roveredo v svojih romanih pripoveduje o ljudeh z obrobja družbe, o njih piše s prizanesljivostjo, a ne brez kritike. V predstavi je družba normalnih, vsakdanjih ljudi, takih z redno službo, z urejenim stanovanjem in z družino, iz katere protagonist Gino skoraj nezavedno spolzi zaradi svoje ljubezenske vznesenosti, morda še manj prisotna kot v romanu, kot da bi ves svet bil družbeno obrobje, katerega hrup in neurejenost v nekaterih trenutkih celo moteče posegata v Gino-vo ljubezensko izpoved. Vsekakor je Igralec Maurizio Zacc-higna, ki je v glavni vlogi zamenjal obolelega Riccarda Maranzana, prepričljivo prikazal Ginovo začetno morda medlo, a vedro povprečnost in nato postopno drsenje v ljubezensko odvisnost ter obsedenost. Laura Bussani v zahtevni vlogi ljubljene Giuliane ne premore vseskozi protagonistkinega neustavljivega in brezčutnega šarma, pri čemer ji brezbarvni kostumi žal niso bili v pomoč. Ostali nastopajoči dokaj skladno prehajajo v različne vloge skupine ljudi, ki ju obkroža: Adriano Braidotti je še posebno dobro ujel značaj dveh mamila-šev; Alessandro Mizzi je, denimo, mali kriminalec in preiskovalni sodnik, Maria Grazia Plos je Ginova trda žena, osorna bolničarka in revica. V predstavi je močno prisotna živa glasbena spremljava, ki jo izvajata skladatelj Stefano Schiraldi in violinistka Laura Comuzzi. Pri oblikovanju predstave so sodelovali scenograf Peter Furlan, kostu-mograf Igor Pahor in oblikovalec luči Paolo Giovanazzi. Odrsko priredbo sta pripravila avtor Pino Roveredo in režiser Marko Sosič. (bov) Umetniki za Karitas v DSI v Trstu Ze 18 let se na Sinjem vrhu nad Vipavsko dolino vsako poletje zbirajo likovni umetniki na poletni koloniji, ki jo organizira slovenski Karitas za financiranje svoje dobrodelne dejavnosti. Na vabilo za ustvarjanje v naravi v korist humanitarnih dejavnosti se je doslej odzvalo že več sto umetnikov, uveljavljenih in manj znanih, iz vse Slovenije in sosednjih držav, kakor tudi iz oddaljenih dežel. Odzvali so se klicu po solidarnosti za nebogljene in trpeče. Tako se vsako leto ponavlja in obnavlja svojevrstna skupnost, ki jo povezujejo človekoljubni nameni in projekti Karitasa. Umetniki pa ne delujejo osamljeni, saj se povezujejo z zares ustvarjalnimi stiki in izmenjavanji izkušenj, gojijo pa tudi zelo lepe človeške stike z vaščani na Sinjem vrhu in z raznimi obiskovalci. V takem vzdušju nastajajo likovna dela, ki potem v svoji raznovrstnosti sestavljajo prodajno razstavo. Karitas s to razstavo sistematično obišče razne kraje v Sloveniji in zamejstvu, da z odprodajo del dobi sredstva za svoje dobrodelne akcije. Tudi letošnji izkupiček bo šel v korist otrok v stiski. Razstava Karitasa v teh dneh gostuje v Trstu pri Društvu slovenskih izobražencev, kjer bo jutri zvečer otvoritev. Spremljal jo bo pogovor, pri katerem bodo sodelovali ak. slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič, slikarka in otroška ilustratorka Vesna Benedetič, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter sodelavka Karitasa Jožica Ličen. Pogovor bo vodil pesnik in publicist Jurij Paljk. Peterlinova dvorana v Trstu, ulica Donizetti, 3. Začetek ob 20.30 Gledališka skupina Tabor danes v SNG Nova Gorica Uspešna sezona gledališke skupine Skd Tabor - Opčine z Burko o jezičnem doh-tarju, neznanega srednjeveškega avtorja in v režiji Sergeja Verča se nadaljuje. Po sodelovanju na Linhartovem srečanju septembra lani v Postojni in na Ču-farjevih dnevih na Jesenicah novembra 2012, je letošnje leto za igralce Lorisa Tavčarja, Melito Malalan,Tatjano Malalan, Gregorja Znidarčič, Jasmino Smotlak, tehnika Andreja Šuligoja in spremljevalca Davorina Smotlaka kar se da pestro. Januarja so gostovali v Bor-štu, februarja na Dobravi pri Ljublja-ni,prejšnjo soboto v Šmartnem ob Pa-ki, danes ob 17.00 uri pa se bodo predstavili na velikem odru SNG-ja v Novi Gorici. Predstava je vključena v program sezone 2012/13 Nedeljska gledališka srečanja. V kratkem pa bodo še nastopili na Vranskem in na Proseku. (DS) V devinskem zavodu večer o patru Placidu Corteseju Danes ob 18.00 bo v Avditoriju Zavoda združenega sveta na pobudo Od-borništva za kulturo občine Devin-Na-brežina večer posvečen patru Placidu Corteseju, redovniku, ki se je rodil na začetku prejšnjega stoletja v mestu Cres. Duhovniška pot ga je peljala v Padovo, kjer so mu l.1937 zaupali mesto urednika glasila »Il Messaggero di S. Antonio«. Poleg službe v baziliki je pomagal ljudem, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih, Slovencem, Hrvatom, Judom; po 8. septembru 1943 pa se je s posebno skrbjo posvečal reševanju ujetih vojakov. Nemci so ga 8. oktobra 1944 odpeljali v preiskovalni zapor na trgu Oberdan v Trstu, ga mučili in na koncu ubili. Njegova usoda je bila dolgo let neznana. Leta2006je založba Il Messaggero iz Pa-dove pod naslovom Pogum molka predstavila knjigo in DVD o življenju te velike osebnosti in ravno ta dokumentarec bodo predvajali v Devinu. Uvedel ga bo časnikar Ivo Jevnikar, ki ima veliko zaslug za nastanek filma. MAVHINJE - Odborniki ŠKD Cerovlje - Mavhinje na delu za 10. izvedbo Priprave na jubilejni Festival amaterskih dramskih skupin Festival amaterskih dramskih skupin, ki se odvija vsaki dve leti v organizaciji športno kulturnega društva Cerovlje - Mavhinje, praznuje letos deseto, jubilejno obletnico. Zamisel o festivalu se je porodila leta 1994 ob 50-letnici požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje in Medja vas), ko je društvo ustanovilo dramsko skupino in pod mentorstvom Maje Lapornik uprizorilo predstavo Uporni plameni. Dramska dejavnost je bila dokaj uspešna in ideja o festivalu, ki bi ponudil možnost vsem zamejskim amaterskim dramskim skupinam, da se predstavijo, je postajala vse bolj zanimiva in konkretna. Zamisel se je nekaterim zdela prekrhka drugim pa je bil to velik izziv, ki se mu niso hoteli odreči. Prevladala pa je gotovo pogumna odločitev, da se s to pobudo ovrednoti delo številnih amaterjev gledaliških odrov. Odborniki so si zavihali rokave in z ogromno prostovoljnega dela je 29. junija 1995 pod mavhinjskimi kostanji, na odru postavljenem na trgu pred cerkvijo, stekla prva izvedba festivala. V letih je prišlo do manjših sprememb, ki so bile usmerjene k temu, da se dodatno izboljša kvaliteto festivala in da se delo amaterskih skupin dvigne na višjo raven. Danes lahko rečemo, da je festival amaterskih dramskih skupin zelo priljubljena pobuda in trenutek, ki ga vse amaterske dramske skupine nestrpno pričakujejo, saj imajo možnost, da svoje delo prikažejo širši publiki in gledališkim strokovnjakom, ki to ocenjujejo. Festival je namreč že od vsega začetka tekmovalnega značaja. Vsako igro ovrednoti žirija, ki jo bodo tudi letos sestavljali trije člani. Tako kot v prejšnji izvedbi, bodo tudi tokrat podelili nagrade za prvo, drugo in tretje mesto iz vsake kategorije. Kategorije so tri: otroška (igralci do vključno letnika 1999), mladinska Številno občinstvo na enem od večerov predlanske 9. izvedbe Festivala arhiv pd (igralci do vključno letnika 1991) in odrasla. Komisija bo imela tudi možnost podeliti posebna priznanja izstopajočim dosežkom. Ne smemo pozabiti na nagrado občinstva, ki večer za večerom, v velikem številu sledi in ocenjuje predstave. Datum otvoritve letošnjega festivala ni še znan, saj bo odvisen od števila prijavljenih skupin, zaključek s slavnostnim nagrajevanjem pa se po tradiciji odvija prvo nedeljo v juliju (letos bo to 7. julij). Priprava takega dogodka zahteva veliko dela, tako da so priprave na jubilejno izvedbo stekle že v novembru, ko so se odborniki sestali in začeli razmišljati o tem kako ovrednotiti tako pomemben mejnik. Kar nekaj idej je prišlo na dan, vendar bomo morali počakati do junija, da bomo vse izvedeli. Zaenkrat pa je pomembna informacija za vse skupine, ki bi se rade udeležile festivala ta, da bodo vpisovanja in prijave ste- kle v drugi polovici marca (rok bo zapadel 8. aprila). Prijavnice so na voljo na sedežu društva Cerovlje - Mavhinje, na pokrajinskih sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, Gorici, Čedadu in Reziji, na Zvezi katoliške prosvete v Gorici in na sedežu Slovenske prosvete v Trstu. Društvo bo poskrbelo za vpisne pole tudi v elektronski obliki; zainteresirani lahko pišejo na email naslov HYPERLINK "mailto:cerovljemav-hinje@libero.it"cerovljemavhinje@libero.it. Prijavnice morajo vsebovati vso dokumentacijo o skupini (izjava avtorja teksta ali priredbe, avtorja glasbe, ki je vpisan v SIAE, barvna fotografija nastopajoče skupine). Dopolnjeno dokumentacijo in vpisnino bodo morali predstavniki društev obvezno oddati na sedežu društva v Mavhinjah, kjer jih bodo odborniki sprejeli vsak ponedeljek od 21. do 22. ure. Za dodatne informacije bo ob istem terminu na voljo telefonska številka 0402916056. PRAVILNIK 10. ZAMEJSKEGA FESTIVALA AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN 1. ČLEN - Festival zamejskih amaterskih dramskih skupin organizira ŠKD »Cerovlje-Mavhinje« in se praviloma vrši v Mavhinjah. 2. ČLEN - Društvo lahko povabi k sodelovanju še druge ustanove, organizacije ali društva oz. jim dovoli pokroviteljstvo nad Festivalom. 3. ČLEN - Festival se praviloma vrši vsaki dve leti in je tekmovalnega značaja. 4. ČLEN - Festival hrani svoj simbol na sedežu ŠKD »Ce-rovlje-Mavhinje« in je zaščiten. 5. ČLEN - Na Festivalu lahko nastopajo dramske skupine, ki delujejo v okviru slovenske manjšine v Italiji in drugih slovenskih manjšin oz. skupnosti v svetu. 6. ČLEN - Društveni odbor si pridržuje pravico, da določa kriterij za maksimalno število nastopajočih skupin. 7. ČLEN - Društveni odbor lahko k Festivalu privabi tudi gostujoče dramske skupine izven konkurence. 8. ČLEN - Prijavljene igre lahko nastopajo v sledečih kategorijah: otroška, (igralci do vključno letnika 1999), mladinska (igralci do vključno letnika 1991) in odrasla. 9. ČLEN - Nagrade za vsako kategorijo (otroško, mladinsko in odraslo) so sledeče: prvo, drugo in tretje mesto. 10. ČLEN - Nagrade v imenu društva podeljuje izključno strokovna komisija, ki jo določa društveni odbor. Komisija lahko po svoji uvidevnosti in presoji podeli tudi posamezna priznanja in posebne nagrade. 11. ČLEN - Predvidena je tudi nagrada občinstva. 12. ČLEN - V komisiji ne smejo biti člani, ki kakorkoli sodelujejo pri kaki nastopajoči skupini. 13. ČLEN - Nastopajoči igralci ne smejo biti profesionalci. 14. ČLEN - Nagrade prejmejo lahko samo amaterji. 15. ČLEN - Društveni odbor določi datum zapadlosti vpisa in ima pravico izključiti skupino z nepopolno ali zapadlo prijavnico. 16. ČLEN - Kdorkoli snema potek Festivala in/ali to tudi predvaja mora imeti pismeno soglasje društva. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 10. marca 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 15. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / Burundanga / režija Nenni Delmestre, avtor Jordi Galceran V ponedeljek, 18. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / MandicStroj, režija Bojan Jablanovec Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 12. marca, ob 20.30 / Henrik Ibsen / Strahovi. Režija Cristina Pezzoli, igrajo Patrizia Milani, Carlo Simoni, Al-vise Battain, Fausto Paradivino in Valentina Brusaferro. Ponovitve: v sredo, 13. marca, ob 16.00 in v četrtek, 14. marca, ob 20.30. V petek, 15. marca, ob 20.30 / H. von Kleinst / Princ iz Hamburga. Režija Cesare Lievi, igrajo Andrea Collavino, Lorenzo Gleijeses, Ludovica Modugno, Maria Alberta Navello, Graziano Piazza in Stefano Santospago. Ponovitve: v soboto, 16. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 17. marca, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 12. marca, ob 21.00 /Pino Ro-veredo in Marko Sosič po romanu Pina Rovereda / La melodia del corvo. Režija Marko Sosič, igrajo Adriano Braidotti, Laura Bussani, Alessandro Mizzi, Maria Grazia Plos in Maurizio Zacchigna. Ponovitve Ponovitve: v sredo, 13.; četrtek, 14. marca; petek, 15.; soboto; 16 in nedeljo, 17. marca vedno ob 21.0 Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 10. fmarca, ob 16.30 / Luigi Pirandello / Come tu mi vuoi. Režija Francesco Zucca, nastopa Lucrezia Lante della Rovere. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V petek, 29.. marca, ob 21.00 / Negrita unplugged tour 2013, v sodelovanju z občino Trst koncert slavne italijanske rock skupine Negrita. Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Ur- nik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je razstava fotografiji Ženski pogledi 2013, razstavljajo Katerina Pittoli, Loredana Prinčič, Tamara Puc in Slavica Radinja. Razstava bo odprta do 25. marca vsak delavnik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške ko- bilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ARGENTINSKA LEGENDA NOGOMETA DELI KROŽNIH KOLESARSKIH DIRK MESTO V SIBIRIJI SLOŽNOST NEMIR (KNJIŽ.) MUSKUL STARO LOŠČILO ZA ČEVLJE MESTO NA JAPONSKEM MESTO NA JAPONSKEM ACE MERMOLJA ŠČETKE POTUJOČI SREDNJEVEŠKI IGRALEC RUSKI PISATELJ, PSEVDONIM NURMIN BLIŽINA NEVARNOSTI OBLIKA REKLAME KOŠARKARSKI KLUB IZ SOLUNA ORG. SPOJINA KDOR NI SPOŠTOVAL ZAKONA PRIPRAVA ZA ZLIVANJE TEKOČINE MESTO V FRANCIJI AM. TEDENSKA REVIJA SPOLNI IZLIV MOŠKEGA SEMENA CHARLES AZNAVOUR PREBIVALEC GORATE GRŠKE POKRAJINE / DEL MEDENICE, SKLEP NOGE S TRUPOM REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK MORAVE TRAGIČNO UMRLI ITALIJANSKI POLITIK (ALDO) ŠVEDSKA IGRALKA PRED PRIIMKOM ALOJZ REBULA ZANOS, VNEMA JAPONSKO VRHNJE OBLAČILO MINATTI IVAN AM. PEVEC GARFUNKEL KALCIJEV GLINENEC PRISPEVEK MANJŠE VREDNOSTI AM. IGRALEC, ROJEN NA KUBI (ANDY) POKRAJINA V KOLORADU (ZDA) PLANINSKA TRAVA ALI PLANINSKO SENO LETOPISEC, ČASNIŠKI POROČEVALEC / IME PREBIVALCA PO KRAJU REKA V FRANCIJI NEBEŠKI KRUH GEORGE ELIOT PIVSKI VZKLIK REPASTI ŠČIR NIGERIJSKA ZVEZNA DRŽAVA STAR SLOVAN VISOKA IGRALNA KARTA VEZNIK ROBERT REDFORD KROKODIL IZ DRUŽINE ALIGATORJEV PREBIVALCI EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE STOJAN SPETIČ ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI DOLG, OZEK IN TANEK KOS BLAGA SLOVARČEK - APO = vulkan na Filipinih • ATTAR = perzijski pesnik • IMO = zvezna država v Nigeriji • OGA = mesto na japonskem otoku Honšu ■ OLIN = švedska igralka (Lena) • ROSELLI = italijanski nogometaš 24 Nedelja, 10. marca 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ 1020 1010 1000 A A A HELSINKI OSLO STOCKHOLM sj^-2« Oblačno s padavinami. Snežilo bo nad 1200 m, nad 1000 m pa v Julijskih Alpah. Čez noč in zjutraj bo ponekod močno deževalo, predvsem na vzhodu. Popoldne se bo vreme nekoliko izboljšalo. V nižinah in na obali bo možna megla. Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Najmanj padavin bo v severovzhodni Sloveniji. Snežna meja se bo nekoliko spustila in bo na okoli 1000 m nadmorske višine. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 12 stopinj C. danesJ Spremenljivo; v popoldanskih urah bo ponekod deževalo, predvsem v Predalpah. Ponoči se bo v nižinah pojavila megla. Jutri bo pretežno oblačno. Občasno bodo še padavine, deloma plohe. Več dežja bo v zahodni in južni Sloveniji. Meja sneženja bo med 1000 in 1300 metri nad morjem. TOLMEC O 0/9 TRBIŽ O -1/8 CELOVEC °-2/7 KRANJSKA G. O-2/8 O TRŽIČ -2/10 VIDEMO 3/16 ČEDADo" 4/15 KRANJO S. GRADEC O -3/9 CELJE -3/9 O GORICA o 2/14 6/16 O 2/14 ¿S. A< — 8/16 X PORTOROŽ O 3/14 N. GORICA LJUBLJANA °0/12 N. MESTO 1/9 O Danes: ob 3.38 najnižje -37 cm, ob 9.23 najvišje 47 cm, ob 15.34 najnižje -63 cm, ob 22.09 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.11 najnižje -41 cm, ob 9.57 najvišje 43 cm, ob 16.00 najnižje -57 cm, ob 22.32 najvišje 55 cm. Morje je skoraj — mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . .290 Vogel ................210 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............160 Cerkno ............... 150 Rogla ................170 POSTOJNA O 1/10 KOČEVJE V O ČRNOMELJ O ■_ jutri Piancavallo . . . . !'". . . . .150 Forni di Sopra .......130 Zoncolan............160 Trbiž .................150 Osojščica ............130 Mokrine .............180 Kenyatta zmagovalec volitev v Keniji NAIROBI - Sin prvega kenijskega predsednika Uhuru Kenyatta je tudi po objavi končnih rezultatov postal zmagovalec kenijskih predsedniških volitev. Kenyatta je osvojil 50,07 odstotka podpore ali okoli 6,13 milijona glasov, je sporočil predsednik kenijske volilne komisije Ahmed Issack Hassan. Drugo mesto je s 43,3 odstotka podpore ali 5,3 milijona osvojenih glasov dosegel premier Raila Odinga, ki je že pred tem napovedal, da se bo zagotovo pritožil na ustavno sodišče in poskušal doseči razveljavitev štetja glasov volilne komisije. Ponedeljkovih volitev se je udeležilo več kot 12 milijonov Kenijcev ali 85 odstotkov volilnih upravičencev, kar je največ doslej. ,,, feonocai ptetOHi JtčLUfijPMftL štLajPjLOjAL Na evropskem nebu bo viden komet DARMSTADT - V prihodnjih dneh bo blizu Zemlje letel zelo svetel komet, imenovan C/2011 L4 ali Panstarrs, ki bo viden tudi s prostim očesom. Komet lahko trenutno opazujejo prebivalci južne poloble, nad Evropo pa se bo najbolje videl 12. in 13. marca po sončnem zahodu. Komet Panstarrs bomo lahko opazovali na zahodni strani neba, kjer bo viden pol ure po sončnem zahodu. Panstarrs bo ponovno viden šele čez približno 100.000 let. To ne bo zadnji komet letos. Novembra bo mimo Zemlje letel komet Ison, ki bo viden tudi podnevi, izgledal pa bo kot polna luna. PODATKI O VREMENU 22. februarja 2013, Barkovlje - Kratek pregled letošnje zime. Viri: vremenske postaje Osmer/ PCIV, podatki osebnega arhiva za Prosek, RR Colucci, ARSO Meteorološka zima se konča z mesecem februarjem. Zimo 2012/2013 si bomo zapomnili kot nadpovprečno sneženo tudi v priobalnem območju. Letošnja zima je bila povprečno hladna. Sonca pa je bilo manj kakor v povprečju. Na Tržaškem je bilo 34 dni z jasnim do rahlo oblačnim nebom. Oblačnih dni je bilo kar 42 (največ v mesecu februarju, ko jih je bilo 15.) Srednja temperatura je bila v Trstu 7.0 °C, kar je v povprečju zadnjega dvajsetletja. Na Kraški planoti je bilo povprečje 3.7°C. Na Goriškem in v Čedadu nekaj več kot 4 °C. Najnižjo temperaturo smo beležili v Briščikih, dne 9. decembra in sicer -6.6 °C ob prisotnosti snežne odeje. V Trstu pa smo zabeležili le slabo stopinjo pod lediščem dne 22. februarja. Zimski meseci (dec, jan, feb) so bili nadpovprečno mokri; količina padavin je bila precej nad povprečjem in je znašala 360 l/m2 na Kraški planoti; v Trstu pa je padlo 250 l/m2 padavin. Na Goriškem je bilo padavin za 325 l/m2. Zima je bila vsekakor zaznamovana z izjemno veliko količino snega. Na Kraški planoti (točneje na Proseku) je padlo skupno skoraj meter snega (96 cm), če seveda seštejemo ves novozapadli sneg. Na vzhodnem Krasu v Gročani pa ga je padlo kar 175 cm. Te vrednosti predstavljajo za Kraško območje po razpoložljivih podatkih vsaj 50-letni rekord. Dne 8. decembra 2012 je bila snežna odeja debela kar 30 cm. Spet je močno snežilo v noči na 15. januar in zjutraj je bilo na Krasu od 15 do 20 cm snega. Tudi 12. februarja je po močnem nočnem sneženju padlo od 18 cm (Prosek) do 32 cm (Pesek) snega. Tudi v samem mestnem središču in ob obali, od Barkovelj do Sesljana, je bila snežna odeja debela do decimetra, recimo tudi ob zadnjem sneženju 23. februarja, ko so bili, denimo, čolni v Grljanu lepo zasneženi. Skupno je bilo na Krasu kar 16 dni s sneženjem. Tudi Goriški sneg ni prizanesel in debela snežna odeja je pokrila mesto bodisi decembra kot februarja. Sneg pa se je tudi več dni obdržal. Kot zanimivost naj navedem, da je bilo letos tudi v Ljubljani zelo veliko snega in da se ta zima uvršča na 3.mesto najbolj sneženih zim v zadnjih 50 letih. Padlo pa je 215 cm snega in snežna odeja je ležala 58 dni. V Kočevju pa je padlo kar 450 cm snega! Burja nam je do zdaj precej prizanesla in dosegla v Trstu najvišji sunek 114 km/h dne 8. decembra 2102. Na Krasu (Prosek) je istega dne dosegla 123 km/h, dne 2. februarja 2013 (Prosek), pa 132 km/h. Furio Pieri OSMER ARPA FJK - Deželna Vremenska Opazovalnica