96. JfevlIRfL
Današnja številka stane Din V30
V UDBDoni, v soboto 26. wh BlZi
leto LDll.
lihafa vsak dam popoldne, H—M nedelle In praznika. 1» laratl: do 30 petit vrst i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede.inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
C »favni* tro „Siov. Naroda" in »Narodna tiskana11 Knaflora nlfea al 5, pritlično. — Telefan št. 304.
,S1of. Naroda" •fanta I«
Knaflora nOoa it 8« I. n
P*
ln aadoatno aa> m vrata.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str« po O. 1sSO, a in več 2 D. V Inozemstvu 4—6 str. 2 D., 8 In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:			V IflOlftBStfl
	v Ljubljani	1      po po*tl	
12 mesecev   ^^jjjj^*  * ' -* *	Din 240-— . 120*— . 60-— B     20 —	Din 240-— . 120-— . 60-— . 20--	Din ~60-— .    180- — 90*— 30*—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   MF"* po nakaznic!. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat?.
Še ena o narodnem sporazumu.
^red dnevf smo govorili o narod-h«m sporazumu, torej   o najnovejšem geslu opozicijonalnih politikov, med temi seve tudi našega Korošca.   Pri ti priliki smo opozorili na ozadje te krilatice.   Z lepodonečo besedo naj zakrije glavne krivce narodnega nesporazuma ter naj odvaja politično debato v drugo smer. Za nas pa obstoja narodni sporazum v tem, da strmoglavimo dosedanje krivce s politične arene, da jih odrinemo v stran in jugoslovenski narod združimo k skupnemu delu za enoto in veličino nove domovine,   nove samostalnosti in nove svobode. Le tak narodni sporazum si lahko želi naš nepokvarjeni narod, v prvi vrsti seljaški narod, ki ga prav malo interesirajo sebične težnje užaljenih demagogov in ki hoče samo svobodo, samostalnost, blagostanje in napredek. Opozicijonalni politiki pa so obratno doslej storili vse. da preprečijo   razvoj   te samostalnosti, svobode, blagostanja in napredka! Varali so narod s pretiranimi lažmi o državni upravi, iskali so zveze z zunanjimi nasprotniki, pobijali so našo valuto,   veselili se njenih   nesreč in padcev, povsod pa so sejali nesoglasje, nesporazum, sovražnost   in   narodna na-sprotstva!   Glede   potrebe narodnega sporazuma smo si torej na jasnem:
Sporazum pomeni zajedniško falango vseh naciionalnih elementov v državi, enotno bojno črto vseh rodoljubov in državljanov, ki jim je državno ta narodno edinstvo največja pridobitev sedanjosti ter delo za blagoslovljen napredek jugoslovenske domovine najsvetlejša skrb hi dolžnost prihodnjosti!
Tako pojmovanje narodnega sporazuma in njegovo enotno nastopanje pri prihodnjih volitvah proti razkrajajo, čim opozicijonalnim in federalističnim strankam moramo poglobiti še z novimi argumenti, z novimi dokazi. Da so sedanji opozicijonalni politiki glavni krivci narodnega nesporazuma, glavni za-peljivci pokrajinskih mas, zlasti v Sloveniji in na Hrvatskem, in da je torej odžaganje teh politikov z drevesa naše notranje politike najnujnejša zadeva naše nacijonalne politike, o tem n| dvoma.
Ne pozabimo pa na njihovo početje, na njihova brezvestna dejanja, s Katerimi so karih" začetno navdušenje ju-goslovenskega naroda, njegovo vero v bodočnost nove države ter zastrupljali voljo našega prebivalstva do mirnega sožitja in plodovitega vsakdanjega udej-stvovanja tako v kulturi kakor na osta-»ih poljih javnega delovanja! Pomislimo v tem oziru samo na njihovo stališče do posestnega stanja naše države, torej v vprašanju, ki je v vseh državah hi pri
vseh narodih nedotakljiva svetinja državnega in političnega življenja. Pomislimo na stališče hrvatskih in slovenskih ter muslimanskih opozicijonaJcev glede Makedonce, glede Primorja, glede Albanije  in  Bolgarije!   Dočim so bratje Srbi m vsa srbska javnost, čim se je osnovala enotna jugoslovenska država, zavzeli napram zapadnim delom države popolnoma korektno in pa-trijotično stališče ter prenašali petletno diplomatično borbo za   nesrbske, jadranske kraje, za slovenske in hrvatske obmejne interese ter v tem oziru nikdar podali niti dvolične izjave, so opozicijonalni slovenski in hrvatski politiki neprestano izzivali srbska nacionalna čustva ter Izdajati Makedonijo Bolgarom in Albaniji, stopali v stike z Madžari in Italijani, pisarili po rimskih listih o srbski nevarnosti na jadranski obali, potrjevali posestno stanje  današnje Italije v Julijski Benečiji in v Istr] ter zapuščali lastno vlado in lastno diplomacijo v boju proti italijanskim aspiracija m, v boju za Reko. Dalmacijo m za mednarodno priznanje manjšinske pravice zasužnjenih   Jugoslovenov,   Hrvatov ln Slovencev pod Italijo.   V svoji brez-vestnosti so opozidjonalci, klerikalci in Radieevci prekoračili vse meje dopustnosti ter kratkomalo iz notranjih ustavnih razlogov pobijali mtegriteto. skupnost jugoslovenskih dežela in jugoslo-venskega naroda v novi državni enot!.
Sedaj pravijo ti politiki, da so se preorijentirali. Korošec oznanja o Radiću, da ni več proti državi da je za Jugoslavijo, za skupen državni teritorij! Mi vemo. da ta trditev ne drži. še pred par dnevi je Radić dovolil na Dunaju bolgarskemu novinarju intervju, v katerem je jasno in javno prodajal Makedonijo, to našo najlepšo pokrajino, bolgarskim imperijalistom. Toda če drži, tedaj morajo politiki kakor Korošec Radič In Spaho izvajati tudi posledice Iz takega samopriznanja ter namesto ljutega opozicij on alnega boja stopiti v zaslužen pokoj! Njihova politična zabloda je bila velikanska. Zadržali so z zagrizeno, nesmotreno hi nejasno politiko pet tet državnega in splošno javnega, gospodarskega hi kulturnega razvoja.
Zdi pa se, da ti politiki nimajo zgodovinske vesti, da se ne zavedajo posledic svojega delovanja, da ne pretehtajo škode, ki so jo povzročili s svojo federalistično, revlzijonistično hi opozicijo-nalno politiko. Zanje je politika neodgovorno igračkanje m osebno uveljavljanje brez čuta odgovornosti za neuspele akcije. Za neuspelimi akcijami tiče ogromni zadržki naravnega razvoja našega gospodarstva,   financ,   kulture m
vsega javnega življenja, lezi krivda na nekonsolidaciji notranjih razmer, na agresivnosti zunanjih naših nasprotnikov, zlasti na agresivnosti Italije, Bolgarske in Madžarske. Vse to nmilistično delovanje v notranjosti so ti nesrečni politiki podprli še s srdito akcijo proti
teritorijalni nedotakljivosti Jugoslavije ter prodajali naše državno m nacionalno ozemlje inozemstvu.
Cas je, da sami stopijo v pokoj in da vsaj na ta način popravijo zgodovinsko škodo, ki so jo zadali našerr*i narodu in naši domovini!
Prva faza krize končana.
Posvetovanje krone končano. — Volitve neizogibne. — Potrtost v opozicijonalnem bloku.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Z vče-' rajšnjim dnem je smatrati da je prva faza pariamentame in vladine krize, ko je vladar vodil posvetovanja z voditelji parlamentarnih skupin m ostalim! politiki o splošnem parlamentarnem položaju, povsem zaključena. Včeraj popoldne so se vrstili važni dogodki, ki bodo odločilni za razplet krize. Včeraj je kralj imel, to lahko trdimo na podlagi zanesljivih informacij, zadnja posvetovanja s pošastnimi politiki in je skoraj izključeno, da bi bili na dvor pozvani še zastopniki hrvatske republikanske seljačke stranke, ker se ta stranka do danes še ni precizno, lojalno in odkrito izrazila o svojem stališču napram monarhiji in sedanji državni enotnosti, vsled česar ni iz državniškin ozirov oportuno, da bi se konsultžraK Rađlćevi zastopniki. Včeraj popoldne so bila zadnja posvetovanja po temle vrstnem redu:
Bivši minister za socijalno politiko dr. Peleš kot dober poznavalec hrvatskih razmer, ki obenem vživa velik ugled in avtoriteto, je bil prvi pozvan na dvor ter je njegova avdijenca trajala od 16. popoldne do 17.30. Po končani avdijenci je dr. Peleš vašemu dopisniku izjavil, da je Nj. Vel. kralju pojasnil politični položaj. V razgovoru je dr. Peleš omenil, da je Nj. Veličanstvo krali vsestransko informiran o celokupni politični situaciji in o vseh momentih, ki bodo odločilno vplivali na razbistre, nje sedanje krize. Po izjavah dr. Pe-leša smemo sklepati, da se krtza najbrže konča v najkrajšem času, morda celo še pred samimi pravoslavnimi velikonočnimi prazniki.
Vodja zerrrljoradnikov Voja L a z i Ć je bil v polurni avdijenci od 17.20 do 18. Lazić je pojasnil kralju stališče svoje stranke in način, kako bi se imela rešiti sedanja težka kriza. Kralj se je pa ž njim predvsem razgovarjal o povod-nji in o povzročeni škodi ter se je zanimal za podatke, ki jih je Lazić dal kot zastopnik kmečkega naroda, kako bi se najuspešnejše in najhitreje moglo pomagati po povodnjih prizadetemu prebivalstvu ob Savi, Donavi m ob drugih rekah. I
Načelnik samostojnega demokratskega kluba dr. Cdo Luk ini ć je bil nato od 18. do 19. pri kralju. Takoj po avrUjenci je dr. Lukinić Vašemu dopisniku podal kratka pojasnila o poteku avrJijence. Zastopnik samostojnih demokratov je kralju podal jasno in točno mišljenje o rešitvi krize, nagiašujoč, da so volitve hi to čimskorajšnje volitve — edino in najbolj sigurno sredstvo, da se politična m parlamentarna kriza v eni aH drugi smeti reši na dobro drŽave m naroda. Po zatrdilu dr. Luklnića je pričakovati odločitve glede rešitve krize v najkrajšem času, morda v nekaj dneh hi v vsakem momentu ter pride suverena volja Nj Vel kralja glede poverit ve mandata za sestavo vlade do izraza ali jutri ali pa na prvi dan pravoslavne velike noti.
Naravno, da so se po končanih av-rjjjencah snoči pojavile razne kombinacije o novi vladi in nje nalogah. Opozicijonalni blok Še vedno forsira z vsemi silami v svoj! skrajni obupanosti m potrtosti poslovno vlado kot edino najugodnejšo rešitev krize. Na obzorju pa se pojavlja bolj in bolj kombinacija volilne vlade.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Samostojni demokratje in radikali računajo, da krona poveri danes ali jutri vodilni politični osebi mandat za sestavo nove vlade. Res še ni znana vsebina tega mandata ,toda v radikalnih vrstah je splošno prepričanje, da je prva faza krize zaključena m da pride na površje vlada, ki bo imela razpustiti narodno skupščino in izvesti nove volitve. Kljub temu. da je kralj že dobil jasno sKko o parlamentarni situaciji in o razpoloženju posamnih parlamentarnih skupin, skuša opozicijonalni blok pritiskati v javnosti potom svojega tiska, da bi krona pozvala na posvetovanje predvsem zastopnika Radlćeve stranke in za tem zastopnike Nemcev in džemijeta.
— Vremenska napo v »d. Dunaj. ?4. aprila. Uradna vremenska napoved za 25. t. m. Sprva lahko izboljšanje, gorkejŠe, spremenljivo oblačno, nestalen vremenski značaj traja dalje.
TROCKIJ O SPORU Z ROMUNIJO.
— Pari*. 25. aprila (Izv.) Trockij je •rjavil v novem pogovoru t zastopnikom sUnfted Predse* glede pričakovanega konflikta med Rusijo In Romunijo, da se Rusija nikakor pripravlja na vojno z Ro rmrnijo. Noče pa reči. da bi bi j na b;,š nemogoča. On osebno ne \ J; ničesar, knr bi to vojno pripravljalo, ako bi bilo ka: takega, bf on mora! to vedeti ko: načelnik vojnega ministrstva. TrocJdJ mu je razložil tudi kako hoče razvit'' teritorijalno m -Uco "fc znižati redrtr> vojsko, izjavljajoč-, da je bila 4a pripomoć fc miru 7.>. rusA -vlado.
Nova Rafeva izjava.
Radićev slavospev.
— Beograd. 25. aprila. (Izv.) Dane< je v Beograd prispela i/ Sofije Številka poloficijelnega glasila bolgarske vlado »Demokratičcskii Zgovor- z dne 21. t. m., v katerem objavlja bolgarski novinar Dobri janov vsebino svojega razgovora s Stjepanom Radićem na Dunaju. Dobrijanov označa Radića kot najagHnejsega propovednika miru na Balkanu. Radić je dopisniku med drugim izjavil, da zelo rad razgovarja s Slovani, treba se je medsebojno spoznati, ako hočemo med sabo živeti v miru. NagktSal je pacifizem Hrvatov, rekoč: »Mi Hrvatje nismo ekspanzivni, nimamo agresivnega duha in nočemo tega, kar ie tuje ter smo hrabri in moČ-n| le v defenzivi. Vi Bolgari, kolikor Vas poznam, bil sem namreč že na Bol garskem. vi ste taki kot mi Hrvatje. I vi ste kmetski narod, kakor smo mi. i vi nimate agresivnega duha in ste silni v defenzivi.«
O Srbih je Radić izjavil: »Srbi so povsem drugačni, oni so ekspanzivni, oni imajo napadalen ofenziven duh in asimifačne lastnosti. Oni še niso preživeli duhovnega osvobojenja, kakor smo je mi Hrvatje in vi Bolgari. Srhi so samo politiki. V svoji politiki streme samo za pridobitvijo ozemlja. Ni jim pa za potrebe naroda. Sedaj se v Srbiji nazivlja kmet »skot«. Treba je pri srbskem narodu vzbuditi stremljenje za duševnim osloboienjem in enakega duha, kakor smo mi.«
Glede parlamentarne krize jc Radić bahavo izjavil, da se kriza konča s padcem Pašfća. Padec Pašića je neizogiben. Pašić se je preživel in ne razume sedanjega narodnega življenja. Zlomiti je treba Pašićevo centralistično ekspau-zlvnost. Sestava opozicijonalnega bloka jc odločilen korak k napredku demokracije med Srbi. Opozicrjonalni blok, če pride na vlado, vzpostavi normalno politično stanje, red, zakonitost In pogoje za legalno borbo.
ileksei Tolstoj. 26
SPolet na $Hars.
Roman.
XX. POGLAVJE. Prva Aelitina povest.
Turno, to je Mars, so naseljevali pred dvajsetimi tisočletji Aoli — rdečkasto-rumene rase. Divja plemena Aolov, lovci ki so žrli ogromne pajke, so živeli v ekvatorijalnih gozdovih in močvirjih. Samo nekaj besed v našem jeziku je ostalo od teh plemen. DrugI del Aolov je naseljeval južne zalive velike tube zemlje. Tam so vulkani čne kotline s slanimi ic »kKficovodnimi jezeri. Prebivalstvo je lovilo r*t ier jOi nosilo pod zemljo in skladalo v slana jezera. V globine teh kotlin so bežali pred zimskim mraaoro. Se zdaj je videti tam griče iz ribjih kosti.
Tretji del Aolov se je naselil bKzu ekvatorja v podnožju gori povsod, kjer žubore iz podzemlja vreid pitne vode. Ta plemena so znala graditi bi-valBca, gojila so dolgodlake naše. borila se s pajko-žerci ter častila krvavo zvezdo TalcetJ.
V enem izmed plemen, ki je bilo naseljeno v blaženi pokrajini Azora, se je pojavil nenavaden šoho. Bil je sin pastirja, zrastel je v gorah Lizijazi-rm in ko je bil star 30 let —- se ie spustil m naselbine
Azore, hodil od mesta do mesta in govoril takole: — Videl sem sen: odprlo se je nebo in padla je zvezda. Pognal sem svoje haše na oni kraj. kamor je padla zvezda. Tam sem zagledal v travi ležečega sina neba. Bi je velike postave, njegovo lice je* bilo kakor sneg na gorskih vrhovih. Dvignil je glavo in zagledal sem. kako prihaja iz njegovih oči svetloba in brezumje. Prestrašil sem se, padel sem vznak in ležal dolgo, kakor mrtev. Slišal sem, kako je sin neba vzel mojo pastirsko palico ter pognal moje haše in zemlja je drhtela pod megovimi nogami. Zaslišal sem tudi njegov močni glas, govoril je: »Ti umreš, kajti jaz hočem tako.« Toda jaz sem odšel za njim, ker so se mi smilili moji h asi. Bal sem se mu približati. Iz njegovih oči je odseval zloben ogenj in vedno znova sem padal vznak, da bi ostal živ. Tako sva hodna več dni ter se oddaljevala od gor v puščavo.
Sin neba je udaril s pastirsko palico po kamnu in pritekla je voda. Haši in jaz smo pili to vodo. In sin neba je dejal — postani moj suženj. Tedaj sem začel pasti njegove haše in on mi je metal ostanke jedi ki so bili grenki.
Tako je govoril pastir prebivalcem po mestih in trgih. In še je govoril: Krotke ptice in mirne zveri žive. ne da bi vedele, kdaj poginejo. Toda že je razprostrl roparski ihi svoja ostra krila nad žerjavom in pajek je spredel mrežo in oči strašnega ča gOJ*e skozi vijoličasto goščo. Bojte se.  Vi nimate
tako ostrih mečev, da bi uničili zlo, in vaše stene niso tako krepke, da bi se ogradili od njega, vi nimate tako dolgih nog, da bi ušli od vsemogočnega zla. Vidim — nebo se odpira in hudobni sm neba pada v naše naselbine. Njegovo oko je kakor rdeči ogenj TalcetJ.
Prebivalci mirne Azore so* v strahu dvigali roke, ko so čuli te besede. Pasir pa je Še govoril:
— Kadar te išče krvoželjn? ča z očmi skozi goščo — postani senca in nos ča ne zavoha vonja tvoje krvi. Kadar pada ihi iz rdečkastega oblaka — postani senca in oči ihi te bodo zaman iskale v travi Kadar v svetlobi dveh lun — ollo in Kdha — zloben pajek citH opleta ponoči s pajčevino tvojo kočo — postani senca in citli te ne ujame. Postani senca pred zlom, bedni sin turne. Samo zlo privlačuje zlo. Vrzi proč vse, kar je sorodno zlu, zakoplji svoje sovraštvo pod pragom koče. Pojdi k velikemu vrelcu SOAM in umrj se. In postaneš neviden zlobnemu sinu neba — zaman bo njegovo krvavo oko prodiralo tvojo senco
Prebivalci Azore so poslušali pastirja. Mnogi so Šli za njim k okroglemu jezeru, k velikemu vrelcu SOAM.
Tam so nekateri izmed priliajajočih vpraševali: »Kako je mogoče zakopati zlo pod pragom koče?« Drugi so dejali: »Ne moremo zakopati zla, ker so nas razžalili sosedje.« Tretji so se jezili in kričali Ras tir ju: »Ti nas varaš — razžaljeni in besni so te
naščuvali da bi uspaval našo čuječnost in osvojil naše koče.« Zopet drugi so se dogovarjali: »Odpe-Ijimo brezumnega na skalo in vrzimo ga v vroče jezero — sam naj postane senca.« Ko je pastir čul to, je vzel ullo, leseno piščalko, kf je imela na koncu na rikotnrku napete strune, sedel je med srdite, razdražene in presenečene ter je začel igrati in peti. Igral m pel je tako divano, da so utihnile ptice, obstal je veter, polegale so črede in solnce se je ustavilo na nebu. Vsakemu poslušalcu se je tisti hip zazdelo, da je že zakopal svoje zlo pod pragom koče. Mnogi so odšli k jezeru ter se kopafi.
Tri feta je učil pastir. Četrto leto so prišli iz močvirij paikožerci ter navaMi na prebivalce Azore. Pastir je hodil po naselbinah in govoril: »Ne dotikajte se praga, bojte se zla v sebi bolj kakor smrti sc bojte izgube čistosti.« Poslušali so ga in bih* so taki, ki se niso hoteli upirati pajkožercem in divjaki so jih pobili na pragih koč. Tedaj so se starešine mest dogovorili vzeH so pastirja, odpeljali gi; na skalo in vrgli v jezero.
Pastirjevo učenje je šlo daleč za meje Azore Celo prebivalci pomorskih kotlin so izsekaJi v ska lah njegovo sliko, kako igra na ullo. Zgodilo pa se je tudi da so voditelji nekaterih plemen kaznovali s smrtjo one, ki so častiti pastirja, kajti njegov nauk so smatrali za brezumen in nevaren. In glej, nastopil je čas, ko se ie izpolnilo prorokovanje. V letopisih tiste dobe je rečena;
stran 2,
»SLOVENSKI NAROD«  dne 26. aprila 1924.
šiev. 96
Dopisnik ga je prekinil z vprašanjem: »Ali velja to tudi za Makedonijo?«
Radić je zadovoljno odgovoril: »Povsem umevno? Za vso Jugoslavijo! Tudi za Makedonijo bo amnestija!« Končno je Radić izrazil upanje, da izvede blok pod svojimi zastavami skorajšnje volitve pod glavnim geslom: »Mir na Balkanu!« Važno je tudi to. da Srbije ni več.
Končno omenja dopisnik - novinar Dobrijanov, da je Radića prosil za pojasnila o avtentičnosti pobotnic, ki so bile predložene dr. Korošcu na dvoru v zadevi denarne podpore od strani sovjetska vlade v znesku 22 odnosno 30 milijonov aK, a pristavlja, da bo o tem poročal prihodnjič.
Ministrski svet.
Vlada računa z volilnim mandatom.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Ministrski svet ie snoči na seH od 18. do 21. razpravljal najprej razna aktualna tekoča vprašanja in resorne zadeva. Razmotri val je roperacijsko politiko napram Nemčiji. V svrho podporna akcije prebivalstvu, ki je bilo prizadeto po zadnjih poplavah, je določen kredit 3 milijonov dinarjev m sicer 1 milijon kot prva pomoč prebivalatv u in 2 milijona za popravo mostov in nasipov.
Minister financ dr. Stojadinovič, ki se je te dni mudu na Sušaku, da se je osebno poučil o potrebah gospodarskih, trgovskih m pridobitnih krogov, je poročal o investicijah za ureditev pristaniške luke na Sušaku, s čemer bi bil olajšan redni in hitri promet V ta namen je določen kredit 20 milijonov dinarjev.
Končno je minitrski svet razp rav-5al o politični situaciji m o poteku včerajšnjih avdijenc pri kralju. Ministri i mso hoteli o tem dati nikakega pojasnila. Ugotovljeno je, da vlada računa z ▼offlnhn mandatom in da se dne 3. mala na skupščinski seji prečita ukaz o razpustu skupščine hi o razpisa volitev.
Razpust nemških organizacij.
Konfiskacija premoženja. ^= L- Davidović se zavzema za »Kulturbund«.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Na uka* notranjega ministrstva m v smi-alu predloga ministrstva prosvete so »Cele politične oblasti v Vojvodini z razpustom vsea organizacij, včlanjenih v novoeađskem »Kulturbtntđu«. Premo. Sanje centrale in podružnic, arhivf in blagajne so bili zaplenjeni, lokali zapečateni Denar je bil deponiran pri po-Bticnih oblasten.
Ljuba Davidović je izjavil beogradskomu dopisniku novosadskega »Deut-sches Volksblatta«, da je treba obžalovati postopanje vlade, ki jo pričela Z razpustom Kulturbunda. Današnja »Samouprava« graja izjavo Ljube Davidovima, ki popolnoma diskvalificira njegovo domoljubje ter je sledila zgolj iz strankarsko - politično-taktičnih ozirov. »Samouprava« nasprotno naglasa, da je razpust sledil iz popolnoma uteme-flenih razlogov, ker je imela vlada na razpolago zadostne dokaze o delovanju Kulturbunda. List dalje tudi opozarja na delovanje voditelja Nemcev posl. dr. K r a f t a pred vojno v Bosni, ko je nastopal proti društvu »Prosveta« in srbskemu učiteljstvu. Voditelj Nemcev zasleduje sedaj tudi povsem druge cilje in metode, kakor jih Nemci na zunaj kažejo. Dalje je treba opozoriti na postopanje dveh nemških zdravnikov v Odžaku, ki sta zavrnila s cirilico pisan uradni spis. Vse to dobro ve Ljuba Davidović in se je torej treba čuditi nje-ax>vi taktiki, Id zagovarja Kulturbund.
RADIĆEVT INTERWIEVI KVARNI BLOKU.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Zadnje dneve v opozicijonalnem bloku vladajoče optimistično razpoloženje se je nekoliko poleglo. V bloku je nastopila precejšnja potrtost in nezadovoljstvo radltega, ker kvarijo vsako akcijo opo-aicijonalnega bloka neprestani RadŠce-▼i lnterviewi. ki se sedaj pojavljajo v francoskem tisku in ponavljajo v bolgarskem. Mnogo presenečenja pri opoziciji ln v vodilnih krogih globok vtis je napravila Radičeva izjava, ki jo je dal dunajskemu dopisniku noloficijozne-ga glasila bolgarske vlade »Demokratl-ceski Zgovor«. V tej izjavi Radič hvali Bolgara kot mirotvoren in miroljuben narod, dočim slika Srbe kot agresivno pleme. Akcijo opozicijonalnega bloka je meti pokvaril Trumbicev velikonočni članek v splitski »Hrvatski Rijeci«, v katerem se naglasa program hrvatske narodne federacije. Trumbić slika Hrvate kot kulturen narod, dočim so Srbi zastopniki turškega O rij en ta. Vse te članke je znal tisk nacionalnega bloka Spretno izrabiti in opozoriti odločujoč* faktorje na prave cilje, ki Jm zasledujejo opozicijonalne stranke. V opozicijonalnem bloku vzbuja tudi splošno nezadovoljstvo Radićev članek v zadnjem »Slobodnem domu«, v katerem napada, šepet dr. Korošca In je znano,
da skuša Rada* obdržati stfloe s dr. Korošcem samo do razpisa novih volitev, da se takoj po razpustu skupščine od njega odcepi in da nastopi s samostojnimi kandidaturami v Sloveniji proti dr. Korošcu. Opozicijonalni blok skuša v zadnjem momentu tudi doseči na kak način volilni sporazum in to med Korošcem in Radićem na eni strani in med zemljoradnik! in Spahovci na drugi strani Ta volilni sporazum bi šel tako daleč, da bi blok skupno kandidiral v somborskem okraju demokrata dr. Ivana Ribarja, blok bi tudi skupno nastopil v Makedoniji proti radikalom.
Halijansko-češkostovašlca zvezna pogodba.
Rimska pojasnila, — Vesti nemškega tiska.
— Rim, 25. aprila (Izv.) Vesti, razširjane po pariškem »Matinu«, da se skoraj sklene v Rimu specijalna zavezniška pogodba med Italijo in Ćeškos'ovaŠko, na enakem temelju, kakor je sklenjena pogodba z Jugoslavijo, se v tukajšnjih diplomatičnih krogih pozitivno ne potrjujeo, Trancoski Ust spravlja pri tem v zvezo potovanje prezidenta Masarvka v !taJf]o. Prlpotnmti |e treba, da prezidem Masarvfc potuje iz Genove direktno na Sicilijo v TaormUn© n se v nobenem lučaja ne dotakne Rima. kjer bi se Imela skleniti zvezna pogodba. Omeniti jt dalje, da so odnošajt med Italijo in Češkoslovaško prijatelj sla in da so dani vsi pogoji za sklenitev prija tel j s kesa sporazuma. Na obeh straneh obstoja trdna volja, da obe vladi skupno sode'ujete pri rešitvi vseh v pošt ev prihajajočih političnih in gospodarskih problemov. Sklenjena trgovinska pogodba in razvoj dobrih trgovinskih odnOŠajev med obema zemljama najbolj lasno dokazujeta realnost obstoječega prijateljstva.
— Praga, 25. aprila. (Izv.) Na vodlmSi mestih dementirajo obiko »Matmovs« vesti o sklenitvi prijateljske pogodbe med Italijo in Če štos lov a <ko. V diplomatičnih krogih samo omenjajo, da je sledio po sklenjeni r?»p«rsk1 pogodbi z Jugoslavijo zbližani e med Italijo in ČeSkoelovaško in da sedaj razrnotrivajo vprašanje, kako bi SS imela italijansko - jugoslovanska pogodba razširiti tudi na Češkoslovaško. Sklenitev take pogodbe, čeprav so že dani temelji, pa ne more s'eđrti sedaj, ker ima dr. Beneš namen v tem poletju odootovati v Ameriko, fcfer bo imel več predavani.
Šest točk amsriške zunanje politike.
— Newyorfc, 24. apria. Predsednik Coolfidge je imel na letnem občnem zboru »Associetcd Presse« vcRk političen govor.
Del grovora, ki se nanaša na zunanjo politiko, obsega sest točk:
1. ) Coolidge izjavlja, da Zedangeoe države odklanjajo vstop v Društvo narodov. Ta sklep je smatrati za končnoveljaven-
2. ) Vojni dolgovi zaveznikov napram Ameriki ne morejo biti predmet kake gospodarske konference. Ameriška vlada se je že od nekdaj branila, da bi se ta problem obravnaval na kald mednarodni konferenc L
3. ) Coolidge upa, da bo mogoče po ureditvi reparacijskega vprašanja sklicati razoroži tveno konferenco po vzoru washington-ske. Napačno Se mJsIti,, da ftnađo drugi narodi za Zedmjen* držav« veliko simpatije. Vendar pa sodi Amerika, da ae lahko postavi načelo razorofltvenemu gibanju, ker je njena pozicija taka, da jej ustvarja zaupanje.
4. ) Predsednik se Izjavlja za pristop Ze-dmjenih držav k mednarodnemu razsodišču hi k ustvaritvi mednarodnega zakonika.
5. ) Coolidge upa, da bo načrt Izvedencev omogočil rešitev reparacijskega problema. Amerika se hoče udeležiti načrta s posolili, v njem označenimi.
6. ) G'ede reparacijskega problema ugotavlja z zadovoljstvom, da le bilo poročilo izvedencev sprejeto simpatično in da je Nemčija prijavila pripravljenost za sodelovanje. Coolidge meni, da bi meAiarodne Konference bile sredstvo, da se utrdi m zagotovi svetovni mir.
CooTidge naglasa končno ameriško dolžnost napram človeštvu, da poda O stvari potrebno pomoč ter Ima služiti svetovnim mirovnim ciljem.
— Pariz, 24. aprila. (Izv.) »Petit Journal k piše o govoru predsednika Coolidge, da rti podal nič novega, Amerika se udeleži zgolj prt poaojfu 800 milijonov zlatih mark, sicer pa ne ukrene ničesar. Coolidge je lasno povedal, da Amerika ne dovoli nikake redukcije vojnih dolgov, iz česar sledi, da se tudi nemšTd reparacijski dolg ne bo znižal. Tudi napram Društvu narodov vztraja Amerika na svojem negativnem stališču. »New York HeraM« izjavlja, da se je pričakovalo, iz Coolidgejevega tovora resen opomin na Evropo, sledila pa je brezpomembna akademačna izjava.
Goffmrdska železniška katastrofa.
Dr. Helferich mrtev, — Glavna krivda katastrofe*
— Bern, 34. aprila. (K) švicarska brzojavna agentura potrjuje, da sta izgubila življenje povodom železniška katastrofa pri BeHnzoai nemški poslane* dr. rletf-ferfck ln njegova mati.
— Bsulnzona. 24. aprila. (Wolrf). Nemški konzul v Lug&ni javlja, da s« na podlaci dobljenih dokumentov Ofotovfll, da m nosi. Herfferlch In njecova mati lMnHni ■od žrtvami ieleznlike nesreče.
— DeMoiona, 94. ajrtrla. (Izv.) Strokovnjaki so ugotovili, da je sakrtvfl telesni* k o katastrofo tudi ponesrečeni vlako-Kodfct Cavia**, Id je kljub oaoaotMlvi syo-
!js*s* posuočaflca. vozil prsato varnostnega signala. Popolnoma nepojasnjeno pa je I doslej, zaka je bila uvozna kretnica sploh usmerjena proti ranžirnemn kolodvoru, kar je moral ob tem Času po voznem redu voziti od severa brzo vlak. ki Bi imel nikake zamuda in j« i« ealo dve minuti Po-preje prispet. Te dva minuti ste bfil za oba vlaka usodepolni. Ca bi bil nemški vlak le aao minuto pozneje privozfi, bi bfl južni vlak aeovirano pasfral usodepolno mesto in bi bfJo edino to, da bi nemški vlak zavoafl na rartžtrai kolodvor, ne pa na glava! kolodvor. OdčrvMci. potniki pri-« povedujejo, da so videli kako je bruhnil v drugem vosu visok planien fn da so obenem začuli obupne klice na pomoč Iz gorečega voza. Potniki v tem vozu so ravno tako goreli kakor, če bf jih vrgM v kak krematorij. V trenutku je plamen rpepeHI vse potnike. Švicarska vlada ne bo na svojih progah več dovolila promet tujih vozov s plinovo razsvetljavo.
— BelHnzona. 25. aprila. (Tzv.) V mrtvašnici je pr»ložer»ih petnajst sežganih trupel brez g'ave. Truplo fletfencha so spoznali po prstanu na roki. na katerem je bilo vrezano njegovo ime. kakor tudi po ministe-rtjamem potem listu in sptefh, ki se nanašajo na vprašanje reparacij.
SLOVESNA OTVORITEV ANGLEŠKE RAZSTAVE V WEMBLEYJU.
— London, 24. aprila. O otvoritvi razstave poročamo se tele podrobnosti: Na slovesen način je otvorjena velikanska angleika razstava, ki obsega 90.000 ha. Razkrito js v njej delo vseh narodov, ifcrsnih pod angleško zastavo.
Krali Jurij j s imel otvoritveni govor, v katersm je naglašai željo, da bi uspeh razstave prinesel trajne dobrine no samo angleškemu irrrperiju. marveč vsemu člo-vštvn. Noben narod In nobena skupina na-! rodov se ne more izločiti Iz velikega, toka mednarodna   trgovine in ako ta razstava i pripomore razvoju angleškega prometa, bo ; Istočasno   prispevala k dviganju gospo-j darskega  življenja  vsega sveta  nad des-j organizacijo,   k! jo le natrarua svetovna l vojna. Prosim, da bi t božjim blagoslovom : bila podeljena mojemu narodu enotnost ia prosprvnn!e ter da bi mir prinessl blagostanje svetu.«
Ogromna množica je poslušala govor odkritih glav. *ledfle so le druge otvoritvene svečanosti, na kar je bila poslana pozdravna brzoiavka na vse postaje v državi. Poštno ravnateljstvo se je obvezalo, da rarpošiie kralievo poslanico tekom petih minut po vsej državi in da dobi rudi odgovor za kralja. Razstava rnači triumf andešVe fndustrfje rz vseh delov države.
kaKflk pete in kavčuk podplate
nosi dtea In odrasli, ker so iste trpežne poeeni in prijetne za nositi
Mednarodni režim v Dardaneiah
Kadar govorimo o Bosporu m Dardaneiah, ne smemo prezreti srca bližnjega vzhoda — Carigrada, mesta, kjer se križata dva sveta,» kjer je interesna sfera dveh morij. Carigrad bo v bližnji bodočnosti znova igral svVo zgodovinsko vlogo. Utrjen prirodno in nedostopen neprijateljskim napadom, je kljuboval v svetovni vojni vsem zavezniškim naporom. Zavezniško brodovje je zaman oblegalo tedanjo turško presto-lico, bombardiranje težkih topov in ae-roplanov ni imelo nobenega uspeha. Carigrad se je držal navzlic premoči protiturškega orožja. Velik strategični pomen Dardanel pa daje še večjo veljavo Carigradu kot prometnemu križišču. Strategična važnost Dardanel j« mnogo večja kot važnost Gibraltarja, kjer je morski prehod 14 km dolg in 200 m globok in kjer pripada obala trem državam. Gibraltar morajo braniti močne angleške eskadre, v Dardaneiah pa zadostuje peščica turških vojakov ln nekaj topov. Pot po suhem, ki bo spajala dva sveta, bo vodila preko Bospora pri Carigradu in odtod v Indijo. Ta svetovna proga se otvori takoj, čim bo dovršena bagdadska železnica in most preko Bospora. Ko pa bo zgrajen tudi predor pod La Manchem, tedaj bo London direktno zvezan po suhem z Bom-bajem. Carigrad postane glavna baza te mednarodne prometne zveze. On je in ostane pristanišče med Evropo in Azijo, križišče krščanstva z islamom.
Pomen Dardanel m samo evropski, temveč svetovni Na morski ožini so zainteresirane crnomorske In sredo-semnomorske države, na prometni zvezi po suhem, ki je odvisna od Dardanel ker gre preko njih, pa države 8 kolonijami Angleška, Francija in Holand-ska. Zanimiv ie ekonomski pomen Dar-danel za evropsko gospodarstvo. Glavne evropska države, ki izvažajo živila I m Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija,
Romunija in Južna Rusija pripadajo donavski nižini. Vse države-konsumenti, izvzernši Avstrijo in Švico, meje deloma na Sredozemsko morje (Grška, Italija. Francija in Južna Španska), deloma pa na Atlantični ocean (Portugalska, Španska, Zapadna Francija, Belgija, Holand-ska. Angleška, Nemčija in Skandinavska). Druga skupina držav ni toliko odvisna od Dardanel, ker dobivajo živila iz Amerike. Sredozemske države pa so zelo oddaljene od Amerike in morajo uvažati žrvila skoz: Dardanele. Toda ne samo žito tvori glavni vir crnomorske nižave nego tudi petrolej, premog, sladkor, predivo, volna Itd. Večina teh pridelkov mora skozi Dardanele.
Ta ogromna važnost Dardanel zahteva njihovo popolno nevtralizacijo. Žal, da v Lausanni diplomacija ni mogla doseči tega cilja. Po uspešni vojni z Grško je kemalistična Turčija zavzela odločno stališče, da mora služiti Carigrad z Dardanelami v prvi vrsti turškim gospodarskim in obrambnim interesom. Zavezniška nesloga je kriva, da vprašanje mednarodnega režima v Dardaneiah doslej še ni rešeno tako, kakor bi želele vse prizadete države. Jasno pa je, da bo morala prej ali slej Turčija odnehati, kajti v Dardaneiah se križajo interesi dveh najmočnejših držav — Rusije in Angleške, od katerih je odvisna bodočnost te važne morske ožine. Usoda Dardanel je navzlic ra-časnim turškim uspehom v rokah tiste izmed obeh omenjenih velesil, ki se ji najprej posreči obnoviti svojo gospodarsko m vojaško moč.
Glasom določb lausanske mirovne pegodbe je prevzc;a Tur3ija nalogo, da nadzira in ščiti Dardanele. Ona imenuje tudi predsednika komisije, ki regulira promet m upravlja morsko ožino v smislu mednarodne oocodbe. Ta naloga je seve zelo težka m delikatna. Interesi balkanskih držav, zlasti Bolgarije in Jugoslavije zahtevaio. da ostane vsaj sedanji režim, četudi ne čisto nevtraliziran, trajen, svoboden in enakopraven za vse narode. Jugoslavija mora čim prej usmeriti svoie gospodarske težnje pioti bližnjemu vzhodu ki tu zadene pri prvem koraku na Dardanele, kjer ji že njena zemliepisna lega daje pravico, da zahteva tudi zase svobodne roke in nemoteno gospodarsko politiko.
Bitka med socijalisti in komunisti v Mestnem domu.
Ves inventar razbit — Ranjenci
Na dan Štiriletnice krvavih dogodkov na Zaloški cesti, ko je pod Brejc-Koroščevim klerikalnim režimom padlo 13 delavcev in bilo 24 težko oziroma 40 lahko ranjenih, je snoči ob 19. v Mestnem domu priredila pod okriljem socijalistične stranke Jugoslavije strokovna komisija za Slovenijo javen shod, na katerem bi imel poročati tajnik amsterdamske internacijonale I. Sassenbach o delavskih strokovnih organizacijah po volni nI narodni poslanec Nedeljko D i v a c o »delavstvu in političnem položaju v državic. Posl. D i v a c ni bil na zborovanju navzoč ter je mesto njega iz Beograda prispel Član centralnega strankinega odbora Radošević.
Za zborovanje je bila med ljubljanskim delavstvom vseh struj tn frakcij že več dni živahna agitacija. Komunisti so z vso žilavostjo priganjali svoje somišljenike, da se morajo shoda v čim večjem Številu udeležiti. Dr. Lemež je prišel na shod obdan od večjega števila članov svoje telesne straže, ki jo tvorijo pred viem komunistični občinski svetovalci Zasedel je s svojo napadalno gardo in telesno stražo pozi-erje na levici dvorane Mestnega doma ob oknih ter se sam postiral ob srednjem oknu. Nekako centrum in ozadje za komunisti so zasedli nevtralci in Kremžarjevi klerikalcu Desnico so zasedli korunovci in peričevci. Dvorana je J)lla kmalu po sedmih do zadnjega kotička prenapolnjena in je moralo okoli 200 delavcev ostati zunaj na trgu pred domom. V dvorani je vladala težka atmosfera, iz katere so *akoj prileteli prvi streH od strani komunistov, ko je shod otvoril predsednik strokovne komisije Fran S v e t e k. Pri otvoritvi je Svetek v svojem govoru začel nagla-Šati pomen amsterdamske internacijonale, v kateri je zastopanih 20 milijonov delavstva. Pozdravil je zastopnika internacijonale Sassenbacha in pristavil, da je prišlo na shod več elementov, ki knajo naman shod razbiti. Čemur mora odločno ugovarjati. Komunisti so v tem trenotku na migljaj dr. Lemeža zagnali huronski krik in vik ter začeli razgrajati, tuleč: »Zahtevamo volitev predsedstva! Živel Ljenin! Zlvel Troc-ki! Doli amsterdamska internacijonala! Doli z izdajalci proletarijata !c Hrup ni z lepa ponehal. V dvorani se je začelo splošno prerekanje in medsebojno psovanje. Ko Je Svetek odklonil volitev predsedstva, is nastal še sHovitejši vihar in hrušč. V splošnem divjanju so se najbolj odlikovali od komunistov Marcel 2orga, Maka«,  nek} Štrukelj
in magistratni uslužbenec Ljubic. Splošno je bilo opažati, da so tvorili najbolj fanatično napadalno gardo dr. Lemeževi protežiranej med magistrat-nimi uslužbenci ln delavci. Besedni prepir je skoraj trajal pol ure. Dosegel je kricčen vrhunec, ko so se začele po-samne skupine med seboj ruvati in tepsti. V tem momentu je spoznal kritični položaj g. Sassenhach ter >e neopaženo zapustil dvorano. V najbolj razdivjanem momentu so začeli komunisti grabiti . po stolen. D v gnili so se stoli ln pesti proti predsedstvu, katero je skušala braniti peščica mladih socijallstov. Nastal je splošen divji pretep s stolrrri in palicami. Napadalna komunistična garda se je besno zagnala proti desnici in je v par minutah izrinila iz dvorane socijaliste. I licijski komisar je bil primoran shod razpustiti ter je nato v dvorano pozvana policija razpršila vse v dvorani ostale komuniste in klerikalce, ki so pritajeno in morain-j podpirali komuniste.
Lep je bil prizor po dvorani po končani bitki. Predsedstvcna miza je bila popolnoma razbita. Stoli razbiti in polomljeni kot ranjenci razmetani po vseh dvorani. Mestni upravi ie nastala precejšnja škoda, kajti skoraj ves materijal je poškodovan. Tupatarn je bilo opaziti tudi kak klobuk, ki ie udeležencu med bitko zletel z glave. Dva udeleženca pa sta tqžila. da so Jima izginili suknjiči. Bitke brez ranjencev si ni mogoče predstavljati! Tako tudi tu! Komunisti so pretepli več sociialisiov, štirje so bili precej poškodovani, nekdo je dobil notranje poškodbe in nek drug delavec rane po glavi, ki so mu jih morali izpirati na rešilni postaji
Na snočnem shodu so komunisti na praktičen način pokazali, kako znajo ravnati z javnim občinskim imetjem, če bi jim ljubljansko prebivalstvo zaupalo vodstvo mestne občine. Med zmernimi in treznimi socijalisti pa ji bilo snoči slišati kritične opazke, izra-žujoče splošno obžalovanje, da so ie tako kršila enotna fronta proletarijata in nekdo je ironično pristavil; »Sedaj je konec glorije!« Bitka je trajala eno ura Potem je zavladal mir.
Politične vesti.
= čemu ljuta borba? vprašuje da« našnji »Slovenec« in odgovarja: zato, ker stoji na eni strani Pašičeva vlada, ki ji je korupcija princip, »leitmotiv% »raison d' etre«, načelo obstoja in vr* hovna smernica, na drugi pa opozici* jonalni blok, v katerem ao se prvič združili vsi pošteni srbski elementi a prečanskimi, da postavijo državo n« moralno podlago. Vsa nacijonalna, ju* goslovensko čuteča in osnovni ideji integralnega ujedinjenja Srbov, Hrva* tov in Slovencev rvesta javnost, vsi oni krogi, ki vidijo, kaj se godi za ku* lisami opozicijonalnega bloka, so torej po klerikalnem receptu nosilci korup« cije, bandatizma, tolovajstva. spekulacije in pljačkanja. Kdor se ni Izgubil jugoslovenske zavesti in ljubezni do ujedinjene domovine, kdor ceni velike irtve, doprinešene za naSo svobodo in noče slediti političnim vrtoglavcem, ki bi radi v interesu svoje stranke upro« pastili Jugoslavijo, je v klerikalnih očeh moralno do skrajnosti pokvarjen izmeček človeške družbe. Kje so tu naše nacijonalistične organizacije, na* rodna društva, dobrovoljci in politične skupine, ki stoje odločno na braniku državnega in narodnega edinstva, da primerno odgovore na to infamno kle* veto? Ali smo res izgub:M že vsak čut in zmisel za javno moralo in korekt* nost v političnem boju, da trpimo tako nečuveno zastrupljanje javnega mne* nja? Če se očita vladi kot taki in vsem vodilnim krogom srbskega naroda, ki predstavlja temelj nase nacijonalne svobode, da so bandti, pljačkaši, falzi* fikatorjl, tolovaji in moralne propalice, tedaj pada ta očitek tudi na oni del jugoslovenske javnosti, ki noče trobiti v separatistični rog in pogaziti s krvjo posvečenega prapora naše neodvisno« sti, ki vidi v sedanjih notranje-politič* nih zmedah samo prehodno dobo na poti k popolni zmagi jugoslovenske iceje. Temu delu javnosti je vrgel kle* rikalizem rokavico s trditvijo, da je podkupljen in da ima na nekakih fik* tivnih »dobičkih« primerno participa* cijo. Zdi se nam, da bo čaša potrpež» Ijlvosti kmalu polna do vrha. Stranka, ki je v bistvu poosebljeni egoizem, ča« stihlepnost, socijalna in duševna reak» elja, dvorezno demagoštvo in nositelji* ca neštetokrat dokazane dvojne morale si drzne trditi, da so vsi njeni na« sprotniki zreli za vislice. Klopi, pravi »Slovenec« vsem, ki nočejo priznati nezmotljivosti klerikalnega političnega cangelija. Da klerikalizem besni, t< vemo že davno in čemu besni, je tu ' splošno znano, toda vsaka sfvar ir svoje meje in tudi klerikalno pobesr lost bi kazalo opozoriti na elementar pravila o dostojnosti in korektnost Stranka, ki se bori za svoje osebni interese a takim sramotnim orožjem, glasno kliče na plan vso pošteno jugo« slovensko javnost, ki mora dokazati klerikalizmu, da livimo v kulturni <la»
_
STCV. 2TT>".
»SLOVfNSKI   NAROD«,   dne 26 aprila 1924.
Stran 3.
mokra ti čni državi, kjer ne sme divjati partizanska plemenska in strankarska zagrizenost ter blatiti svojih idejnih nasprotnikov z naj ogabne j širni psov* kami. Ce hoče »Sovenec« vedeti, čemu je potrebna v našem političnem življe* nju ljuta borba, mu odgovarjamo: za* to, ker je sveta dolžnost vseh nacijo« nalnih elementov, vse slovenske na« predne javnosti, da stopi klerikalni za* legi pošteno na prste in prepreči njeno nadalnje razdiralno delo.
= Bratski sporazum opozicijonal-nega bloka, Opozicijonalni blok razglasa naši javnosti, da želi narodni sporazum. Pozabil pa je do danes povedati, ▼ čem naj obstoja ta narodni sporazum. V to neznanje nam je sedaj posvetil g. Trumbič, ki pravi, da se država mora razdeliti v dva dela, v Srbijo in Hrvatsko. Dalmacija naj pripade Hrvatski z Bosno in Hercegovino, Vojvodino in delom Banata, Ostanek Banata naj se priključi   Madžarski,   Makedonija   pa .
Bolgarski. G. Trumbič je pozabil po- j k ?a t?d: o6dicM k™z}. 50 m.u ***** za vedati, kam bi v tem slučaju zlezel go- i
nahaja Et. Kristanov članek »Pet let po
Cankarjevi smrti« ter poročilo o Baloko-viČevih uspehih v Newyorka.
— Velika repatica. Na splošno željo uprizori Čitalnica v Sp. Šiški v nedeljo 27. tm. že v tretjič, dobro znano burko v treh dejanjih »Velika repatica«. Kdor se hoče od srca nasmejati naj ne zamud! te prilike In pride ob pol 8. uri zvečer v dvorano g. Valjavca. Začetek točno ob 8.
— Smrt Češkega filozofa dr. O Kramara. Te dni so -položiH v Pragi k večnemu počitku 76 letnega profesorja dr. Old-richa Krarr:. :     ki se je odlikoval kot eden
g v    češkega filozofskega rreem prošlega stoletja je st znanstvenega sveta s mi spisi, ki so bili čisto originalni in so izvirali iz absolutne češke ..itcte. Ker je bil Kramaf pijonir 23-ve filozofske in pedagoške struje, je na odločen odpor sodobnih filozof-tik avtoritet, ki so tudi preprečili Kra-mafovo nameščenje na filozofski fakulteti Karlove univerze. Tako ni mogel pokojni prodreti s svojo filozofijo med širše slo-
SokoSstvo.
prvih Inic reaiizma. . vzbudi! poz svojimi filos
— Sokol L Prosvetni odsek priredi v soboto dne 26. tm. ob 20. predavanje za članstvo. Predava prof. Dolžan: »O razvoj« svetovja.« Bratje in sestre udeležite se predavanja polnoštevilno.
— Mladinski odsek »Sokola l« v Ljubljani, priredi v nedeiio, dne 11. maja 1924-pop. ob 4 v dvorani Uniona »Mladinsko popoldne« s telovadbo, petjem, deklamaci-jami in godbo. Sodelujejo bratski društveni orkester, moški in ženski naraščaj ter moška in ženska deca. Bratske sokolske družine že danes opozarjamo na to prireditev. Zdravo!
Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani.
(Občni zbor.) Včeraj  se je vršil v društvenih prostorih v Gradišču občni zbor   »Slov« trs. društva Merkur v Ljubljani«, ki se ga je
i udeležilo prilično število Članov. Zborova-; preke da ni m ogel dobiti fin podpore za po- j nJe je otvori- Alojzij Liileg, ki je
S^dlfcorošec s S^O ^0^^     "*aciJ.° SV0,lh ^^Ž^J* ™a daJe    PO kraikem pozdravu oddal besedo tajniku -      ^uroj3vt s svt>j° avtonomno c?io- . j2si0 niesrovo najbolje delo »Dc Hvoothe-    ~   tt .t. - _ * . t     j_ ____«___*«w__
vemjo!
= Nekoliko podatkov o
} se der Secle« v nemščini, dasi spada ta
g. urban Ciču, da poroča o preteklem j društvenem delovanju. Iz preglednega p^-
fasfefch. j  knjiga  med najb»!,Ss_ moderna    filozorska , rQČi]a pcsnemamo nastopnc gavne podatke:
Na  Zadnjem  Shodu  Velikega fašistov- j dela na Češkem. Knjlpra ie vzbudila zanl-
ki je začel bo; za reformo srednjih šol v sci« (t j. zvez. mestnih Organizacij) je j modernem smislu. Nastopil je z vso odloč-7216. V dobi od začetka leta pa do 12. ! marca se je konstatiralo 571.467 pravil-
nostjo proti mrtvi klasični izobrazb:. Ta njegova polemika je nalete'a na odpor kla-
nih Članov, ki so združeni v 25 krojev- j s§fin& filozofov po vsem svetu, v CSR pa nih federacijah, obe te številki prese- j ie nastopil proti njemu zlasti znani filozof »i««. .__„i-: j*~*~= i__'   Proi dr. Jifi Krai Sele pred smrtjo je do-
pre
bil ta. temperamenten borec za moderno Svetovno naziranje zadoščenje v tem. da je postal Član češke akademije znanosti. Pogreb je bil zelo skromen.
mmm
gata zadevno število v enaki dobi lanskega leta. Največje krajevne skupine i glede števila članov so: Florenca I 22.500, Milan 17.000, Rim 16.500, Bre- j scia 13.100, Alessandrin 11.000, Berga- j mo 10.000, Cremona in Caserta tudi po j 10.000. V prvih dveh mesecih t. 1. so i ustanovili nadaljnjih 104 skupin (fede- I racije), ki so raztresene po celi Italiji, j — Pevski zbor »Glasbene Matice*. Da. Mogočno se je razmahnila tudi organi- * nes ob S. zvečer vaja za mo?ki; v sobo-zacija fašistovske mladine, katerih je i to 00 R skupna vaja za mešani zbor. Kon-danes 1405. Ob koncu decembra 1923 i cert* Vs5! ~~ Odbor-
so izdali 8S.954 legitimacij, a v nasled- ! — Francoski kvartet na pihala izbral njih dveh mesecih še 10.119. Tajništvo i &f *e ra svoi ljubljanski   koncert sledeče
Glasbeni vestnik.
fašistovskih   sindikalnih    konfederacij ; (zvez) je sporočilo, da je izdalo doslej j 960.000 legitimacij, tako da je zapisa- t nih skoraj milijon delavcev   iz vseh strok zasebne industrije ter iz javne, j državne in občinske službe. Mussolini j je vzel ta silni razmah z velikim vese- ' Ijem na znanje. A da bi omogočil še 1 večje naraščanje in boljšo izbero strank bi narodu koristnih Činiteljev. je pred- j Iožil v glasovanje resolucijo proti kopi- \ čenju funkcij v političnih, vojaških in | sindikalnih odborih v eni osebi, dočim so odbori glavni organi stranke.
"xr Sovjeti se pripravljajo za volno, ■ Dnevnik »Segodnia« poroča   iz Petro-grada: Težnja, da bi se vrste komuni- f stov kar najbolj pomnožile,    se   pod • pretvezo Ljeninovih naborov nenavad-no strogo uveljavlja. Na pritisk komu- j nistične stanice pri električni železnici so bili odslovljeni vsi nameščenci   pe- ' trogradskih električnih podjetij,  kateri ; so se izognili tej komunistični mobiliza- ; ciji Odslovili so celo take sprevodnike, j ki so bili v tej svoji službi 20 do 30 let. torej odkar imajo v Petrogradu   elek- . nično železnico. Enako se godi tudi v i tvomicah in drugih podjetjih. Vsak po- i izkus, s katerim se hoče agitacijo za vstop v komunistično stranko ovirati, : je na mestu kaznovan z odslovitvijo od i dela.
2K
točke: 1.) Beethovnov kvintet za oboo, klarinet, fagot, rog in klavir. 2.) Gaubcrt: Sonata za flavto in klavir. 3.) a) Roussel: Divertisement m Rimskij-Korzakov: Scher-zo, kvintet na pihala in klavir. Kot četrto | Itd točko igra Ljubljančanom že znani profesor Lutien de Flajrnv tri klavirske skladbe med njim' Debussvjevo Gradus ad Par-nassum. P-of. Lutien je nastopil lansko leto na koncertu zgodovine francoske pesmi. Sklepno točko pa tvori Jongenova Rapsodija za kvintet s premtjevanjem kla- j
Lanska denarna in splo^no^r.spodarsAa j kriza, ki je zajela vse naše gospodarstvo, I se je čutila tudi v društvu »Merkur«. O tem j svedoči poroči o o društveni posredovalni-] ci. Brezposelnost med trgovskim oGobjeza je danes zelo huda in znaki kažejo, da se bo še stopnjevala. Med brezposelnimi je največ takih, ki so za gospodarske poklice radi nedostatkov strokovne Izobrazbe nesposobni. V bodoče mora društvo tej nalogi posvetiti vse svoje moralne in gmotne sile. ker vidi, da !eži edino v tem rešitev gospodarske krize in brezposelnosti.
Odbor se ie lani sestal k 11 sejam. 12. septembra 1923 jc sklical izredni občn? zbor, na katerem sta se izročili gg. Golobu m Šarabonu dipornj častnega članstva. Nadalje so se IzpremcnJla pravila m se jc zvišala članarina. Vajeniški odsek je vodil podporno m vajenski akcijo, ki je društvu zbrala 15.000D in ki se razdeli na podporni sklad in na vajeniški odsek. Odsek namerava otvorit: vajeniško zavetišče, kjer se bo vajencem de*'i!a duševna hrana in poštena zabava. Delo cdseka se je nadalje osredotočilo na vprašanje praktične pomočniške prelz-knšnfc.
Učni odse?i ie priredil v pretekli sezoni tečaj za nemščino in italijanščino. Letos priredi poleg tega še strokovne tečaje za knjigovodstvo, stenografijo, korespondenco
Ve^elični odsek ie priredil iz'ete v gospodarska podjetja in tvornice ter na novo priredil tudi tradcijonelni m moralno nadvse uspeli »Trgovski ples*. V kratkem slede zabavni večeri z nastopi dramatičnega in pevskega odseka.
Plesni odsek je vodi" usprle plesne va-
v-irja. Vsi sodelujoči so priznani umetniki- i je, ki so se zaključile z venčkom in lepim
solišri. ki vžrvajo v svoji domovini, prav
posebnop pa še v Parizu najboljši sloves.
Vstopnice so že v razprodaji v Matični knjigarni.
— XI. mladinsko muzikalno predavanje pod naslovom ^pihaTa In vokalni I moški kvnrtet* se vrši v nedeljo dne 27. i tm. ob pol 11. uri dop. v Filharmoniji. To predavanje bode zanimivo v prvi vrsti i vslcd teg3, ker bode imela mladina pri- ; liko čuti razne orkestralne Instrumente ka- i tere bodo izvajali člani orkestra Narod- j nega gledališča v Ljubljani ter tako spo- j znati njih barvo In karakterističen zvok. j Vmes nastopa najboljši in priznani sloven- | ski vokalni kvartet gg. Banovec, Pečenko, : Završan in Zupan, ki zapoje štirf umetne i kvartete in dve narodni pesm! v Marol-tovi obdelavi. Sta riše prosimo, da opozore ! mladino na to zanimivo muzikalno preda- j vanje. Spored ie skrbno setavil prof. Je- ;
; gmotnim  prebitkom.    Oživela  sta  se tudi J dramatični in pevski odsek. Knjižnica se izpopolni z novimi knjižnimi nakupi. V krat-i kem otvori odbrr tudi čitalnico. Odbnr je j za T. T921 irdr.l »Trgo^slci fro'cđar«. kl ga je 1 uredil društveni  član g. Z e I e n i k. Mesto ; »Narodnogospodarskega Vestnika« s preveč znanstveno vsebino se na predlog g. dr ; Wind;scherja izdaja poučni mesečnik »Trgovski tovariš«, kojega uredništvo vodi od-[ born:?c g.  Kavčič. Tajniško poročilo izreka na tem mestu g. dr. VVindischerju za-} hvalo za dolgoletno in zaslužno urejevanje I »Vestnika«. Društvo prfred; v kratkem redna gospodarska in socijalna predavanja. — Splošno zahtevano menzo otvori društvo č!m najde primerne prostore. Poseben odbor npravlin sklad »Trgovskega doma«.
Podporni sklad le namenjen brezposelnim in onemocrl-'m č'anom In sirotam rednih članov.  Sklad  upravlja  kuratorii.  Usr>esjio je
raj, k vsaki posamni točki odnosno k vsa- j lam" derovala društvena posredovalnica, kf
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA v Ljubljani.
Drama. Začetek ob 20. zvečer.
25. aprila petek: Hamlet   Ob 3. popoldne
dijaška predstava. Izven.
26. aprila sobota: Kamela skozi uho šivanke. Red E.
37. aprila nedelja: Ana Karenina. Izven, aprila ponedeljek: Dom. Red D.
Opera. Začetek ob po! 20. zvečer.
25. aprila petek: Gorenjski si a v ček. Red B.
26. aprila sobota: Madame Butterfly. Gostovanje tenorista Tomiča z opere Narodnega gledališča v Beogradu. Red D.
27. aprila nedelja: Traviata. Gostovanje gospe Vesel - Po'la iz Zagreba In g. E. Tomiča iz Beograda. Izven.
23. aprila ponedeliek: Zaprta ★   ★ ★
— »Hamle*« se vprizorl v drami v petek dne 25. t. m. kot dijaška in ljudska predstava ob znižanih cenah. Začetek ob 15. poldne. V nedeljo dne 27. t. m. se igra »Ana Karenina« in v ponedeljek dne 28. t m. »Dom« za abonma D. Na to spremembo dramskega repertoarja opozarjamo vse obiskovalce gledališča.
— »Kolo«. V Newyorku izhaja slovensko in hrvatsko pisani mesečnik za dramatično umetnost in glazbo »Kolo« kojega Marčna Številka prinaša na naslovni strani sliko slovenske umetnice ge. Avguste Danilove, nato pa uvodni članek, v katerem opisuje dosedanje delovanje naše ornetnlce ter jI posveča zelo laskavo umetniško oceno. Ga. Danilova le nastopila v Clevelandu v glavni vlogi rTauptmannove »Elge«. Jngoslovenska elevelandska koloma je priredila naši tragedinjl zelo prl-trčea sprejem. V isti številki »Kolac se
kemu instrumentu pa govori uvodno besedo Prof.  fn skladatelj    g. Emil Adamič. : Opozarjamo,  da  se  začne to predavanje j že ob pol 11. uri dop.
TurlstJka in snort.
— »Slov. plan. društva« občni ibor bo v soboto 26. f. m. ob 20. ari zvečer v restavracij »Narodnega doma* z običajnim dnevnim redom. Dmštveniki se naf v čim največjem štcvfln udeleže občneea zbora.
— Osttnark (Dunaj) : Ilirija. Danes ob
tričetrt na 18. uro se vrši na igrišču Ilirije zanimiva mednarodna nogometna tekma. Ilirija je pridob:la v »Ostmark« Intere-santnega prvorazrednega gosta z Dunaja, ki je doseg! v mednarodnih tekmah kakor tudi zadnji čas v prvenstveni konkurenci { !jaja
ie razposlala 3507 izkazov prostih stu2b. I Posredovalnica posluje za poslodavce, fca-; kor za člane brezplačno. Nr koncu se tajni-| ško poročilo zahvaljuje dobrotnikom, ki so I društvu pomaga'i z raznimi podporami.
Po tajniškem poročilu le podal g. Krek blagajniško poročilo, ki izkazuje materijalno stanje »Merkurja«. Na pred'og preglednikov računov je občni zbor izrekel odsiopajoče-mu odboru enoglasni absoTutorij.
Zbor Je na to izpremenil § 15 društvenih pravil In povišal število odbornikov na 28.
Med splošnimi m prisrčnimi ovacijami je nato zbor imenoval svojega dolgoletnega predsednika, neumornega pijonirja sTov. trgovstva g. Alofzija L III e g a za dosmrtnega častnega predsednika. G. Liileg se je zahvalil z ginjenimi besedam*, obečajoč društvu kljub starosti in bolehanju svojo trajno podporo in zvestobo do zadnjega vzdih-
na Dunaju odlične rezultate. Opozorimo naj na težka poraza, ki jih je prizadel lani Gradjanskemu in Concordiji v Zagrebu ter na nedavne zmage nad Slovanom in Sim-mering na Dunaju. Nahaja se na daljši turneji, katere končni cilj Je Beograd. Dosedanji rezultati na turneji se glase: Inns-
Zbor je nato izvolil za predsednika društva g. dr. Fran VVindischerJa, za podpredsednice pa gg. Kavčiča in T o r y j a. Novotzvo!j eni predsednik dr. VVindischcr je ob a priliki izrekel daljši govor, v katerem je orisal zgodovinski razvoj ljubljanskih trgovskih tn stanovskm organizacij ter pod-
brucker SV 5:2 in 5:1, reprez. team Ti- J črtal zasluge, ki si Jih Je za ta razvoj prido-rolske 4:2, Villacher SV. 4:1. Poročila o j bilo društvo »Merkur« in njegov 25-Ietnl du-tekmah v Inomostu povdarjajo sijajni stfl 1 ševni vodja Častni predsednik g. Alojzi) Igre Ostmarke, solidno tehniko in veliko \ Lflleg. Iz malega »Merkurja« L 1900 Je vznl-energljo moštva. Tudi pri nas moremo pri- j kla vsa današnja mogočna gospodarska or-čakovati tedaj največjega športnega nžft- | ganizacija Slovenije. Nastopajoča aktua'na ka, posebno ker s* nahaja tudi Ilirija v j vprašanja socijamega značaja Je reševal na-dobn formi. Srednji napadalec »Ostmarke« j ravnost vzorno. Uredil Je razmerje med tr-Hofbauer^je^določen v reprez. moštvo Av- j goVcem in sotrudnikom, uredil vprašanje zapiranja trgovin m nedeljskega poči tka. »Merkur« pa Je poleg stanovskega dda izvršil le
govske knjige. Tudi vprašanje brezposelnost? in podpore jc reševal n2*a\TK>st vzorno. Delil je podpore 3 do 5 kron na dan. Ko Je izbruhnila voina je društvo zašlo v vefko Bevaintst Le z velikimi r^pori se je tedaj odstranila nevarnost, ki je pretila društvenemu premoženju in so se najeli sedanji prosicri v Gradišču. Prihodnjo jesen praznuje »MeHtnr« svojo 25-letnico, Id bo v resnici praznik slovenstva, krjtl praznovala se bo matica in ognjišče vsega itaetjona'no-ekormmskega dela med Slovenci Ko gledamo na to delo. ne smemo pozabiti *Merkur-Jevfh« delavcev, ki so novi državi omogočili, da se brez drugega nasipi na mogočne in samostojne organizacije slovenskega gospr-dsrstva. Slovensko skromnost podjetnost potrpežljivost in pridnost je treba zanesti tudi v južne kraje naše dorrjovine. Za slovensko trgovstvo je novi predsednik imel vedno srce in smfseL Prevzemajoč to mesto v odlični organizaciji kakor j -»Merkur", se hoče ravnati po sledečem programu: delo se bo najprvo vod'Io v tesni zvezi z ostalimi trgovskimi In c::7-rti organ'zaci-jami, predvsem v stiku " "vezo slov. trgov, gremfjev in z njenrr Vačin-m. Nadalje bo i: Zagrebom in Beograd . rediti korporativen odhod pozdravi prvič po Šestletnem življenju v lastni držo vi »srce domovine«. Običajno društveno delovanje se ra7s'ri z raznimi zabavami in resnimi, prosvetnimi prireditvami, pri čemur račtma na spretno in umno sodelovanje podprcdsdnika g. Kavčiča. Mi-
dnUroni Je-globttl zveze z v kratkem prl-I^ocrad. da se
se! trgovsfke merrc ?c iTir«ra letos o£Kotre-riti. Urediti ie treba tudi vprašanje trgovskih vajencev. V društvenem Imenu w v imenu celokurrjzga trgovstva pa kače v'a-dj in ja\TKX<ti po vzoru francoskega narodnega 2o-sr>~>daria Colberta: Ne gnjavite :?as« Dajte nani postave in pustfte nas, da se ▼ njih razAijamo svobodno, tr.iciinrivno. bret vaših brezrr:yslnih sek.itifr'! Predseurtik nato čestita častnemu predsedniku g. Alojziju Liileg1--. da ie s svojim celoivi-^im, zasebuir* in lavnim zlvllenjem odkri" vzor trgovca, ki ga preši."!:r- ne samo misel lasm^"? r ^redovan i a in osamosvajanja, marveč tudi ideja javnega, blagotvcrne^a deia. V tem or.-ru se je iz priprostega sclfmademana razvjl v čast: vrednega trgovca in v nao^onalno-ekcoomskem raz\-oiu S! jv-enev z^vze" ?;*-dovinsko vidno in zaslužno n>e*ro.
Po programa ti enem ki hodrilnem :>wo-ru novega pred^cdr.r?-..*. g. dr. VVfadlsclierfa se je oglasil k besedi g Jelačin mK kš jc zbor pozdravil kot p-Jdsedrik Zveze trgovskih g remijev.
Nato je zbor prešel k dnevnem a reidfl in prepusti! doočltes" čl-narine novemu odboru. Pri volitvah ostalega odbora so bfP izvoljeni sledeči gq. in ge.: Fabnani. Jeli» čin st, Jurjevec, Kovač. Krof ta, Lovšin, dr. Mam, d-. M urnik, Novak. Ravbeknr, VVmter. Zeba! dr. Bartlova. ŠuSter.'Jčeva. En^e'ma«. Jeršan, Ju^na. Krek, Lavrenčii. Lozar, F*fe -ier. P?.^ko. Rupnck. Sektila. Urbaneič. Ind---har, Strehr,% ;:va Čcšnovarjeva. S tem M znkljrčil uspeli občni rbor.
evne vesti.
V Liubirani, dne 25
strfje proti Orgskt
—i Prvenstvena tekma IPrtta : Hermes se vrsi v nedeljo dne 27. tm. ob 16. uri na prostoru Ilirije; rezervi nastopita k prvi tekmi ob 14.30. 1. maja sledi prvenstvena tekma Ilirija : Jadran in 18. maja Jadran : Hermes. Po dosedanjem stanju prv. tabele ima Ilirija 4 točke, Hermes 2 fn Jadran 0. Prvak ljubljanskega okrofja pride v finale s prvakom marib. ali celj-skegao krožja dne 15. junija.
ve'4*ko nacijonalnopolitlčno misijo in v dobi vsesplošnega nemčurstva in vladnega prl-rlskovanja organiziral samostojno, narodno zavedno trgovstvo. Vzporedno s tem se le »Merkur« razširil v vseslovensko organizacijo In pritegnil v svoj kroj podobne organizacije v Mariboru. Celju, Gorid, Trstu. Leta 1907 Je priredil vseslovenski trgovski shod, ki Je poožil temelje nafe tnrovske osamsvoie. Izdajal Je nadalje slovenska tr-
Cnstran in tostran !
»Deutsches Volksblattcc, glasilo nem: ške stranke v Jugoslaviji, je v svoji nedeljski številki priobčilo pod nas'o* vom »Driibcn und hliben« dolejovezno razpravo, v kateri slika krivice, ki rc ^ode juposiovenskemu prebivalstN"»j v Italiji, primerja s tem položaj Nemce\
v neši kraljevini, zlasti v Sloveniji, in prihaja do zaključka, da je zatiranje jugoslovenskcga življa v Julijski Kra= jini samo posledica krivičnega posto* panja z nemškim elementom v Jugoslas
vi ji, češ da so si fašisti v Italiji vzeli v svojem postopanju proti Slovencem in Hrvatom v Primorju za vzgled zati« ranje nemške manjšine v jugosloven* ski kraljevinu
Nemško glasilo pogreva, kakor je iz te razprave razvidno, staro legendo o obupnem položaju, v katerem se baje nahaja nemško prebivalstvo v Jucjo* slavji.  To  bajko  smo  že opetovano ovrgli. Z nepobitnimi dokazi smo ugo* tovili, da se Nemcem nikjer na s\>eiu izven Nemčije, Avstrije in Švice ne riodi tuko dobro kakor v Jugoslaviji. Dasi Nemci nikjer v Jugoslaviji ne tvo* rijo avtonomnega prebivalstva in niso, ako izvzamemo edino tistih par kočev» skih občin, nikjer kompaktno naselje* ni,   vendar  jim   vzdržuje   država celo vrsto šol in jim dovoljuje, da se kot enakopravni    državljani udejstvujejo na vseh poljih našega javnega življenja. To vse pa je našim Nemcem premalo. Sedanje njih šolstvo jim ne zadostuje. Hoteli bi, da bi bile pri nas vse šole take nemške, kakor so bile pod Avstri* jo, in naša država bi morala otvoriti za tistih stotisoč naših Nemcev, ki žive razkropljeni po vseh pokrajinah naše države tostran Donave in Save. še po* sebno univerzo. Tudi v uradih bi mo-ralo ostati vse pri starem.   Vsi naši uradi bi morali slejkonrcj še vedno po* siovati tudi v nemškem jeziku in nače« lovati bi jim morali tisti nemški prite* penci. ki smo jih ob prevratu. ka?<or zatrjuje »Deutsches Volksblatt<? na ia* ko barbarski način spodili. »Kranjska hranTnica« bi morala biti še danes v nemških  rokah (ako je ta hranilnica slovenski zavod, je Še veliko vpraša« nje!) takisto tudi »Kasino* pa »Filhar* monična družba« v Ljubljani, »Theater und Kasinoverein<: v Mariboru, »Dcut* 6ches Haus« v Celju itd. Skratka vse, prav vse bi bilo moralo ostati pri sta* rem. nemški živelj bi moral pri nas pri* držati svoj gospodujoč položaj pa bi bilo vse v redu in Nemci bi bili zado* voijni in bi se morda ne čutili zatirane. Pravimo morda, saj je znana pris'ovi* ca, da z jedjo narašča apetit. Kdo ve, kaj bi naši »skromni« Nemci od nas še zahtevali, ako bi jim izpolnili vse t;ste njihove postulate, ki so jih nani* zali v svojih gravaminih v »Deutsches Volksblattu«?
Sicer pa zakaj nemški organ tako previdno molči o usodi koroških Slo* vencev? Zakaj ne primerja položaja naših slovenskih rojakov na Koroškem z onim Nemcev v Jugoslaviji? To bi bila hvaležna primerjava! Koliko pa imajo Slovenci svojih narodnih šol na Koroškem? Ali najde Slovenec pravico pri koroških uradih? Kje so na Koro* škem slovenski učitelji in uradniki? Slovenski jezik je izgnan iz šol, iz ura* dov in sploh iz javnega življenja.
Naj Nerad, ki žive pri nas kot v zemeljskem paradižu, p oskrbe, da se bo našim slovenskim rojakom na Kos roškem vsaj tako godilo, kakor njim v Jugoslaviji, potem se Sele smejo pri* toževati, da se jim ne reže pravica in enakopravnost pri nas, tako kakor je treba, potem šele bodo upravičeni vzklikati »Driiben und huben«J
aprila 1924.
— Crni in rdeči bratci med seboi.
Snočj so se sodile v Mestnem domu stvari, ki pričajo, da je tudi slovvnsko delavstvo stopilo na r..varno pot raz-žiganja   poiitićnih   strasti   in   v poraba brutalne sile kot barbarskega orožja za pobijanje nasprotnih idej.   NoČeimo se vmešavati v prepire in razprtije raznih socAjalističnih strm", k' podprte s pestmi in koli niso hrtš vredne ?avno pohvale, pnč pa nas zanima druga plat včerajšnje bitke v Mestnem domu, k-znova potrjuje n.iša :      anja o dvojni morali SLS. Ljubljanski komunisti, zvesti zavezniki   klerikalcev v občinskem svetu, so z njihovo pomočjo brahijalno razbili socialistični shod. Crno-komun. druhal je razbila javno zborovanje in nastopila proti svojim idejnim naspro*-kom z doka r L k: ^i^o vredni omškaiieCB kulturnega človeka. [Tucijatorfi krvavi dogodkov ua Zi»Iošk' cesti so ponovna dokazali, da se vse   ijfliove besede n svobodi in enakoprat rosti pr.izne fraze, namenjene neraz^odri.n masam kot politična vaba. Stoli m batine   > najlepše moralno spričevalo, ki so si ga dali v očeh slovenske javnosti klcrikalno-ko-munistični prvaki Ce primerjamo včerajšnji dogodek s »Sloven Ce v r>* pi>a vo, kjer nahajamo dolgovezne članke o nasilju, banditizmu in terorju, ki gra baje izvajajo vladni krogi In če poslušamo klerikalno pesem o IdeaTni svobodi, enakopravnosti soc:ialm pravičnosti ur korektnem    postopanju   s političnimi nasprotniki, ki bi zaviadalo n-^d klerikalno krivo palico, se ne moremo dovolj načuditi da klerikalizem v teorič žigosa to, kar odobrava in prakticira v; praksi   O škandalu v Mestnem domtl' današnji »Slovenec« ni črhnfl niti bese-1 dice. Ze ve, zakaj. Ker molče, smočio sklepati, da klerikalci odobravajo stojo in   batine   kot   polemične argumente. Zdaj pa pomislimo, kaj bi se zgrodilo, če bi kdo nastopil s takimi anrumenti proti klerikalcem in razgnaJ njihov shod?' To bi bilo vpitja in protestiranja. »Slr> venec-r bi pi«;al ogorčene članke o kul* turnem škandalu in kršitvi državljanske svobode.   Ker pa je ta Škandal v* skladu s klerikalnimi računi in ker so klerikalci sami podpihovali razgrajače in jim tudi dejanski pomagali pretepati-peričevce in kortinovce, nima »Slove-' neCc poguma, da ga zabeleži vsaj ko* kronist. Taka ie torej klerikalna svoboda in tako je pravo ozadje niihove ogorčene kampanje proti Beogradu. Sicer pa je prizor za bogove, da pomaerajo kle-' rikalcl komunistom razbijati shod. ki so ga sklicali RjStovI lastn] zavezniki — peričevci Kako dolgo bo še držala Čmo-rdeča koalicija v mestnem občinskem svetu? Zdi se nam, da fi že bite zadnja ura!
_ Mestna občina in posojilo švicarskega bančnega konsorcr]a. V zadnji javni seji obč. sveta ljubljanskega je župan omenil, da je ponudil neki Švicar-; ski bančni konsorcij mestni občini po-: sojilo 10 milijonov švicarskih frankov.1 Kakor smo izvedeli pride prihodnje dni v Ljubljano v svrho dogovora in mo-i dalitet tega posojila član tega konsor-i cija.   Kakor čujemo, zahteva konsordf* 2%   provizije od posojila kot nagrado* za posredovanje. Kurs franka napram I Din   je   danes nekako: 100 Din 7.07S frankov. Potemtakem bi dobila mestna občina po odbitku gori omenjenih 25»; Čitega   posojila   nekako 139 milUonor* 944 tisoč Din v naši valuti. To je vse-kako ogromna svota. Za to posojilo boj pa morala mestna občina zastaviti za več let večino svojega nepremičnega; premoženja hi dohodek svojih podjetij. Seveda bodo odplačila za amortizacijo; in obresti znašale vsako leto tudi milijonske svote in zato bo treba gosoiilo najmanj za dobo 50 let
Mian 4
»SLOVENSKI   NAROD«,   dna 26  aprila 1^4
štev. 96.
— Razvrstitev in prevedba očltefl-
stva. Pretekle dni so dospeli od prosvetnega oddeliia na podrejene okrajne šoL svete dekreti ministrstva prosvete o razvrstitvi učiteljstva po novem zakonu o civ. državnih uradnikih. Ti dekreti se tičejo .učiteljstva meščanskih in osnovnih šoi t^r otroških vrtcev in se vroče učnim osebam po pristojnih šolskih oblastih prihodnje dni.
— Iz trgovskih in obrtniških organizacij. Na sin očne m občnem zboru Slovenskega trgovskega društva »Merkur« je bil izvol jen za predsednika g. dr. Fran Windischer, za podpredsednike pa gg. Kavčič in Torv. G. Alojzij Liileg je bil izbran za častnega predsednika. — Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani je izbralo na občnem zboru za načelnika g. Josipa Turka.
— Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani, ta važna in zaslužna gospodarska organizacija našega urađniStva, ima jutri v soboto ob t4ZQ. zvečer svoj redni občni zbor pri »Mraku« na Rimski cesti. Prireditev je jako važna, ker ta občni zbor pomenja petdesetletnico opstoja te ga konsorcija. Naše prisrčne čestitke temu zaslužnemu gospodarskemu zavodu našega uradnlštva in najboljše želje za plodonosno delo v bo- j dočnostL J
• — INTERVENCIJE V BEOGRA* \ DU so za čas pravoslavnih praznikov j od 24. do 29. aprila brezuspešne, ker uradi ali sploh ne uvadujejo ali pa le omejeno.
.—Odiikovauie. Odlikovan je z redom sv. Save III. reda inšpektor prve kategorije agrarne direkcije v Ljubljani Viljem Pu ti ic
— Srebrna popoka, 25»-letraco svoje po- I 'roke sta praznovala včeraj verezaslužni ljubljanski mehčan, bivši dolgoletni občinski svetovaluc predsednik »Mestne hranilnice ljubljanske« itd., lekarnar gosp- Ubald T ruko cz y in njegova gospa soproga Mari- j j a v ožjem rodbinskem krogu. Naše iskre- | ne čestiikeJ
— 60 letnica ljubljanskih postreSčkov. < 18. aprila je poteklo 60 let, odkar so nasto- ! pili v Ljubljani prvi postrešeki. Prvi ljub- j ljanski postrešč-ki so nosili modre bluze in ! čepico z rdečiim trakom, na kateri je bila pri- \ rrjena kovina sta črka D.
— Promočila, V sredo dne 30. aprila t 1. ob 12. dop. bodo promovirani v zbornični dvorani tukajšnje univerze abs. pravniki gg. Željko Jeglič iz Ljubljane, Andrej D o I i n a r iz Smlednika in Bogdan Kurbus Iz Št. Vida za doktorje prava.
— Umrla je danes ob 3. uri zjutraj v <lež. bomici g. Albina S c h r i m p f roj. Jaške iz Celja. Pogreb se vrši dne 26. aprila ob 2. uri popoldne iz dež. bo'nice na pokopališče k Sv. Križu.
— Smrtna kosa. Dne 23 t m. je v Zagrebu umrla po dolgi in težki bolezni v starosti 27 let ga, Tilka A r a n i t s k y, soproga g. dr. Aleksandra Aranitskega m hčerka velemduštrijalca g. Vinko Majcfiča v Kranju. Simpatična mlada gospa ie bila v vseh kro-dlh priljubljena, zato bo njena smrt vzbudila povsodi iskreno sožalje. Pogreb bo da-!nes popo'đne 25. t m. ob 17. v Zagrebu, kjer jo na Mirogoju polože v rodbinsko grobnico. Bogi H ohranjen blag spomin, njeni spoštovani  obitelji naše iskreno sožalje.
— Rdeči magistrat. Včeraj dopoldne so j bila magistratna pos'opia, kakor nam poročajo, po stopniščih in hodnikih preplavljena z rdečimi plakati socijallstične stranke, ki so vabili na večerni shod v Mestni dom. Baje Je dal lepake nabiti na magistratu župan dr. Peric, da bi se udeležil shoda tudi magl-stratm uslužbenci. No pa kljub temu uredništvo razen treh — štirih možakarjev nI sedlo na ta nastavljeni mu rdeči »Hm«, m so se vabilu odzvali le mestni de'avct raznih kategorij, katere dd nagraditi za to dr. Le-mcž.
— Umestna novost na naših železnicah. Dne I. maja prično na vseh železniških postajah izdajati vozne listke, veljavne obenem tudi za povratek. Ti vozni listki bodo veiual; za daljavo do 100 km dva dmi, do 200 km štiri dni in za vsakih nadaljnjih 200 km po dva dni več.
— Na naslov železniške uprave. Pijejo nam: Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bil v zadnjih praznikih nenavadno velik osebni promet. Na gorenjski progi je vse gomazelo mnogoštevilnih Izletnikov. Uprava je res poskrbela za dva izletniška vlaka ki pa nista mogla obvladati vsega številnega izletnišrva. Naenkrat se je za-čul glas: »Blagajna Je zatvor jena« in ljudje so ostali na — cedilu. Oba natrpana vlaka pa sta lepo odpihala proti Gorenjski, j ne meneč se za zaostale potnike. Se veliko hujle ie bUo z dolenjskim vlakom na vileko soboto. Dva vlaka bi zmagala stavljeno nalogo, eden pa nikakor ni zadoščal. In vendar so se tukaj peljali večinoma potniki domov k svojim družinam. 0 vlaku na velik! ponedelick govoriti pa se ne izplača. Na več postajah sploh nI mogel sprejeti nobenega potnika oz. Izletnika. Morali so zaostati.
— Ta pa je lepa! Pišejo nam: Na velikonočne praznike si je privoščil svoj >špas« neki poklicni gasilec, da si je nadel bogato z zlatom obšito uniformo višjega nadzornika te od vlade že prepovedane — drage mestne institucije. Može se je hotelo postaviti in pokazati kaj premore človek prf mestu, čeprav služI Se le par mesecev tam. če mu Je mestni podžupan dr. Stanovnik — stric. O kakem imenovanju v občinskem svetu na to izpraznjeno mesto dosedai ni bilo čuti Je ničesar. AH pa se je morda tudi to mesto oddalo kar »pod roko«-?
— Promenad nI koncert v »Zvezdi« p. tm. ob 11. dop. kapelnik dr. Jos. Cerin. i.) Muhvič: Na volsku, marS. 2.) Oervals: Jugoslov. pesmi. 3.) Cfbutka: Sree In cvetica. 43 VVagner: Lohengrm. 5.) Zaje: Večer na Savi. 6.) Morena: jfeff Pesmi, I valček. % *
— SokoL društvo na I—ralraa priredi ▼ nedeljo, dne 4. mala t L celodnevni izlet v Begunje pri Radovljici po sledečem redu: točno ob 8. uri zjutraj zbiraišče vseh oddelkov v društveni telovadnici, nakar slede redovne vaje, potem odhod z sodbo na Čelu na jeseniško postajo in a vlakom do ti-rvnice. Po prihodu v Begunje se vrši na vrtu gostilne pri Avseneku koncert jeseniške sokolske godbe, med tem ko krene naraščaj dalje k razvainam bližnjega gradu, kjer mu bo br. voditelj predaval o nekdanjih dnevih, o katerih pričajo ondotne razvaline. Izlet le za vse članstvo obvezen, za člane in naraščaj v krojih, za članice v civilu z znakom. Vsa bratska društva gornjega okrožja Gorenjske sokolske župe iskreno vabljena na ta izlet — V slučaju slabega vremena se vršj izlet po istem sporedu v nedeljo dne 11. maja t. 1. Zdravo!
— Brezsrčnost! O škandalu v Rožni dolini nam dodatno še pišejo: V Rožni dolini Štev. 192 je biva! z ženo in dvema otrokoma že dlje časa pleskar Štrukelj. Kljub temu, da ie bila najemnina za malo stanovanje — 500 kron na mesec — razmeroma precej visoka, je Štrukelj stanovanje redno p'ačevaL Pred meseci pa je Štrukelj nevarno zbolel in stanovanjska komisija mu je znižala najemnino na 100 kron mesečno. Revež končno tudi tega ni zmogel in pred dnevi ga je gospodinja S., lastnica hiše, vrgla brez usmiljenja na cesta Cela družina je sedaj že deset dni na cesti, brez hrane in izpostavljena vsem vremenskim neprfl-kam. Ako bi se Je ne usmilili drugj ljudje, bi poginila cd gladu. Štrukelj je ponovno apeliral na občino in Župana na Viču, vendar kakor se zdi, »usmHeni« komunisti nimajo čuta do svojega bližnjega In na vse prošnje g. župan sploh ni dal odgovora. Štrukelj prosi tem potom usmiljena srca. da mu kdo pokloni kak štedilnik, da bo lahko otrekem skuhal kaj top*ega.
— Celjske vesti. Mestno gledališče. V soboto zvečer se vprizorl zadnjič v tej sezoni opereta »Mamzelle Nittouche«. Začetek ob 20. uri. — Razstava vajeniških izdelkov. Povodom zak'jučka obrtno-nadaljevalne šole bodo jutri v nedeljo 27. t m. razstavljeni šolski vajeniški izdelki v šo'tstitih sobah tukajšnje meščanske šole v času od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrtništvo in drugo občinstvo se vabi, da razstavo v kar največjem številu pose«. — Ribarsko društvo v C e-I i u ima v soboto ob 20. v hotelu »Balkan* svoj občni zbor.
— Mariborske vesti. Dva politična shoda Po daljšem odmoru in blaženem miru pred političnimi shodi sta za četrtek zvečer določena kar dva javna shoda bi sicer dveh največjih političnih nasprotnikov in oba shoda prav blizu drug drugega. Krajevna organizacija Sooila'istične stranke Jugoslavije ie za ta večer sklicala ob obletnici krvavih dogodkov na Zaloški cesti v LI ubijani žalno manifestacijski shod v Gotzovi dvorani ob 19. url V ta namen ie izdala vse polno letakov v obliki poemrtnic. zgoraj z napisom 24. IV. 1920 — 24. IV. 1924. Uvodoma spominja so druge, da je sedaj 4 leta, kar so kroglje Izpaljene iz puško reakcij o-narnega režima na Zaloški cesti v Ljubljani, ubile 13 delavcev, žen in otrok. Sthi leta le, odkar Je k'erikalni železniški minister, katoliški duhovnik dr. Korošec sklenil zlomiti železuičarski štrajk, odkar le klerflcalizem sklenil ubiti deavsko razredno gibanje. Da ni bilo Zaloške ceste ta klerikalnega režima, bi ne bilo »Obznane«. Letak končuje s pozivom »Doli klerikaTizem to reakcija! Da zmaga proletarijat!« Za ta shod vlada tem večja splošna radovednost, ker Je v Mariboru praksa pokazala, da Južni železničarji Zaloške ceste ali niso vze$ za dovolj tragičen dogodek al! pa so oni videli krvave krivce drugod. Drugi shod sklicuje SLS v novi palači Zadružne gospodarske banke, kier nastopita kot govornika tudi poslanca 2ebot in Ves en Jak. Tudi ta shod se pridno pripravlja. — Razprava o aferi dr. Lajnšič — dr. Pfelfer, KJ je bila določena na 24. aprila, se vrši dne 2. maja, .— Transport ruskih beguncev. V sredo Je dospe! v Maribor iz Beograda večji transport ruskih beguncev, ki potuieJo v Pariz. — Žrtev s p i r i t i z m a, V sredo zvečer so odpeljali v Ljubljano na psihiatrični oddelek mlado soprogo nekega priv. uradnika M. K. Kakor zatrjujejo, je mlada žena postala žrtev spiritizma, ld se je v zadnjem času zelo razširil tudi v Mariboru. — Premijera »Veseli dan ali Matiček se ženi« v sredo zvečer le Izborno uspela. Gledališče ie bilo v parterju nabito polno osobito mladine. O'avni vlogi ste bili kakor nalašč Izbrani za g. Kovica in gdč. Sa-vlnovo. — Obesil se Je v četrtek pop. H. Pfrimer starejši Iz znane mariborske rodbine in veletrgovine s vinom. Nesrečnež Je že dlje časa bolehal na težki melanholiji.
— Nov« palača AkademH« znanosti v
Beogradu. Velika zgradba Akademije znanosti v Beogradu v Knez Mihajlovi ulici, ki se je pričela zidati še pred balkansko vojno, jc sedaj dograjena in bo dne 1. maja na svečan način otvorjena. Poslopje je najlepla zgradba v Beogradu.
— Glas iz občinstva. Cesta proti Pn-savjti Je bila zadnje čase res sitno razora-na in zvožena. Voznik! pa so si pomagali na ta način, da to lepo vozili po desnem banketu, ki je določen Izključno za pešce. Seveda je bflo slednjim nemogoče se posluževati pešpoti od artilerijske vojašnice noter do Urbančka. ker se je vsak moral neprenehoma umikati v obcestne luže. Poklican! faktorji bi morah* vsekako bolje pazit! na to. da te ta grda razvada še bolj na rarpase. Cesta It za vozove, hodne poti ob obeli ttraneb pa izključno za pešce.
—. Mestna zasta*UaJnica da* 90. aprila in 1. maja ti. radi snaženja uradnih prostorov ne posluje.
— Za bolničarke. Glavni odbor društva Rdeči križ kraljevine SHS le razpisal natečaj za Stloendlstmjo - bolničarko, ki bi potečeta bomlčarsk! lrarz v Londonu v času od 1. septembra 1924 do IS. Jnllla 1925. Rok ga vlatanie prolenj Je do 1. iontja 1924. Društvo Rdečega krila smjerna it prigla-
se za II. tečaj sole za čuvarice zdravja v Valjevu do 29. aprila 1924. Interesen ti nje se opozarjajo na oba razpisa v »Uradnem Ustu«.
— Strasne obtožbe proti postopanju policije ▼ Beograda In Novem Sada. Listi so poročali o strahovitem zločinu v Beogradu, kjer je bila delavka Ljubica Ljubi-čič, osumljena tatvine platna, tako pretepena, da je na posledicah Poškodb kasneje v bolnici umrla. Ukradeno platno se ie tudi kasneje našlo In je uboga Ljubica umrla nedolžne smrti. »Vidovdan« iz Novega Sada javlja o dveh sličnih zločinih. V uredništvo Hsta sta prispeli mati in hči, prva stara 76, druga 35 let. Hčerka je imela na rokah dve rani od sablje, dolgi 12 do 14 cm in na hrbtu vbod od sablje. Starki je bile z ročajem sablji iztaknjeno oko. Starka je s seboj prinesla službeno kokardo, katero je v obupni obrambni borbi izstrgala pobesnelemu orožniku. Povod tega :e bil neki Rus, ki jima je Prihitel na pomoč ko iu ie hotel stražnik brez povoda aretirati, prijet in pripeljan na policijo, kjer so ga pretepli do krvavega in suvali s sabljami. Beogradski in novosadski Hsti zahtevajo, da minister notranjih del sam prevzame preiskavo In da se ti divjaki pred sodiščem eksemplarično kaznujejo. — Kakor javljajo vodi minister Srklč osebno preiskavo. Sef kriminalnega oddelka Gllša Popovič je bil suspendiran.
— V Trstu deževno vreme. Po današnjem telefonskem poročilu iz Trsta tam danes doooJdne močno dežuje- Piha široko.
— Obupen čin. Snoči se je v eni izmed pisarn Jadranske banke zastrupila z Hzo-lom Marija K., soproga sluge Jadranske banke, ki je bil včeraj skupno s 27 ostalimi uslužbenci reduciran. Nesrečnlco so takoj prepellali z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer so ji izprali želodec in je danes že izven nevarnosti. Samomor je skušala izvršiti radi redukcije moža. Obupni čin nesrečni čin je povzroči! med občinstvom skrajno moučen vtis.
— Železniške nesreče. Dne 22. tm. se je zalete! brzovlak, prihajajoč rz Niša v Topčideru v na progi stoječo lokomotivo. Škoda znaša 60.000 Din. — Na postaji Velik! Bečkerek se je 22. tm. zaletel potniški vlak št 7233 v garnituro vagonov, stoječih na postaji. Obe lokomitivi sta zelo poškodovani. Pri karambolu sta bila težko ranjena poštar Josip Vlrag in orožnik Žtvojin Bo*kovlč. — V bližini novosadske-ga letališča je subotiški vlak povozil nekega vojaka, čigar identitete dosedai še niso ugotovili.
— Samomor 16 letne devofke. Na progi med Petrovim selom hi Kapelo Bat-rrno na Hrvatskem je skočila pod vlak 16 letna devojka Milica HrvojeviČ hs Belega Brega. Vzrok samomora ni znan.
— Prijet mednarodni pustolovec v Maribora. V Mariboru Je bil 23. marca aretiran m'ad neznanec ki ie prišel preko avstrijske meje brez vkzuma. Imel pa Je pravilno Izstavljen notni list na ime Robert Virt, Praga. Policiji se le zdel neznanec sumljiv in je obvestila praško poKcijo, da se ugotovi njegova identiteta. Na pod'agl fotografij in daktiloskopije ie praška policija spoznala v prijetem Miroslava Gottfrieda, 22-letnega uradflika iz Smichova. Slednji je Izvedel v Pragi m Košicah drzne sleparije m je oškodoval par zavodov za 117.000 Ki Nato Je pobegni1 s svojim tovarišem na Madžarsko, prepotoval Romunijo, Bolgarijo in Turčijo ter prišel v Atene, kjer je tudi izvršil več sleparij. Preko Madžarske in Avstrije je nato prišel v našo državo, kjer ga pa je prijela roka pravice.
— Strašen umor ▼ Stari Moravlci Na VellkonoČ ie bil v Stari Moravici v Vojvodini izvršen strašen umor. Mariška Baranja! je s svojim ljubimcem umorila svojo dobrotnfco, 60 letno Julijo Marthon. Preiskava je dognala, da sta skušala zločinca najoreje svojo žrtev zastrupiti in ker rrma to nI uspelo, sta k) davila ter končno obesila. Umorila sta jo, da bi podedovala njeno poslopje. Oba morilca sta bila aretirana in oddana sodišču v Subotici.
— MoJ zaklal svojo žene. V Beogradu Je na Smederevskem Gjcrmu ključavničar Milan Jovanović zaklal svojo ženo, ki je pred dnevi ubežala pred nasilnežem v stanovanje svoje tovarišice Stevke Fertić. Policija je morilca aretirala in Izročila sodišču.
— Požar. V Veliki Plresld pri Žalcu na štajerskem le nastal o Veliki noči požar, ki Je uničil skoraj celo poslopje posestnika Marka Pancerja. Pri gašenju Je zadobil Pancer težke opekline In so ga moral prepeljati v celjsko bolnico.
UMOR V LOČNICI t, 1931. Kakor Je poročal sv o j čas naš list, ie bil o Veliki noči leta 1921 umorjen v turl-stovskih krogih dobro znani posestnik Janez Krek, po domače Luiarjev, z Govejeka nad Ločnico pri Medvodah. Rstre'il ga je na potu k vstajenju posestnikov sni Janez Alič iz Ločnice, kateremu ie druga Krekova žena za to dejanje obljubila 10.000 K. Fant Je po izvršenem zločinu pobegnil in ga do sedaj nI bilo možno dobiti v roke pravice. Letos ob Veliki noči, tretje leto po umoru, se ie pa Ahč naenkrat pojavil pri starših v Ločnici; Prišel je po noči, se čez dan skrival m odšel zopet po noči, čez hribovje. Zadržale se stalno v G°rld, kakor vedo to povedati ljudje v Ločnici. Ker le italijanska meja od Ločnice v smeri proti Žirem oddaljena le
1 in pol dneva hoda, mu ni bilo težko priti neopazen čez gorovje domov; zlasti, ker meja ni bogve kako dobro zastražena. Vendar je pa čudno, da se med prebivalstvom Ločnice nj našel nikdo. Id bi bil riskiraj pičli
2 uri boda do orožniške postaje v Medvodah ter obvestil orožnike o dohodu morilca. Res je, da naše kmetsko ljudstvo nima rado opravka z gosposko in posebno ne g orožniki, vendar pa se nam zdi, da to m prav, saj se lahko kaj podobnega pripeti tudi komu drugemu v Ločnici Umor bi moral pač dobiti svojo osveto. Sicer pa mora biti morilec vendar kur en diran v »Policijskem listu« is naj bi te oblast** — ca se ie ve, de ta sadržaje v Ooriol — obrnilo na goriško prelektttrov Morda pa «e zavzame nate
policijska direkcija za to zadevo? Naše či-tatelje-turistc. katerim Je kraj znan, bo zanimao izvedeti, da se Je Krekovim sinovom Posreči«, obdržati zadolženo posestvo, na katerem sedaj gospodarijo.
»KLUB FRAČARJEV«.
Je-H mogoče? Da, v L.nibljani je obstojala do najnovejšega organizacija, se-stoječa iz nebogljenih fautičev v starosti 8 do 20 let. ki si je nadela mnogo pome-njajoče in simbolično ime »Klub fračarjevc. Središče njih delovania je bil 2abjek. Tu je bil zbran ves generalni štab s predsednikom, podpredsednikom, tajnikom In blagajnikom. Zndnji je imel najvažnejšo funkcijo. Bil je finančni minister kluba. — Kakšen n:.mer. ie imel klub in kakšna so bila njegova pravila? Fračarii so imeli pred dobrim mesecem svoj prvi občni zbor m sicer ke»- je bilo lepo vreme, kar na prostem pred zatvornlco na Prulah. Zborovanje ?e vodil povsrm parlamentarno najstarejši član. Na zboru se je sklenilo, da se ustanovi »klub fračar:ev«, v katerega Imajo pravico vstopati Čbni od S. do 20. leta in vsak č^an je obvezan, da točno izvršuje društvena pravila in da redno plačuje mesečni pris!>evel: v znesku enega dinarja. Predlog je bil soglasno sprejet. Namen društva pa je bil predvsem, da se njega član? izurijo v pravilnem streljanju in manipuliranju s »fračo«. Klub je res krasno napredoval. ^Fračarji« so v svrho treningov prirejali ekskurzije na Grad, kjer so se razdelili v dve nasprotni skupini in bilo je streljanja da je bilo veselje. Ce je slučajno dobil kak pasant kamen v glavo to nič ne de\ Toda vsaka reč ima svoj konec in »dež za solncem mora priti« tako pravi pregovor. Dogodilo se je lepega dne v preteklem tedrv. da se je vsled agilnost! članov polagoma potrgala vsa guma na fračah. Fračarji so stopili k blagajniku m zahtevali da nabavi za zbrani denir novo opremo Blagajnik, sicer idealen fračar, se je tega silno ustrašit, kajti v blagajni ie bil primanjkljaj. Ni se vede! natančno spominjati, v katerem krmi je pravzaprav pustil denar. Kriza v društvu je postala neizogibna in tako se je dogodilo, da je bil »fračarski klub*, za katerega je medtem že zaznala policija, razpuščen. Fantiči so dobili vabilo na policijo in sicer zato, ker so nekateri fračarji vzeh šipe na tarčo.
— Koncert, Jutri v soboto 26. aprila se vrši v kavarni Evropa koncert dravske godbe. Začetek ob 9 uri zvečer. Vstop prost
Kino »Ljubljanski dvor««
LUCIANO ALBERTTNI
giasovtti akrobat in eksentrik, glavni tekmec Harrv Pie'a, nastopi v rzredno zanimivi ljubavni drami »Vrnitev Odiseja-« v kino »Ljubljanski dvor«. Film je poln do-sedaj še nevidljivih senzacij, vratolomnih fn riskantnih produkcij. Predvaja se do nedelje. — Nato sledi ljubljenec občinstva, najslavnejši komik sveta, Maks Under, Še v Ljubljani izza svojih burk »Bodi moja ženica« In »7 let nesreče«. Salve smeha.
»KINO TIVOLI«.
— Ana Karenfna, slavni Tolstojev roman, samo danes, v petek, predvaja »K ino Tivoli*. Glavno vlogo igra Lva Mara.
Lovro k'epar. Hibšer Hugo fotograf, Lauter gostilničar, Lavtižar mesar. Pregledni!«: ; IgHč Franc krojač. Stare Franc slikar. Delegata: Rebek Josip m Primožič Ferdo. K besedi se je na to ogU^ilo več govornikov, nakar je bil občni zbor po zahvalnem govoru g. Turka za izvolitev zaključen.
— Dramatični odsek kollzcr>fcega političnega društva priredi danes v petek ob 20. zvečer predavanje v salonu »Pri Levu«, Oosposvetska c 16. Predava g. prof. D žan o »Pračloveku«, Vstop prost. K coiloJ udeležbi vabi odbor.
— Vojni lnva!?dl, vdove in sirote, ki so včlanjeni pri Udruženju vojnih inva'idov, vdov in sirot kraljevine SMS, podružnica Ljubljana in ki so svoječasno odda h odnosno Izpolnili statistične pole ali popisnice ter izroči'* podružnici tudi svode slike, dobijo
j sedaj nove članske knjižice. Izdajajo se med uradmimi urami v društvenih prostorih.
Drc?9*Z.
Društvene vesli.
— Občni zbor naprednih obrtnikov v Ljubljani. Snoči se je vršil v gostilni prt Mraku na Rimski cesti dobro uspeli občni zbor Društva naprednih obrtna kov v LJubljani. Skupščino je vodil predsednik g. Fran-chetti, ki je uvodoma pozdravil navzočega predsednika JDS dr. Žerjava, podpredsednika g. Jos. Turka in tajnika dr. Rapeta. Po poroCflu predsednika ter po poročilu tajnika e. Primožiča in blagajnika g. KersniČa Je povzel besedo mfinlster dr. Gregor Žerjav, povdarjajoč pomen strokovne organizacije za stranko. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo obrtništvu, ko.tero kaže veliko zanimanje za svoje strokovne organizacije, k) so sestavni del stranke. Razmotrtvala so se nato razna aktuelna vprašanja, predvsem o spremembi pravU. Pri volitvah le bil izvoljen sTedeči odbor: za predsednika Josip Turk, za podpredsednika Josip Rebek, ključavničar; v odbor pa: Gayer Rudolf, ključavničar, Jakopič Ivan, knjigovec, Primožič Ferdo, mizar, Seber Fran, tapetni k, Rozman Ivan čevljar, Kersnič Ivan krojač, Spe let ič Štefan sobni slikar. Rožič Štefan pleskar, Vidmar Kar! pek, Ojud Ivan brivec, Pičman
• Iztrebile vanje so mor. Prvf, ki je lo-vT some, je bil anglosaški kralj Alfred Veliki. Plen pri takratni prunitivni lovski metodi naravno ni bil velik. V zgodnjem srednjem veku je bil biskajski zaliv poln somov in Baski so igrali takrat v fovenin somov isto vlogo koi v 19. stoiet}a Not te* žanL Sistematično iztrebljanje somov se |e pričelo okoli leta 1S50 in leta 1900 v severnih morjih že ni bilo nobvnega somrv Kmalu pa se je odkrilo, da je pravi eldorado somov v Južnem morini V Boema Aires so se ustanovile prve druiTbe za lov na some ter so sledile druge m pričel se Je divji lov za somi. Mogočni morsU \ t) kani «k> pričeli izginjati in izumirati. Letno se Je ▼ Južni GeorgUi, naFalk'andskih orrokih m na južnih Melridth usmrtilo 10—11.000 somov. Južna morja so, kakor severna, izumrla. Angleška vlada namerava sedaj oprem r ladjo »Discwery« in jo odposlali na efcs-pedierio v Južno morje, kjer naj se protlS koliko ie še somov v svrho zaščtte teh f\-va'd. Strofki za to ek.opedicijo se bodo kril! z ujetimi B0O| in to ie najčudneie pri eks-pedidji. ki ima vendar namen soma resiti.
• Dokument o ločitvi zakona pred dvajsetimi stoteri. V nekem egiptovskem grobišču so našli na papirju r egiptovskimi črkam! napisan redni notarski akt o rar-porokt Glasi se: Leta Tybpjft Faraonskega Pto-Lemy, sin Pta Lamyja, ki prebiv* v Amonepijn. vzhodno Neja: pred Amen-ho-tepa, sinom Patota m materjo Tamentj, je Izjavil ženi Tahappv, hčeri Pekrurija: Jaz sem te zapustil kot Ženo. Jaz sem rt vzel pravico žene. Jaz sem ti rekel, da s! lahko izbereš drnzega moža. Jaz ne pridem nikdar pred te v nobeno hišo. kamor t! prideš. Jaz ne bom isfcal pravic n?d teboi kot ženo od današnjega, dne dalje. Odidi tikoi brez odlašanja. Napisal notar Tut Podpisane so tudi štiri priče
• Rad? predolge s i pofjubovanU zadržani lokalni vlak. V angleškem me-tecu Bournemouth ima občinstvo navado, da se na kolodvoru pred odhodom vlaka kar nc morejo razločiti. Objemajo «e :r. poljubljajo in ko so oni, ki hočejo odpotovati, že v vozovih vlnka. si še skozi okno stiskajo roke in pošiljajo pointbe tako dolgo, da n. te komedije ne konca ne kraja, zlrtsti ne. ker trpe na po'?ubovam4 epidemiji tudi sprevodniki in drugo železniško osobjL. Tujci, ki se poslužujejo te lokalne železnice, so se radi tega pritožili pri mesinem zastopstvu in magistrat je seda* zaukaz-il železniškemu osobnj. da se nima več ,r" rat! na staro lokalno razvado poslovilnega poljubljanja, marveč ima vsak vlak oditf nemudoma ob predpisanem času.
• Vilice Viljema n. Viljem 11. se je rr dfl v Berlinu 1. 1859. Njegova matf bila takrat stara 18 let. Porod Je bil težak fn treba je btlo rabiti kleSCe, kf so novorojenčka tfSčale za levo roko tako nesrečno, da ie pozneje zaostala v razvoju, ie btla kraiša In skoraj brez vsake močL Desna roka pa se je pr! VflJeffld toliko silnejše razvijala m brezobzirni cesar Viljem jc imel grdo navado, da je velikrm in močnim oficirjem, ko jim ic segel v roko, stisnil prste s tako sflo, da so nehote zakričali. Pri jedi je rabil posebne vilice, katere so nos:!: povsodi za njim, da se Je Prikri la slabost leve roke. Vilice so bile namrc 5 na eni strani močno nabrušene in ie Viljem ž njimi zrezal z desno roko meso In druge reči. potem pa vzel v levo roko prave navadne vilice in nož m se delal, kakor da s temi opravlja navadno razrezavanK jedfl.
IC Makuszynski:
Dogodek ob rakvi.
Blagopokojni je ležal v krsti z blaženim nasmehom človeka, ki ga vsa nadaljna zadeva prav nič več ne briga in ki takorekoč žvižga na ves svet
Pravzaprav ni imel možakar, ki ie ležal s svojim blaženim nasmehom na mrtvaškem odru, nikdar ničesar dobrega na svetu.
Mnogo neumnosti Je storil tekom svojega življenja, največjo pa, ko se je oženil z udovo svojega mojstra in prevzel malo stru ga rs k o obrt.
Njegova Žena je bila precej let starejša od njega, in dasi ji je manjkalo v Čeljustih že precej zob, je grizla in pikala strupeno kot kača klopotača. In ie bila jako ljubosumna in iako prepirljiva in jako skopa. Povod h kregu je privlekla takorekoč kar za lase, večinoma za lase ubogega moža.
Možu je bilo hudo, da le bfl tako neumen, in vse bolj mu je bilo hudo, slednjič Je shujšal in umrL MisUl je, da ie to v njegovem položaju najboljše in najpametnejše, kar more storiti.
Ui sedaj ie mrtev, veseli se tega in
smehlja. Žena Pa je vsa tožna in jezna, da nima sedaj nikogar, ki bi ga lahko grizla in pikala. Da bi bili vsaj otroci Pa jih ni Bog dal ne v prvem, ne v drugem zakonu — tako sama je bila v svoji veliki tragični jezi. Res, straSao!
»Eh, križ je z moškimi!« >e vzdih-nila gospa udova.
»Današnji dedci so kot muhe. Ničesar več ne preneso. Nisi Še dobro poročena z niim in si se ga komaj privadila, že leže in umre... uh, dedci postajajo preleni za lepi zakonski stan ... Raje cepajo kot muhe!«
Blagopokojni sc je menda zelo veselil jeze svoje žalujoče ostale, kajti jc bilo videti, da se je še bolj smehljal.
»No, ampak nič zato*, je šel udovin samo^ovor lepo daljo, samogovor lepo dalje, »Jožef, lep pogreb ti naredim!... Radi ljudi in njihovih jezikov. Ne bodo jih brusili, češ, tako beraško ga je spravila; takšen pogreb dobiš, da bodo govorili, kako sva se imela rada.«
Blagopokojni se je režal,
»Mnogo sicer nimam v hranilnici, toda kar je, naj gre v imenu božjem... vse zastavim, kaj bom lahko pogreša-
Ste v 95
.ySLOvrwrs»u H/KttVir"    tne za  apn ta 1924
cTfran 5.
Gospodarstvo.
Najnovejša poročila.
PROBLEM NAŠE DOBE.
V »Corrlere della Sera« z dne 18. jan.
1924. je priobčil znani italijanski nacionalni ekonom Luigi Einaudl pod naslovom >n problema Ford« pozornosti vreden članek. Povod mu daje dejstvo, da se mnogi člani ameriškega kongresa razburjajo, ker Ford ae plačuje toliko davka, kakor bi ga po njih mnenju moral.
Dokler je bi! Ford »majhen« ter je osebno in kot edini lastnik vodil svoje podjetje, pri čemur je morda zaslužil 100.000 dolarjev na leto, so davčne oblasti smatrale, da Ford teh 100.000 dolarjev iz svojega podjetja tudi »prejme«. Ford je plačeval takrat od stotisoč vse docosnostne, oziroma obrtne davke, razven tega pa od prejetega osebnega dohodka 100.000 dolarjev Št davek, ki ga pri nas poznamo pod imenom progresivne dohodnine.
Danes je Ford »velik« In ne vodi nobenega podjetja osebno. Udeležen Je* pri neštetih Jn ogromnih delniških družbah, ki so ▼ resnici njegova edina last in katerih dobički se cenijo na letnih 140 milijonov dolarjev. Na teh 140 milijonov plačujejo Fordove družbe sicer vse obrtne davke, oziroma davke od donosa, naj fmajo že kterokoll hne, toda Ford, ki je zaslužil v resnici 140 milijonov dolarjev, si da kot dividendo izplačati od svojih družb samo kolikor porab!, morda 30 milijonov letno. Teh 30 milijonov dobička Ford »prejme« in plačuje od njih še davek sMčen naši dohodnini, a ostalih 130 milijonov potom svojih družb reinvestira ter odtegne dohodni* ■i. In radi tega se razburjajo nekateri dani ameriškega kongresa, ampak čisto po nepotrebnem.
Človek, Id investira dobičke v svoje podjetje, je sol dežele. Zdi se sebične*1, lri dela samo zase. skopuh, ki ne pusti da bi še kdo drugi bil deležen njegovegi imetja, a v resnici dela le za druge. Kopiči premoženja, ki jih končno uživajo drugI. Kaj so malenkostne dobrote, ki ©i jih privošči Ford, proti ozromnim dobrotam, k! jih prejema splošnos* od Fordovih tovarn! Veščina kapltaMstične kulture obstoja ravno v tem. da se na najvišja mesta povspno možje, ki jih hrepenenje Po prvenstva vspod-buja k vstrajnemu delu, ki Si znajo pridobiti enako vztrajne in sposobne sodelavce ter na potrosijo vseh svojih dohodkov za lasten užitek. Njih najvišji užitki so uspehi !n zmaj*e njihovih podjetij.
Čemu se bojijo politikantje, da bi se moglo par Fordov polastiti e vplivom svojega bogastva gospodstva cele dežele?! Ustvaritelri proste industrije, to je one industrije, ki žtvl od konkurence in zmanjšuje stroške produkcije, so preveč zaljubljeni v svoja podjetja, da bi jih smatrali le kot sredstvo za dosego političnih ciljev. Lastili si bodo politično moč !e če bodo prisiljeni. Krivda pa takrat ne zadene njih ampak one polrtfkante, ki s carinami, protekcljo-■izmom in vladnimi koncesijami ustvarjajo tip nepravega (falso) kapitalista m nepravega podjetnika, ki mora kupovati časopisje ter vplivati »a birokracijo m vlade, da more živeti in bogateti.
Davčnim sistemom, kakor obstojajo v bistvu v vseh modernih državah, se ne sme očitati, da delajo krivično Izjemo pri velikih Fordih, ampak da ovirajo pot malim Fordom. Zato naj možje, Id vladajo ra hočejo biti resnični in dalekovidni politiki raje najdejo način, da se bo z malimi Fordi ravnotako postopalo kot s velikimi. Progresivna dohodnina otežkoča prve korake podjetnika, in zato naj jo vsak plačule le od dohodka, ki ga konsumira, ne pa od dohodka, ki ga reinvestira. Prosta pot re enaki pogoji vsem, a prvenstvo naj are onemn, ki zna bolje od svojih tekmecev koristiti splošnosti!
Tako Einaudi, ki tudi v fr ar as t i Mus-soiinijevi Italiji neustrašeno pove resnico, ter je na pr. pred letom javno očital italijanski industriji, da se v tridesetih letih carinske zaščite nI znala toliko ojunačiti hi spopolniti, da bi mogla vzdrževati prosto konkurenco. Uvodoma sicer Einaudi povdarja. da se radi Fordovega problema ae razburja ves kongres temveč samo on! njegovi člani, ki iščejo »popularne platforme«, m da je problem aktuelen v vseh državah s sličnimi davčnimi sistemi. Ne-glede na tehtne in krasne besede, kj jfh govori Elnaud« v prilog sposobnim in neumornim podjetnikom Fordovega tipa, pa obravnava predmet v poglavitnem kot davčni problem, zlasti z ozirom na razmere lastne dežele.
Zahteva, da naj se strožje obdačljo samo konzumiran! dohodki, dočbn naj se reinvestira ni dobički kar najbolj razbreme-
la___Tvojo zimsko suknjo, letno obleko, uro ... vse zastavim, Jožef, samo da boš zadovoljen z menoj!«
In tako je storila, kakor jc rekla. Kar ni imelo posebne vrednosti, vse je odromalo v zastavljalnico, in je za skupljeni denar naročila sijajen pogreb.
Blagopokojni je ležal med gorečimi voščenkami, dehtečimi rožami in sijajnimi venci in s© je smehljal toliki časti. Udova v črni obleki je s solzami v očeh sprejemala sosesko, ki je prihajala v odličnem številu kropit blagopokojnika,
»Brž je sklenil!c Je dejala gospa Dobrnttniska,  soproga uradnega sluge,
»Kaj ne? Oh, revež!« je zalhtela udova in kot na komando spustila par lepih solz po licu. »Eh, križ je, križ... Sedaj se pa nikdar več ne omožim, za vse na svetu ne!... Nimam sreče z moškimi pa je nimam... Komaj sem ga dobila in si mislila, da bo vsaj nekaj časa mir, pa ti leže in umre!«
In Se bolj ganljivo je zajokala.
»No, no!« Jo Je potolažila gospa Dobro tinjska. *Kaj hočete, je že tako na svetu. Res je, da je bil dobra duša... takega ne dobit«) svoi žhr da* reč, pa al
nijo, je utemeljena v gospodarskih zakoni« In nujno vpoštovanja vredna. Vendar progresivna dohodnina, ki nasprotuje v sedanji obliki pravim gospodarskim načelom In pod krinko socijalne pravičnosti ubija podjetnost in produkcijo, Bi še sama na seW jedro Fordovega problema. Progresivna dohodnina je samo en del zla, ki Izvira iz celega globokega In obširnega in prešernega problema naše dobe.
(Konec prihodnjič.)
★   ★ ★
—g Novosadska blagovna borza 24. aprila. Na prodirktir! borzi notirajo: Oves baški dupl. kasa 390, koruza baška, dupl-kasa 332-50—335, sa maj, Junij, dupl. kasa 345. za Junij, julij, dupl. kasa 250; fižol beli dupl kasa 35, moka baza Št. »3« 442.50, ŠL »5« 340. št »6« 330. Celokupni promet 40 vag. Tendenca mlačna.
—g Dobava motornega olja in konsistentne mastL Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 5. maja ofertalna licitacija glede dobave 5 ton motornega olja 1 tone konsistentne mastL Oglas je v tisami trg. zbornice v Ljubljani na vpogled.
—g Dobava bakra, bakrene pločevin« in bakrenih cevi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 38. aprila za dobavo 13.000 kg okroglega bakra, 3800 kg bakrene pločevine, 34e kg bakrenih cevi. Pogoji ■« v Po gled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v LJubljani Gospo-svetska cesta od 10. do 12. ure.
—Z Dobava samotne opeke. Direkcija drž. že!, v LJubljani razpisuje ofertalao licitacijo na 30. aprila za dobavo 3000 komadov samotne opeke za lokomotivne peči 240*130*73 mm. Pogoji pri ekonomskem odelenju Dfr. drž. že!, v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
—g Dobava žarnic. Direkcija drž. žel. v Ljubljani ranpTsuje ofertalno licitacijo is 35. aprila za dobavo 2855 komadov žarnic. Pogoji pri ekonomskem odelenju Dfr. drž. že!, v* Ljubljani. Gosnosvetska cesta.
—g Dobava kamene soli. Pri upravi drfavtrfh monopolov v Beogradu se vrši 1. maja ofertalna licitacija glede dobave 30.000 ton kamene soli.
—g Dobava zmleta paprike. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se sklene 12. maja pogodba za dobavo 1400 kg zmlete rdeče paprike. Natančnejši podatki so v trgovski zbornici v Ljubljani na vpogled.
—g Dobava plinovega olja. Direkcija državnih želznic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na da« 4. maja 1924. za dobavo 2 cistern plinovega olja. — Dobava drogov Iz med!. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 8. maja za dobavo 3830 drogov Iz med! raznih dimenzij. Pogoji pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih Žel. v Ljubljan?, Gosposvetska* cesta od 10. do 12. ure.
—Z Dobava strelnega is motornega olja ter bencin« za motorje. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 14. maja ofertailna licitacija glede dobave 30 ton strojnega olja, 10 ton motornega olja in 10 ton bencina za motorje. Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn! trg. zbornice v Ljubljani na vpogled.
—% Dobava pšenične moke. Pri intendanturi Dravske dfvizijske oblasti v LJubljani se vrši 38. aprila ofertalna licitacija glede dobave 310.000 kg pšenice In 350.000 kg krušne moke (ttpa 80%). Podatki v pi-sami trgovske zbornice v Ljubi*«ni.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dn# 25. aprila Prosti promet. Zagrebška borza danes radi pravoslavnih praznikov iđ poslovala. V prostem prometu so notirali: Curlh 14. 38, Pariz 5.15, London 333.50, Milan 359.50, Praga 3.39, Dunaj 0.1138, Newyork 80.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh, 35. aprila. Današnja borza: Beograd 7.—, Praga 16.66\ Newyonk 563*/«, London 24.68, Pariz 35.73, MTaa 25.11. Berlin 1.29, Amsterdam 209.50, Dunaj 0.0079*/s.
— Trst, 25. aprila. Današnja predborza: Beograd 37.65—37^5, London 98.25—98.40, Pariz 141.50—144,50, N«wyorfc 22.40—22.50, Curih 396—399, Praga 66.20—66.50.
— Dunaj, 34. aprila Devize: Beograd 876—880, London 311.300—312.300, Mila« 3154—3176. Newyork 70.935—71.185, Pariz 4662-^678, Praga 2102—2112, Curih 12.605 12.655. Valute: dinar 873—879, dolar 70.460—70.860, lira 3150—3170, češka krosa 2062—3098.
pomagajte!... če ga je vzelo, ga je vzelo in ne bo ga več, pa če si še tako belite glavo!«
In udova si je poskušala beliti glavo, pa ni šlo in ni šlo. »Tako rada sva se imela!« je zaihtela. »Vse sem mu naredila, karkoli sem brala na njegovih očeh...«
Gospe Dobrotinjska je komaj zatrla nasmeh. In je bila le sreča, da so vstopili v sobo tisti hip g. kramar iz hiše, hišnik, mlekar in uradni sluga ter štiri soseda...
In je gospa udova vsem gospodom pripovedovala zgodbo o bolesni svojega blagopokojnika, ki je pričel lepega dne pokašljevati, zatem kaši jati, in se Je od dneva do dneva bolj su¥J ter mu je ona pomagala z vsem mogočim; rosne sosede pa so Šepetale In čebljale med seboj prav živahno, kakor je vedno običaj v takem slučaju fj takih prilikah.
»Z vsem mogočim ntu je pomagala«, je šepnila ena, »ampak je da ga spravi Se preje pod zemljo!.*. Ta stmrt kos je od samega satana...«
»In kako tuli in trobi,« Je dodala druga. »Se oiUia krokodil bi tt lahko sa-
POLITIČEN POLOŽAJ NEIZPREMENJEN.
— Beograd, 25. aprila. (lev.) Redi pru. voM*vnega velikega petka je danes pari a« ment povsem mrtev. Dopoldne nikakih vas* nih političnih dogodkov. Na dvor ni po« zvan noben politik. Trdijo, da so konzul* tacije krone definitivno zaključene. Ministr* ski predsednik se je dane« razgovarjal s Člani vlade in vodilnimi radikalnimi poli* tfltt — Vse pričakuje, d« dobi Pesič volilni mandat. — Ministri in ridikali se priprav* Ijajo na odhod v svoje volilne okraje v svrho agitacije. Po praznikih se najbrže prie čne že živahna volilna agitacija vseh strank. — Predsedstvo narodne skupščine je pisme* no pozvalo vse narodne poslance na plenar* no sejo, ki se vrši dne 3. maja.
RADIĆ POSTAVLJEN NA LAŽ.
— Beograd, 25. aprila. (Tzv.) Dunajski dopisnik londonske »Moringpost« izjavlja, da Je bil njegov intervriev s Stjepanom Ra* dićem točno zabeležen in da je pismeni sestavek interview* pregledal Radić sam, ne da bi ga v kaki točki korigiral. Stjepan Ra» dič je torej postavljen na laž, ko je trdil, da je bil interview ▼ »Morningpost« pon*> rejen in netočen.
POSET NAŠE KRALJEVSKE DVOJICE V PARIZU.
— Rim, 25. aprila. (Izv.) Kakor javlja poloflcijelna agencija »Volta«, po-seri oficijelno jugosfovenska kraljevska dvojica Pariz dne 25. maja t L V di-plomatičnih krogih zatrjujejo, da bodeta pri tej priliki ministra obeh držav raz-motrivala vsa Francijo in Jugoslavijo zadevajoča vprašanja, med drugim vprašanje likvidacije vojnih dolgov, ki jfh Je napravila Srbfla v Parku, ureditev plačil za francoske dobave srbski vojski med vojno in plačilo kuponov srbske rente. V diplomatičnih krogih dalje omenjajo, da vesti o sklenitvi zveze med Trancijo in Jugoslavijo niso potrjene. Cebo pa sklenjena kaka zveza, bo imela splošen značaj. Izključujejo tudi, da bi se med Francijo in Jugoslavijo sklenila posebna vojaška zveza.
UVERENJA ZA OSIGURANJE VALUTE.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Minister financ je s svojim rešeniem I Br 11747 od 15. aprila 1924 izpremenil prejšnje rešen je I Br 47064 od 10. decembra 1923 v toliko, da uverenja za osiguranje valut ;zdana od pooblaščenih zavodov. veJJaiu dva meseca, ra-čuiijeno od dneva izdanja averenja do dneva nakladanja. Kot dokaz o dn?vu natovoritve služi žig odhodne nakladalne postaje na tovornem listu.
»CORRIERE DELLA SERA«
FAŠISTOVSKO GLASILO.
— Rim, 25. aprila. (Tzv.) Kakor javljais ■ekater! rimski Tisu", postane glavni orsan opozicij« »Corriere della sera« — fašistov-sko glasilo.
IGRA IN ŽIVLJENJE.
človek pride na svet za to, da živi. Življenje je največja blaginja: ono je vrednota, ki združuje v sebi vse druge vrednote. V vsakem človeku nahajamo hrepenenje no življenju. Hočem živeti, to je klic, ki odseva iz vsakega pogleda, to je trak, ki obdaja vsako telo ia zmisel, kA tiči za vsako kretnjo. Toda življenje posameznega človeka je prazno, dolgočasno in nepopolno, ono je prepreženo z vsakdanjimi skrbmi. Popo'tiost življenja je nam dana kot predmet stremljenja in dosežemo jo 'aliko deloma v igri in svobodnemu ustvarjanju. Vsak organizem je središče dveh medsebojno nasprotnih, toda drug z drugim zvezanih procesov, s pomočjo katerih se pojavlja Ia varuje njegovo življenje. To je proces postanka afi asimilacije m razkroja ali dezasimilacije. Asimi'aorja skrbi za rast in oporo organizma, dezasimilacije pa dobavlja sredstva, s katerimi se spravi v tir živ stroj. Ako je asimilacija premočna, tedaj nakopiči organizem zalogo grvljetrskih snovi, če pa prevladuje dezasirmlacija, nastopi takozvana
vidal take hinavske solze... Saj se samo dela tako!«
»Veste«, se je vtaknila §e tretja, »ni-kaj naj ne misli, da smo tako neumne m ne vemo, kaj je počela s tem revčkom. Če bi kak podčastnik takole trpinčil svoje vojake, bi bili vsi časopisi polni o vojaških tolovajstvih, če pa ravna ženska tako s svojim možem, se pa nihče ne rane.«
»Zapreti bi bilo treba take eoprrd-co,« se je vmešala Četrta. »Ne rečem dvakrat, da je še ves zelen m črn, če bi Ca pogledal! bolj natanko, tako ga ie včasih nasekala... sedaj pa trobi kot nilski konj, ki ga hočejo vtakniti v kur-nik... Le toliko vam rečem, za take ženske bi morali napraviti v parlamentu poseben zakon.«
»Prav imate!« se je zjeena prva. »Kaj pa naj počno mlada dekleta, Če jim pobere takole strašilo može izpred nosa in Jih potem pomori« Moških je itak premalo na svetu! AR je treba, da se ena dvakrat poroči... Mlada dekleta naj pa ostanejo zarjavele devtčke... Le pomnite, kar vam povem... zdi se mi, da s| ic vitla ia drug ega na pito, do-
ANGLEŠKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI-
— Beograd, 35. aprila, (Izv.) Snoči sra prispei% iz Sarajeva člana ang'eskesa parlamenta sir FHIp Dub s on ia sir Patrick H e n a n, ki proučavata finančne Žn go*po-darske razmere v aasi kraljevini. Zadnje dneve sta si ogledala Bosno m Hercegovino. Danes dopoldne ju je cb navzočnosti angleškega posanika sir Alban Youaga sprejel ministrski predsednik Nikola Pašić in nato ob 11.30 namestnik zim. ministra Marko Trif-ković. Angleška parlamentarca nameravata ostati v premoliti več dni in aato odpotovati v Zagreb oziroma v 5Iovenljo, da si og!e-data industrijska podjetja. Parlamentarca proučavata tudi pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče ugrdno placirari ang!eskf kapital v naših krajih.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V BENETKAH-
— Benetke, 25. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dneva se otvori mednarodna umetniška razstava, za katero vlada povsod veliko zanimanje. K otvoritvi razstave je velikanski naval tujcev, osobito Nemcev. V Benetkah ie danes nad 60.000 tujcev. Razstavo, ki vsebuje mnogoštevilna dela modernih struj, otvori kralj Viktor Emanuel, ki je snoči odpotoval iz Rima v Benetke in kamor je danes, zjutraj prispel.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
— Rim, 25. aprila. (Izv.) Glavni volilni urad je te dni pričel revizijo volilnih rezultatov. Po pregledu pritožb, protestov in reklarrscrj je urad potrdil večinske in manjšinske mandate. Večini nacRonalne vlade ie priznanih 355 mandatov. Urad ie potrdil Izvolitev slovanskih poslancev dr. VV i I lana m dr. Besednjaka.
GROZOTE GOTHARDSKE KATASTROFE-
— Milen, 25. aprila. (Izv.) Na mesto grem« želeeniško katastrofe pri Beninzoni došla soproga Helferich je takoj sporna ta sežgano truplo svojega soproga, s katerim je bfla komaj tri leta poročrna. $mrt precU sednika nemške Državne banke dr. Schach-ta še ni ugotovljena. Število človeških žrtev do danes še ni ugotovljeno. Kako groma je biia vročina pri eksploziji plina v nemškem vosa, je posneti ir tega, da je nastala do 1200 stopinj znašajoča vročina, ki je vse trdne predmete, posebno zlatnino ftt dragulje povsem raztopila. Rezilna akeija re nadaljuje.
MASARYKOVA POT V ITALIJO.
— Rim, 35. aprila. (Izv.) »Tribuna« javlja, da pride danes prerident Masarvk v Itar lijo. List zanika vsak političen značai #ega poiorvinJA. Prezident prihaja v Ttalijo v spremstvu svo^e soproge iz zdravstvenih ozfrov. Nastani se na Siciliji, ker potrebuje odmora in bo prisostvoval kra5ičnim predstavam v Sfraknzi Sestanek z Mussolini-jem bo eventualno sledil iz razlogov kurtoazije.
aegativna raznovntnoat življenja.    Čt se
oba procesa izravnata, govorimo o ihiifinskem ravnovesju. Oba proceea sprem'ja pri kroženju snovi opredeljen ekvivalent energije. Ta osvobojena ali zaposlena energija skrbi za delovanje organizma v vseh njegovih opravkih.
Vsakemu treh omenjenih stani medsebojnega razmerja med aeimllaeiisktm ia de-zasimilicajiskeni procesu odgovarja gotova afekcijonalna psihična vsebina, ki se kare pri premoči dezasimilacije kot možnost, ?'a-bost m melanholija, pri ravnotežju obeh procesov kot duševni mir. ravnodušnost in občutek sigurnost!!, pri premoči asimilacije pa kot zanos, burni nemir in težnja za delovanje. In v obeh slučajih, ko nahajamo v organizmu raznovrstnost življenja, stremi organizem za ravnotežjem samo tedai, kadar je raznovrstnost aeMtivna m ravnotežje v zvezi z nezadovoljstvom ia narobe: pri pozitivni raznovrstnosti je ravnotežje teaa življenjskega dlferencijaa v zvezi z naslado, z vžitkrra. V tem osnovnem biološkem procesu se krije bistvo igre: kadar ae v iz-
moenika Štefana!... Ampak jaz ga že pokličem k sebi, še danes, pa mu povem, kaj ga čaka, če vzame to staro škrbuljo ... in mu tudi namignem, da ga ima moja Tilčka malo rada!... Saj to ni nič slabega... in je že tako, da moraš dandanes moškega dregniti v nos, da opazi, kdo ga ima rad!«
Druga soseda je stopila s tretjo k mrliču in ga poškropila. »Večni mir rn pokoj tvoji duši!« je dejala. ^Tvoja žena ti jra tako ni dala!... Samo poglejte, kako leži... kot blažen!«
»Ali se vam to Čudno zdi?« je pristavila druga. »Saj je lahko srečen in blažen, da se je rešfi take ženske!«
Ker je pristopila Se udova h g o* pera a, sta umolknili.
»Lep mrtvaški oder?« se ie sledrulS oglasila ena.
»Moj Bog. lep!« je rzdlhniJa udova. »Kar zmorem!... Saj je tako zadnje, kar 5e lahko storim za svojega Jožefa!«
»No, veseli bodite, da je prestal«, je dejala tretja soseda, »okreval itak ne bi nikdar...«
»Oh, ae H no!« Je vzdlhnlht udova. »Te kal je Imel že ▼ prsih, ko sem ga poročila!Mieear um m maram očk
obilju nakopičena energija trosi svobodno, neprisiljeno, z notranjo fiziološko potrebo, nudi njen efekt organizmu intenzivan naslado. Igra je v zvezi z vžitkotn trošenja mu-ski.laturne ener^iie. Naslada, ki jo nahajamo v igri, je knlosa'nega pomena za organizem v njegovi borbi za življenje, organizem, zapeljan od te naslade, išče aktivnega efekta svoilh organov, ki se v tem procesu delovanja utrdijo, kajti funfccHa ustvarja organ. Na ta način predstavlja igra cilj ia sredstvo: ona osigurava dolgotrajnost in odpornost indivlduma. Igra podpira življenje, živjenje išče igre. V igri nahajamo nastopne elemente: 1.) ona je samovoljna, ?.) ona nudi užitek: 3.) Igra je socijalna in 4.) vrli se po gotovih pravilih in zahteva nravstvene frtve. Izra je samovoljna, spontana: ma» stane moment, ko človek čuti potrebo kre* tanja, skakanja .igranja. To vidimo najlee* Se pri deci. Seve odrasli, kulturni ^udje a« ravnalo kot deca: on! imajo voljo, ki lahko obrzda nezdrave nagibe k igri. toda dajte i mi svobodo, poeta vite jih v okolISfifcte. km ne bodo čutili prisiljenosti in odraali Uudfe bodo ravna!i, ie so adravi in 51 H, kakor deca.
Igra predstavna vedno užitek, toda na osebni užitek le me ovira, da je soofjaroe. Nobena igra ne mudi toliko aaslade,. kakor ooa. ki se v ral V večjih skuprnah. 5V>cijal-»oat je njeno važno obile?Je. Ta njena lamt-motst io sili. da se inVoni gotovim pravilom. To vidimo najlepše pri športnih igrah. fV igrah nahajamo gotovo orgamradjo. M Ja podvržena pravilom, med kntertrrH so rodi moralni predpin. V igri med seboj zvezano osebe niso zvečane po dolfno^ti. temvtč m-voljo užitka «n imajo medsebojne obvesmo-
Take mse^e osTanavlJajo celo nelce vrate po'i^io. ksi bdi nad pravilni ra potekam Igre i« kajajufi neposlanika. Vri omenjani elementi igre Mraenjejo njen pomen m «m4ae1 fn predsf*vlja|o kjjut z* razumevanje druge vr^te is:er — čisto duhovnih sil —. v katerfk nahajamo eno največjih sfvtjeni^ldh vrednot. To  je  takoa-vano  svot>o<!t*o ustvarjanje.
PROTI INDUSTRIJ A LNIM NEZGODAM V AMERIKI,
V saafl državi New Vbit Je ier tisoč delavcev poškodovanih vsak dan va'ed ae-sgnd v industrijskih podjetjih. Tr> pnmenjs, da -mamo letno 300.000 delavcev, ranienlh aa delu. Približno 1400 delavcev nmre n« leto vsled industrija^'h nezjrod. In število r»ezjrod in smrti rase sknrmJ vsak mesec. Ta dedstva so prisilila guverneri«, đa le odredil posebno Kampanjo sta varnost v indn-strljt. Proklamlral Je poseben »vainoeUsi dan« ia pozval v to svrho delodajalce m delavce, kakor ttidf voe interesi ran« organizacije a« sodelovanje z državnim dej>arte-m en tom aa dol o. Država New York le naivac j a industrilalna država 1 Združenih Državam. Približno 4.500.000 kidiTatrijamih delavcev — vstevai čez miljon žensk — }e zaposlenih' v delavnicah, tovarnah, železni cah mi rudnikih. V devetih letih, kar Jc v veljavi delavski odSkodnmski zakon, je bik* če« dva in po' milijona mdustrijalnih nergooT in smrtnih nezgod je bilo čez 12.000. Tekom devetih let so odškodnine za nezgode, plačane poškodovancem aH, v shičajn niihove smrti, njihovim družinam, mašale vsega skupaj čez 125 milijonov dolarjev. Okolo 400.000 oseb Je bilo upravičenih do teh od-Sfcodutn. Skupna svota, ki jo sedaj delodajT-ci plačujejo na leto za od&odrdno. znai* sedem milijonov do'arjev. Te odškodnine morajo plačevati dek>dajalci. ali končno one predstavljajo finančno breme. Id teži n« vseh prebivalcih. Delodajalec seve vračuna odškodnino v stroJke proizvodnje. Tako le konaument oni. ki navsezadnje noat stroške delavsko odškodnine. Znižanje nesgod bo imelo ra posledico anižanjc odškodnin; manj odškodnin pa pomeni a manj SI produkcijski strošek in manjša ceno mnogih produktov. — Radi tega je dolžnoat in korist vseh, da se čim bolj preprečijo nezgode na delu. Več k*ot polovica vseh nezgod, ki se dogajajo, so da preprečiti. Da se matno zniža števi'o negg&d. to Je svrha vamottne kampanje, ki so sedaj vrši v državi Nemr York. Delodajalci naj opremijo svoie stroie z varnostnimi pr:pravami, delavci naj nepre^ neboma pazijo na nevarnost, Širše občinstvo pa naj podpira gibanje za znižanje števila žrtev, ki jih industrijalne nezgoda Izterjajo na človeškem trpljenju m gospodarskih Iz* gubah. Nudijo se nagrade delavcem in delo-daja'cetn za najboljša nasvete, kako aaj ro preprečijo nezgode in bolezni. Delavci pa lahko pomagajo s tem. da naznanijo oblasti one delodajalce, ki nimajo predpisanih' varnostnm naprav.
Naeriraffe v ,.Shv. N^rorfij"!
tati toda Jožef je prejšnje čase nekoliko preveč krokal!... Ne boste mi verjeti, kako doljio sem mu morala zlepa prlfo-varjati. da se je odvadi pijači...«
»Zlepa!« je Šepnila soseda sosedi. =>Baje sra je kar z metlo pretepla, ako je izpU le vrček piva...«
Moški so šli, žensko 90 pa ostale še nekaj časa in poslušale udovlno tarnanje, ki ie bflo kazno neutolažljivo... On n Je bil vse!... Nfkdar več se ne poroči!... Ia ihtenje udove ie bilo zelo iako.
Tndi sosede so &e poslovile. Komaj so obrnile hrbte, je pokazala udov«, ki jo je minila jaka ruga, za njimi osla z rokami.
*Kar vidi se tej sodr^i,« je dejala, »kako Jih peče moj pojrreb!... Ampak le počakajte, jaz vam že pokažem, le pokale boste od jeze in nevoščljivosti, ko pojdemo za pogrebom ... Oh, in to ie, kar me zelo, zelo veseli!«
In žena se je menda spomnila žen, ki bodo pokale od jeze In nevoščljivosti, in se je jako, jako veselo zasmejal* ia pri tem pogledala svojega blagopo-
kojneza, ki sa k tudi režal z nasmehom Cenika ...
To in ono.
Stran 6.
•SiOVCNSKl   NAttOtfe,   (Hia 9&
štev. 96.
Oripaliia Im-M
Plesi Razne atrakcije
Od hodne postaje:
Reka i .Hotel Evropa ■ (a v tomobitska postaja)
Opatija s Pred kavarno .Principe Ura-
berto«
Prvi odhod ob H*30 pred poldne.
[(nit to Etnvn
Prihod iz m obi I s k i m
I« Opatij* make
ibtilin avto« traja 15 minut.
se odpiralo vsofci dan ob Jt-fe dopoldne.
Ptvi odhod ob 11*30 pred poldne.
Cena za  odhod in vrnitev L rt 5*—.
Prvovrstna
restavracij'*?
254
mizarsko tovarno v Beogradu.
Potreben kapital od Din 5(50.000 do  Din 700.000.
Pontnfbe Je posten na »Pubiloftas d. d.", oglasni zavod,
Beograd, Poz oriš na 2. 2904
talHTCf
mM mm za mat
11:111
j 12—
je iafcorno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini <te izredno bujnega razvoja in v^bndi v cvetu mnogo rneta*^Viiofso  manso barve.   Cerm zavojčku Din 3*—.
Razpošilja društvo
irska o Hrsniu«
Sfefina zatona: Herzma*sky, Koisika, Urbanic in drogerija „AdrTa".
Zahvala
Nafcenefe
— drva —
trda in mehka, žagana m cep-liena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema:
H. PeftrH,
Gosposvetska cesta 16/1
Telefon 343 »44
Ob nenadni izgobi našega nadvse Ijobijenega, asaos ananas
Anteta
Snafisterenejše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spre-f na zadnji poti, mu obsoli s cvetjem prezgodnji grob m se spomimaii nas v najtežjih trrab.
Posebno Tmhmsio izrekamo njegovim zvestim tovarišem: gg. Rabićft, Vincigu, dr. Kogoju, č. sv. AUažu, g.jSethicn tn vsemnosobju bolnice na Savi, potem gg. profesorjem, n^e^o^fra soscrfcem, pevcem, govornikoma, Otentr. tajn. jngosl. n oml. in c. društvom.
Bog plačaj vsem ! 2912
LJcbtfana, dne 25. aprila 1924.
(Mota fatejafa refthra: p. Lenarilo« is sorcteifci.
3m&:
9L SMiklauc
LJUBLJANA
SdtŠC V&đ&OffiV? ZTtOtH) pri nakupu Blaga
za obleko in p-eriio.
gospodična
z dobrimi spričevali se išče k dvema otrokoma od 10 let odnosno 16 mesecev za takoj. Reflektiram samo na inteligentno boljšo osebo. — Fina h&a, dober postopek. — Obširno ponudbo, ako mogoče s sKho, prosim poslati na Bi eyei p " v Praaz 32, H. 2903
t> o i s>
S O
O* C
>e/s cz ■>
ca tn ^-^
»- C3
sir
e>
"o
-O
2
Pariz-Beospad« Senja k
I
Daje noktima odmah poslije mazanja emnjini sjaj, koji nedjeljama traje. Velika garnitura sa pastom i priborom za čišćenje noktthi Din 50*—. Mata garnitura Dm 25'—, pojedini lak po Din 28"—.
Na§   „OJ A *'   lak  za nokte u potrebi/avaj u   i kraljevi.
o j a
pasta 2a nokte Dfet 70 i K.
o j a
Sbf t za nokte
Dm 6—
2660
25?4
Ali že veš, pri Šinkovcu so
že spet znižnne cene. Kmal' bojo blago zastonj dajal. — Zato le hitro tja, dokler je Še kaj blaga!
Modna
A. Sktkovk nas!.
K. Soss, LhibfiBmi,
Mestni trg štev. 19.
MUhi prodala po znižanih cenah 1
mERHKL
bofe. nunfffs, Istro©*, Slak, eda}iev kistooe • laranfaMiiĐ Sisa* tirate fssfbotfe feakooć?*
medic - Zanki
dreffm z uuiejuu zavezo
mtRiBOR LjnBumm novi shd
ceafrafa sfriacHSfe T U O R H I C E:
Pisemski papir
priporoča
Narodna knjigam
m
_ 9
B
ca
es G
cs C
o ■o
9
>o O
E
o
> ca
c/5
O C
■«* JZ C-
O £
■ 2
O
»o
■»a cl
11 "5 i=
s t °-
to
CM 1
35 HP Ausiro Fiat osebni 6 sedežni rabljen 16/1« HP Austro riat osebni 6
sedežni rabljen 35 HP Puch V1H typa osebni 6
sedežni rabljen 35 HP Peogeot 6 sedežni rabtjen 35 HP Chhibiri 6 sedežni rabljen 16/18 HP Lamin Ktement 2 sedežni rabljen 25 HP Dalmler 6 sedežni rabljen 35/40 H P Praga 3—5 tonski rabljen 35 HP Fiat Torino 2 tonski rabtten
4o H P Fiat Turino 5 tonski
HTHIILI:
B. S. A. novi vseh typ 4 HP „Ariel* rabljen 3 HP .VVanderer* rabljen 5/7 HP .James" laMfeii "     HP Jllba« rabifen
a pri 2937
kigo-Jlaio, UuMiana
Dnnajska cesta štev. 36.
mHLI 06LHS1
Cena  rr. i? i i i oglasov
vsaks beseda 50 para. — Najmanj pa Din S —
Železna blagajna
m ledna omara — napro* daj. — Pofj*naka cesta
št. 11 (v goataai). 29f€
Vinske sode
(Lagerfasser) — dobro ohranjene, stoječe, m si* cev 2018 U 2*65 !, 3«» t I76S 1. 133« 1 — prodam. — N'asto'v powe uprava *Skyv.  Varoiia*. 2921
I
Slažite
Priden deček
za dela v kuhinji — se sprejme. — >farodne ka* varna. 2939
Družabnik
za brrr konkurenčno po*J* jetje s sijajno bodočnoet* jo se sprejme. — Poeud* be pod »Družba/2878* na upravo   »Skrv. Naseda«.
Polmk
papirne stroke, ki potuje po celi Jugoslaviji, želi sprejeti podobne pred* mete v prodajo proti pri* merni provfeijL — Po* nudbe pod »Porrri k /2922« na upravo »Slov. Nar.«.
Išče se domaćica
katera jc že bite zapo* slena v hotelu ter je iz* ur jena. potem perfektna kuharica, tri sobe* rice hi mašiniet. k** t eri je i«v**žb*n tudi pri c Id: triki. — Pmmm po nudfje aa: »3e.ni'tuvrj dr. Farkioa, Knez Mfhajfcrr V«wc 23, Beograd. Te« lefVm 589. 2890
Šivilje pozor !
Prodi dobremu plačilu in preskrbi stanovanj« se sprejmejo takoj prvo* vrstne si vi rje za redelo* vanje domskih kostumov, volnenih oblek ter kril — za mesto Zagreb. Pred* staviti se je eachne pri tvrdfci BeHlar m VcJepič. Ljubljana, Se. Šiška, Kolodvorska uliea 150. 2896
Moško kolo,
dobro ohranjeno — kupi Vodopivec. Praiakova h L 8t. 3. prrJičje {od 2.-4. popoldne). 2933
Znamke knpim !
Slovenija 5 p, 25 n, ne« rabljene, tudi večjo knhs čino rafjenih v brezhib« Ban stanju. — Obvcrac ponudbe na: Franjo Poč* kaj,   Šmarje  pri Jelšah.
400 metrov ozkotirnih frmenic (že rabljenih) v dobrem stanju z dvema \-agončkoma Plateatrsva* gen) za prevoe lesa. —-Cen j. ponudbe na naslov Ivan Komove, Rakek.
Večja prazna soba
(ali dve sobi) aa premet« ne« kaa^u, v parterja ali I. aaeatrapJD — se išče na plaaaaa. —- Fcv nudbe pod »4. moj/2924« na upravo *SWwl uakega Nerada«.
Na stanovanje
sprejmem enega ali dva gospoda, ev. gospodično —   v   Spodnji   Šiški. — Naslov pove easava NTaroda*. 292«n
Popolno oskrbo
t rarsvedjavo in kurjava* dobi saraostojnA starejša gospa, katera bi dala na razpolago stanovanje od d v oh manjših ali ene ves like sobe s kuhinjo fn pritiklmami mirni druži* ni treh članov. Ostalo po dogo\oru. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« pod mestu 2935«.
I    Posojila j
Kdor mi preskrbi
boljšo stalno službo, bos disi v mestu ali okolici, nru posodim 15 do 20 tb soč dinarjev, event. tudi več brez obresti. Vsto* prm tudi kot kompanjon x aavcdcaam kapitalom. — Ponudbe pod ^Stalno mesto/2923« na upravo »Slov. Naroda*.
▼cčfe posojilo
proti dobavi stanovanja in intabulaciji. v kakem mestu aH večjem trgu Slovenije. Ratmn tri be m čnmnato poleg vseh prrtiklio. Zažcljeni vrt nasadim m oskrbujem rad sam. — Miroljubna strank«. Nakup m*§e, ta* boj ali poaaeje, naožea. — Paana naatVrrrH: P. O-Viaafan, ptVBa Vi>n?fa gora. 2*J5
»
Dober krojač
«
d'vijjnite pismo v upravi »Slov.   Naroda*. 2927
Ženitna ponudba.
Poročiti se žebm r. de-kletom ali vdovo do 35 let, ki poseduje posesr vo — najraje v hližin' Ljubljane ali prometnem kraju Slovenije. Sem 2*> let star. prijetne zuiui» njosti in imam pol mih= jona kron premoženja. — Neanonimne ponudbe p*xl »Marljiv gospodar 2*>2Q« na upravo -"Slov. Naroda«.
Stavbna parcela
(majhna), krasna ležeča, ob širok: cesti rKi Rožnik v vrsti /e obstoječih petih vH inb c-:• sTt icaaafiaBM ciia. vodovod in elekrnč> na napeiTavn1 — yo aa« prodaj. -— Naslov pove uprava »Slovenskega Ni
roda*. 293«?
I
Bazna
3
S*4
remianns
8
g 1 1 I
Realttefnm posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA, Sv. Jako* ba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA* KTJP IN PRODAJO NE-PREMK5NTN. 2126 tem i/iT-nru itb-b nnn
»Straža«
na Bleda
obstoječa ir T4 oprem* Ijenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodmrm pogoji — na* prodaj, event. se za* raerrja za posestvo ali stavbni prostor v Ljub* tjanL Inventar je kom* pfeten za event usrano* virev peasiona. — Lepa leaaaaKj v aredKea Bledac \*ai prostori takoj »a: razpokfrgo. — Dopisi na
^E.   rvavkr^ek, Cpfubljana.
2272
Gumijasto podto^c* za postcTjc
rudi rvrclk.i Henrik KJen* tla, Lnib Vis d a, Mestni trq 17. 29.M
Na dobro hr-^no
(kosilo in večerio 15 Din) se  sprejme   s   1. m.i; več   gospodičen. — G y sposka  ulica  4. prttHčj levo. 2920
Pletenine
vseh vrst in predrisk:rri}ct ročnih del. na imodernejr. ^i vrorci. Cene niHre — L Tnrk. Pred Skoftjo I. \ nadstropje (v p rep šnjem pos1r>r>ru Kreditne \banke)
Pobištvo !
Vsakovrstne spalnice ?r trdcTja lesa. kuhinjske oprave itd. — nudim po zelo utjodnih conah. — Matija Andlovie. mi7»r=s srvo m ra^ln^n pohišN'a. Ljubljana. Vicfovdrnska cesta h. 2°2S
HiarStke
preporoda
Narodna tiskarna
Daralte za jtkilski Tabu!
večie posestvo z vflo hi 38 oralov araaaaatae zemlje. Vita obstoji iz šest lepih in velikih šoto, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleti. Na posestva s£ nahaja vse potrebno m obširno gospodarsko poslopje. Pred vfce je lop sadni vrt, a poleg toga vodovod in vodnjak. Vse to je v najlepši logi Bajifamke. 2917 Cenjene ponudbe je poslati aa upi a vnetja poste v Bsojatnki, Bosna.
ttprava banje Rusande
i sce
3 izDČene in usposobljene
kopolišk
Ponndbe  naj  se   pošljejo do  tO. m a (a t. J, npravi banje Rnsaitde v Meiendrna (Banat).
Znanje stfeSBne in nemščine je potrebno.
2RS3
Dr« Aleksander Aranitski javlja v svojem kakor tudi v imenu njenih starišev Matilde in Vinko Majdi6a ter bratov in sester Vinko, Demeter, Korneliji Marica, Saša, Vera, Ema, Zdena, Mira, Zora Lea tužno vest, da mu je ljubljena in nepozabna soproga, hčerka, sestra i. t d., gospa
Tilka Aranitski roj. Majdi
po dolgi in težki bolezni, danes dne 23. aprila 1Q24 v 27. letu starosti, prejevši sv. zakramente, blago v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki premile pokojnice se dvignejo v petek 25. aprila 1924 ob petih popoldne iz mrtvašnice na Mirogoju ter shranijo v posebni grobnici k večnemu počitku.
Zadušnice za milo nam pokojnico se bodo brale 29. aprila ob pol osmih zjutraj v žapni cerkvi Sv. Marka v Zagrebu ter dne 30. aprila v župni cerkvi v KranjtL
2906