#>0^E3o!S2aM Leto VIII, i«. 280
Ljubljana, četrtek 3. novembra 1927
Cena 2 Oin
m Izhaja
Stane mocčno Um s$'—; ta iao> Kinstro Din ter—
Oglasi po tarifo.
Uredniitvo i
Ljubljana, Kaaflova ubca itev. j/L Telefon it. «071 1» sta*, ponoči tudi •t. aoj4. Rokopisi so m vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upraraiihro: LJubljana, rttfcmon
uHca it. 54. — Telefon St. «036.
loccratal oddelek; Ljubljana, PreAcr-rtova uHca St. 4. — Telefon St. «490
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavodu: Ljubima St 11.842 . Praha čialo 78.180.' Wlen,Nr. 105.a4.i-
Ljubljana, 2. novembra.
Najnovejša akcija makedonskega ko-miteta je končala popolnoma brez uspeha. Protest proti »terorju, ki ga izvajajo v Makedoniji Srbi» je sicer tajništvo Društva narodov poslalo naši vladi, ali naše diplomatsko predstavništvo mu je dalo odgovor, kakor ga zasluži. Prvič, makedonsko prebivalstvo v naši državi ne tvori narodne manjšine, marveč je del državnega naroda ter potemtakem sploh ne more hrti predmet razpravam o tretiranju narodnih manjšin. Ze s tem je vsaka oficijelna meritorna razprava o »makedonskem problemu* izključena. Drugič velja še sledeče: ako bi na jugu zares obstojala kaka manjšina v suponiranem smislu, bi Društvo narodov po statutih pakta o Društvu in po obstoječi praksi ne moglo intervenirati. ker bi imeli v tem slučaju svojo interno zadevo. In tretjič nihče ne more resno pričakovati od nas, da bi sploh upoštevali, kar izjavlja in «protestira» makedonski komitet, ki je sam izjavil, da so atentati v Južni Srbiji njegovo delo. Zdi se nam celo, da bi tajništvo Društva narodov sploh ne moglo sprejeti in sporočiti naprej nikakršne ernra-cijacije take organizacije, kakršna je makedonski komitet, ki ne le ne prikriva. marveč celo javno razglaša princip teroristične akcije.
Eno stvar je pri tem posebno podčrtati. Makedonski odbor si drzne istočasno, ko pošilja tolpe in trojke z bombami v naš teritorij in objavlja domači in tuji javnosti, da je teroristična akcija njegovo delo. vlagati na tako mirovno institucijo, kakor je Društvo narodov, svoje vloge z težnjo, da se upoštevajo kot legalna enuncijacija narodne manjšine na Balkanu. Slične vloge bo Društvo narodov prav gotovo še dobilo v svoje prostore.
Taktika makedonstvujuSčfli kaže nenavaden anahronizem v vseh ozirih. Terorizem te družbe datira še iz turških časov; takrat je bilo spričo absolutnega barbarstva turške uprave morda res težko najti kako učinkovito metodo za borbo za narodno svobodo, dasi so že v onih časih bombni atentati revoluci-jonarjev bi krvavi čini komrtskih tolp povzročili več gorja tudf med sorojaki v Turčiji nego koristi za potlačeno rajo. Revolucijonarni komrteti so uprizarjali pozneje napade v Turčiji tudi zoper povsem neprizadete institucije inozem-cev, ne samo zoper turške, z edinim ciljem, da se Evropa opozori na neznosen položaj krščanskega prebivalstva. Ali ne samo opozori, marveč da se Evropa prisili na intervencijo zoper turške oblasti. To je bil terorizem tako rekoč zoper celo Evropo, ki seveda ni mogel imeti učinka, dasi je revoluci-jonarna centrala istočasno pošiljala peticije na vodilne evropske države.
Danes postopa makedonski komitet iz Bolgarije natančno po teh starih metodah. Na našem jugu izvršuje atentate in pošilja izjave v mednarodni svet. Pripravlja se celo, da raztegne svoje atentatsko delovanje na ostalo Evropo, osobito na Ženevo in pred dnevi se je poročalo, da je švicarska policija že pripravila vse potrebno, da sprejme primerno bugaraške atentatorje.
To so tedaj popolnoma iste metode, kakor so bile v navadi pred 20 do 30 leti in preračunane na barbarizem Turčije ter na sodbo, ki jo je imela vsa Evropa o Turčiji. Ako bi danes v čemerkoli ustregli makedonskemu komi-tetu, bi s tem priznali, da smatramo te metode za primerne tudi za 1927. leto. Komitet v Bolgariji mora uvideti, da ne sme ostaiti za eno generacijo za časom, marveč se mora prilagoditi moderni dobi in njenim bojnim sredstvom. Vsi. ki imajo interes na tem. da se Balkan konsolidira, morajo sodelovati v abso-solutoi nepopustijivosti napram buga-našem navedene vrste, da se jim za vedno izbije iz glave vera, da se s tako razbojniškim terorizmom dosežejo uspehi napram moderni državi.
Moderna oblika reševanja «makedon-skega problema* pa se nam tudi obeta. Na sofijski manjšinski konferenci mednarodne lige za Društvo narodov se je sklenilo, da se prihodnje leto vrši konferenca v Bruxellesu in da se na njem razmotriva stanje makedonskega prebivalstva. Naša delegacija je sprejela ta sklep in izjavila, da sprejme debato o njem. To bo torej po modernem načinu razprava o »makedonskem problemu« pred mednarodnim forom in tu naj čuje Evropa, kaj je resnice na vsem, kar se piše in govori, trdi in protestira o Makedoniji. Nam more biti taka razprava samo v korist.
Kemal paša zopet izvoljen
Angora, 2. novembra, d. Včeraj je bila otvorjena novo izvoljena Narodna skupščina. Izvolila je soglasno zopet Mustafo KemaH pašo za državnega predsednika. Ismet paša je v smislu ustave podal demisijo svoje vlade, a mu je Kemal paša takoj zopet poveril sestavo novega kabineta. Večina ministrov bo obdržala dosedanje portfelje. Za predsednika Narodne skupščine je bil izvoljen Kiiim paša.
Temni oblaki nad slavo g. Vukičeviča
Manevri z rekonstrukcijo vlade. — Demisija finančnega ministra se ni definitivno umaknjena. — Z demisijo grozi tudi prometni minister. — Mučna olera ministra Popovica. — Borba za
revizijo uradništva.
Beograd, 2. novembra, r. Ker so skoro vsi poslanci izven Beograda, vlada v prestolici na zunaj popolno zatišje, tem intenzivnejša borba pa se vodi za kulisami. G. Vukičeviču gre v prvi vrsti za to. da bi bila radičevska obtožnica proti njemu odklonjena s čim večjo večino, ker upa, da bi s tem utrdil svojo pozicijo. Nezadovoljne paši-čevce in demokrate hoče pridobiti s tem, da se razgovarja ž njimi o rekonstrukciji vlade in imenovanju novih ministrov iz pašičevskih in davidovičev-skih vrst. Na javnost skuša vplivati na ta način, da širi njegova okolica vedno znova vesti o dalekosežnem delavnem programu, ki ga bo izvedla sedanja vlada. To naj javnost uveri, da bo ostal Vukičevičev režim na krmilu še dolgo časa.
Medtem pa se zbirajo nad glavo gospoda Vukičeviča vedno težji oblaki. Trdovratno se vzdržuje trditev, da finančni minister dr. Markovič svoje demisije ni preklical, ampak jo samo začasno od godil, dokler ne bo odklonjena obtožnica proti g. Vukičeviču. Za naprej pa veže svojo udeležbo v vladi na izpolnitev svojih radikalnih redukcijskih zahtev, ki pa jih odklanjajo v prvi vrsti ravno radikalski poslanci.
Vsak dan se na novo pojavljajo tudi vesti o nameravani demisiji prometnega ministra generala Milosavljevida. Njegova politika je naletela pri radikalih na odpor, ker mu očitajo, da se prav nič ne ozira na interese radikalne stranke. Zlasti mu zamerjajo. da je reduciral izredno veliko število visokih urad-nikov-radikalov. Na drugi strani pa je prišel prometni minister v konflikt tudi s finančnim ministrom, zahteva da se izvrši brezobzirna štednia tudi v prometnem resoru. General Milosavlje-vič pa smatra nadaljnje redukcije pri
železnicah za nemogoče in zahteva celo povišanje mnogih proračunskih postavk. Poleg tega smatra minister Mi-losavljevič za neobhodno potrebno, da se s pomočjo večjega inozemskega posojila spopolni naše železniško omrežje, čemur pa se finančni minister tudi upira.
Zelo mučen vtis je naredila na vladne kroge tudi afera ministra g. Velje Popovi da, proti kateremu je odredilo trgovsko sodišče zaradi njegovih meničnih obveznosti eksekucijo na njegovo imetje in njegovo ministrsko plačo. Nocojšnje «Novosti» poročajo, da je podal g. Popovič zaradi tega demisijo. Ta vest sicer ni potrjena, smatra pa se za gotovo, da je postal položaj gospoda Popoviča nevzdržen.
Daljni kamen spodtike tvori revizija uradništva. ki jo pripravlja mešani odbor dveh radikalnih in dveh demokratskih ministrov. Radikali se pritožujejo, da se obrača revizija predvsem proti njihovim uradnikom, demokrati pa so nezadovoljni, ker hočejo radikali še nadalje obdržati v državni službi svoje pristaše, pa naj so se svojčas še tako zelo eksponirali proti demokratom. 0 tem je poročal danes g. Davidoviču demokratski minister Mijovič, ki je tudi član revizijske četvorioe. Davidovičev-ci beležijo te pritožbe kot nov dokaz, da g. Vukičevič ne misli na iskreno sodelovanje z demokrati hi da je bila tudi njegova obljuba glede revizije uradništva le manever, da je preprečil pridružit iv Demokratske zajednice opoziciji.
Med današnjimi dogodki je omeniti le sestanka med gg. Pribičevičem in Jo-co Jovanovičem ter takoj nato med gg. Jovanovičem in Davidovičem. Govorili so o nadaljni taktiki opozicije v parlamentu.
Zopet nove odgoditve Narodne
skupščine
Seje se bodo vršile samo v petek in orihodnji četrtek, nato pa
bodo za dalj časa odgodene.
Beograd, 2. novembra, p. Ker se sestane Narodna skupščina šele v petek. ni bilo zadnjih tri dni nobenih po-
sebnih političnih dogodkov. V smislu sporazuma šefov strank se vrši seja v petek in se bo na tej seji nadaljevala in končala razprava o obtožbi proti predsedniku vlade g. Vukičeviču. Razprava bo končana ob 8. zvečer brez obzira na število prijavljenih govornikov. Nato se bo vršilo glasovanje. Kakor doznava vaš dopisnik iz vladnih krogov, bo Narodna skupščina nato najbrž zopet odgodena do 10. novembra. Na dnevni red te seje bo postavljena interpelacija šefov opozicije Sve-tozarja Pribičeviča. Stjepana Radiča in Joče Jovanoviča na zunanjega ministra dr. Marinkoviča o zunanji politiki. Debata o tej interpelaciji bi trajala ves dan, nakar bi bila skupščina zopet za nekaj časa odgodena, da bodo mogli skupščinski odbori končati razprave o zakonskih predlogih, ki jih imajo že v
rokah ali jih bodo tekom prihodnjih dni še dobili.
Sprememba poslovnika
Beograd, 2. novembra, r. Vladni krogi si z vso silo prizadevajo, da bi vsaj na zunaj napravili vtis, da je vlada stabilna. Zato v zadnjih dneh, ko se mnogo govori o notranjih težkočah in sporih vlade posebno naglašajo svoj delovni program in zahtevajo vse zakone, ki jih namerava vlada v bližnji bodočnosti predložiti Narodni skupščini.
Da bi se kar najbolj zavarovala pred napadi opozicije, namerava vlada spremeniti skupščinski poslovnik tako, da bi pravice opozicije in poslaniške svoboščine kar najbolj omejila. Predvsem hoče onemogočiti vlaganje nujnih predlogov in druge slične možnosti zavlačevanja skupščinskega poslovanja. Predlog je baje v glavnih obrisih že iz-gotovljen in bo predložen Narodni skupščini na eni prihodnjih sej.
Angleški finančnik o našem gospodarstvu
Potreba štedenja in znižanja davkov. — Preveliki davki so glavna ovira za gospodarski razvoj. — Stabilizacija dinarja mora dobiti zakonito podlago. — Vesti o velikem posojilu v An-
gliji.
Beograd. 2. novembra p. Peter Bark, predsednik angleške »Limrted-Bank«, ki se mudi v Beogradu, ie bil danes sprejet v
avdijeoci psi kralju. Zvečer mu je priredil direktor Hipotekarae banke v Jokey-klubu večerjo, kateri je prisostvoval tudi finančni minister.
Popoldne je g. Bark sprejel novinarje, katerim je v kratki izjavi razvil svoje nazore o našem gospodarskem in finančnem položaju Povdarjal je, da vlada v Angliji velik interes za razvoj naše države, zlasti za njen finančni in gosi>odarski razvoj. Bilo bi v interesu Jugoslavije, da še bolj učvrsti zaupanje, ki ga v inozemskih finančnih krogih že uživa, ker so ti krogi pripravljeni ii nuditi svojo pomoč, da stabilizira svoj ekonomski položaj.
»V prvem redu,« je nadaljeval g. Bark, »je proračun, ki povzroča pažnjo inozemskih finančnikov. Imam vtis, da je vaš državni .proračun, ki znaša po mojih informacijah 11 milijard, previsok. Mogle bi se izvršiti gotove štednje v poedinih pozicijah. To tem bolj. ker izgleda, da so vaši davki pretežki za prebivalstvo. Zbiranje rezerv in prihrankov, ki bi mogli pripraviti kapital, potreben za razvoj poljedelstva in industrije, je otežkočemo ravno zaradi težkih bremen. Gospodarska kriza je posledica defla-oilske perijode, katero so morale preživeti vse države kot posledico znižanja vred-svojega denarja. Toda ta perijoda Je
koristna po svojem končnem rezultatu, treba pa jo je-čim bolj skrajšati. Vaša finančna administracija ie dosegia, da je kurz dinarja neizpremenjen. Toda to je samo taktična stabilizacija ki še ni dobila zakonske sankcije. Največje važnosti bi bilo, da se store o tem predmetu zakonske mere, ki bi sankcionirale ustaljeni« vrednosti dinarja in ustvarile neodvisno Narodno bamiko, da se bo brigala za cirkulacijo denarja.«
Beograd 2 novembra p. Kakor se doznava, bosta finančni minister in minister saobračaja tekom 'ega tedrna storila korake za prometno investicijsko posojilo v znesku 700 milijonov dinarjev. Govori se, da se bo to posojilo najelo na Angleškem ta se spravlja v zvezo s to zadevo tudi bivanje Petra Barka v Beogradu.
Beograd, 2. nov. r. Včeraj dopoldne je posetil finančnega ministra g. Peter Bark, bivši ruski finanJni minister in zastopnik večjih angleških bank. Sestanek je trajal nad eno uro. G. dr. Markovič je obvestil g Bairka o svoji finančni politiki, o sploš« nem trgu in mu je g. Bark dal zelo drago* ki jih namerava izvesti v novem proraču« nu. Pri tej priliki se je informiral finančni minister o položaju na londonskem denar« nem trgu n mu je g. Bark dal zelo drago« cene informacije. Izjavil je pri tem, da so najvplivnejši londonski finančni krogi zelo zanimajo za Jugoslavijo. To zanimanje je zlasti narastlo po regulaciji naših dolgov v Angliji.
voditeljic, naše kulturne organizacije, zlasti Sokolstvo pa bodo bridko pogrešale neumorno im požrtvovalno svojo sotrudnico.
Strašen je udarec, ki je z njeno smrtjo zadel predsednika slovenske SDS dr. Žerjava in njegovo rodbino. Ž njim objokujejo smrt plemenite žene mnogo-brojni prijatelji, za njo žalujejo nešteti, ki so poznali njeno zlato srce.
Gospa Milena je dosegla starost 38. let. V njej je izgubil svojo ljubljeno hčerko g. Josip Lavrenčič, bivši dež. poslanec in poslanec v rimskem parlamentu. Ob njeni smrtni postelji plaka-jo za svojo mamico trije otroki, dve hčerki in sinček. Kruto prizadetega soproga in njegovo rodbino obdaja ob tej bridki uri globoko, ljubezni polno sočustvovanje tisočih prijateljev in somišljenikov, a tudi iskreno sožalje sirom prostrane naše domovine.
Danes nekaj po polnoči je po dolgi mučni bolezni umrla gospa Milena Žer-javova, soproga narodnega poslanca in ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava.
Žalostna vest bo tužno odjeknila sirom naše domovine. Neizprosna smrt je pokosila slovensko, jugoslovensko vzor-ženo, kakršnih je malo med nami. Svojemu soprogu je bila ne le ljubeča družica v življenju, bila mu je v vsem njegovem javnem delu najboljši tovariš in prijatelj, svoji deci skrbna in nenadomestljiva dobra mati. Vsa vdana sreči svoje ljubljene rodbine, je pokojna gospa Milena z njej lastnim visokim umevanjem poklica žene in matere posvetila svoje moči tudi javnemu delu ter si pridobila nevenljivih zaslug v narodnih, socijalnih in prosvetnih organizacijah. Srednješolska in akademska mladina je izgubila z njo veliko svojo zaščitnico in dobrotnico, narodino ženstvo eno izmed svojih najagilnejših
Borba za državni proračun
Proračun bo izgotovljen še ta teden in bo znašal devet in pol milijarde. — Nezadovoljnost z načinom, kako hoče finančni minister štediti, — Odpor proti nameravanemu znižanju poslanskih dnevnic.
šanje iznešeno v javnost, ker izgleda, kakor da je hotel finančni minister s to akcijo podvzeti ofenzivo proti Narodni skupščini. Ne glede na to, ali je nameravano znižanje v skladu z dra-ginjskimi razmerami, pa se v parlamentarnih krogih naglaša. da bi se moralo istočasno razpravljati tudi o znižanju ministrskih plač in o redukcij ji ministrstev, da bi se tudi na tej strani dosegel kar največji prihranek. Zlasti pa naj bi se enkrat za vselej opustil luksus ministrov brez portfelja.
Beograd, 2. novembra, p. Finančni minister dr. Markovič intenzivno dela na novem proračunu. Danes dopoldne so. bili izdelani za tri ministrstva. Popol-. dne se je vršila konferenca med mini-, strskim predsednikom Vukičevičem in finančnim ministrom dr. Markovičem, kateri so prisostvovali tudi vsi načelniki notranjega ministrstva. Na tej konferenci je bil redigiran proračun notranjega ministrstva. Poleg tega je finančni minister imel daljši razgovor tudi z ministrom gradjevin dr. Šumen-kovičem o proračunu tega ministrstva. Pri tem so se pojavile razne težkoče, ker hoče minister gradjevin, da pridejo v proračun razne investicije, kar pa finančni minister odklanja. Popoldne je bil nato izdelan tudi proračun ministrstva prosvete, tako da preostaja le še proračun zunanjega ministrstva. Vsi proračuni bodo gotovi tekom tega tedna, nakar se bo pričela razprava v finančnem odboru.
Beograd, 2. novembra, r. Finančno ministrstvo je zadnje dni pospešilo delo na državnem proračunu za 1. 1928.-29. Skoraj vsa ministrstva so že izdelala svoje predloge; preostaja le še zu« nanie ministrstvo, ki ga bo pa tudi v par dneh izgotovilo. V finančnem ministrstvu zatrjujejo, da bo celotni proračun že do konca tega tedna definitivno sestavljen ter da bo iznašal 9 in pol milijarde. Tekom prihodnjega tedna bo proračun predložen Narodni skupščini, odnosno finančnemu odboru v razpravo.
Finančni minister hoče kljub hudemu odporu svojih ministrskih kolegov uveljaviti v prihodnjem proračunu načelo skrajne štednje. Znano je, da je prišlo zaradi tega v vladi že ponovno do hudih sporov in celo do ostavke finančnega ministra, ki pa jo je začasno odgodil na zagotovilo ministrskega predsednika, da bodo njegov finančni program sprejeli. Vendar pa se v političnih krogih ostro kritizira način, kako hoče finančni minister izvesti svojo štednjo. Vodja zemljoradnikov, gospod Joca Jovanovič, je podal danes tozadevno novinarjem sledečo izjavo:
«Vsi pošteni državljani se strinjajo s finančnim ministrom v tem, da je šte-denje v državni upravi potrebno. Odkar je na krmilu sedanji finančni minister g. dr. Bogdan Markovič. mu ni niti finančni odbor, niti Narodna skupščina, niti ostala javnost odrekla svoje podpore. Vendar pa se ne moremo strinjati z njegovo štednjo «na komando«, kakor jo skuša izvesti sedaj. Štednia se mora raztegniti na ves proračun in na vse proračunske postavke, kolikor se more to zgoditi brez škode za državo in državne interese. Vsak drugi način štednje izziva kasneje nezadovoljnost. O priliki lanskoletnih poplav v Vojvodini in drugih pokrajinah je vlada g. Uzunoviča obdavčila z 10 odstotnim odtegljajem le državne uradnike, a nobenega drugega. Naravno, da je to izzvalo veliko nezadovoljstvo in vzbudilo čut očite krivice. Zato mora biti štednja za vse enaka ali pa je sploh ni. To načelo mora osvojiti finančni minister, ki bi v polni meri upravičili zaupanje. ki ga uživa, če bi: 1.) izvedel štednjo za vse proračunske pozicije, to je za materijalne in osebne izdatke; 2.) zahteval redukcijo števila ministrstev od 18 na 10; 3.) uradno obveščal javnost o svojem delu v tem pravcu in to povsem jasno in odkrito ter skrbel za nujno pomoč gospodarskim krogom, zlasti poljedelcem.*
Posebno poglavje v programu finančnega ministra tvori tudi vprašanje znižanja poslanskih dnevnic. Dnevnice poslancev znašajo dnevno 300 Din ali letno skupno 34 milijonov. Po predlogu finančnega ministra naj bi se dnevnice znižale od 300 na 200 Din dnevno, kar bi značilo letni prihranek 12 milijonov. Če bi se poleg tega znižale še razne specijalne doklade, ki jih uživajo člani raznih skupščinskih odborov, bi se ta prihranek po računu finančnega ministra zvišal na 13 milijonov Din.
V parlamentarnih krogih je izzval ta predlog precejšnje razburjenje. Zlasti radikalski krogi zamerjajo finančnemu ministru, da se je najprej spravil na dnevnice poslanoev. V vladnih krogih vlada celo bojazen, da bi mogli radikalski poslanci zaradi tega podati ostavke na svoje poslanske mandate. Oni zlasti naglašajo. da morajo večinoma živeti na dve strani, ločeno od svojih rodbin in da zato dnevnice niso previsoke. Ostali parlamentarni krogi pa zamerjajo način, kako je to vpra-
Seja ministrskega sveta
Beograd, 2. nov. r. Sinoči od 18. do 20. se je vršila seja ministrskega sveta. Po zatrdilu ministrov so razpravljali na seji izključno o resornih vprašanjih. Prometni minister je poročal o sporih z raznimi pod« jetji in je dobil pooblastilo, da reši te spo. re potom razsodišč, sestavljenih po srh« skem civilno«pravnem redu. Ministrski svet je nadalje odobril dobavo in montažo železne konstrukcije mostu na železniški progi Ormož»Murska Sobota pri «Splošni stavbni družbi v Mariboru* za vsoto 155.550 Din. Generalni direkciji državnih železnic je odobrena nabavit* raznega že« lezniškega materijak ca skupno vsoto 2,311.800 Din.
Na dnevnem redu so bile tudi razne za* deve finančnega ministrstva. Na vprašanje novinarjev, ali je ministrski svet razprav« ljal tudi o nameravanem znižanju t poslan« skih dnevnic, je finančni minister izjavil, da je to stvar skupščine in da se v mini« strskem svetu o tem sploh ni govorilo. Na pripombo novinarjev, da mora vlada sta« viti skupščini tozadevni predlog, je g. mi« nister molčal Med drugim je ministrski svet dovolil beograjski občini najetje po« sojila v znesku 3 milijona dolarjev.
Kralj odide na lov
Beograd, 2. novembra, p. Po informacijah iz vladnih krogov bo jutri ob 2. popoldne odšel iz Beograda dvorni vlak, ker se kraij poda na lov v Beli Manastir. Do Rume se bo kralj peljal z avtomobilom, nato pa z vlakom. Ostal bo na lovu tri dni. Lovu bosta prisostvovala tudi princ Pavle in princesi Olga.
Novi nemški poslanik v Wa-shingtonu
Berlin, 2. nov. d. Kakor zatrjujejo v po« učenih krogih, bo imenovan še te dni novi nemški poslanik za VVashington v osebr poefaniškega svetnika gospoda vem Prit« tjritza.
Smrtna kazen v Nemčiji ostane
Berlin, 2. nov. s. V kazenskopravnem od« boru državnega zbora je bil danes predlog seoijalnih demokratov na odpravo smrtne kazni odbit s 17 proti 11 glasovi. Za pred. log so glasovali 90cijalni demokrati, kc* murnati in en demokrat, dočim je drugi
Krvani ffliin med BttMimi
Komaj mesec dni po atentatu na generala Kovačevica so ma-kedonstvnjušči izvršili t štipa dvojen politični umor. — Kakor vse kaže, gre za obračunavanje med obesna makedonskima strn-jama, t. j. med federalisti in pristaši Protogerova.
p Skopije, 1. novembra.
Včeraj okrog 21. so trije člani makedonskega komiteja na mosta pri Štipa s samokresi napadli trgovca Mišo Ga-v rilo viča in njegovega sina Rista. Oddali so pet strelov. Miša Gavrilovič je obležal na mestu mrtev, dočim je njegov sin Rista, ki sta ga dve krogli zadeli v trebuh in prsi, izdihnil po prenosu v bolnico. Po izvršenem zločinu je trojka izginila v noč.
Streli so na most privabili veliko množico meščanov. Rista Gavrilovid je bil še pri življenju, toda v popolni nezavesti in policija ni mogla od njega ničesar zvedeti o krvavem dogodka. Prenesli so ga v državno bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Policija je na mostu našla izstreljene patrone iz samokresa sistema «Parabellum», s kakršnimi so oboroženi bolgarski komitaši. Varnostne oblasti so ukrenile vse potrebno za izsleditev drznih atentatorjev. Tekom . noči so se izvršile hišne preiskave v bližnjem Novem selu. A tudi te preiskave niso razkrile nikakih sledov za zločinci. Zdi se najverjetnejše, da so atentatorji pobegnili proti planini La-kazici, hoteč preko planinskih grebenov pobegniti za bolgarsko mejo. Alarmirane so vse orožniške postaje in policijske oblasti sosednih okrajev.
Med prebivalstvom je najnovejši atentat bolgarskih komitašev povzročil velikansko ogorčenje. Ni dvoma da je tudi ta krvavi obračun političnega značaja. Umorjeni Miša Gavrilovič je bil oče znanega Vanče Mihajlova, ki je pred dvema letoma poslal na Dunaj Menčo Karničevo z nalogom, da ustreli komitskega vojvodo Panico. Menča je nalog izvršila, končno pa je bila pred sodiščem oproščena, nakar jo ie Van-ča Mihajlov poročil. Smatra se torej, da je atentat na Vančevega očeta akt
maščevanja za usmrtitev Panice in Cauljeva, ki ga ima tudi na vesti Van-ča Mihajlov.
Aretacije bugaraških omla-dincev v Južni Srbiji
Skopije, 2. novembra, r. Na prijavo policije je sodišče včeraj odredilo aretacijo 30 mlajših ljudi iz Skcpiga, Velesa, Štipa, Dievdjelije, Stružnice, Bitolja, KtuSeva tn Prifepa. Med areti ranči je največ dijakov, pa tudi par uradnikov, trgovcev in obrtnikov. Obtoženi so veleizdaje po čl. 1. zakona o zaščiti države. Ko Je organizacija makedonstvujuščih uvidela, da s svojimi konjiškimi četami v Južni Srbiji ne more ve£ operirati, ker se je obrnilo proti njim vse prebivalstvo in jih preganjalo, kjerkoli Jih Je moglo, je organizirala tajne akcije in pridobila v to svrho poedae osebe v Južni Srbiji, zlasti iz vrst omladincev. Znani predstavni komitaške organizacije na Dunaju, Nikola Velev, ki z Dunaja organizira atentate makedonstvujuščih v Jugoslaviji in drugod. Je pridobil najprej dva dijaka iz Južne Srbije, ki Jih vzdržuje na Dunaju. Z njuno pomočjo je prišel v stike z raznimi drugimi mladimi Makedonci ter jih dejoma z denarjem, delcma z grožnjami pridobil za svoje načrte. Tako Je pridobH tudi teh 20 aretirancev in ustaiiovil tajno makedonsko organizacijo. ČAani so imeli nalog, da pošiljajo redna poročila o formacijah tn kreta-nju naše vojske, žandarmeriJe m obmejno straže, kakor tudi vse druge podatke, ki se nanašajo na obrambo. Poročila so pošiljali na dogovorjen naslov na Dum j in skoraj gotovo niso bila na razpolago samo bolgarskim komitom Policija ie po dolgotrajnem zasledovanju prišla organizaciji na sled te odkrila pri hišnih preiskavah tudi prepise njihovih poročil. t*jne šifre Ln razno drago korespondenco, ki jasno odkriva njihove načrte in njihovo delovanje
Protiitalilanski pokret v Albaniji
p Cednje, 1. novembra
Iz Podgorice javljajo, da se v Albaniji vedno bcrfj opaža gibanje proti Italiji. Tudi najbolj vneti pristal; italijanskega protekto-rata nad Albanijo se iztreznjtšejo, ker vidijo, kam je pripeljal Ahmed beg Zogu s svojo italotilsko politiko državo. To neraz-potaženje proti Italiji med atianskim narodom se opaia v vseh krajih Albanije, zlasti pa v centralni Albaniji. Ahmed beg Zogu se sicer tradt, da U udušal to gibanje, vendar pa ni imd povsod uspeha. Zadnji pro-tStrtJaBski pokret v Skadru m v Draču je bfl akat s silo onemogočen, vendar pa poročajo sedaj iz raznih krajev, celo iz Tirane. o protiitalšiaBsfcih demonstracijah.
Tabo M te zadnjo nedeljo vršile v Tirani velike demonstracije proti Italiji in njenemu prodiranju v Albanijo. Vlada in ofcfetsti niso raogie preprečiti tega pokre-i*. ki se opaža v vseb slojih naroda. Povod ta te demonstracije je bil, da sta bili na poslopja Državne banke v nedeljo dve zastavi, in sicer italijanska na desni strani, albanska pa na levi. Nacionalistična albanska omladina je pričela protestirati prosi teme postopanju ter je takoj organizirala protestni shod. katerega se Je udele-
žilo veliko število meščanov prestolice. Ko so demonstrante hoteli oditi k poslopju Državne banke, je policaja to hotela preprečiti, kar ji pa ni uspelo. Iz vrst demonstrantov so padali ostri klici proti Italiji, kakor »Doii okupatorji! Doli fašizem! Doli Mussolini!« Zbrana množica je z navdušenjem maniiestirala za svebedo Albanije. Nekaj manifestantov ie odšlo v poslopje ter zahtevalo od ravnatelja banke, ki je Italijan, naj se albanska zastava razobesi na desni, a italijanska na levi strani. Zapretili so mu, ako do gotove ure ne ugodi njihovi zahtevi, da bodo sami odstranili italijansko zastavo. Policija pa je med tem dobila ojačenje ter vendarle mogla razpršiti množico. Nekaj omladincev Je bite aretiranih Na prošnjo zastopnika prefekture ie ravnatelj banke ugodil želji demonstrantov, da se preprečijo nadaljni nemiri. Omladmci so ravnatelju banke poslali pismo, v katerem zahtevajo, naj se v bodoče ozira na nacijonalna čustva Albancev, ker Tirana vendarle n> v Italiji.
V diplomatskih krogih je ta dogodek izzval največjo senzacijo ker se ie smatralo, da se bo moglo preprečiti širjenje pro-tiitaiijanskega pokreta.
Borba za rumunski presto!
Narodna kmečka stranka odklonila vstop v vlado, ker vztraja na svojem stališču glede vrnitve princa Karla. — Obravnava proti Manoilescu se prične v soboto. — Briandovo pismo Bra-
tianu.
Bukarešta, 2. novembra s. Nova pogajanja med vlado in opozicijo, ki so se neobvezno vršila potom posredovalcev, so zaradi novega razgovora princa Karla v pariškem »hnransigeantu« prekinjena, ker vidi via<ia v tem dokaz direktnega sodelovanja zaranistov s Karlom. Celokupno vladno časopisje poziva zaraniste, naj se jasno k nedvoumno izjavijo. Vladni »Vitorul« zahteva, naj Maniu poda v zbornici izjavo, ki bo izključevala vsako nejasnost. Ust stav-Ija narodni kmečki stranki nastopno alternativo: Aii potrdi stranka izjave princa Kar ta, objavljene v »Intransigeantu«, da ga že tri mesece vabi, naj uveljavi svoje aspira-cije na rumunski prestol, aii pa mora stranka trcHtve princa Karia demantirati.
Kakor sodi »Lupta«, je Kari podal svoje Izjave z namenom, da prisili zaraniste tz dosedanje zakulisne igre v jasno opredelitev napram nJemu, dočim ie vlada pograbila ta razgovor z namenom, da pride z zaranisti na čisto. Potemtakem je za zaraniste skoro neizogibno, da zavzamejo jasno stališče. Zato je pričakovati, da bo Ma-nhi že v prihodnjih dneh poda! v zbornid tozadevne izjave.
Bukarešta, 2. novembra t M«. predsednik Bratianu je ponudili narodni kmečki stranki vstop v vlado, a je stranka to odklonila. Nasproti vestem, da v taboru narodne kmečke stranke ni složnosti v vprašanju vrnitve princa Karia, ugotavlja strankino vodstvo, da je izjava Mania v zbornici dovolj iasno podala staTšče stranke, ki zahteva, da se mora o vprašanju vrnitve princa Karla vsekakor razpravljati, ako narod to zahteva.
Bukarešta. 2. novembra d. Pred preiskovalnim sodnikom Je izjavil Manoilescu, da ne more biti govora o kaki zaroti. Nadalje Je izjavil, da Je imel edšiole nalogo prinesti pisma princa Karia. V svoii privatni korespondenci se je zato posluževal šifrirane pisave, ker so se njegova pisma na poKI odpirala.
Obtožnica proti Maeoiescu je ie sestavljena, razprava •e prične najbrže ie v so-
boto. Obtožbo bo zastopal Jurij Bratianu, nečak min. predsednika. Obtoženca bodo braniii najboljši pravnik! vojaške judikatu-re, med njimi tudi general Averescu.
Bukarešta, 2. novembra d Kakor poroča »Politica«, je irancoski zunanji minister Briand poslal Bratianu pismo, v katerem povdarja veliki Interes, ki ga ima Francija na ohranitvi evropskega miru in zagotavlja Rumuniji simpatije Francije. Briand se v tem pismu zanima tudi za trenotno aktualna notranjepolitična vprašanja Rumunije ta pristavlja, da se tozadevno z njegovim mnenjem strinja tudi Poincarč.
Po atentata v Atenah
Atene, 2. novembra, p. V zvezi z atentatom na predsednika republike je vlada odredila vse potrebne mere, da ie ohrani red in mir. Včeraj je bil aretiran neki Gonaldas, ki je bil baje v zvezi z atentatorjem.
Glavni moment, ki ga hoče preiskava proti atentatorju dognati, je, iz kaVSpih motivov je atentator izvršil svoj čin in ali ima kake soudeležence. Po mnenju državnega pravdnika in šefa lariike polici ie, Je atentator komunist, ki pa ni nikoli igral posebne uloge v komunističnih vrstah. Atentator je bil že enkrat aretiran, in sicer za časa volilne turneje Mihalakopulosa v Larisi. Kakor se izve, bo atentator obtožen zaradi poskusa umora. Policijska oblast je to odločila zaradi tega. ker ni nobenega posebnega zakona za poskus umora predsednika republik*. Zločin se bo torej sodiL kakor da bi llo za atentat na katerega koli državljana. Maksimalna kazen za ta zločin je dosmrtna ječa.
Železniška nesreča v Sremn
Sovi Sad. 2. novembra, p. Danes popoldne se je na postaji Beška v Sremu dogodila težka železniška nesreča. Tovorna lokomotiva je zadela pri premikanju na zadnji vagon beograjske« osebnega vlaka ter ea je zelo poikodovala. Neki vojak je bil ubit, tri osebe pa so težko ranjene. Iz Novega Sada je takoj odšel pomožni vlak. Slrojevolja tovorne lokomotive je bil aretiran, dokler se ne pojasni, kdo je kriv nesreče.
Velik uspeh angleške delavske stranke
Pri nadomestnih občinskih volitvah v Angliji je dosegla delavska stranka proti pričakovanju velik uspeh, ki bo brezdvomno vplival na wfi«*a1j™ razvoj angleške zunanje politike.
London, 1. novembra, (lo) Včeraj so se vrfile v Angliji razen v Londonu nadomestne občinske volitve. Po zadnjih poročilih je pridobila delavska stranka 110 mandatov, konservativci 7, liberalci 8 in neodvisni 15 mandatov. Nasprotno beležijo konservativci Izgubo 69 mandatov, liberalci 31 in neodvisni 27, delavska stranka pa 11 mandatov. Delavska stranka beleži pri sedanjih volitvah velik uspeh in je posebno napredovala v industrijskih centrih. Konservativci so močno nazadovali m v manjši meri tudi dru ge stranke. Sodeč po sedanjih izidih se angleške mase obračate od konservativne politike in se navzlic neuspehu zadnje premogovne stavke pridružujejo delavski stranki.
London, 2. novembra s. Izredna velika pridobitev delavske stranke pri nadomestnih občinskih volitvah, katerih definitivni rezultati še niso ugotovljeni, ie vzbudila po vsej državi veliko pozornost, ker presegalo uspehi delavske stranke vsa pričakovanja. »Stear« povdarja, da je delavski stranki s to zmago dana nadaljna možnost, da se uži-vi v praktično politiko in tako postane sposobna opozicija in mogoče tudi vladna stran ka, ki bo opustila politiko neizoolnjh-ih zahtev in se posvetila -eajnim problemom. *
2e razne nadomestne volitve, ki so se vršile v Velik! Britaniji po velikanski konservativni zmagi 1. 1924., so pokazale, da Je b!] takratni socialistični poraz le trenoten. Delavska stranka je kmalu zopet okrepila svoje pozicije. Celo težki poraz pri splošni stavki in pri večmesečnem premogarskem štraiku je ni zadel v živo. Vpliv ekstremnih kolovodij, kakor n. pr. rudarskega tanika Cooka, ie pade! na ničlo, zato pa so zopet prisil do veljave *<ari preizkušeni voditelji zmernega krila Labour Partv. ki so odsvetovali stavkovni revolucijanarni pokret, in-spiriran od komunistov. Stranka se vrača k realni politiki na parlamevarnem torišču. Na zadnjem kongresu sq vsi vplivni voditelji postno povdariali, da se mora izdelati
program v najbližji bodočnosti dosegljivih ciljev. Ideološka borba za k on .ne namene
socijali ^"a je stopila v ozadje.
Da ta odstop od ekstremizma ni delavski stranki prav nič škodoval, se Je sijajno izkazalo pri sedanjih občinskih volitvah. Labour Party je dosegla tolikšen uspeh, da je presenetil samo strankino vodstvo. Delavske. uradniške in malomeščanske množice, ki so 1- 1924. pod vtisom iamoznega Ziaovje-vega pisma glasovale za konservativce, zopet trumoma prehajajo pod labouristično zastavo, ker dobivajo znova zaupanje v sm-veroementalnost stranke, ki se Je otresla komunističnega jerobstva.
Izid občinskih volitev ne more ostati brez vpliva na parlamentarni položaj. Sicer Je Baždwin na zadnjem konservativnem kongresu govoril tako, kakor da se bodo volitve v spodnjo zbornico vršile šele L 1929., in tudi delavski voditelj Mac Donald ie še nedavno izjavil, da ne veruje v nove volitve pred potekom zakonodajne dobe sedanje zbornice. Vendar kažejo sedanje občinske volitve, da današnji parlament ni več točna slika razpoloženja angleškega naroda. In ker je Anglija dežela, kjer se demokracija in pariamentarizem spoštuje, ni izključeno, da pride le že prej do konzultacij naroda, kot se je doslej mislilo. Nove volitve pa bi prinesle delavski stranki nedvomno velik napredek. Vendar pa se iz doslej znanih rezultatov občinskih volitev še ne da sklepati če bi bil ta napredek zadosten, da popolnoma preobrne strankarsko konstelaciio na Angleškem in privede na krmilo čisto delavsko vlado. Zelo verjetno je. da bi v bodočem parlamentu igrala liberal. stranka odločilno vlogo, četudi bi bila številčno najmanjša, da bi od njene podpore bilo odvisno. ali bi mogla delavska stranka vladati, ali pa bi prišlo do režima meščanske koncentracije. Kot pa ie znano, se nagiblje sedanji liberalni voditelj LIoyd George odločno na levo in ie pripravljen, pogajati se z delavsko stranko.
Strankarski boj v Angliji
O življenje angleškega liberalizma.
b, London, koncem oktobra.
V Veliki Britaniji se že otvarja volilna kampanja, čeprav parlamentarne volitve za sedaj se niso na vidiku. Baldwin nima namena predčasno odstopiti, saj se opira na kompaktno konservativno večino, ki se je dosedaj še vedno izkazala zanesljivo. Na konservativnem strankinem kongresu v Cardiffu ie ministrski predsednik napovedal volitve šele za 1. 1929. m na kongresu delavske stranke je priznal Mac Donald. da tudi on ne pričakuje volitev pred dvema letoma.
Navzlic temu dolgemu roku pa se vse tri stranke mrzlično pripravljajo. Posamezne nadomestne volitve so pokazale, da konservativna zvezda polagoma bledi, da ni v narodu več onega navdušenja, ki je prineslo 1. 1925. tako sijajno zmago stranki «torijevcev». Volilna masa se začenja odtujevati včerajšnjim triumfatoTjem in se polagoma vrača k liberalcem ali pa prestopa k <Labour Party». Seveda se ta proces ne vrši rapidno, katastrofalno, je- pa zelo viden in simptomatičen. Konservativcem danes nove volitve niso nič kaj pri srcu. zato se na vse kriplje trudijo, da pravočasno popravijo svoie šanse med volilstvom potom novih zakonov in reform. Eden njihovih glavnih šlagerjev. ki ga bodo izrabljali v volilni kampanji, bo raztegnitev volilne pravice na ženske, počenši z 21. letom starosti. S to reformo bo imela Velika Britanija kar 5 milijonov novih volilcev ali prav za prav volilk in nanje se bodo prav posebno obrnili konservativci, da jim iz hvaležnosti za ta velikodušen dar nadomestijo one storisoče dosedanjih volilcev. ki so uskočili k liberalcem in k delavski stranki.
Labour Party se je dokaj hitro opomogla od težkega poraza pri generalni stavki in od poloma dolgotrajne premogarske stavke. More se reči. da je delavska stranka danes enotnejša in kompaktnega nego ie bila L 1926. Angleško delavstvo so težke preizkušnje poučile. Komunisti in revolucijonarna levica so silno utrpeli na ugledu in vplivu, stranka se orijentira nazaj v realistično, reformistično smer in izraža zaupanje svojan starim preizkušenim voditeljem. Torišče politične borbe se prenaša Lz tovarn in rudnikov zopet nazaj v parlament. Stranka je na zadnjem kongresu sklenila da se izdela program takoj dosegljivih zboljšanj in reform. S tem stopa razredni boj za končne cilje v ozadje, Labour Party pa se pripravlja za realno borbo na parlamentarnih tleh.
Najzanimivejši pojav v sedanjem angleškem strankarskem pokretu pa ie brez dvoma nov nepobiten razmah še nedavno tako rekoč na smrt obsojenega liberalizma, ki so mu napovedovali pogin med konservativnim nakovalom in socijalističnim kladivom. Dolgotrajna notranja borba med asquithovci in pristaši Lloyda Georgea se je končala s popolnim umikam prejšnjega sivolasega zaslužnega liberalnega voditelja. Zviti Kelt je danes tako rekoč neomejen gospodar v stranki Lk>yd George je izdelal dalekosežen načrt za agrarno reformo, ki se močno približuje načelom državnega socijalizma. Stranka je ta drzni projekt osvojila. L1oyd George pa je pripravil tudi svojo formulo za rešitev industrijske krize, vendar rezul-
tati ankete in temeljitega proučevanja tega problema doslej še niso bili objavljeni.
Lloyd George ne obvlada svoje stranke samo moralno, programatično, marveč jo ima tudi materijalno v rokah. Pod Asquithovim vodstvom je bila liberalna stranka dokaj revna, njene blagajne so bile izčrpane. Učinek te slabosti se je pokazal pri volitvah. Lloyd George pa razpolaga s čedno vsoto celih 70 milijonov frankov svojega posebnega strankarskega fonda, ki si ga je nakupičil v času, ko je bil ministrski predsednik. Nasprotniki so mu očitali, da je prišel do teh visokih denarjev s podeljevanjem (t i. prodajanjem) odlikovanj in imenovanj na visoka mesta. Lloyd George pa je krat-komalo odgovoril, da je zbral svoj fond z istimi metodami, s katerimi so tudi konservativci napolnili svoje lastne strankarske blagajne. Zanimivo je, da se Baldwin ni hotel spuščati v to kočljivo debato o strankarskih denarnih virih. Je že vedel, zakaj . . .
Ko je Galec zavladal v stranki, ie končno odprl svoj rejeni mošnjiček. Izročil je stranki «za prve potrebe* 7 in poi milijonov irankov in obljubil je še letni poldrugi milijon. Cele blagajne pa le še noče izročiti . . . Stranka ima sedaj dovolj sredstev in to se močno pozna pri njeni propagandni akciji. Izgubljeno zaupanje v strankino bodočnost se vrača, izvaja se temeljita reorganizacija pripravlja se volilna kampanja z vse drugačnim elanom kot pod Asquithom — zakaj za volitve je treba v Angliji denarja, mnogo denarja in tega stranka sedaj ima. Uspehi pomla-jenja so se pokazali tudi že pri raznih nadomestnih volitvah. V 5 okrajih, ki so jih prej predstavljali 3 konservativci, 2 delavca in 1 liberalec, so bili izvoljeni 3 liberalci. 2 sociialista in noben konservativec . . .
Liberalna stranka pa za bližnjo bodočnost vendar še ne more upati, da bi se vrnili stari času ko je pred vojno celo desetletje sama vladala britskemu imperiju, pač pa za gotovo pričakuje tolikšnega napredka pri prihodnjih volitvah. da ne bo več mogoče vladati brez nje. Bodočnost bo pokazala, če se bodo ti upi uresničili. Za sedaj pa se poživljenje in velika aktivnost liberalne stranke pač ne da utajiti.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Beograd, 2. novembra r. Tekom prihodnjega tedna prično v Beogradu pogajanja za revizijo jugoslovensko - avstrijske trgovinske pogodbe. Avstrijska delegacija pride v Beograd v nedeljo ali pondeljek. Pri reviziji bo šlo v glavnem za spremembo carinskih larif. Kakor znano, je avstrijska vlada nedavno zelo povišala uvozne carine na poljedelske proizvode in s tem skoraj popolnoma onemogočila izvoz naših pridelkov v Avstrijo. Jugoslavija zahteva zato, da se te ovire odstranijo ali vsaj omilijo. Na primeren način bo skušala naša delegacija zaščititi tudi našo mlado industrijo, Id jo avstrijska konkurenca resno ogroža.
Za predsednika naše delegacije je imenovan beograjski univ. prof. dr. Milan Todo-rovie. Kot zastopnika ministrstva zunanjih zdllev sta določena gg. Sava Kučič in Aleksa Bodi. Ministrstvo trgovine bosta zastopala načelnika gg. Mil i voje Savič in dr. Rudoli ! Steimetz, poljedelsko ministrstvo dr. Velja ; ?lojkovič. finančno ministrstvo pa generalni ! direktor carin dr. Konrad Selimid in načel-j nik Radmilo Vujčič.
Društva za pospeševanje d Ijev Lige narodov
Še pred ustanovitvijo Lige narodov se ^snovale razne organizacije z namenon da propagirajo idejo Lige in Jo popularizi rajo. Za časa mirovne konference so koncem januarja 1919. zbrali v Parizu de legati teb organizacij, da skupno zborujejo Na tem zborovanju so se zedjnili na sku> pen odpor proti onim vplivom, ki so na nti-} rovni konferenci hoteli preprečili ustanovitev Lige narodov
S podpisom mirovnih pogodb in ustanovitvijo Lige pa ni izginil sporazumu med narodi sovražen duh in pokazala se je še večja potreba po intenzivni propagandi mirovnih idej. Zato so se v decembru 1919. združile vse te organizacije v Mednarodno unijo društev za pospeševanje ciljev Lige narodov in si ustanovile skupen odbor ia sicer s sedežem v Bruslju, tako da ostanejo neodvisne od Ženeve, kjer je sedež Lige narodov. Število teh društev je rastjo od leta do leta. Danes ie v Mednarodni uniji udružeoih 45 društev iz 35 držav.
Težišče pozitivnega dela je v trajnih komisijah za pravna in politična vprašanja, za propagando ligine ideje in za narodne manjšine. Za nas Jugoslovene je posebno «o dete velike važnosti, ker nam ie na ta način dana možnost spraviti vprašanj e naših manjšin v drugih državah pred mednarodni forum.
Zavedajoč se važnosti teh drodkev in njih zgoraj naštetega dela so Beogradčairi in Zagrebčana ustanovili taka društva že pred leti. V Ljubliani imamo že dve leti tudi, enako kot v Beogradu in Zagrebu, akademsko društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov Meščansko druitvo se Je osnovalo v Ljubljani letošnjo pomlad, in takoj začelo z delom. Delegat društva, g. dr. J. Pretnar. Je zastopal društvo na mednarodnih zasedanjih Unije koncem maja v Berlinu in oktobra na sejah manjšini ske sekcije v Sofiji .Na obeh kongresih se Je razpravljalo tudi o našfli manjšinah v tujini.
Društvu pa dosedaj žal ni pristopilo toliko članov, kot bi zahtevala njega izredna važnost za naše mednarodne odnošaje in propagando ideje mirti, ideje urejevanja meddržavnih sporov ne potom volne, temveč potom mednarodnega razsodišča v smislu načel Uge narodov. Zato se vabijo na današnji ustanovni občni zbor vsi oni, ki so jim pri srcu te zadeve. Na zboru bo imel kratko predavanje član glavnega tajništva Lige v Ženevi, g Djura Popovi d in sicer o dosedanjih uspehih Lige ua političnem polju. Občni zbor se bo vršil nocoj ob 20. v veliki dvorani mestnega magistratu.
Društvo je strogo nadstrankarsko in vab: vse naše narodne in kulturne delavce, vse stanove brez razlike, posebno pa tudi naše ženstvo, da mu pristopi v čim večjem številu. Le tako bo društvu mogoče, vršiti, svočo veiiko mirovno nalogo in ob enem pomagati našim bratom tam preko.
PolitiiTFeležHe
Še ena izmed neštetih klerikalnih laži
Nedeljski »Slovenec« je v svojem po tvor-jenem poročilu o poteku debate o obtožbi proti g. VnJdčeviču navede! m. dr. tudi »pre pir med ljubljanskim poslancem g. Kr&mer-jem in g. ministrom Spabom. G. dr. Kramer Je namreč zaklical ministru g. Spahu glede ljubljanske trgovske zbornice. G. Spaho Je dal temeljit odgovor in Kramerja ogorčeno zavrnil, nakar Je g. Kramar takoi utihnil«. Tako pripoveduje »Slovonecc Vprašali smo g. dr. Kramerja kaj je na tej stvari. Dr. Kramer nam poroča: Kar poroča »Slovenec« je zlagano. Dotlčni incident je potekel tako-le: Ko je g. Radič govoril o tem, da ie vlada iz strankarskih nagibov sedaj začela sistematsko rušiti tudi gospodarske organizacije, sem se obrnil proti g. ministru dr. Spahu ter dejal: In kaj delate v Sloveniji? Razganjate naše mestne hranilnice, imenujete konfisdrane advokate za gerente, razbijate našo trgovsko zbornico! Minister dr. Spaho Je nato dvignil roke ter se branil: »Jaz? laz nisem ničesar ukrenil! Jaz nisem kriv!« Replidral sem; »Kriv ste .ker'ničesar ne storite, da se krivice popravijo ter uvede zakonitost ln rede. O. Spaho na to ni ničesar več odgovoril. Naravno je, da sem na ta »temeljit odgovor« — takoj utihnil... — Ravno tako so v »Slovencu« seveda potvorjeni medklici g. Marinkoviča in pa trditev, da Je skupščinska večina odobravala VuJdčevičev zagovor. Res Je, da so Vukičevidu ploskali nekateri radikali in vsi klerikalci, a demokrati so sprejeli njegova izvaania z naravnost izzivalnim ledenim molkom. Tudi se niti eden od njih dosedaj še ni oglasil, niti v verifikacijski niti v ob-tožbeni debati, kar Je po »Slovenčevem< očividno znak trdne večine, ki se bo še 100 krat »manifestirala«.
Uradniki ne smejo prositi za izplačilo svojih zahtevkov
Znano ie, da dolguje država državnim uradnSfom nebesa na zemlj, pa ie sedaj me-vsote, ki pomenite za uradniške familije že prav čedne vsote. Nekateri uradniki, ki so leta 'm leta potrpežljivo čakali, kedaj se bo vlada spomnila tudi njih in Jim Izplačala dolžne zneske, so v hudi sili vložili predpisano kolkovane prošnje za Izplačilo teh svojih zahtevkov. G. Vuklčevič, ki Je še pred dobrim?,, dvema mesecema obljubljal uradnikom nebesa na zemlji, pale sedal, mesto da bi skrbel za to, da pridejo potrebni zneski v proračun, osreči! prosilce z nared-bo, v kateri jim strogo prepoveduje, prositi za izplačilo starih zahtevkov, dokler ne bo sestavl'en poseben seznam vseh. ki Imate od države še kal zahtevati. Se le potem smejo milostno prositi za Izplačilo. Ta na-redba pomeni nov udarec državnim uradnikom. Vsak državljan ima pravico, da toji dTŽavo za izplačilo dolžnih zneskov, državni uradnik pa ne sme niti prositi.
| godbo na čelu priredilo Drisrčen spre-| jem. Po navdušujočih govorih trogir-1 skega župana in don Biankinija so si ! gostje ogledali vse znamenite spomenike dalmatinske kulture v Trogiru in se v mraku zopet s torpedovko vrnili v Split, kjer je tekom večera sledil razhod.
Svetislav Milosavljevič
prometni minister.
Manifestacija Jadranske straže za mir in integriteto države
V pondeljek je bil v Splitu zaključen kongres Jadranske straže, ki je značil sijajno uspelo manifestacijo domoljubja in delovanja te eminentno nacijonal-ne organizacije Sekcije so predložile svoje elaborate, ki jih je kongres soglasno sprejel. Ti elaborati se nanašajo na izpremembo pravil Jadranske straže in njeno notranjo organizacijo. Končno je kongres soglasno sprejel naslednjo pomembno resolucijo:
«Zvesta mišljenju in čustvovanju jugoslovenskega naroda, ki je po stoletnih borbah z največjimi žrtvami izvoje-val svojo svobodno in neodvisno narodno državo, smatra Jadranska straža, da samo mir lahko prinese vsem narodom srečo in blagostanje. Ta mir posebno zahteva naš narod, da bo lahko izpolnil naloge civilizacije in kulture, ki so mu namenjene na balkanskem mostu med vzhodom in zapadom. Zatorej Jadranska straža zahteva, da se spoštujejo narodne pravice in državna integriteta kot osnovni pogoji občega miru ln protestira proti vsakemu poskusu, da bi se na škodo jugoslovenskega naroda s katerekoli strani gazila ta v vsem svetu priznana načeta, za katera je naš narod krvavel in Je vedno pripravljen doprinašatl žrtve.»
Z navdušenimi manifestacijami kralju, edinstvu naroda in države in veličastnemu Jadranu je bil kongres zaključen. Popoldne so se delegati podali na izlet do Trogira. Mornarica je stavila v to svrho na razpolago torpedovko, ki je po enourni vožnji pripeljala goste v Trogir, .kjer jiim je prebivalstvo z
— Mladini prepovedano! —
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Tragedija v cirkusa
Opica, k govori
— Pazite na naš spored jutri! — Elitni Kino Matica. - Tel. 2124.
Dinarski dan
V	spomin sedme obletnice Rapallskega dne priredi Jugoslovenska Matica širom kraljevine dne 12 in 13 novembra 1927 zbirko v narodno obraihbne namene pod naslovom »dinarski dan«, ki je zamišljen takole:
V	vseh mestih in večjih krajih naj podružnice JM, ali, kjer te še ne obstojajo, druga društva organizirajo »dinarski dan« na način cvetličnih dnevov Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetijih ter zasebnih stanovanjih. Na deželi pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše Sioer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane vsote naj se potem na-kažedo pokrajinskemu odboru JM v Ljubljani.
Prodajali se bodo odkupni znaki, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskem odboru v Ljubljani. Naj ie bo vasi in kraja, kjer bi ne zbirali ta dan za neodrešene brate in sestre Vsi neumorno na delo za nje. Dobrodošel je vsak, tudi najmanjši dar. — Jugoslovenska Matica v Ljubljani
Vseh mrtvih dan v LiubMani
LJubljana, 2. novembra.
Oslabelo solnčece še vedno lije svoje žarke na tihotno ljubljansko pokrajino. Izza gora pa so se že dvignile hladne jesenske sapice, zavele čez ravnico ter zamajale ciprese na domovih mrtvih ... V dušah vseh živih se je nekaj zganilo, srca so se napolnila z resnobo in misli so se vračale v preteklost ter se družile s spomini na pokojne. Sin ali hči sta se spomnila na mater in očeta, starši na umrlega otroka, bratec na sestrico, prijatelj na prijatelja. Nežne cvetlice, ki so kimale v vrtovih, so bile prenešene tja gori na njive mrtvih in krase zdai njihova počivališča. Zelenje obrob'ja grobove ter se ovija spomenikov in križev
V Ljubljani so v obilneiši meri pose-čali ljudje svoje drage mrtve že ves pretekli teden. Vse ie mrgolelo tam gori pri Sv. Križu ter pri Sv Krištofu, da okrasi počivališča svojcev ki so že našli pod rušo svoj mir Do praznika sta se spremenili obe pokopališči, zlasti pri Sv Križu, v pravi cvetni vrt. v katerem so se lahno pozibavale ciprese. Dočim je prejšnje dneve in v pondeljek solnce razkošno obsevalo žemljico je na praznik objela Ljubljano gosta megla kakor žalobni pajčo-lan. Kljub temu pa so jele že zgodaj dopoldne romati na pokopališče cele procesije ljudstva V akcijo so stopila vsa razna vozila, avtomobili vseh tipov, med njimi krasni in komodni Ste-letov avtobus, ki je odvažal nasažirje s postajališča na Marijinem trgu: ogromno posla so imeli a/totaksiji. na cesti od pokopališča pa do mesta so bili venomer v službi poleg domačih vozil tudi izvoščki. Višek prometa po vseh cestah proti pokonališču ie bil dosežen v prvih popoldanskih urah. Ljubljansko polje je tedaj izgledalo kakor pravcato mravljišče. Kolone "jud-stva so bile nepretrgane in so se komaj sproti umikale neštetim vozilom, drvečim v obe smeri
Nabiralna akcija društva «Skrb za mladino«. čigar člani so z nabiralniki čakali posetnike pred vhodi pokopališč, se je v splošnem povoljno obnesla. S poljubnim novčičem se je oddolžilo pri Sv. Križu 19 do 20.000 ljudi. pri Sv. Krištofu okrog .3000, v Šte-panji vasi okrog 750 in na Viču okrog 700. Nabrani denar bo porabljen v svrho postavitve «Dečjega doma» v Aleksandrovem na otoku Krku. kjer ima društvo svet že kupljen.
Pokopališče pri Sv. Križu se je v popoldanskih in večernih urah zdelo kakor morje lučic in belega cvetja Težko
je bilo najti grob, ki ga ne bi ljubeča roka svojcev preuredila in okrasila. Pozabljeni tudi niso bili vojaški grobovi. lepo je bilo preurejeno počivališče judenburških žrtev. Krasno je bil okrašen grob Cankarjev, Ketteja in Murna, odet z venci je bil Krekov grob. ovita z žalnimi trakovi, venci in trnjem ter posuta z rožami je bila gomila v Trbovljah padlih nacijonalistov.
Ob 15 so zapeli pod vodstvom Zor-ka Prelovca pri velikem križu sredi pokopališča pevoi združenih pevskih zborov žalostinki: «Beati mortui» ter Ferjančičevo nazrobnico: «0 Gospod, vsem vernim®. Od tam so se pevci podali na gomile padlih vojakov, kjer se je vršila ob spomeniku judenburških žrtev veličastna žalna proslava. Godba Dravske divizije je zaigrala krasno Beethovnovo žalostinko pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina. Pevski zbori so zapeli Pavčičevo «Spomladi vse se veseli» ter pretresljivo Prelovčevo «Oj, Doberdob®. Bivši vojni kurat gospod Bonač je imel nato globoko občuten nagovor, spominjajoč se vseh mrtvih in v svetovni vojni padlih vojakov. Četa 40. pešpolka je oddala v zrak častno salvo, nakar so «Libero» zapeli trije bivši vojni kurati.
Zelo lepe žalne svečanosti so se vršile tudi na pokopališču pri sv. Krištofu ter na okoliških pokopališčih.
Tudi Suhi bajer. kjer na našo sramoto še vedno samevajo najnesrečnejši med nesrečnimi, ki so jih podrle svin-čenke samo zato ker so ljubili svoj narod in domovino, ni bil pozabljen.
Do poznih večernih ur je na vseh mrtvih dan vztrajalo ljudstvo na grobovih. Duh po cvetlicah je napajal ozračje in šele v tihi noči so se umirile tihe sence ter je onemel tam človeški glas. Od neštevilnih lučic na grobovih je nad mestom žarelo nebo v tihotni, jasni jesenski noči.
Fra Grga Kotromanovič
Kakor smo poročali, je 20. oktobra umrl v Guči gori pri Travniku frančiškan Grga Kotromanovič Dosegel je
čestito starost 79 let. Rodom iz ugledne kmečke rodbine se je posvetil du-hovskemu poklicu ter je s svojo plemenito delavnostjo pridobil mnogo zaslug v cerkvenem področju Predvsem pa bo naša narodna zgodovina beležila njegovo sodelovanje pri vstaji v Bosanski Krajini v letih I875.-76. Takrat je Grga Kotromanovič pastiroval v Livnu. Vzdrževal je intimne zveze z borci za osvobojenje Bosne, ki jim je načeloval Peter Mrkonjič. Borb se sicer ni aktivno udeleževal, vendar pa je bila njegova moralna podpora Mrkonjičevim borcem tako znatna, da jo bo hvaležno beležila naša zgodovina Navaja se, da je z Grgo Kotro-manovičem legel v grob poslednji potomec kraljevske rodbine Kotroma-novičem. kar sicer ni zanesljivo
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
četrtek, 3. nov.: Zaprto. Petek, 4. nov.; «Ukročena trmoglavka« Di* jaška predstava pri znižanih cenah Izv. Začetek ob 15. uri. Sobota. 5 nov.: »Dva bregova«. Premijer« ski abonma.
Ljubljanska opera
Četrtek, 3. nov.:: «Orlov». Ljudska pred« stava po izredno znižanih cenah. Izven. Petek, 4.: Zaprto.
Sobota, 5.: «Rigoletto». Ljudska predstava po znižanih cenah. Gostuje g. Vičar iz Zagreba. Izv. Nedelja, 6.: «Bajadera». Opereta. Premi, jerski abonma.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 3.: «Bajadera». B. Kuponi. Znižaa
ne cene. Petek, 4.: Zaprto.
Ni kola Cvejič, nedvomno eden najsimpa-tičucjših naših mladih baritonistov koncer-lira v Ljubljani v pondelejk dne 7. novembra ob osmih zvečer v Filharmonični dvorani. 2e za časa svojega delovanja v ljubljanski operi, je bil izredno priljubljen pri ljubljanskem občinstvu. Njegov lepo šolan in voluminozen glas je dostikrat uprav briljiral
na opernem odru. Iz Ljubljane je odšel v Zagreb, kjer je danes najodličnejši nosilec posebno modernejših in novejših baritonskih partij. Za ljubljanski koncert si je izbral izredno pester propram, ki obsega razne pesmi iz jugoelovenske literature, kakor tudi operne arije svetovnih avtorjev. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni.
Klavirske skladbe L. M. Skerjanca so pravkar izšle v založbi A. J. Gutmann (Uni-versal Edition) na Dunaju v jako lični izdaji. Zvezek obsegi krajše klavirske skladbe, ki jih je pred nekaj leti igral na svojem koncertu v Ljubljani pianist Anton Trost in katere ima na svojih sporedih tudi pri nas poznani ruski pianist Al. Borovski. To je po vojni prvi slučaj, da je našel slovenski skladatelj pot v inozemski tisk ter smo na ta uspeh, ki uvršča našega skladatelja med inozemske sodobne kapacitete, upravičeno lahko ponosni. Podrobnejša strokovna ocena sledi.
<Snegnlčica> v mariborskem gledališča Kot prva otroška predstava te sezone v Mariboru se pripravlja priljubljena otroška igra <Snegulčica» Premijera igre bo v kratkem
cBajadera« na mariborskem odru se zopet uprizori v četrtek, dne 1 novembra Radi obolelosti gdč. Lubejeve se ta opereta nekaj časa ni dajala, tako da bo to prva re-priza po velikem uspehu, katerega je dose-
gel naš operetni ansambel z cBajadero> v v Zagrebu.
Ančica Mitrovitava — primadona ljubljanske opere? Zagrebška -RHpČ'< izvija, °dhaja operna pevka ga. Ančica Mitroviče va iz Zagreba v Ljubljano za primadono Pevka je bila prejšnje čase angaSrana v Mariboru.
Begovižev cPustoloTee pred vrati, v go-tiji. Sofijsko Narodno gledališe uprizori v bližnji prihodniosti Begovičevo igro <Pusto lovec ored vrati*.
Skladatelj L. M. Škerjane na praških jugoslovenskih koneertih. Kakor je bilo že pred nekaj dnevi objavljeno, priredi praški državni glasbeni konserrotorij v zvezi s Češko filharmonijo dva jugoslovenska večera. Prvi, ki se vrši 5. t m., obsega naj-reprezen ta ti vnejša dela jugoslovanske komorne glasbe, med drugim tndi L. M. Sker-jančev novi godalni kvartet (Sonatina di ca-mera) v dveh stavkih, ki ga na petkovem koncertu izvajajo prvič Zikovci v Ljubljani Dne 6. t. m. pa se vrši velik orkestralni koncert jugoslovenske glasbe, ki pa izvaja Češka filharmonija pod vodstvom našega dirigenta N Štritofa Na tem sporedu pride poleg Lajovčevega cCaprice, tudi L. M. Šker-jfinčev dvodelni *Koncert» za veliki orkester do prvega izvajanja. <Koncert», ki ga namerava v kratkel izvesti tudi zagrebška in beograjska filharmonija, bo v Ljubljani izvajal na enem svojih jptošnjih koncertov tndi asilni borec za moderno slovensko in jugoslovansko glasbo, naše Orkestralno društvo.
ugotovljeno, vsekakor pa je točno, da je bil poslednji moški potomec ugledne rodbine Kotromanovičev v Guči gori.
I. skupščina Slovenskega planinskega društva
V nedeljo dopoldne se je vršila v beli dvorani hotela »Union« I. skupščina »Slov. planinskega društva« odkar je bilo pre-osnovano na temelju, da dobe podružnice vpliv tudi v osrednjem odboru. Začetek zborovanja je bil napovedan na 10.15, a se je zakasnil, ker je imel vlak iz Maribora, s katerim so se vozili delegatje iz mariborske oblasti znatno zamudo. Ob 'A na 11. je predsednik dr. Fran T o min še k o tvoril skupščino s kratkim nagovorom, v katerem je izrazil svoje veselje, da so se v društvu končno izgladila vsa nesoglasja ter se je dosege' v vseh spornih vprašanjih sporazum, katerega sad so nova društvena pravila, na podlagi katerih se je sedaj sestala prva skupščina preosnova-nega Slov. plan. diruštva. Izrazil je nado, da bo d/ruštvo odslej še uspešneje delovalo, kakor do sedaj, pozdravil polnoštevilno navzoče podružniške delegate ter želel njihovemu delu polnega uspeha. Na to je odbor poveril legitimacije, oziroma pooblastila prisotnih delegatov Na predlog tasp. I. W e s t r a je predsednik ugotovil, da zastopa osrednje društvo v Ljubljani 75 delegatov. podružnice pa 61 in sicer kamniško 1, litijsko 2. kranjskogorsko 3. jeseniško 3, radovljiško 4. prevaljsko 2, ro-gaškoslatinsko 1, novomeško 1, kranjsko 5, mislinjsko 2. selško 2, podravsko 2, savinjsko 12, posavsko 4, mariborsko 12. šaleško 1. dravinisko 1 fa podružnico »Peca« 2.
Kratko poročilo predsednika dir. Tomin-ška o delovanju SPD v 1. 1926 je bilo brez debate odobreno Poročila posameznih podružnic niso bila prečrtana, ker so bila itak že priobčena v »Plan. Vestniku«.
O višini prispevkov za upravo, ki jih naj podružnice plačujejo osrednjem odboru, se je vnela živahna razprava. Osrednji odbor je predlagal, naj vsaka podružnica plača centrali od članarine za vsakega člana Din 5.—. Zastopnik kranjskogorske podružnice dr. G r a 5 i £ je predlagal, naj podružnice centrali siploh ne plačujejo neb enih prispevkov, dočim so delegatje dr Šnuderl (Maribor), Jalen in Wester zagovarjali predlog osrednjega odbora, delegat Šetinc (Jesenice) pa je stavil spremljevalni predlog, naj ne plačujejo nobenega prispevka samo one podružnice, ki nimajo v svoji oskrbi nobenega planinskega zavetišča. Končno je bil sprejet odborov predlog z vsemi glasovi proti glasovom delegatov kranjskogorske, jeseniške in radov-iiške podružnice.
Predsednik, je nato odredil kratek odmor, da se delegatje dogovore glede kandidatov za volitve nadzornika in 5 poverjenikov podružnic v širši osrednji odbor. Po zapetni otvoritvi zborovanja je poročal del. Gorišek (Ruše), da so se podružniški delegatje sporazumeli predlagati za nadzornika dr S en j or j a (Maribor) za njegovega namestnika Pučnika (Ljubljana) in dr Šnuderla (Maribor) za poverjenika Tillerja (Celje), Lesjaka (Ruše), Maierja (Kranj), IVI a ver j a (Jesenice). Bašo (Zidani most), za njih namestnike .pa Podboja (Litija), L a j o 'v c a (Tržič) to Grudna (Prevalje). Volitev, pri kateri so imeli volilno pravioo samo delegatje podružnic, se je izvršila z vzklikom Vsi navedeni delegat so bili izvoljeni soglasno.
Zelo živahno debato ie izzvad predlog kranjskogorske podružnice glede prodaje doma na Vršiču; predlog je utemeljeval podružnični predsednik L a v t i ž a r, a zagovarjal ga je še delegat dr. G r a š i č. Z vso odločnostjo pa so nastopili proti dr. Ti-č a r, Jalen, dT A n d r e j k a in drugi. Dr. Tičar (Ljubljana) ie predlaga, naj skupščina preide preko tega predloga na dnevni red. Gorišek (Ruše) pa je stavil spre-minjevatni predlog, naj Slov planinsko društvo povrne kranjskogorski podružnici efektivno škodo, ki je bo le-ta imela, ako doma na Vršiču ne proda. Dr Tičariev predlog je bil sprejet proti glasovom Kraarj-skogorcev. Gonškov pa soglasno.
Predlog glede polovične vožnje za turiste na tržiški železniški progi je utemeljeval del Jelene (Tržič) Povdarjal je, da je dom na Kovcah dograjen in bo v kratkem izročen svojemu namenu Da bo to podjetje uspevalo, je treba iziposlovati, da bodo turisti tudi na tržiški progi uživali iste ugodnosti, kakor na drugih progah. Predlog je bil soglasno odobren in izročen osrednjemu odboru v nadaijno poslovanje. Takisto tudi predlog jeseniške podružnice, ki ga je utemeljevaa del Šetinc, glede ureditve rešilne službe na Jesenicah ter avtorizaoije ta zavarovanja gorskih vodnikov. Pri tej to$ci je odbornik H r o v a t i n poročal o dosedanji rešilni organizaciji. Zelo živahna je bila razprava o predlogu jeseniške podružnice glede reciprocitete med SPD in tujimi planinskimi društvi. Po daljši debati je bil soglasno sprejet dr. Mrakov predlog na prehod na dnevni red. S tem Je bil dnevni red Izčrpan Med slučajnostmi so stavili nasvete M Hrovatin glede p<ri-
VESELITE-SE KOSTUMA
SAJST-E-KUPILI PLETENINO KA* BO-V-FINl-KVALID
NTRPCZNEMPLET-EI NE-NADKRILJUJt-NOBEN SUC-EN-IZDELEK

Samo ie danes ob 4, pol o, pol a.
CARLO ALDINI
BORBA V ZRAKU
Ob 9. uri zvečer premijera nemškega velef'ima liubezm in športa
prvak
(Der Meister der Weltj telefon .730.	Kino ,DVOR
rodnih parkov, Jos. Wester glede oprede. litve delokroga in smotremega delovamja podružnic, naprave izvidnic vseh planinskih naprav in centralizacije v izdajanju planinskih in krajevnih razglednic, Kunaver pa o zaščiti planinskih cvetlic.
Ob en četrt na 14 je predsednik dx. To-minšek zaključil skupščino.
Smrtna žetev zaradi zapest-ne ure
Vaška tragedija iz Bele Krajine.
Metlika, 2. novembra
V	Buštajo vas pri Suhorju je pred nekaj dnevi prišel domov na 20dnevni dopust podnarednik Fran Stepan, sin tamošnjega posestnika Marka Stepana. Sešel se je z vaškimi fanti, svojimi vrstniki. Pri tem je prišlo do malega nasprotja s fantom Josipom Dajčmanom, ki je podnaredniku menda iz zavisti pokvaril urico na zapestju.
V	soboto je lože Dajčmati pokrival streho na hiši posestnice Marjete Žlogarjeve. Okrog 17. popoldne je prišel k njemu na streho podnarednik Fran Stepan in zahteval od Jožeta, da mu plača pokvarjeno uro. Jože Dajčman seveda ni hotel nič slišati o odškodnini. Med tem, ko se je podnarednik France na strehi prerekal z Jožefom Dajčmanom, sta se zaradi iste zadeve prepirala na dvorišču sosednega posestnika Alojzija Ambrožiča stari Marko Stepa in Anton Dajčman, Jožetov mlajši brat. čim je podnarednik Fran Stepan zaslišal prepir, je takoj zlezel s strehe, a pokriva-lec Jože ie skočil v nasprotni smeri na Ambrožičevo dvorišče. Tu sta oba brata Jože in Anton Dajčman začela pretepati starega Stepama z dolgima koloma. Ko je z druge strani prihitel na dvorišče podnarednik Fran Stepan ln uvidel, v kakšnem položaju se nahaja njegov oče, je potegnil sabljo, da očeta obvaruje pred napadalcema. Toda obema mladima Dajčmainoma je pritekel na pomoč še oče Jože Dajčman z ročno sekirico, imenovano »baltica«. Vsi trije Dajčman i so se vrgli na starega in mladega Stepana ter iu začeli neusmiljeno obdelovati Stari Dajčman je starega Stepana dvakrat udaril s sekirico po glavi in starec se je takoj zgrudil nezavesten, ves oblit s krvjo. Podnarednik Fran Stepan je tedaj stekel domov po puško. Ko pa je prihitel nazaj na dvorišče, ni bilo Dajčmanov več na mestu
Stari Marko Stepan je v nedeljo popoldne podlegel poškodbam, njegov sin Fran pa ima več lahkih poškodb po glavi in po životu. Še tekom nedelje so orožniki vse tri Dajčmane aretirali in lih odvedli v zapore okrajnega sodišča v Metliki.
Vaška tragedija, ki je pretresla vse prebivalstvo, je še posebno bridko presenetila Stepanovega mlajšega sina Marka, lji se je ravno v nedeljo zvečer vrnil iz Amerike ter se ustavil v Metliki, kjer se je počutil prav zadovoljnega, ko ie po sedmih letih zopet slišal lepo slovensko pesem na domačih tleh. V istem času pa je njegov oče že ležal na mrtvaškem odru. Ko so iz Amerike došlemu sinu Marku sporočili novico o tragični smrti očeta, ga ie vest tako pretresla, da je komaj spoznal svojo mater, ko je stopil v rodno hišo.
Senzacijonalna afera s požarom sladkorne tovarne v Starem Shrcu
Šele pred dobrim tednom je bila v Sta-reim Sivcu v Vojvodini na svečan način otvorjena zadružna tovarna sladkorja, ki so jo zgradili tamošnji sadilci sladkorne repe. Minulo nedeljo zvečer pa je v tovarni nenadoma izbruhnil požar, ki pa je bil pravočasno opažen ln udušen. Škoda razmeroma ni velika. Ker je upravičena domneva, da je bil požar podtaknjen, preiskuje vso zadevo posebna komisija Na podlagi prvih rezultatov preiskave so bili aretiranj trije imženjerji, ki Jih teži sum, da so povzročili požar Beograjske no vin e obširno obravnavajo zagonetno zadevo in najavljajo razkritje senzacionalne afere.
Dognano je, da Je tvornica letos prevzela okrog 150 vagonov sladkorne repe in bi iz te količine morala producirati 130 vagonov sladkorja Toda ta kalkulacija se ni obnesla. Tovarna je producirala samo 75.000 kg sladkorja in bi s tem morala trpeti okrog 400.000 Din Izgube. Po vsem, kar je doslej komisijsko ugotovljeno, Je več kakor gotovo, da so se odgovorni faktorji hoteli rešiti propasti in da je zatorej bil požar podtaknjen. Tovarna je bila zavarovana za 20 milijonov dinarjev, a gradnja in oprema tovarne je veljala 17 milijonov dinarjev. Skoda znaša blizu 3 milijone Din In bo poravnana v 10. dneh, nakar bo tovarna zopet lahko obratovala. Dokler pa preiskava ne bo dovršena, ostane tovarna zapečatena.
Aretirani teženjerjl Brazda. Flala in Strouhal, ki so instaliral! stroje in pri tem baje povzročili požar, se nahajajo v sodnih zaiporih v Somboru.
REČICA PRI LAŠKEM. Dne 16. t m. Je Prostovoljno gastino društvo v Rečici pri Laškem priredilo pri g. Cirilu Draks-lerht In v Sp ReSJ veselico, združeno s trgatvijo. Z izkupičkom Je društvu omogočena nabava najpotrebnejših gasilskih potrebščin. Odbor se najlepše zahvaljuje vsem, zlasti pa ge. Kokalfcvi ki so pri-pomorfl k lepemu uspehu.
Domače vesti
*	OdBkevaaJe. Francosko iiilntalriliiu uro
svete je na predlog posladka Darda odlikovalo prosvetnega inšpektorja IHjo Lalevi-ča z visokim svojim redom ter za Imenovalo za Offlder de t kistroctjoc pobUoae.
*	Z zagrebSke univerze. Na zagrebški trni verzi sta imenovana naia rojaka: Inž. Josip BcmceU za rednega profesoria na tehnični lakulteti ta dr. Alojzij Tavčar n tareduega profesorja na gospodarski fakulteti.
*	Kraljev dar »OaJreta«. Kralj Aleksander je preko predsednice beograjske podružnice »Gajreta« pc&lcrtl temu dobrodelnemu društva znesek 20.000 Din.
*	Japonski poslanik na potovanja po Balkanu. Na Sušak je v pondellek prispel japonski poslanik v Rtaa Tofltaka Oknba, ki je te dni nastopa enoletni dopust za potovanj e po balkanskih državah. ToStaka Okriba odpotuje preko Zagreba v Beograd Prepotoval bo vse balkanske države ter se prihodnjo Jesen povrnil na svoje službeno mesto v Rtam.
*	Prisad gojencev pomorske vojne akademije. V Dubrovniku se je vrSta v nedeljo krstna stava naSe vojne mornarice. Rri tej priliki so gojenci petega razreda pomm ske votae akademije položili prisesa Rezanja kolača so prisostvovali profesorski zbor. gojenci ia mornarji. Ko je komandant akademije končal svoj govor, je mtaonosec »Ko bac« oddai 21 pozdravnih strelov. Zvečer Je Ma prirej«« skupna večerja a oficirje, mornarje in profesorski zbor.
*	Promet aa progi Sarajevo-Mostar zopet npostavljen. železniška direkcija v Sa, rajevn objavlja ste&eno, da je cekrtMpni promet na železniški progi Sarajevo-Mostar ki Je bil zaradi nedavne železniSce katastrofe začasno ustavljen, v celem obscen zopet opostavlJen. PotniSd ta tovorni •'laki vozijo po dosedanjem voznem Tedu.
*	Iz nradnega lista. »Uradni Ust« Uabljan-ske in mariborske oblasti objavlja v 110. Številki začasni očal program za L> n„ m. in IV. razred vseh osnovnih So! v naši državi ter razglas o razpustu občinskega sveta ptujskega in okrajnega zastopa v Sevnici.
*	Inšpekcija osnovnih ia srednjih SoL Ministrstvo prosvete Je vsem prosvetnim inšpektorjem bi šolskim nadzornikom naročilo, da tevrSe čimprej inšpekcijo vseh Sol ter predlože referate ministrstvu. Ministrstvo Je istodobno odredilo, da se rnn čimprej predloži todi StevHčno stanje vseh Sol v državi.
*	Osebne vesti s poŠte. Napredovali so: za poštno-braojavna uradnika 11-4 Kristflan Jeglič na Jesenicah; za zvarKtefka 1. skupite B. Canner v Trbovljah 2; za zvanični-ka 3. skoptae Jakob škodič pri ter. 11, tehnični aekdB v RogaSd patini in za shžite-ija 2. skupine T. Ravnih ar pri HL ter t t. tehnični sekdB v Ljubljani. Premeščeni so: pb. nrednSc II-3 z Bleda 1 V. Krast v Maribor 1; Pavi« ZabuJrovec, Francka Ttrrk ln Danica Kobal na Ljubljano 1, Fr. Uibič pa h glavnemu telegrafu v Beograd; Marija Mesojedec Iz Mozirja v Mteltaje in Marija Pernat te Hrastnika na Maribor 1; pb. nr. IT-4 Marija CHobočnik od Sv. Janeza ob Bohinjskem Ježem v Lesce, Ana Fabjanč!č Iz Loč pri PoBčanah na LJubljano 2, Marija Kralj iz Celja na LJubljano 1. Zteka Orobel-nik iz Ce!;a v Slatino-Radence, Kar krta Ho-rak z Vrhnike v Litijo, Olga Moser iz Pod-narta v Št Vid nad LJubljano, Emilija Kett-ner Iz Višnje gore ca Maribor 1 in Helena Dekleva te Maribora v Mežico: pb. ur. IT-5 Iv. Radič iz Ljubljane v Ptnj; Ana Hudales iz Ljubljane na Vrhniko, Jos. Zidarič iz Velike Nedelje v Središče ob Dravi in Avguština Juh iz Maribora v Moste pri Ljubljani zv. 3. skup. L. ParkelJ z Ljubljane 2 na Ljubljano 7; slnžiteH 2. sknpine hran Mah-kovec z ravnateljstva na Ljubljano 1 in A. Zoppe iz Grobetaa v Celje Poroke: tajnik dr. Bogdan Kurbns na ravnateljstvu z uradnico Mileno Jevnikar m trradnlea Bdita Šimenc na Ltebjjani 1 z uradnikom Fr. Deželakom.
*	Smrtna kosa. Umri je v Ljdbljaai g. Josip Vesel, prefessr obrtne šole v pokoju in šolski svetnik. PokojnBc Je bil v službi vedno vesten in marljiv, v privatnem življenju pa simpatičen in splošno prHJtd>!Jeo. Pogreb bo danes ob 14. Iz Gregorčičeve ulice 7. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje.
Hna pdaia m\m blaga
pa skrajno znižanih cenah. Že sa mol denar dobite volneno blago aa ženico obleko tli plašč, za moško obleko ali suknjo
A. Potokar, Vodnikov trg
*	Jubilej dela ta zakonske zvez« praznujeta te dni g. Jakob Bovale, čevljarski mojster v Štorah pri Celju, s svojo ženo Elizabeto, rojeno Kreže. Pred 25. leti sta se našla ta dva marljiva človeka, si ustanovila svoj dom, v katerem praznuje g. Bovale obenem tudi 251etia jubilej mojstrstva. K tema slavju čestitamo tudi ml s željo, da bi dočakala zdrava še zlato poroko.
*	Posebne vrste shod na Vrtatlki Kakor nam poročajo, se bo to nedeljo. 6. novembra ob 9. dopoldne vršil javni shod v sakroo gostilne Jarca na Vrhniki Dnevni red shoda je: zahteva šolskega pouka za obrtne vajence Obrtna nadaljevalna šola na Vrhniki fe drugo leto ne poučuje obrtnih in trgovskih vajencev.
*	Na občoea zbora JAD Triglava v Zagreba dne 25. oktobra se Je konstituiral naslednji odbor: predsednik Černelč Stane, cand med., podpredsednic Votovšek Vlado, cand med. tajnik !. šuStovIč Viktor, stud for, tajnik it Breščak Vera. stud. pbarm, gospodar čeme DuSan, stad techn., arhivar Dolenc MIlan, stud. med vet, tajifai-čar I. Perko Slavko, cand med., knjižničar IL Zajec Božena, cand med, blagajrik Luknjan Branko, cand med
*	Cesta Kamnik-Gornjigrad. Sreski poglavar v Kamnika razglaša, da je deželna cesta od KamoSca skozi Črto proti Gornjem gradu v toliko popravljena, da se more voziti s lahkimi ta srednje težkimi vozovi, ne pa še n. pr. s tovornimi avtomobili. Todi sioer se priporoča za enkrat le dnevna vožnja, ker stanje ceste še ni docela vzpostavljeno ta maoikajo dekana tudi obcestne ograje.
*	Avtomobil zgorel pri Škoifl Loki V torek popoldne je zgorel na okrajni cesti pri šfcofji Loki 6 sedežen avto »JngočeSke«. Dražba, ki se je vozila v avtu se je še pravočasno otela iz njega, tako, da ni bilo človeških žrtev. MaterijaJna Skoda je precejšnja.
*	Dve M«zacijoaahii aretaciji v Zagreba. V Zagreba sta bili predvčeraiSnlm izvršb dve seazadjonatai aretaciji. Po nalogo sodnega stola v OgnHno ie bil aretiran Tomo Stipanovid, generalni direktor Banke in Iva nflnice d d. na SoSaJto bi Mate Mlhljtič, ravnatelj podružnice omenjene banke na Reki. Oba sta bila aretirana, ker se pri sodišču v Ognllnu vodi proti njima preiskava zaradi zločina poneverbe po £§ 197. 19$. i« 199. ta zaradi zločina poneverbe po S 183. kazenskega zakona. Zagrebška policija jo bo tzročtfa sodnemu stolu v Ognitan.
*	VeSka avtomobilska nesreča Kakor poročajo iz Skoptja, se Je proSlo soboto na cesti KJčevo-Oostivar pripetila težka avtomobilska nesreča. V avtomobilu so se vozili trgovec Blago je Naumovič ter selit ki Peter Parmakovtč, Vojisltv Antič in Kosta Nan-toovič. Na nekem ovinka je avtomobil zgr-mel v 25 metrov globe* prepad Težko ranjeni so Parmakovid, Antič ta Kosta Nao-movič, BlagoJe Nanmovič na Je ostal na mesta mrtev. Močno poškodovana sta todi šofer in njegov pomočnik.
*	Zanimiva obravnava pred sarajevskim sodiščem. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se Je v pondeljek pričela obravnava proti Nikoli Vrančiču. bivšemu direktorja podružnice zavarovalne družbe »Jugoslavija«, ki ie obtožen zaradi velike defravdad-le na škodo »Jugoslavije«. Po navedbi »Jugoslavije« znaša Skoda 700.000 dinarjev, dočim so sodni strokorvrraki ugotovili le 500 tisoč dinarjev škode Obravnava bo trajala več dni.
Naznanilo.
Pojavili so se volkovi! Ogrožajo cele vasi! Pripravlja se velik pogon na te zveri!
*	Iščejo se dediči. V Porto Rfto na Knbj je umrla naša rojakinja Katarina ali Kristina Surdez-Gregoir, rojena L 1863. na Ce-tinju. Njeni roditelji so bili Stevan in Ana Kubič rej. Pnsenic ali PnšeniS. Sestra pokojne je baje omožena v Beograda z nekim čevljarjem Stevanom. Pokojna je zapustila 10 do 15.000 dolarjev premoženja. Kdor ve kaj o njenih bližnjih sorodnikih, ki pridejo v poštev pri dedščini, naj sporoči izselje-niškemu komiaarijatu v Zagreba.
*	Ponovna obravnava proti dQakn Bilčar-
jn. Lanj je povzroči! veliko senzacijo ne samo v Sarajeva, marveč tudi v vsej Jugoslaviji napad ki ga le izvršil dj'ak 4- raz-reda sarajevske gimnazije J. Bjlčar na svojega profesorja Boška Petroviča Bilčar Je svojemu profesorja z nožem zadal dve težki ran}, ki pa jo Je srečno prebolel. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevo Je bjl Bilčar oproščen, češ da je čin Izvršil v neodgovornem stanja To mišl'enje Je sodišče baziralo na izjavi psihiatra. H Je bfl zaslišan pri obravnavi Drugi psihijater pa se Je postavil na stališče, da le Bilčar sicer Izvrši! čin v afektu, da pa ni bfl v neodgovornem stanja. Proti oprostilni razsodb! Je državni pravdnik vložil pritožbo na vrhovno sodišče, ki je sedaj celo stvar vrnilo okrožnemu sodišču v svrho ponovne obravnave.
*	Blažiča ta njegovo ženo privedejo v Zagreb Italijanske oblasti bodo deiravdan-ta Blažiča in ženo teročile našim oblastim, ker mu ne priznavajo Italijanskegt držav-Ijanstva. Blažič ie namreč že od prevrata dalje živel v Jugoslaviji in se nekaj časa nabadal v orožniški staž«. Pri Blažiča so našU Se 223.000 Dta. Ostanek v zneska 140 tisoč dinarjev Je Blažič baje izročil manama žeparja hrano Vuzrtaoviču, za katerim Je odrešeno zasledovanje. Blažiča in njegovo ž«o Terezijo privedejo te dal v Zagreb.
ru.ijLi.il i
Za top oto rok
so najboljše TRIKOT PODLOŽENE RO. KAVTCE, za noge pa volnene in pohroj* nene NOGAVICE za gospode in dame. — V naboljfi kvaliteti, bogati izberi in po najnižjih cenah jih dobite samo v modni trgovin T. EGER, Lubljana, Sv. Petra cesta št Z
M I P Ujmi M » 11 »3 H.l 111 t U-PJ
*	Pri stečajih zastrnpijenja, ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nScotina, morfija, kokaina je raba prirodne grenčice »Pranj Josef« važen pomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastropUenJih s svincem voda »Franz Josef« httro odstrani najbolj trdovratno za-gatenje. ki je glavni povod močnih napadov kolie.
*	Velika Izbira volnenih iopk, poloverjev vsakovrstnih btaz. perila, kravat vezenta ta nogavic, rokavic (ar zimskega perila
priporoča po Izredno nizkih cenah Ignacij 2argl, Ljubljana. Sv. Petra cesta. 207
*	Volno, bombaž za strojno pletenje ta ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev. 4.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tkanina »Eteraum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, maoofakUra, Ljobliana. Tavčarjeva ulica št. 7.
*	Baržun plašče kemično čisti. Damske ta moške obleke ttx£ samo lica Tovarna Jos. Reich.
19.
Industriia ta je modna: d'Uia crnai je scodaa, ena je za starce, teie, a za vst* so
(Dalie prihJ
Iz Ljubljane
s— Novoimenovani pomočnik direktorja
državnih železnic v Ljubljani g. inž. Makso Klodlč je včeraj prevzel svoje posle od bivšega pomočnika g. Inž. M a tka Schnelleria. ki se le obenem poslovil od načelnikov oddelkov in od šefov odsekov ljubljanske direkcije državnih železnic Pozdravljamo na domači zemlfl g. inž. Klodiča, želeč ma mnogo uspehov pri nlegovem deru
o— Drnžabnl večer priredi «Oblastna orgaalzadja poštnih, telegrafskih in telef. uslužbencev« v soboto, dne 5. novembra t, L v vseh prostorih hotela Lloyd na Sv. Petra cesti. Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni Na tem večeru nasterpi prvič z izbranim sporedom pevski zbor poštnih uslužbencev pod vodstvom tov. Novaka. Slavno občinstvo, kakor tudi vse tovariše in tovarišice oljodno vabimo, da se tega družabnega večera v največjem številu udeleže. Po kon. čanera pevskem sporedu prosta zabava ln ples. — Odbor.	1640
a— V društva »Soča« se bo vršilo v soboto 5. t. m. v Liublianskem dvoru Prvo predavanje v tei sezoni. Predaval bo unfv. prof. dr. Aleksander Bilimovič o temi: Agrarni ustroj in agrarna reforma v Jugoslaviji«. Pridite poteoStevilno in točno. Začetek ob 30.30. Vstop prost.
o— Zrele Jagode na Lubnlku. Gospa Dana Pavčičeva iz LJubPane Je v planrnsld drožbl napravila v torek telet na 1027 metrov visoki Lobnik pri škefli Lofld. Dočim Je Ltebliana bila skoraj ves dan zavita v gosto jesensko merlo, so izletniki imeli na Lnbovniko krasen solnčnl dan. Ni torej čuda da Je dražba v tem planinskem raju našla lepo dozorele rdeče Jagode ta krasne spo mladanske trobentice. Lepi Šopek poznoje-senskega cvetla Je v našem uredništvu vzba dil priietno tenenadeoje. — Da bo zbirka Jesenskega cvetja v naši redakd'1 Se popolnejša. nam je g. Matej Onček. orožnik v P. stanujoč na Brhiiu pri Ježld, prinesel šopek dehtečih vijolic, ki jih ie na praznik utrgal na svojem vrta.
a— Staro In mlado se rado zabava, pravi star pregovor Človek vedno išče po napornem dela oddih« ta zelo dobrodošla mu je neprisiljena, domača zabava. Ako hočete tedaj enkrat doSveti mnogo veselia. poslušati razne naSe dobre komike, potem se potrudite v soboto 5. t m. ob 30. zvečer na Tabor, kjer bo ob priliki 30 letnice sokol, skega orkestra mnogo veselja, sai Je znano, dt so godbeniki veseli ht dovtipnl lrodle. Vstopnin« 'e samo 10 dinarjev, smeha ta Šale pa bo toliko, kakor da bi zadeli glavni dobitek v loteriji.
I
Danes ob 9. uri zvečer premijera
nemškega Športnega veJeflhrta:
Svetovni prvak
(Der Mcister der Welt) Po romanu Weraerja Scheffa; Dra» ma ljubezni ta športa. V gl. vi. Olga Cehov a, Xenia Desni. Fred Solm m Fritz K ampera. Film se odigra v
Londonu in Berlinu. Telegram iz Hamburga od 29. X. 1927;
•Interessentenvorfiihnmg »Dct Mei» »ter der We!t> unter Anwesenhei« almtlicher Sportverbande ausserge. wohn'icher Erfolg. beim Schlussren« nen Applaus auf offener Szene.«
DANES!
Telefon 2730. KINO *DVOR>
klobas ter kos pečenke. Vlomljeno je bilo todi v omaro za led aa dvorišča, odkoder je zlikavec odnese] nekai krvavic Zmanjkalo je tudi nekaj drobiža. Domači so takoj motovili, da je storilec prišel v notranjost gostilne skozi dvoriščno okno. Kot storilca so vodmatsld stražniki že popoldne prijeli brezposelnega delavca Petra S. s Seia, ki se je šele prednjega dne pritepe! zopet nazaj v Ljubljano- Petru so bile prilike v Štorovi gostilni dobro znane, ker je bil vča-si tamkaj večkrat gost.
OBLAČILA lirike I. Maček
LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so najboljša in nalceneiša.
u— Kolesarjeva smola. Mesarski pomočnik Peter š. je hotel na praznik zvečer dospeti čimpreje domov m je zato vozil po Karkrvski cesti s kolesom, čeprav ni imel luči. Zaradi tega prestopka ga je ie! preganjati stražnik, ki mo ie š hotel pobegniti. V dim te zavil s kolesom proti Priveza, kier pa nra ie s!uča'no prišla nasproti večia skupina pasantov Hoteč se umakniti, it zavezi! v dim v železni drog cestne železnice kar je imelo za posledico, da ie v pre-ceiSnjem loko odletel s kolesa. Pri padca se ie š. močno poškodoval škodo pa trpi tudi na pokvari enem kolesu.
o— Kolesaril Se vedno na posla. Sluga Gospodarske zveze Rudolf Zahradnik ie Imel včeraj dopoldne opravka na čekovnem uradu, kjer se je zamudil !e kratek čas. Medtem ie stak) njegovo 2000 Dbi vredno črno pleskano ko!o v veži A ne do!go Za-hradnlka 'e bržkone opazoval neznan tat, ki le kolo prav hitro odpeljal In z njim izginil.
GODBENI ODSEK SOKOLA L 20*LETNlCA ORKESTRA PROSLAV \ 5. XI 1937. KONCERT - ZABAVA - PLES
KABARET - JEČA - PRI POGRNJENIH MIZAH -ZAcETEK OB 30. »TRI 10 DIN.
o— Namočeno perilo Je VradeL V veži hiše trgovke Marije Pečarjeve v V od matu se je na praznik popoldne pojavil doslej še neznan, drzen tat ter odnesel iz čebra za kakih 360 Din namočenega perila. Kam je tat perilo prodal, oziroma.- kje ga ie preje sušil Je policiji še zagonetka.
B— Pretep na Beta. Višji stražnik France Drašček Je našel predvčerajšnjim ponoči okrog 23.30 pred hišo št 33 na Pokopališki cesti na Seia železniškega uslužbenca hrana D. v popolnoma pi*anem stante, a vsega v krvi Kakorr Je dognal pozneje se le nahajal D. preje na veselici v bližnji Kavčičevi gostilni. kjer je pHan pobrizgal moščanske fao te s sifonom TI so se nad nJim maščevaB s tem da so mu sifonsko steklenioo iztrgali te rok. nakar ga Je eden česnf! po glavi ter ga močno poškodoval
n— Plesna vaja obeh učiteljišč se bo vršila v torek, dne 8. novembra v veliki dvorani Kazine. Začetek ob pol 20. uri. 1642 o— Za trajno kodranje. barvanje las in električno masažo se priporoča: Salon O. Fettieh-Fraokheim.	85
o— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u Pred «knftio 15	188
o— Ribje ofe, sveže dobite v drogeriji Kane, Židovska oSca.	1704
Svetov a znamk* Ondrc de rose Rouge mandarine Bourjo« Pars.
Iz Maribora
o— Gospodje ta gospodične, ki imajo veselje sodelovati pri dramatiki, naj se zglase v četrtek 3. t m od 10-—21 v šentpeterski vojašnici. levo. pritličje soba 3. — UVI.
n— Jadranaši! Danes ob 20. ari se bo vrši! članski sestanek. Pričakujemo polnošte-vitao udeležbo. — Odbor.
B— Kolo Jogoslovenskli sester v LJubljani bo imelo redno odborovo sejo danes v četrtek, ob 16.	10c
Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavl eni policiji naslednji dogodki: I tatvina perila. I prestopek pijanosti, 1 izgred, 2 prestopka prekoračenja policijske tire, 1 prestopek kaljenja nočnega mira ter 8 prestopkov cestnega polldiskega reda. Aretadj je bilo Izvršenih 5 ki sicer: 1 zaradi pijanosti. 2 zaradi splošnega soma,
1 zaradi nadlegovanja vojaške straže ter 1 zaradi tatvine.
a— Prijet vlomilec. Ko Je predvčeralšnirm zrutrai stopila dekla v gostite! Antoniie Štor v Vodmatn v gostilniško sobo ter v kuhinjo je tako' zapazila po raznih znakih, da se je moral naha'ati v gosftei ponoči nepoklican gost. Iz kredence v kuhm3 je zmanjkalo več
a— Praznik Vseh svetnikov je potekel letos v znamenju megle, ki se je vlegla kot Izredno redek gost Maribora prav go* 0 nad mestom v pondeljek zvečer in zajc"a ulice '»"ii na praznik že v popoHatskih urah. ko so se pomikale množice z oben pokopališč- Drog glavni zntk te*ošr,jega praznika mrtvih pa je bH poleg mehkem jesenskega solnca med diev-jm predvsjtn hoj za skromen prostorček v mc«tn!h avtobjsfh,-ki so kar Štirje brez pra»tn'<» vozili h tre-bovom Bilo le videti, da J hr>če vsaic Mariborčan privoščiti »!nk«ev in se kljnb 'spi poti vozit! i avtomobil >m za cenen denar med mestom In Pobr'ž,era Pevci mariborskih društev so nt obah krajih počisCJ gro bove narodnih vod!H'?v te litenatov. ki i: čakajo skupnega grotrfšla. Z bliža^Jo likvidacijo starega pokoja !i?5a bs treba *udl to nalogo primerno
a— Češki državo! praznik so v nedeljo zvečer prav lepo proslavili mariborski Ce hoslovtH- združeni v svotem delavnem čro štvo »čeScem klnbu« ZdTužlH so svojo slavnost »38 oktobra« s šolsko prired\vt;o mariborske dopoinilne češke šole.	šol-
ske dece pa se ie zbralo v 'iede!io jop.iMne v dvorani dekliške meščanske iole tudi Izredno mnogo drugega občinstva, "e^k h stsriše\'. precel našega dijaštva. ki obU'«le češki teča! Jč !!ee ter rastopnik' o Slavnost ie otvoril društveni predsednik g. Franio Rureš Po nekaterih gnvnrih so učen ci in učenke češke šole nastop:Ii z dekiama-rijtmi »er želi obče pri znan ie Končno fntonlrali h'mni »Kde domov mnj« m »Nad Tatro se Niskg«. nakar je predsednik g. Bo-reš zaklteči' rgodovlnsko slavnost z zahvalo številni rv'iki za obisk. Prireditev Je vzorno orean;zirana, kratka, a tem bo?! Stvarna in le povsem lzvrS'!a svojo patr!-jotfčno nalogo. — PretS"'« soboto pa je imel »Češki klub« v / srinovi dvorani intimno slavnost češkega žegnania. Obenem so slavili tudi 35 'etnico porok* svoflh ^la-nov-ztkoncev g. Kadrmast- Slavlje pa ie bilo bolj v priznanie 35 letnenm narodno zavednemu bVtn^ češkega rojaka v Maribora. V tem smislu so bile tnd! Irrečsne čestitke po predsednika g. BnreSo te dr ReHtmano. Tako na*de naš »CeSki kteb« vedno priložnost za noritfvno delo. pri tem druži svoio kotenik). obstoječo po ogromni veCni iz "udi. raztresenih po raznih oh-^ih. delavnicah in pisarnah.
a— Rapalska oMetnica v Maribora. Še nikoB ni bila obletnica »Raptite«, našega
črnega dne, tako pomembna, kakor letos. Naš narod na Primorskem je dospel do zadnje križeve postaje Kar se godi v zadn em časo v Italiji, mora odjekniti širom naše domovine na najbolj učinkovit način. V našem obmemem Mariboru se bo vršila oh-letoica Rapalla z naslednjim sporedom: 1.) Na predvečer v petek akademija v Narodnem gledahšču: 2.) Na dan obletnice, v soboto. ob 18. zaž1 zanje žare poleg spominske plošče ma!ske deklaracije v mestnem parka Govori, recitacija in petie diiakov: 3.) v nedeljo. nabiralni dan po ulicah Razen tega se bo Izdal proglas na vse zavedne Slovence, da se včlanite v Jugoslovenski Matld, kati Je na ta način ie mogoče uspešno ddo za naše zasužnjene brate.
a— Gola rebra prt Kalvariii Sedaj, ko je prešlo posestvo vtmrre:ske šole zopet v !ast krajevnih činiteliev. oblastnega odbora, -e umestno, da se zopet sproži načrt ku!tlv;ra-njt sosednih eollh bivših vinogradov, ki «o last mariborskega župnika !n kanonikov. Vinogradi pod K t Svarijo tvorim lepo in za naše kraje značilno ozadie Maribora in zaradi tega tem bolj odbliajo sosedne, zapuščene goličave stoteeea kapitelia. Svoj čas Je pomidfl deželni odbor kanitelte, da uredi tam vzorn! vinograd, k! bi bil v kras mesto te korist lastnikov. Iz neajr.Uivih vzrokov pa kanoniki tedaj ugodne ponudbe niso hoteli spre'eti. Leta te leta !e nato % >!i hrib kazil sicer tako divrn okolico Mar^vv ra in nam bil v pravo sramoto tik sadjarske in vinarske šole. ko ni raslo drugega kot zanikrno grmovje Če že gospodv niso hotel! starega vinograda zopet urediti Di bili lahko dali Izsekati vsaj grmovje, aa bi rastla rrava. aH svet pogozdili Neodpastlii-vo pa ie, da poščajo premožni in inteligentni gospodarji takšen lep kos slovenske zemlje popolnoma v nemar. Upamo, da si bo ob'astnJ odbor osvoji! bivS a^.črt deJelnega odbora aH sicer naše! sredstva, da prisi!' kanonike b kulthriranta sosedne ietr.! e pri KahrariJl
a— Uspeh mestnega avtoprometa. Ze prve tri dn! so avtobusi v mesta prevozili skoraj 7000 ljudi. Glavni kontingent je dalo seve Pobrežje, kamor so se ljudje tiranoma vozili na grobove. Danes bodo vozili zaradi tega samo na pobreško pokopališče kar 4 avtobusi PobreSka cesta bo za vsa droga vozila zaprta. Mestna občina bo imela torej ieipe dohodke Iz tega prometa, ubiti Pa so izvoščkt, ki so ravno o Vseh svetih še največ zasltfiill Izkazala se Je tudi potreba. da dobe šoferji uniformo mestnega magistrata. Odobrena je čakalnica na Glavnem trgu. Za promet v okolico pa ie vozni red s 1. novembrom nekoliko spremenjen. Občina bo vozni red gotovo še objavila v časopisih. Nanovo so uvedli karte za prtljago.
a— Zgtanle table. Ta teden so imeji ma-riborski črkoslikari! mnogo dela z odvetniškim! tablami, ker so moral! odstranjevati v smislu zadnjič objavljene naredbe odvetniške zbornice »štrleče« table Drug! zopet so morali odstranjevati prevelike, ali druge fzdaje napisnih desk. tako da ie ostala z včerajšnjim dnem, ko je bfl zadnh" termin, pri vsakem odvetniku samo ena napisna tabla v predpisani velikosti. Sedaj so ostale »Štrleče« napisne table samo še pred notarskimi pisarnami — V prid estetike naših oHc pa bi bilo želeti, da po vzgledu drugih mest tudi naš stavbni urad Izdela neko meril za refclanme table po ulicah, ki so jih ponekod podjetniki že naravnost zadelali z reokusntaii te velikanskimi, celo več metrov veliki tablami Če bo fzveša! vsakdo po svoji mili volji bo nastala po ulicah prava tntrhija te to baš v času. ko toliko govorijo in pišejo o lepšanju in dviganju tujskega prometa v Maribora.
a— Priporoča s« modni salon Clza Šerak b dr. Maribor, Trabtrjsva ulica 7. 1559
Iz
e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje-okoUca Je danes zvečer v gostflai Permozer v Gaberiu Začetek po-razgovorov ie točno ob 30 Zaradi občinskih volitev le sestanek važen!
e— Sestanek sodsrsUh mojstrov. V nedeljo, 6. t, m., ob 9. dopoldne se bo vršil v hetefa) »Balkan« sesunek sodarskih mojstrov Iz srezov Celje. Oornjigrad Slovenj-gradec, Šmtiie ta Kon lice Na sestanku se bo razpravljalo o potrebi ustanovitve zadruge sodarjev ta o korakih. Iti jih ie tre-ba podvzeti proti šušmarstvu in izdelovanju sodarskih izdelkov v jetnišnicah Gg. mojstri, ki so dobili vabila naj se tega sestanka zanesljivo udeleže.
e— Vodovod bo zaprt Zaradi nujnega popravila bo mestni vodovod od danes, 3. novembra opoldne do petka 4. novembra zjurraj zaprt Stranke nai se pravočasno preskrbe z neobhodno potrebno vodo. Vendar pa nej se z vodo po možnosti štedi, ker bi pri morebitni popolni izpraznitvi cevovoda obstojala možnost da se redna oskrba z vodo za dalj časa ukine
e_ Vlaganje kandidatnih Ost za občinske volitve v okoliški občini ie zaključeno. Vloženih je sedem list, te sicer: Združene gospodarske stranke (SDS SKS in NSS). ofieseina lista SLS. kmečka lista SLS, Socialistična stranka Jugoslavije, Socialdemokratska stranka in Narodno radkalna stranka Vrstni red še nI določen, ker obstoj! spor za prvo »krmjteo med Združenimi sCTtnkami te SLS NosH*c radikalne liste je %. Lazarevič, podpredsednik Cinkarne.
Iz Litiie
i— Razširjenje okrajne drevetnice. Radi poročila in predloga okrajnega gozdtria s« je pokrenila akcija za povečanje dosedanje državne drevesnice v Smectnem. Ker je povečanje že obstoječe naprave za pro« gpeh tukajšnjega gospodarstva neobhodno potrebno, je upati, da bo započeta akcija uspela.
Bolnik m 8 metrov dolgo trakutjo. V ljubi lanski botatei »o operirali lMetnegs Ludvika Poteka, delavca v predilnici, ter mu odstranili 8 metrov dolgo trakuljo. V prediteiSktb sttvbah, kjer je fant dom«, je dogodek z 8 metrov dolgo rakuljo » budil povsem ranljivo senzacija
Celja
Iz Novega mesta
n— Tečaja francoskega krožka se bost« vršila vsako sredo in vsak petek v VI. razredu deške osnovne šole, in sicer: začet-niški vsakokrat od 17. do 18., nadaljevalni od 18. do 19. Prva ura za oba tečaja je v petek, 4. novembra Nove prijave in morebitne želje po drugačnem urniku, pn čemer odloča večina, sprejema lekarna An-drijanič.
n— Občinske volitve. Za občinske volitve v Mirni peči so vložile svoje liste: Obrtno delavska stranka, Kmetska stranka, SLS in Obrtno delavska kmetska zveza. V Trebnjem pa SKS, SLS .n Kmetsko delavska stranka. V kratkem vloži svojo listo tudi SDS.
n— Avtomobil zgorel. V Gotai vasi v bližini Stanglovega gospodarskega poslopja je zgorel včeraj ob 2. ziutrad štlrisedež-ni avtomobil s signaturo C 2744. v katerem so se voril. neki zagrebški potniki. Od avtomobila Je ostalo le železno og. odle. Potniki so ostali vsi nepoškodovani.
Največja izbera
močnih športnih in švedskih snežnih čevljev dobite po nizkih cenah pri
ŽIBB KT
Prešernova nliea.
Šah
Borba za šahovsko prvenstvo
Buenos Aires, 2. novembra. Po večdmev* nem premoru se je predvčerajšnjim začela 22. partija, ki je bila po 40 potezi preki« njena v boljši poziciji za Capablanco. Vče» raj se je igra nadaljevala in je po 86. po» tezi končala remis. Capablanca je eno po« tezo študiral 53 minut in je pozneje prišel v tako časovno zadrego, da ni mogel izra« biti svoje premoči. (Po drugi vesti je bila 22. partija končana že v 46. potezi)
Dopisi
VRHNIKA. V nedeljo, dne 6. novembra prične ZKD zopet s predavnji. Predavanja se bodo vršila redno vsako nedeljo ob 14.30 pri »Jantarju« Otvoritveno predavanje vsebuje temo o »Življenju onkraj groba«. Agitlrajte tedaj pri svojih znancih, da bo predavanje 6. t m. mnogoštevilno obiskano! Začetek bo zaradi zgodnjega odhoda vlaka vedno točen, na kar posebej opozarjamo!
KOČEVJE. Pri občinskih volitvah v Kočevju dne 30. oktobra je bilo izvoljenih 14 Slovencev in 11 Nemcev v občinski zastop, in sicer na teh-le štirih listah: Lista SDS 2 mandata (Slovenca), SLS 3 mandate (Slovenci), NRS 9 Slovencev in 2 Nemca, nemška lista sama pa si je priborila 9 mandatov.	-
GROBELNO. CM podružnica za Globalno in akolioo vabi na ustanovitev ljudske knjižnice dne 6. novembra ob 14.30 v šoli v Št. Vidu. Pri ustanovitvi bo predaval g. prof. dr. Maks Kovačič o »Knjigi vzgojiteljic? slovenskega naroda«. Po ustanovitvi prosta zabava s petjem in plosom pri s. Naratu.	1638
BREŽICE. Koncertni večer krajevnega odbora Rdečega križa. V soboto, dne 5. novembra, počenši ob 20., priredi kr. odbor RK v Brežicah dobrodelni koncertni večer v dvorani Narodnega doma v Brežicah. Pri koncertu bo iz prijaznosti izvajal pevske točke kvartet Glasbene Matice iz Ljubljane. Glasbene točke bo svirala godba brežiškega godbenega kluba 1*0 koncertu bo prosta zabava s plesom. Obenem se vrši licitacija zlate. 24karatsne ure. ki je last krajevnega odbora. Za postrežbo bo vsestransko dobro preskrbljeno.	1633
živce

moramo du«> imeti, ako hočemo, da uspeSno vrSimo nag posti. Interniral promet. nova tehnična sredstva hujle prizadenejo slabo našo telesno enago ln uni-iijo nai duh. Potrošena teletu In duieraa energija mora biti nadoknadena 2 odgovarJaJoSo hrano, ki nudi organizmu vse hranlve sestavine, ki so telesu potrebne.
Najpr kladni a ie za to hr?na Ovomaltine. ki jo z velikim uspehom uporabljajo po vsi zemiii. Ovoma tine je koncem irana, naravna o^repčilna hrana v kateri so v tarmni
OVOMALT
■ I
hrani In jail teto in ilveoi
Dob 'e io v vseh lekarnah, drogemah in boliših del katesah za ceno od 100 gr Din 18 50, 250 gr Din 36.25 in 500 gr □tn 63.25. Zahteva te vzorce pozlvaioč. se na ta list.
Or. A.IPN0ER S. i Zagreb
Gospodarstvo
Ustanovitev začasnega gospodarskega sveta pri trgovinskem ministru
Finančnemu odboru je bila predložena uredba o ustanovitvi začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Ta uredba določa, da se ima pri ministrstvu za trgovino in industrijo ustanoviti začasni gospodarski svet, ki bo na zahtevo resornih ministrov ah iz lastne Inlcijative dajal svoja mišljenja in stavljal svoje predloge v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarsko, socijalno ili finančno politiko, o zakonskih projektih, uredbah, pravilnikih itd.
Člane gospodarskega sveta bo postavil minister za trgovino in industrijo, in sicer prvih 15 članov na predlog gospodarskih ibornic (beograjska trgovska. Industrijska in obrtna zbornica vsaka po enega, zagrebška trgovska in obrtniška zbornica 3 člane, sarajevska trgovska ln obrtniška zbornica 2 dana in vse ostale po enega), 1 člana na predlog Centrale industrijskih korporacij (Beograd), t člana na predlog Udrulenja rudarskih podjetij (Beograd), po enega člana na prod I oe Glavnega zadružnega Saveza. Glavnega Saveza srh=M'- '-metijskOi tadrug
v	Beogradu. Saveza hrvatskih kmetijskih sa-drug v Zagrebu, Zadružne zveze v TJnblja-ei ter Saveza kmetijski1- zadrug v Sarajevu in 1 člana na predlog Centralnega sekretari-jata delavskih zbornic v Beogradu. Poleg tega morejo ministri za trgovino, finance promet, poŠte in telegrafa. Kmetijstvo ;n vode, gozdove ia rudnike, socijalne politike in agrarne reforme delegirati v ta gospodarski svet po enega člana.
Gospodarski svet se 00 sestajal na poziv ministra za trgovino in industrijo v Beogradu.
=s= Spremembe v finančnem ministrstvu in komercijatizacija železnic. Kakor znano, je bil pred nekoliko dnevi upokojen pomoč« nik prometnega ministra gosp. Bora Popo» vič m na njegovo mesto postavljen g. Og« njan Kuzmanovič, dosedanji direktor za gradbo novih železnic Ta sprememba je gotovo v zvezi s pripravami za komereija« Bzacijo državnih železnic, kajti dosedanji pomočnik prometnega ministra & Popovič se ie • glavnem bavil baš z vprašanjem ko« mercijahzacije ter je imel po nedavni izja*
vi	prometnega ministra nalog i, da pro« uči to vprašanje in pripravi elaborat za šir« šo konferenco gospodarskih krogov in stro« kovnjakov, ld bi se imela sestati 5 decem« bra in ugotoviti osnove, na katerih bi se imela izvesti komerciializaciia. Prav tako je bU upokojen načelnik finančnega oddal« ka g. Spasa Nedeljkovič hi na njegovo me« sto bo pro forma postavljen kak višji uradnik, dočim bo v resnici vodil železni« ške finance g. Levič, upokoieni načelnik fi« nančnega ministrstva, ki je znan kot dober finančnih. Iz gornjih sprememb se more sklepa.', da so se pojavile režkoče tako gle« de komercijalizaciie " leznic kakor tudi glede železniških financ. Komeircijalizarija železnic je v. najožji zvezi s finančnimi vprašanji. Deficit naših železnic je gotovo najtežji problem našega državnega gospo« darstva in glavni namen kom cijalizacije je baš ta, da se ustvarijo pogoji za renta« bilno obr.' vanje železnic. Rešitve čaka pa tt"ti težko vprašanie financiranja novih že« leznic in najetja potrebn< 'a inozemskega posojila. Za d ines še ne moremo razsoditi, če si ie prometni ninister za rešitev teh težkih nalog *-V ' orave može
= Polom susašketto pomorskctindustrij* skega koncema Pred dnevi je bil razglašen konkurz Banke za pimoretvo na SuSaku. Poznavalce razmer ta konkurz ni iznenedil, kajti omenjena banka je bila že dolgo in« solventna in tudi ni poslovala. Poizkusi, da bi se zavod mirnim potom likvidiral, niso uspeli. Banka za pomorstvo ie spadala v znani sušaški pomorsko«industrijski kon« eern paroplovne družbe »Vesna«, ribarske družbe »Nekton« ladledelnice v Kralje« vici Družba «Nekton» se že dolgo časa nahaja v konkurzu, ladjedelnica v Kralje« viei je tudi že pred tedni padla v konkurz in enaka usoda čaka tudi paroplovno druž« bo »Vesna«, nad katero je sodišče pred dnevi proglasilo odsvojno prepoved. Banka je bila že osnovana (1. 1919) m nezdravi podlagi. Od 6 milijonov Din glavnice je bi« lo le pol milijona vplačanih v gotovini, ostalo pa v vrednostnih papirjih. Največjo izgubo pa je utrpela z nakupom velike mo« torne jadrnice »Mornar«, ki ie bila kupile« na za 6 milijonov Din v holandskih gildl« nar jih. Od nakupa do izplačila kupnine pa se je holandski goldinar dvignil od 10 na 36 Din. Pozneie ie bila ladia prodana za 700 tisoč Din. Ta izguba ie bila seveda za ban« ko in več ali mani tudi za ostala podjetja koncema katastrofalna.
= Revizija treovinske pogodbe z Avstrijo. Kakor smo že poročali, se bodo 7. i m. v Beogradu pričela porajanja za reviiijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Minister zunanjih del je imenoval za predsednika naše delegacije, ki se bo pogajala z avstrijsko, gosp. dr. Milana Todo-roviča, za člane pa trg. Savo Kuklča. direktorja carin v pokoju; dr. Aleksandra Bodija. direktorja trgovsko - političnega oddelka ln Milana Konstantinpviča. ministerijalnega taj nika. Ministrstvo - za trgovino in industrijo bosta zastopala gg. načelnika MIHvoje Savič in Rudolf Steinmetz, ministrstvo za kmetijstvo in vode gosp. načelnik dr. Vellmir Stoj-kovič. finančno ministrstvo pa ge. general ni direktor carin Konrad šmid in načelnik Radmilo Bujdlč. Avstrijska delegacija bo prispela pod vodstvom gosp. dr. Schullerjs, predstojnika trgovinsko - političnega oddelka v avstrijskem zunanjem ministrstvu. Revizijo pogodbe je zahtevala Avstrija, ki boče med drugim povišati nekatere agrarne carine (n. pr. na moko ln živinol. ki so v pogodbi z našo državo vezane. Reševala pa se bodo tudi druga važna trgovinsko - politiS-na in carinska vprašanja.
= Podpis grško - jugoslovenske trgovinske pogodbe. Kakor poročajo iz Beograda, je bila včeraj v Atenah podpisana grško-jugoslovenske trgovinska pogodba. V imenu naše države sta pogodbo polpisala naš poslanik gosp. Tihomir Popovič ln šef delegacije gosp. Sava Kuklč, v imenu grške države pa grški zunanji minister gosp. Mihala-kopulos in ef grške komisije gosp. Ksida-ris.
S* Velik kmetijski kongres v Beograda.
Povodom nameravane reforme v ministrstvu za kmetijstvo in vode, po kateri naj bi s« kmetijske šole, državna posestvi, razsadniče, ekonomije itd. prenesle na oblasti, je
Srbsko kmetijsko društvo sklenilo sklicati kongres kmetijskih ustanov, kmetijskih stro kovnjakov, posestnikov in prijateljev kmetijstva iz vse države, ki se bo vriil 13. t m. v Beogradu. Na dnevni red je stavljeno vpra Sanje vpliva državnih, samoupravnih in privatnih kmetijskih institucij ter kmetijske propagande v splošnem za napredek naSega kmetijstva, dalje vprašanje, ali je primerno prenesti državne kmetijske šole, razsadnice, posestva na samouprave in kakšne rezultate so dosedaj pokazale samoupravne kmetijske ustanove ter končno vprašanje ukrepov, ki so potrebni za pospeševanje našega zaostalega kmetijstva.
= Položaj na hmeljskih tržiščih. Na iate-skem hmeljskem tržišču (Češkoslovaška) je bilo v početku preteklega tedna povpraševanje slabše in Sele proti koncu tedna so bile zaključene zopet večje kupčije. Tudi na ue-želi je bilo kupljenih nekaj večjih partij. Cene so nekoliko popustile. Pri mirni ten ^ denci se kupuje letošnji hmelj po 2100 do 2400 Kč za 50 kg (70.70 — 80.80 Din za kg). V septembru je Češkoslovaška uvozila 790 starih stotov, ln sicer 314 stotpv iz Netcčijs. 173 stotov iz Poljske, 110 stotov lz Francije in le 90 stotov iz Jugoslavije. — V Vojvodini je trgovina e hmeljem po vesteh i? Novega Sada živahna ob nespremenjenih cenah. Cene: prvovrstni hmelj 50 — 55, 'sred nji 30 — 45, slabši 20 — 35 Din za kg. Prav slabo blaeo se skoro ne trguje. Sodi se, da je šele 25 % hmelja prodanega lz prvih rok.
= Devizni in efektni tedenski pTomet na zagrebSki boni Pretekli teden je na zagrebški borzi znašal promet v devizah 50.6 miu jona Din (zadnji tedsn 48.5) in v efektih 5.7 milijona Din (7.2), na beograjski borzi pa promet v devizah 88.5 milijona Din (34.5) in v efektih (skoro izključno Vojna škoda) 18 milijonov Din (18.5).
= Vprašanje lesne borze na SuSaku. Su Š3Ški lesni trgovci so snrožili misel, da bi se na Sušaku osnovala lesna borza. Naslovili so že tozadevno spomenico na ministrstvo za trgovino in Industrijo. VpraSanje je. Se bi se ta borza obnesla. ko se ni obrt**!« niti v Zagrebu, kjer znaša promet 'e majhen del prometa ljubljanske borze, katera Se tudi ni dosegla zaželjen<wra obsega.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. t. m. ponudbe gled» dobave stekel za okna, do 10. t m. Rlede dobave jamskega črn*Hh*>np<?a lesa. jeklenih vrvi in 4 vaeone nortlandskega cement«, do 12. t. m. pa glede dobave krp za čiSčenje strojev. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave smrekovih in borovih plohov, jam skega lesa. strešne lepenke tn 2000 kg ben-r-ina. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Bone
9. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši Ker je bila privatna ponudba slabša kakor običajno, je morala Narodna banka intervenirati v dsvizah na Curih, Dunaj, Prago, Berlin in Newyork. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje popustila za 2 do 2 in pol točke. Promet je bil priličen. Promptna se Je trgovala po 390 — 391.5, kasa po 390 _ 391 in za december po 395. Ob zaključku je bila tendenca nekoliko čvrstejša. V Beosrradu je tudi danes notirala nižie, kakor v Zagrebu, in sicer promptna 389.5 — 390.5 in za december 393.5 — 394.5. Agrarne obveznice so bile brez kupona (2 Din~l zaključene po 50 in 51. V bančnih papirjih je tendenca ostala nesnremenienn. Jugohanka ie dslie čvrsta ter se je trgovala po 93 — 93.5. Ljub lianska kreditna je bila zaW«čena po 135. Praštediona pa po 890 — 892.5. Industrijske vrednote so bile zelo sanemin>ne. Zaključen je bil edino Gutmann po 215.
Deviie ln valute.
Ljubljana. Berlin 18-555 - 13.585 (13.57). Curih 1094 — 1097 (1095.51, Dunai 8 — 8.03 (8.0151. Newvr>rk 5« 65 — 56.85 '56.75). Praga 168 — 168.8 (168.4), Trst 309 25 — 311.25 (310.25).
Zagreb. Dunai 8 — 8.03. Berlin 13.555 do 13.585. Milan 309.67 — 311.67. London 276.25 do 277.05, Newvork 56.64 — 56.R4, Praga 168 _ 16R.80. Čuri^ 1094 - 1097.
BeoCT&d. Pariz 222.5 — 224.5, London 276.25 - 277.05. Newvork 56.63 — 56.82, Milan 309.75 - 311.75, Dunaj 8 — 8.03, Budim pešta 9.9511—9.9811. Bfirlin ',3.555—13.585. Bruselj 7.92 — 7.9S. Amsterdam 22.80 do 22.86. Bukarešta 34.75 — 35.75.
Dnnaj. Beograd 12.45125 — 12.40125. Berlin 168.1 — 169.21, Budimpešta 123.785 do 124.085. Bukarpšt.i 4.36 — 4AS, London 34 43125 - 34.53125, Milan 38 63 — 38.73. Newvork 7.0695 - 7.0945. Pariz 27.745 do 27.845. Praga 20.94875 — 21.02875. Curih 136.33 - 136.83; dinarji 12.40 — 12.46.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 123 84. London 25.2535. Newvork 518.70, Pariz 20.355. M;lan 28.3325. Praga 15.365. Budimpešta 90.725. Bukarešta 3.19, Varša 'a 58.20, Dunaj 73.225.
Tržaška bom danes nI poslovala.
Deviza Beograd n« ostalih borzah: v Pragi 59.15. v Berlinu 7.871.
Blektl
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 186 — 185 (185), Kreditni zavod 160 — a Vevče 133 - 0, Ruše 275 — 285. Kranjska industrijska 375 — 0, Stavbna 56—0. SeSir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda promptna 891.50 — 391.75, kasa 301.75, kasa
Vse zapreke so odpravljenel
Brez strahu umivajte nežno obličje in fine roke z Elida Ideal milom, ker je tako blago in čisto, da ga prenese tudi najnežn^šapolt
Pofepša Vas
ELI DA
JDEAL MILO
891.50 — 891.75, za december 295 — 295.5, investicijsko 88.75 — 84, agrarne (brez kupona) 50.5 — 51; bančne: Eskomptna 91 do 93, Poljo 16.75 - 17.50, Kreditna Zagreb 90 - 93, Hipo 56.5 - 57, PraStediona 890 do 895, Narodna 5100 - 5150, Srpska 136 do 140, Jugo 98 — 93.5, Ljubljanska kreditna 134 — 135; industrijske; Gutmann 210 do 220, Slaveks 100-0, Slavonija 13 - 14, Niha« 5-7, Šečerana Osijek 610 - 615, Danica 160 — 165, Drava 585 — a Vagon 3 — 80, Union mlin 0 — 800, Vevče 135 do 186, Dubrovačka 405 - 412.5, Trbovlje 475 do 485.
Beograd. Vojna Skoda promptna 389.5 do 390.5, za december 3985 — 894.5, Investicijsko 83 — 83.5, agrarne 52 — 52.5.
Dunaj. Trbovlje 59.5, Kranjska industrij ska 48.5, Šečerana 77, Jugo 11.5, Eskompt-ra 11.
Ljubljanska blagovna borsa (2. t m.) Les: Tendenca živahna, zaključena sta bila 2 vagona, in sicer: 1 vagon letvic (kantinele), 12/24, 1 m, L, II., III., monte, fco vag. nakl. postaja po 600; 1 vagon desk, smreka, jelka, 34 mm. I„ IL, III., monte, fco vagon meja po 490. Povpraševanje je za 500 ms mec> snovlh hlodov, 4 m, od 26 om premera (na tanjSem koncu) naprej, fco vagon 8uSak. odnosno meja. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna, zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaji, mlevska tarifa, plač 30 dni): baška, promptna po 337.5 — 840, za november po 340 do 342.5; sremska, promptna po 435 — 337.5; slavonska, promptna po 882.5 — 335; tur-Sčica (slov. post., promptna): baSka. plač. 30 dni, navadna tarifa po 255 — 257.5. mlevska tarifa pa 00 250 — 282.5: baška. umetno suSena, mlevska tarifa po 245 — 247.5; baSka, času primerno suha, t kakovostno garancijo po 285 — 287JS; moka '0» fco Ljubljana, plač. po prejemu po 480._
Novosadska blagovna borsa (3. L m.)
PSenica: baška, 78/7-9 kg, 2 % 28745 do 290; banatska. 78/79 kg, 2 % 285 — 287JS; sremska, 78/79 kg, 2 % 287.5 — 290. T u r-š č 1 c a: baška hi sremska 245 — 250; baSka in banatska, nova, za december - januar-182.5 — 185; sremska, novp, ta december-januar 185 — 190. Moka: baika <0g> 415 do 425; baška c2» 395 — 405; baSka c5, 370 do 880; baška «6» 315 — 325; baška <7> 260 do 280; baška 8> 200 — 205.
Listnica uredništva. Glede poročila v »Jutru« št 250 pod naslovom »Strašen poraz klerikalcev v Beli Krajini« uredništvo rade volje potrjuje da g Ivan Lapajne. starešina oddelka finančne kontrole na Vinici pri Črnomlju nI pisal omenjenega poročila in da vobče ni z nJim v nikaki zvezi
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega Izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana.
Izjava
Podpisani Josip Skerlec iz Maribora, zastopnik slavonskega mltaa »Union« v Osi-joku, izjavljam da sem ob priliki ponujanja mlevskih produktov tega milna namenoma izrekel o svojih konkurentih neresnico in obrekovanje, zaradi česar prosim vse prizadete odpuščanja lin se Jim iskreno zahvaljujem, da so se zadovoljili s to izjavo in da so odstopili na mojo prošnjo od sodnega preganjanja.
Josip Škerleo. zastopnik milna »Union« v Osljeku.
Maribor, Koroščeva ul. 45 1641
Vremensko norodilo
Meteorološki w»od • Ljnhiiar.! 2. novembra 1927
Vlitimi barometru 808.8 m
so najboljše, najtrdnejše in zato najcenejše«
Kraj
■ pazovanj.
Ce* 1
" Um
S
Ljubljana Mariboc , • . Zagreb . < • • Beograd 1 •» S*rai«TO . • • Skopi I« . . • • Dubrovnik ■ , Split .... Praha . . , . i
I.
.»4-3 7731 774-0 77J 9 774-5 772'o 7H6-S 768-4 773-4

ft-0 5-0 90 90 60 8-0 17-0 17-0 3-0
Smer »eti lr brzin t * metrih
92
98
99 98 98 82 48 45
mirno mirno mirno SW 2 mirno m'., no mirno NE 10 SW 4
p
0 10 2 0 0
Padavine
Vrsta
megla megla
megla
t ■■ te 1. n
Sobce vzhaja ob 6.39, zahaja ob 16.48, Luna vzhaja ob 13J1, zahaja ob 22.38.
Najvllja temperatura danes v Ljubljani 14.4 C, najnižja 4J C
Dunajska vremenska napoved sa četrtek: V nižjih legah megleno jes-snsko vreme, v vil-
jih legah jasao ln toplo. Tržaška vremenska napoved ia četrtek: Lahki vzhodni vetrovi, vreme spremenljivo. Temperatura od 12 do 20 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno.
Preskrbite si srečke takoj ker jih je le še malo na razpolago. Žrebanje prične 8. t. m. in bo trajalo do 31. nov. 1927.
Brei srečke ni sreče!
ZADRU2NI HRANILNICI, r. z. z o. z.. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št 19.
Amerika svojim junakom
V spomin svojim junaškim borcem, ki so v svetovni vojni pohiteli Francozom na pomoč in so padli v obrambi Lafayettove domovine pred sovražno invazijo, je ame. riška vlada sklenila postaviti tri veličastne spomenike na pozoriščih bojišč, kjer so se Penshingove čete najbolj odlikovale: enega v Chateau*Thierryju (depairtement Aisne), drugega v Montfauconu (Meuse) in tretjega v Montsecu (Meuse). Priobču. jemo osnutke teh spomenikov: zgoraj je oni, kš je namenjen Chateau=>Thierryju, spodnji bo stal v Montsecu, oni v medaljonu pa v Montfauconu.
Socljalna politika
Reforma delavskega zavarovanja v ČSR
bc Praga, 1. novembra.
Skupščini republike je bil preteklo sredo predložen vladni osnutek aovele k zakona o zavarovanju za slučaj bolezni, Invali-ditete in starosti z dne 9. oktobra 1924, kateri je stopil v veljavo 1. julija 1926. Ta novela je bila že davno napovedana.
Reforme so v glavnem or^anizacijsko-ad-ministrativnega in organizacijsko - političnega ter finančno - političnega značaja. Iz administrativno - tehničnih in zunanje - političnih razlogov je nanovo urejen krog zavarovancev v zavarovanju za slučaj onemoglosti in starosti. Tako so od zavarovanja izvzeti inozemci, zaposleni pri raznih Inozemskih eksteritorijalnih uradih, dalje oni sezonski delavci, ki so zaposleni v sezonskih obratih, ki ne obratujejo v letu vsaj 90 dni. To so predvsem poljedelski obrati in poljedelska dela. n. nr. žetev, mlatitev itd. Vedeti je namreč treba, da je v republiki zavarovalna zavezanost raztegnjena tudi na celokupno poljedelsko delavstvo. Motivacijsko poročilo pravi, da je bilo iz socijalno - političnih razloeov potrebno reformirati tudi zavarovalno zavezanost vajencev. Po noveli so zato iz zavarovanja za slučaj invalidnosti in starosti izločene osebe mlajše od 16 let Vajenci ne dobivajo plače, pač pa v pretežni večini stanovanje in hrano, kar je po sedanjih določilih zakona imelo za posledico, da ('elodajalci niso sprejemali vajencev, ker je bila vrednost teh prejemkov previsoko ocenjena in je bilo zato zavarovanje drago. Zato novela tudi določa, da se ima tudi pri zavarovanju za slučaj bolezni pri vajencih zavarovana mezda vsled prejemkov v naravi zvišati le za tri razrede napram razredu, kateri je utemeljen po dejanskih denarnih prejemkih. Pri poljedelskih in gozdnih delavcih se mezdni razredi vsled prejemkov v naravi smejo zvišati le za en razred, ker je ce-nilna vrednost teh prejemkov na deželi znatno manjša kakor prava tržna vrednost, po kateri se je dosedaj določila vrednost prejemkov v naravi.
Glavno pažnjo pa se pri reformi posveča problemu, kako znižati zavarovalne premije in s tem zadostiti glavnim težnjam narodnega gospodarstva. Pri tem se je seveda moralo varovati načelo, da se pokojnine znižajo. To se je posrečilo. Predvsem se je na novo
, i ke suknfe
ragl <ne brezdvoma na boliši izdelek iz an le-ki ga doubie b'aea nud' vedno naictneie tvrdka DRAGO SCHWAB Ljubljana
sliliziralo ona določila zakona, katera urejajo uvrstitev zavarovancev v mezrine razrede. Besedilo novele je v glavnem v skladu s to zadevnimi razsodbami upravnega sodišča in
te omililo nekatere krutosti sedanje prakse, :atere so povzročale stalne pritožbe in povzročale administrativno - tehnične težkoče. V starostnem in invalidnem zavarovanju je vzeto za osnovo 4%% obrestovanje, mesto sedanjega 4 %, kar pomeni zavarovanje za 10—12 odstotkov, pri tem pa se pokojnine ne znižajo, nasprotno se stalna pokojnina zviša od 500 na 550 Kč in se pokojnine priznajo ne glede na delazmožnost onim vdovam in vdovcem, ki so dosegli 65. leto, dočim ja bila dosedaj predpogoj delanezmožuost. Za-
varovankam se v slučaju možitve vrne polovica premij, druga polovica se uporabi za
varstvo pridobljenih, sorazmerno skrajšanih pravic. Novela je znižala tudi prispevke za starostno in invalidno zavarovanje in mesto dosedanjih štirih ustvarila pet zavarovalnih razredov. Znižanje znaša v prvem razredu 41.86 %, v drugem 20.93, v tretjem 19.30, v četrtem 14.08, v petem 9.09 %.
Važne so organizacijske reforme. Predvsem je uvedeno načelo paritetnega zastopstva in ukinjene so Zveze bolniških blagain ter preide njih bompetenca na Osrednjo socijalno zavarovalnico. Kompetenca ministra za socijalno politiko je znatno razširjena tako na personalna, kakor v administrativna in finančna vprašanja. Samouprava je ogrožena v najvažnejših stvareh. Vzrok temu leži pač v dejstvu, da se je zavarovanje skušalo paritetično preveč enostransko eksploa-tirati.
0 gospodarskih načrtih in splošno o celi finančni politiki zavarovalnih zavodov odločuje minister za finance in zastopnik Narodne banke. Novela izrecno povdarja, da mora premoženje soc. zavarovalnih institucij podpirati narodno - gospodarsko produktivnost in rentabilnost. Finančna politika soc. zavar. zavodov je prešla v pristojnost finančnega ministra in Narodne banke.
Tako okrnjena samouprava razburja delavske stranke vseh barv. Vendar vlada našteva močne argumente, kateri so jo prisilili k tem reformam. Zavarovanje mora služiti celemu narodu in ako samouprava tega načela ne zna al: noče uveljaviti, mora temu načelu priboriti avtoriteto vlada sama. Tako razne pretiranosti in nesolidnosti spreminja-ji. samoupravno zavarovanje v državno zavarovati«
Okolica bolnika
se očuva bnlezni, grla z uporabo
ANACOTPAIT
Baržun
v krasnih barvah in najnovejših vzorcih
priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne
Ljubi ana, Mestni trg št. tO. Oglejte si naše izložbe. Oglejte si naše izložbe.
ianaBHIIBHHI>IHHHHH">HMBH"
Iz življe
Smrt črnogorske princezinje Vere
V pondeljek 31. oktobra je umrla v vili Des Liserons, kjer sta že pred njo zatisnila oči kralj Nikola in kraljica Milena črnogorska, princezinja Vera, sestra italijanske kraljice Helene. Ob njeni smrtni postelji sta bila navzoča črnogorski princ Danilo, princesa Ksenija, princesa Ana Batenfoerška ter iprincesa Helena, sestra pokojnega kralja Petra.
Pokojnica je bila najmlajša sestra italijanske kraljice. Stara je bila 40 let. Rodila se je . v . črnogorski Rijeki dne 10. februarja 1887 ter je bila zadnji otrok iz zakona med kraljem Nikolo in kraljico Milico.
Na italijanskem dvoru je zaradi smrti princezinje Vere odrejeno 21 dnevno žalovanje
Na dan Vseh svetnikov so princezi-njo pokopali v navzočnosti delegatov italijanske kraljevske hiše in zastopnikov drugih evropskih dvorov. Krsto s telesnimi ostanki so pripeljali v Can-nes, kjer so jo začasno položili v podzemlje ruske cerkve, od koder jo pozneje prenesejo v San Remo, kjer jo pokopljejo poleg očeta in matere.
Augustin Fresnel,
reliki francoski fizik, ki se je zlasti pro. slavil s proučevanjem teorije svetlobe, v mornarstvu pa si je pridobil zasluge z uvedbo leč na svetilnikih, s -čimer je nji* hova jiakost zelo aarastla. Minuli četrtek »o v ajnfiteatru pariške Sorbonne svečano proslaviti stoletnico njegove smrti.
296 žrtev ,'Mafalde"
»Navigazione Generale Italiana*, lastnica potopljene «Mafalde», je izdala buletine, iz katerih izhaja, da je našlo smrt v valovih vsled pomorske katastrofe pri Bahiji 296 ljudi. Število se natančno ujema s podatki, ki so prispeli iz braziljskih pristanišč, v katerih so pristali parniki z rešenimi pasažirji. Moštvo <Mafalde», ki se je, razen ka-petana, rešilo skoro v polnem številu, je na poti v domovino.
Proti «Mafaldi» se pojavljajo težke obtožbe. Potrjuje se vest, da se angleške zavarovalne družbe branijo plačati zahtevano vsoto in rumunski dnevnik «Adeverul» poroča iz Londona, da je 1 pričakovati velikanske pravde med italijansko paroplovno družbo v Genovi in med angleškimi zavarovalnicami. Angleške vesti v^rajajo prej ko slej na tem, da je bila potopljena ladja absolutno neporabna za prekomorski promet in govorijo celo, da je bila ka-
tastrofa namenoma insecenirana, da bi družba dobila 82.000 funtov šterlingov odškodnine. «Mafalda» je plula v drugi smeri kakor ji je bilo predpisano ter je odšla že iz Genove s peturno zamudo. V naslednjih pristaniščih se je zamuda še bolj povečala in pred katastrofo je znašala celih 26 ur. Zato je Guli vozil z največjo brzino in je del krivde, da je prišlo do katastrofe, gotovo na njem.
K sreči je radio dobro funkcijoniral in je pomagal rešiti, kar se je sploh dalo rešiti. Edino brezžičnemu brzojavu se je zahvaliti, da niso morski valovi pogoltnili vseh potnikov, kar bi se bilo gotovo pripetilo, da niso ponesrečencem prihitele na pomoč francoske, nizozemske in angleške ladje.
Kapetanu Guliju je bilo 59 let ter se je štel med stare morjeplovce. Preje je poveljeval prekooceanski ladji «Abruški vojvoda®, potem pa preko-oceanskemu parniku «Kraljica Helena«. Ta parnik je bil med vojno torpediran. Guli se je preoblekel v kurjača in si je rešil življenje, vendar pa so ga pozneje iztaknili in odpeljali v ujetništvo. Doma je bil s Sicilije ter je svoje čase vodil tovorne ladje.
Telefonski razgovori med Dunajem in Londonom
Telefonično razgovarjanje med kontinentom in med kopnim, ki leži izven njegovega pravega območja, je mnogo težje, kakoT telefoniranje na velike daljave, katere ne loči morje. London je bil doslej po telefonu zvezan samo z osmimi državami evropskega kontinenta. te dni pa se je otvorila nova linija, ki bo važna posebno za direktni promet srednje Evrope
Prvo telefonsko zvezo je dobil London s Parizom 1. 1891. Še do 1. 1921. pa so se omejevali direktni telefonski pogovori z Londonom samo na Pariz, na severno Fracijo, na Bruselj in na Anverzo. Težave za premostitev zaprek pred otvoritvijo direktnega telefonskega prometa z drugimi državami na kontinentu so bile velikanske in skoroda nepremagljive. Veliko vlogo je pri tem igralo vprašanje mednarodne konkurence in v zadnji vrsti so tvorili zapreko tudi razni jeziki. Šele poseben mednarodni odbor je premostil vsa nasprotja in ugladil pot končnemu dogovoru.
Razgovori med Dunajem in Londonom se bodo vršili potom posebnega kabla, ki pojde čez Nilrenberg, Frank-furt in Cahe. potem pa po posebnem podmorskem kablu v Rokavskem prelivu. Dosedanii poskusi so noVi^"
Rut Elderjeva
se podpisuje v zlato knjigo letalstva. — Na njeni levici Georges Haldeman.
Belgijski prestolonaslednik
pestuje svojo hčerko princeso Josephine« Charlotto. Posnetek je napravila njegova miti kraliic EP^e'-« Tv^gijska,
Princ Videmski
Kakor smo že poročali, se je te <fai usi» drala pred Tangeroim italijanska eakadra, ki ji poveljuje princ Videmski, nečak kra* Ija Emanuela. Pretveza za ta senzapjonaJ« ni akt kšike vlade, ki zelo spominja na Viljemovo gesto g. 1905, je bila svečana otvoritev neke šole. Francozi vidijo v njej vse kaj drugega. Veliki informacijski Hsti se sicer sklicujejo na svečane laške izjave v letih 1900. 1902 in zlasti 1912, ko je it«* lijanska vlada izrekla strikten deslnterese* rnent nad Marokom, kartelski in socijaH» stični tisk pa odkrito priznava, da ne ve» ruje laškim obljubam, in izraža bojazen, da utegne Mussolinijeva izzivalna gesta orivesti do nevarnih mednarodnih zaplet« F	ljajer.
Mis Elderjeva v Parizu
Poročali smo že, da je ameriška letaJka m ^ -:"v* n<, notu vz Lizbone prispela v Pariz. Na sliki jo vidimo, ko prinaša oetje na grob francoskega neznanega jima« ka. Na desni nien spremijo	g H .Idemttn
Vrtnarska razstava v Parizu
Piošli četrtek je bila v Parizu otvorjena letošnja jesenska razstava francoskega vrt« narskega društva. Pokrovitelj razstave je sam predsednik republike Gaston Doumer« gue, otvoritvi pa so poleg njega prisostvo ali trgovinski minister Bokano\vski, pred« sednik društva Femand David, pariški polcijski prefekt Boujou, mornariški minister Levgues, predsednik senata Doumer in mn -goštevilne druge politične osebnosti. Naša slika prikazuje predsednika republike v oddelku za krrzantcme.
se bo projekt lanhko dobro obnesel. Zaenkrat pa bo zveza med Dunajem in Londonom tako enostavna, da bo mogoč samo en govor ob istem času. Srednja Evropa je s to zvezo mnogo pridobila in koncem decembra bo stvar že realizirana.
Šport
VI. kolo prvenstva LNP.
Zmage favoritov. — Incidenti.
Predvčerajšnjim se je vršilo na igrišču ASK Primorja predzadnje kolo prvenstvo, nih tekem L razreda, ki je končalo z »toženimi zmagami favoritov, Ilirije in Pri« morja. Stanje prvenstven« tabele se je spremenilo le glede pozicije Slovana in Jadrana, ki eta zamenjala mesti, tako da je sedaj Slovan na tretjem in Jadran na če. trtem meetu. Ugotovitev glede vodstva IL razredu moremo popraviti v toliKo; da vodi — z ozirom na nedoigrano tekmo med Svobodo ta Reko, ki jo je treba s* daj ponoviti v celoti — Svoboda s 6 tO»
Icami.	. .
2al moramo zopet danes poročati o cidentu, do katerega je prišlo pri tekmi med Primor jem m Hetmesom. Pri odilo&t. vi sodnika glede enajstmetrovke proti Pn» morju je publike dvignil burne proteste ter končno, ko je sodnik prišel v njeno bližino, vdrl v igriSče in tako one. mogoči! nadaljni potek igre. Le razsodno, »ti nekaterih gledalcev se je zahvaliti, da »por ni imel resnejših podecfie. Vj^J«? Usu so se prilike po t*Mi športnih igro ičih »pet zelo posiabSUe, tafco da bočo morali merodajni faktorji, LNP, Z-NS, uprava	itd uvesti najstrožje mere,
da se sBčni prizori ne bodo ponavljali. IcriMa ao prazna, gledalci so oziovoljeni, te šport - propadal CKsciptoa	D
pubHke je padk, lepe športne prireditve
postale — bikoborbe to zbirališče ce fanatičnih klubskih prijateljev... V naslednjem kratka poro&k: Ilirija : Jadran 6K) (1.-0) Tekma s športnega vidika ni nudla mnogo. Ilirija je očividno podcenjevala nasprotnika ta ptedvedJa precej revno SgroT dočim je Jadran bil le boj za manjSo razKko. V teh znamenjih je razumljivo, da moštva niso razvila kakih velikih spoeob« nosti. Do neke mere so zadovoljevali v Iliriji Jane* na krito. Oman, Gabe in bra. mica Verovfck in Strehovec. Nemogoč je bil VAovnik kot vodje napada. Jadran je imel dobre moči v vratarju Vidmarju m krilski vrsti. Napad ni homogen m ni mo« gei izvesti niti ene plodonoene akcije. Ogromno deio pa je opravil Bercar kot srednji krilec, dasi rad prekoračuje dovo* I j ene meje igranja.	...» .
Dočim je Jadran v prvi polovici se zadrt žal katastrofo, je v drugi poklici podle, gcl tempu. Ko je Ilirije v prvih 10 minu. tah zvišala na 4:0, je prešel Jadran v ljuto defenzivo, ki ga je tudi obvarovala večje, ga dežja. Gole so zabili Oman 2, ostali na. padalci pa po enega. Koti 9:3 za Ilirijo, Primorje : Hermes 3:1 (2:0). Naslednja tekma, ki je pričela šele ob 16., je bila vsled prej omenjenega tociden. ta prekinjena v 21. minuti IL polčasa. Do. čim je moštvo Primorja nastopilo skoraj kompletno, je bil Hermes precej oslabljen (brez Sernca, Drakslerja, Marinka to No. vaka). Primorje je igralo pod običajno formo, dočim je Hermes razvil zelo efekt« no, toda nekoristno igro. Njegov napad je v hiperkombmaoijah pozabil na streljanje. Obramba, nekoliko ostra, je opravila lev« ji delež. Vratar je imel krasne momente, dočim je zopet spuščal najlažje žose (3.
........ " ' * * 1 dovolj
_ nežtete
___________najboljši
del. Krilska vrsta je bila povprečna; sred. nji krilec je bil opetovano opominjan ta. ko, da ga je sodnik končno pri enajstme. trovki, po kateri je prišlo do omenjenih soen, izključil. V obrambi se je SvettC dvignil preko svojega starejšega tovariša. Rezervni vratar ni bil na višini, imel pa je v ostalem malo nevarnega posla.
Gole so zabili za Primorje Erman II to Jug po enega (tretji je bil avtogol Herme* sa). za Hcnncss pa Svetic (iz 11 ml).
Obe tekmi je sodil g. Pevalek, Id ni imei najboljšega dneva; bil pa je nepristranski. Gotovo pa je, da je sojenje dveh zapo. rednih tekem preveč naporno. Tu moramo grajati postopanje sekcije sodnikov, ki de. Iegrra k novi tekmi sodnikasčlana udele. ženega kluba, k drugi pa istega, ki brez dvoma ne more tri ure s potrebno svežost« jo neporečno vršiti svoje funkcije.
Maribor : Rapid 1:0 (1:0).
Maribor jesenski prvak za l. 1927128. V nedeljo se ie v Mariboru odigrala odločilna in najzanimivejša tekma jesenske sezone — prvenstvena tekma med »Rapi-dam in »Mariborom«. Maribor je s sigurno igro odločil zmago v svojo korist in si priboril dve dragoceni točki. Borba ie bila zelo ostra in že rezultat sam priča. da ie potekla v splošni napetosti, ki ni popustila do zadnjega trenotka.
Moštvo »Maribora« Je tvorilo homogeno celoto, ki je zlasti v prvem polčasu dale-ko nadkrilievala nasprotnika. Tehnično znanje posameznikov in vzorna kombinacij ska igra sta od časa do časa nasprotnika docela izolirala Taktično moštvo ni zadovoljilo in je do poslednjih iger v odločnosti močno popustilo. Napad je igral zelo požrtvovalno in ie s krepko podporo krllske vrste sigurno osvajal teren, toda pred vrati se ni znaSel. Najboljšo moč Je imel v levem krilu Bertoncliu, ki je bil tudi najboljši mol na polju. Desna zveza Hreščak ie do odločilnega gola vzorno prodiral, je pa kasneje močno popustil. Leva zveza Vo-deb greši zaradi defenzivne Igre in v odločilnih momentih cesto ni na mestu. Center Pavlin je idealen vodja napada, vendar tokrat ni bil najboljši Desno krilo Stare je primitiven v vsakem oziru. toda koristen in se boliša od igre do igre. V krilski vrsti ni bilo vrzeli. Hreščak I., Kir-biš ta KoSenina so v podpori napadli in ožji obrambi storili mnogo. Branilca Koren in Laznlčka sta rušila vse poskušene napade, ostalo pa je bilo plen vratarja Ceneni a.
Rapid tokrat ni zadovoljil. Boril se ie požrtvovalno, toda brez sistema. Moštvo se ni znašlo niti v prvem niti v drugem polčasu. V napadu sta zadovoljila te Pavlin Im Terglec Levo krilo je bilo nemogoče, desna zveza Venko igra preostro bi ni uspeval. Desno krilo povprečno. Krilska vrsta Je z izgubo FrangeSa nazadovala. Batim-gartner je požrtvovalen ln uspešno razdira ui pa koristen. Stranska krilca sta zaostajala V obrambi ie Kurzman briljiraj, dočim Barlovič ni ugajal Vratar Cerče nI imel prilike, da bi pokazal svoje vrline. Pred edino plasirano žogo le kapituliral. Potek tekme ie bil iaraJno živahen ta
skrajno napet. Gol za M. ie zabil Hreščak IL v 33. minuti prvega polčasa.
Med tekmo se ie pripetil incident. Občinstvo Je zaradi neke sodnikove odločitve vdrlo na igrišče štiri minute pred zaključkom polčasa, zaradi česar je bila tekma za deset minut prekinjena. MO ni poskrbel za zadostno roditeljsko službo. Sodnik g. Vodišek iz Ljubljane je sodil
izvrstno in Je imel ves čas igro v rokah. ★
Dopoldne sta odigrala prijateljske tekme naraščaja Maribora proti naraščajema Rapida. Prvi naraščaj Maribora je podlegel v razmerju 0:1 (0:0), drugi pa je zmagal v razmerju 3:1 (1:1).
Predtekmo prvenstvene tekme sta odigrali rezervni moStvi Maribora in Rapida. Rezerva Maribora ali »nepremagljiva enaj-storica«, ki Je med rezervami v Mariboru že več let Igrala dominantno vlogo, pa Je morala prvič kapitulirati pred Rapidovo v razmerju 3:1 (0:1). Sodil je g. Radolič.
Olimpijski dan v Trbovljah. V nede« ljo se je vršil v Trbovljah olimpijski dan, ki je žal pokazal, da tamkajšnje športne prilike niso najboljše. Dopoldne se je vr. šla hazenska tekma med družinama iz Tr« bovelj to Hrastnika. Rezultat 1:0 za Tr. bovije. Popoldanska tekma med rezerva« ma SK Trbovlje to SK Amaterja je konča, la 3:1 (0:1) za Trbovlje. Pri tekmi I. mo> čtev obeh klubov je prišlo do težjega in. cidenta. Radi neke pogreSke pred golom Amaterja je prišlo do ostrega prerekanja to pretepa med igralci obeh moštev. Sodnik g. Oberitodner je takoj izključil dva pn. zadeta igralca, s čimer se pa publika ni zadovoljila. Navalila je na igrišče ter se jc dejansko lotila moštva Trbovlja, Sodnik je tekmo zaključil v splošni zmešnjavi. Rediteljska služba je bila skrajno površna. Tekmo je del občinstva očividno bojkoti, rai, ker je bilo prodanih 19 kart. — LNP ima besedo!
Medmestna tekma Gradec : Maribor. Mariborski medklubski odbor je sklenil s graško športno instanco medmestno tek. mo Maribor : Gradec, ki bo prva tovrstna prireditev v Mariboru. Tekma se bo vršila že prihodnjo nedeljo; spomladi 1928 pa se bo odigrala v Gradcu revanža. Nedeljska prvenstvena tekma Maribor : Merkur bo preložena na prihodnjo nedeljo. O defini. tirnem rezultatu glede izvedbe medmest. nega mateha bomo še poročali.
Nekateri nogometni rezultati: Na praz. nik so bile odigrane v inozemstvu sledeče zanimive prireditve: Prvenstvene tekme na Dunaju: Slovan : Rapid 2:1, WAC : Vien. na 4:1 to FAC : Sportklub 5:1. Prijateljske tekme: BAC : Austria 6:5, Hertha : Vor» warts 06 2:2 Praga: Slavija : ČAFC 0:0. Budimpešta: Admira : FTC 0:0.
Službeno iz LNP. — Preostale prvenstvo ne tekme se bodo odigrale v nedelje 6. t m predvidoma v sledečem redu: igrišče Ilirije: ob 10.30 Reka : Svoboda, ob 14. Sla. vija : Jadran, ob 15.35 Slovan : Ilirija, igrišče Primorja: ob 14. Panonija : Krako« vo, ob 15.35 rezerve Slavija : Jadran aH Slavija : Hermes. — Tajnik IL
SK Ilirija, nogometna sekcija, — Danes, v četrtek ob 16. trening na dva gola za I. in IL skupino. Točno, dan je kratek! — V nedeljo, 6. t m. prvenstvena tekma s Slovanom. — Načelnik.
SK Ilirija — sekcija za boks. — SK Ili* rija je pred kratkim osnoval sekcijo za Koks. Trening se vrši vsak torek in četrtek od 19. dalje v lokalu klubove težkoatlet. ske sekcije pod kavarno «Evropa» (vhod skozi kavarno). Ob istih urah se sprejema, jo prijave novih članov. Trening se vrši pod strokovniaškim vodstvom g. Bruna Vavpotiča. — SK Ilirija.
SK Jadran Danes ob 20. seja upr. od. bora v Narodni kavarni. Jutri v petek ob 20. sestanek vseh rednih članov istotam radi nedeljskega obč. zbora. Tajnik.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 tn 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw). LANGENBERG (469 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 35 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw). DUNAJ (517 m 7 kw). DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111. m 10 kw), MOSKVA (1450 m 6 kw). Četrtek, 3. novembra. BERLIN 20.10: Bromme: »Mascota«, opereta v 3 delih. FRANKFURT 20.15: Lovski praznik. LANGENBERG 20.10: Akustične slike z »žegmania«. (Sodelujejo: fagot, cifre, harmonij, koilofon. lajna, ura z godbo, gong. zvončki, kraguljčki, cirkus, plešoči medved, marionete, Gašperček in drugi).
STUTTGART 20.15- Koncert moderne glasbe. — 1. Hidemith: Iz suite 1922. — Hrtber: Triie spevi za ženski zbor s klavirjem, flavto, rogom in bračem. — 3. Josip Štolcer - Slavonski: Jugoslo-venska snita, op. 2, za klavir. — 4. Bernhard: Štiri Desmi za troglasni žen. ski zbor s klavirjem. — 5. Musorgskij. Slike z razstave. Poljuden orkestralni koncert.
PRRAGA 19.30: Simfonični konceTt. (Prenos iz Smetanove dvorane). LONDON 20.15: Bachove francoske suite.
20.45: Pevski koncert (Balade). BRNO 19.30: Prenos koncerta iz Prage. RIM 20.40: Večerni koncert lahke glasbe. ZAGREB 19.45: Prenos opere iz Narodnega gledališča.
DUNAJ 20.05: E. Eysler: »En dan v raju«;
glasbena burka v 3 delaniih. DAVENTRY 21: Diboin: »Povodni mož«; operna balada. — 2. A Gibss: »Staj Peter«; komična onera v 1 delanju. Koncert vojaške godbe. VARŠAVA 20.30: Večera! koncert. MOSKVA 19.55: Prenos opere »Dubrov-ski«, iz eksperimentalnega teatra.
Petek, 4. novembra.
BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. FRANKFURT 19.45: Napredek znanosti in tehnike. (Predavanie). 20.15: Poljuden koncert* orkestra in solistov.
LANOENBERG 20.15: Zabaven večer. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. Brahms: Variaclle na Havdnovo temo. — 2. Mozart- Koncert za violino to orkester. — 3. Sciiubert: Simfonija v C-dnro.
(etnična pralnica in barvanje oblek
najrazličnejših barvah 1«-Suje vsa del* v najkrajšem iara po najnižjih cenah
ANTON BOC Selenburgova ul. 61 Tovarna: Vlč-Gllnce.
MMOMMMMUMM«
ELEKTRONKE
dobite pri ivrdki BAR 1 " " 11 Radio aparati in potrebščine
FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežje 5
PRAGA 20.10: V spomin Mendelssohna-Bartholdyja. — 1. Mimo morie to srečna pot. — 2. Koncert za violino z orkestrom v C-molu. — 3. Pesmi. — 4. Godalni oktet v Es-duru. LONDON 20.15: Bachove francoske suite. 20.45: Simfoničen koncert. (Nadaljevanje ob 22.35). BRNO 19.40: Koncert operetne glasbe. 20: Češke, moravske in slovaške narodne pesmi.
21: Koncert pevskega zbora. ZAGREB 20.30: Francoski večer. (Petje,
harfa in klavir). DUNAJ 20.30: Arije. — 1. Wagner; Iz opere »Tannhauser«. — 2. Bizet: Iz opere »Carrnen«. — 3. Puccini: Iz opere »Tosca«. — 4. Massenet: Iz opere »Manon«. (Slede instrumentalni komadi iz istih oper). DAVENTRY 22: Baladni koncert. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega
koncerta iz filharmonije. MOSKVA 20.30: Večerni koncert.
Sobota, 5. novembra, »
BERLIN 20.30: Mešan večer. (Orkester,
pesmi, arije to podobno). FRANKFURT 21.15: Poljuden koncert man-
dolinskega zbora. LANGENBERG 19.20: A Paauet čita iz svoje knjige: »Mesta, pokrajine in večno gibaniec
20: Kalman: »Kneginja čardaša«; opereta.
STUTTGART 20: Mešan večer. (Orkester, operne arije, narodne pesmi in drugo). PRAGA 19.15: L- Ascher: »Llubim te«; opereta.
LONDON 20.15: Bachove francoske suite.
22.35: Koncert voiaške godbe. BRNO 19: Koncert Dvofakovlh skladb. RIM 21: Prenos iz gledališča. ZAGREB 20.30: Prenos iz kabareta. DUNAJ 18.45: Koncert komorne glasbe.
(Mendelsshon). VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. MOSKVA 20.35: Poliuden večerni koncert.
Album deli'esposizlone dl belle arti ln Milano e Venezia. Milano 1855. (II 44.535).
Armez R.: Nouvelle grammaire aTabe (arabe littčral). Pariš 1907. (44.279).
Bauer Fr: Kunst und Techtrtk in der Schriftgiesserei. Mainz 1925.. (II 42.208).
Beraack) L.: Publlczne biblioteki lwow-skie. Lwrtw, 1926. (II 44.580).
Bernstorii J. IL Graf v.: Die deutsch-amerikanlschen Beziehungen vor dem Kriege. Berlin 1920. (H 42.021—2.)
Billmovlč A.: Jugoslavien. Breslau 1927. (II. 44.577).
B5!sche W.: Der Starombaum der Tiere. Stuttgart 1906. (44.256).
Braubach M.: Zut Beurteilung des jungen Gorres. Kain 1926. (II 43.354). Breysig K.: Aufgaben und Massstabe einer allgemeinen Geschichtschreibung. Berlin 1900. (44.110—1).
Colllngs E. H. R.: Meštrovič in England. London 1919. (II 45.123).
Dante AHghleri: Prosaische Scbriften mit Ausnahme der Vita nuova. Leipzig 1845. (44.467).
Doba, Novo. List siedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine za politfčka, socijaina i kniiževna pitanja. U Zla triom Pragu. 1898. (n 44.584).
Dutkovič J.: Stenografski riečnik za tr-govačku praksu. Zagreb 1926. (44.472).
Ettmayer K. v.: BenStleen wlr elne wis-senschaftlich deskriptive Grammatlk? Halle 19in. (43.462—Bh. 26).
Frankenberger J.: Der deutsche UnteT-richt am Gymnasium. Leipzig 1926. (II. 43.381).
Galser K.: Kleist und Moličre. Leipzig 1926. (II 42.678—2). Geffekeu J.; Kingslerys »Hypatia< und Ihr
historiseher HinteTcrund. Leipzig 1926. (II 42.678-2).
Hartmann P.: Musikpflege und das Gym-nas;um Leipzig 1926. (II 43.381).
Heliert J. A. Frhr. v.: Die Wiener Jour-nallstik im Jahre 1848. Wien 1877 (44.493).
Holtscbmidt W.: Kunstwerk und Er-ziehung Leipzig 1926. (II 42.678—2).
■■■■■■■■■■■■■a
Kajenje je strup!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodljivemu kajenju z dr. Rascherja Putschtabletarr.i. 1 omot Din 30 to poštni, na, ena kura Din 145 franko razpošilja tt »AURORA«, Sremska Kamenica št. 16.
Dobiva se tudi skoro v vseh lekarnah to drogerijah.	11.644*a
Mlinarske zastopnike
dobro vpeljane v mlevskih izdelkih, sprej« memo. Za skladišča in zaloge potrebno ne« kaj kapitala. Obsežna pojasnila ffa: lntei» reklam A. G., Zagreb, Moravska ul. 28 pod »MImarski zastopniki P^87«.	11.62l«a
SALAME
prvovrstno novo rob >
u^eža: e
dobite povsod
Prva hrvatska tvornlca salam, suhega mesa in masi
d. d. Petrinja
Glavno zfstopstvo za Slovenijo:
Franc Palme, Ljubljana, Celje — Maribor
i avla M1"
s 6 sedež', elekttično razsvetljavo v zelo dobrem stanju
m
i avto iavriif
5 ton, s pogonom na oglje v zelo dobrem stanju sta za
ugodno ceno naprodaj.
Vozila se lahko ogledajo v garaži v Zidanem mostu pri ravnatelju .Zagorke" d. d., go?p. Mihaelu Rozmanu.
Joz Ana Čllos
s svojimi 185 cm dolgimi divni« mi lasmi, sem iste dobila po uporabi pomade, ki sem jo sa. ma iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju las, za pomaganje razvitka go« stih las to za jačenje las.
Pomaga razvitku gostih las pri moških, ženskah to deci ter povzroči že po kratki uporabi naravni sijaj to čuva lase od prezgodnje osivelosti do visoke starosti. Čilag«pomada odstra* njuje prhljaj v 48 urah. Nobe« no sredstvo ne vsebuje toliko hranilne materije za lase kakor
Cilag.pomada, ki je po vsej pravici zadobila svetovni sloves, kajti go« spodje to gospe že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las prestane že po ne* kaj dneh popolnoma to nova rast se že prikazuje. Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih dobila iz vsega sveta.
Cene velikemu lončku Čilagspomade Din 60.—, dvojnemu Din 90.—. K vsakemu lončku je potrebno: 1 steklenica SpeciaUShampoo (za 20« kratno umivanje glave) Din 25.—. Poštnina posebna. Pošilja se po po« vzetju ali če se denar naprej pošlje iz tovarne za SHS: 45=11
Laboratorij „AUR0RA"
Sremska Kamenica br. 16
Heinrich Wagner	Import in eksport
TBianlo	surovin in kemikalij raznih vrst za papirnice, milatne, steklarne,
i nesie	usnjarne, barvarne, teksttae tvornice in tvornice barv. Posebne
Telegr.: Chimivvag.geg'. 18P2.	produkte: benzole, toluol, xuloL solventnaphta, teeolje, surov in Telet N. 22 — 86. luskinasti nnphtalln, karbolovo kislino, smole, loie itd. itd.
Najodličnejši poznavalci čevljarske industrije priznavajo, da so najpopolnejši izdelek obuvalne stroke čevlji znamke:
Tudi v Ljubljani se bodo že v nekaj dneh pričeli prodajati ti prvovrstni čevlji. Slavno občinstvo naj potrpi še par dni z nakupom obuval in se bode prepričalo, da, če kje, velja glede tega izdelka izrek:
»Dobro blago se samo hvali«.	11 ■■63°ga
Kupujemo staro Hto-že^o
v vsaki .množini. Ponudbe z lavedbo nainižje cene na
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana.
Originalne barve.
matrice (kože) voščeni papir za Gestetnet cyklostn specijalm papir za razmnoževanje, se dobi najceneje prt
LUD. BARAGA,
imiumnnufni
Odvetnik dr. iVO LULlK
naznanja
i da je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, £ Wolfova u'ica 6 (I. nadstropje).
■
V
IIRBIIIflllBIIIIB|9|IIIIMIIinillllH
P0H - PER3E R.MIKLAUC UOBLJ/Sfte
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svolo veliko zalogo vsako, vrstnega oohlštva oo naJnlžlib cenah.
m
JUNIPER'
zeleno francosko žganje z brtojevim eks» traktom je najboljše sredstvo proti revma. tizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod, čnim boleznun itd. Dobi se v vsaki apoteki, drojf-riji in trgovini.
G,"aloga5 Vitomir Dolinšek
Trgovci *dbtew«jte	AGENTURA »JUNIPER«
engros
ceno. Celje, Gosposka ulica it, 86.
■■■■i."	* h, ■ ■		Mi m ■ ■ :	■l » ■ ■		
						
UMtnl oogrebai w»oo
Preminil je naš nepozabni brat, stric in svak, gospod
Josip Vesel
profesor obrtne šole v pok. in šolski svetnik
v torek, 1. novembra po kratki bolezni.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v četitek, dne 8. novembra 1927 ob dveh popoldne iz bile žalosti, Gregorčičeva ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 1.novembra 1927.
Rudolf Vesel, blagajniški ravnatelj v pok., brat
in vse ostalo sorodstvo.
C. Phillips Oppenheim:
13
Milijonar brez denarja
Cockerill je vzdihnil. »Kako nespametni ste danes, Fenwick! Prav dobro veste, da imam na svetu samo dvoje, kar me zanima: svoje ptiče in pa globoko, nepopisno radost,« — njegov glas je postal resnoben in oči so se mu zasvetile, — »ki jo občutim- kadar sede ljudje na tem-le stolu, jaz pa opazujem na njihovih obrazih grozo, s katero jih navdaja zavest, da sije luč v kak teman kotiček njihovega življenja in da ima človek, ki ga vidijo pred seboj, nad njimi nevarno oblast.«
»Radost ali ne radost! Pravim vam, da mora biti konec tega. Pojdite," če hočete, še jutri k mojima sodrugoma in jima povejte .-'rf^hico. Vpijte zastran mene na vogalih in ulicah, da sem okral "tvrdko za nekaj sto funtov, ko sem bil ubog odvetniški pripravnik! Razglasite, kako ste prišli mojemu grehu na sled in kako ste me s tem, kar veste, vsa leta držali v šahu! Opravila sva! Namen mojega današnjega poseta je bil samo ta, da zahtevam listine, ki ste mi jih ukrali, ali pa vam zavijem vrat.«
Cockerill se je naslonil vznak. »Nikr se ne ceremonite! Soba in vse, kar je v njej, vam je na razpolago.«
Fenwick je jel hlastno odpirati predale, raztresati s strojem po-
pisane liste ptičeslovnih razprav in pregledovati vsak košček papirja posebej.
Cockerill je bolestno zastoka. »Zelo ste nespametni, Bog pomagaj!« je vzdihnil nekajkrat. »V strašanski nered boste spravili moje stvari!«
Fenwick je bil spet sedel. »Ne ganem se odtod, dokler mi ne vrnete listin!« je dejal.
»Če je tako,« je hladno odvrnil Cockerill, »tedaj mi pač dovolite, da nadaljujem svoje delo.«
Bliss je vedel dovolj. Splazil se je po stopnicah, poklical avtomobil in se odpejal v klub »Akropolis«. Ko je tam pokazal Cocke-rillovo posetnico, ki jo je bil skrbno spravil, so ga brez obotavljanja spustili v njegovo sobo. Četrt ure po tem je stal spet pred vrati gospodarjeve pisarne. Pogledal je skozi luknjico. Cockerill je tipka! na stroj, ne meneč se za Femvicka, ki ie stal s prekrižanimi rokami nekaj metrov o dnjega.
Bliss je potrkal in stopil v sobo, držeč aktovko pod pazduho. »Zanimali ste se za neke listine.« je rekel odvetniku. »Mislim, da jih najdete tu notri.«
Prvič, odkar sta se poznala, je Cockerill izgubil prisotnost duha. »Tat!« je zahropel, bulječ v Blissa kakor neumen.
Bliss je položil aktovko pred Fenwicka. »Tat? — Nu, prav. A vi ste izsiljevalec!«
»Oba vaju dam aretirati!« je besno zakričal Cckerill. »V aktovki
so samo moji osebni papirji«
»Prav žal mi je, da moram govoriti tako odkrito,« je dejal Bliss, »toda stavil bi, da lažete. Pomenite se z gospodom Fenwickom, ako hočete, da vam jih vrne. Samo nekaj še moram opraviti, preden se ločiva.« Tako govoreč, je iztegnil roko: prostora v oknu in nad kaminom, kjer so navadno stale kletke, sta bila prazna.
Cockerill se je še bolj vznemiril. »Kaj ste storili s ptiči?«
»Zunaj so in se solnčijo. Če boste pametni, bodo čez nekaj minut spet tu — če pa ne, jim po vrsti zavijem vratove.«
Cockerill je vstal, segel po svoj cflinder in si ga s trdno roko poveznil na glavo; nataknil je rokavice in vzel dežnik iz koi«. »Bpremim vas v vašo pisarno, Fenwick,< je rekel krotko. »Pregledali boste aktovko in uničili, kar vam ne bo ugajalo. Zasebne listine, ki so v njej, mi pa vrnete.«
Bliss ju je spremil na hodni. »Preden pojdete, mi oskrbite ptiče, jelite da?« ga je ponižno vprašal Cockerill.
»Takoj jih zanesem v sobo!«
»In potlej pridite k meni!« Fenwick je pomolil Blissu svojo posetnico. »Evo vam naslova.«
Bliss je prenesel ptiče v sobo, pomete! pisarno, zaklenil jo in odnesel ključ v klub »Akropolis«. Nato je sedel v parku na ldop. Izvlekel je koledarček in poračunal Spet je bil brez dela — pred seboj pa je imel še devet mesecev, dva tedna in en dan svoje velike prigode.
Narvčda, uu ura. dopita.. Lčo&sjt. tnalih* oglasov, j v poslahr na, Ogiasru, od delci Jutra] Ijublf&jba, Pr%šimunja+. Tel. it. \		j Ust. prtstojbuui ji uposLa, tu abasuam. t naročilom,, so- ■ c*r st, oglasu n. pnobčuo Čekovno račun, poitiu. km. uhuc* Ijublfona.šl nSji
		
I -^oIl, oglasu, bo slu. ujo u posr^dovaln*. trt. rocifaL Im^Um.^ ui, oglasu trgovsluacL. alt, I I na. nasruuuL. obasurtoa, uroka bnsasLcu $opcu~.-Naj ntldasiiM^a zruicaja,- vsaka, bistdasDut, ^ - Naš- 1 j manjšo zsoasak Vuo 5-. Vn^iajbuui, za, Jifro Dbij-. nastjh znistk Vin. to- Vrtstojbuia, za, šifra Via, J- |		
Mala Nedelja
V nedeljo. 6. novembra v Društvenem domu ljudska veselica Narodno kulturnega društva. — V prizori _se narodna igra »Rokovnjači* Godba in ples. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vabljeni vsi. od blizu in daleč!
34240
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hagon Hibšer v Ljubljani,
Valvazorjev teg	!96
Vulkaniziram
vse vrste »vtogorn* ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolega in motorje P Škafar. Ljubljana,
Rimska cesta 11.
12
Snežne čevlje
in galoše sprejema v popravil« tvrdka S. Trebar, Sv. Petra cesta itev. 6.
Elektro instalacije
izvršuje Alojzij Arhar, Sp. Šiška, Celovška cesta 80. Solidno delo. cene zmerne.
Natakarico
takoj sprejmem v boljšo gostUno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34309
Starejše dekle
sprejmem k majhni družini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34279
Prodajalko
veščo v knjigarni, sprejmem takoj za večje mesto v Sloveniji. Pismene ponudbe Da oglasni oddeiek »Jutra* pod »Knjigarna*.
34224
Kuharico
ki bi obenem opravljala vsa domača deia, sprejmem k dvočlanski trgovski družini na deželo. — Pismene ponudbe z navedbo plače na naslov, ki je v oglas, oddelku »Jutra*. 34260
Žensko
sprejme za šivanje vreč Lovr Krže, Trnovski pristan 12.	34266
Krepkega vajenca
z meščansko šolo, sprejme v trgovino mešanega blaga And. Elebacher, Laško.
34243
Snežne čevlje
in galoše popravlja Avgust Bkof, Borštnikov trg št. 1.
34330
Motor
Nekareulm, 4—5 P. S., proda Kumelj, Mestni dom.
34299
Fiat
801, malo rabljen, štirise-dežen, prodam. Interesenti naj se pismeno javijo pod šifro »Stedljiv*. 34278
«Odol» prazne steklenice
k a u a j e drogerija Anton Kane sinova. Židovska ul K 1	282
Pletilja
dobro izurjena dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra>. 31175
Vajenca
pridnega in poštenega sprejme za pekrsko obrt Anton Olet, Velenje. S4074
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se zglase t birou Ekonomije, Beograd. Visasa 11 32817
Dekle
ki bi opravljalo kuhinjska opravila in ii ima vesolje
do gostilne, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra..	$1308
Vajenca
sprejme D. Marinko, ur ar, Ljubljana, Florijanska 31.
S4284
Hišnico
»prejmem. Naslov v ogla«, •ddelku .Jutra.. 34287
Eiektromonterja
sprejmem za samostojno instalacijo majhne hišne elektrarne z benzinagregatom. Naslov v oglasnem oddelka •Jutra«.	34S38
Prodajalko
mešane stroke, iztirjeno v manufakturi ter • i • m e » poštenih staršev takoj snrejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro
• Kamniški okraj*. 342«
Igralca na klavir
v lokalu, sprejmem takoj za večerno ure. Ponndbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod ober igraleo. 34320
Boljša šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
33922
Brinovec
v večji množini bi prvovrstno žgal proti plačilu. Ponudbe pod šifro »Naraven brinovec, na oglasni oddelek »Jutra*. 34245
Za korespondenco
nemško in itaUjansko se priporočam za nekaj ur na dan. Ponudbe pod »Skromen honorar, na oglasni oddelek «Jutra.. 34264
Fanta
v 16 letu. z dovršenim n. razr. meščanske šole dam učiti v večjo trgovino. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra..	84141
Prodajalka
manufakturne stroke, poštena, z večletno prakso, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra».
34142
Kontoristinja
z večletno prakso — želi slnibe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod . šifro •S. M. P..	34154
Kot lovski čuvaj
želim službo ali prevzamem sekanje gozda. Vešč sem tudi v sprejemanju lesa. Naslov v oglasnem oddehcu «JutTa».	34166
Trg. pomočnik
mešane stroke, mlad in agi-len, ieli premeniti sluibo takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3420S
Uradnica
s triletno odvetniško in notarsko prakso, perfektaa strojepiska in stenografka, išče sličnega nameščen ja. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Veraii
Absolvent
avoraaredne trg. šole. dveletno prakso v mešani trgovini, vešč tudi pisar-n likih del, ieli slnibe — Cenjene ponndbe na oglas, oddelek <Jutra> pod šifro »Absolvent 35* 33836
Boljše dekle
ieli sluibo sobarice pri boljši družini. Zna šivati in vezti. Naslov v oglas, oddelku »Jntra..	{«14
Delavka
srednjh let, želi službe. — Sprejme delo V6ake vrste. Zna tudi šivati na stroj. — Naslov v oglasnem oddelku •Jntra*.	34313
Kuharica
skrbna, gre za vsa hišna dela, event. tudi v Zagreb. Naslov v oglasnem oddelku •Jntra*.	34338
Šofer mehanikar
z večletno prakso in dobrimi spričevali, samski, želi st»lne službe. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Mehanik*.
34343
Prodajalka
mešane stroke, dobra mlajša, želi premeniti sedanjo službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Marljiva 204».	342S4
Mlinarski pomočnik
neoženjen, dober izdelovalec, ieli službo v valjčnem ali kmetsikem mlinu za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Zanesljiv*.	34247
Boljša mladenka
pridna — izučena šivanja, ieli priti k boljši družini za vsako delo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva 54*.	34254

Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.	211
Vrhniško opeko
trboveljski premog in bn-Kova drva nudi najceneje Lovro Krže. trnovski pristan 12 Postrežba točna!
61
Drva
urastova. parketne odpadke od žage ter mehka Irva po nizki ceni dostavlja oa doto parna iag» V Scagnettl -Ljubljana, ta eorenjskim kolodvorom	Sfi
Delilni stroj
za testo, v dobrem stanju takoj naprodaj za 2500 Din v Trbovljah. Retje št. 1.
34018
Prodajalka
zmožna špecerijske in delikatesne stroke, s petletno prakso, želi službo za takoj, če mogoče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pridna 59*.
34259
Knjigovodja
praktičen veščak uredi trg. knjige bilance, napovedi. Gre tudi izven. Eventuelno prevzame trajno zaposlitev za pol dneva aH celodnevno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* poj šifro »Pravilna praksa*.	34267
Knjigovodja
z večletno prakso, verziran v lesni trgovini, stavbarstvu, kakor tndi v ostalih panogah, z letnimi izpričevali, zmožen samostojnega vodstva tudi večjega obrata, ter korespondent v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku, z znanjem strojepisja, po potrebi tndi stenografije, želi stalno mesto v Ljubljani ali okolici. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati pod šifro »Stalno mesto 35» na o jI. oddelek «Jutr»». 34334
Trg. poslovodja
žel: premeniti službo — najraje na deželo. Ponndbe je poslati na oglasni oddelek •Jutra* pod »Zanesljiv 36».
34327
Šoferska šola
daje pouk m izobraznje praktično is teoretično kandidat« ca samostojne šoferje fouk is temeljit is aspefi siguren Kandida te .prejemamo v«ak dan Prospekti gratis Natančne informacije f avto-ioU. — Zagreb. Kaptol 15. -telefon št 11-95 32340
Akademik
dober inštrktor, daje is-štmkcije srednješolcem proti hrani, ozir. nizkemu honorarju. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra> pod šifro •Uspeh 337».	34337
Lecons conversation
nemške konvertacijo is pouk dajem v Erjavčevi nI. St. 21, pritličje - desno.
S4277
Brinjevo olje
kupuje v rsaki mnoiini drogerija Ant. Kane sinova
v Ljubljani, Židovska ulica 197
Vagon krompirja
odbranega, belega, po 103 Din stot proda Mursa Ljutomer.	34241
Barako
dobro obranjeno poceni prodam Informacije daje »Levante*. Koldvorska 30.
34022
Vinske sode
hrastove, v najboljšem stanju. od 200—3300 litrov, poceni poda Miro Peterlin, gostilničar v Kranju 34060
Perje
gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. Vajda, Cakovec. Medji-murje. Telefon 59 60, 3.
34105
200 sodov
hrastovih od 100. 200, 300, 400, 500, 600 in 700 litrov, v popolnoma dobrem stanju, za vino in žganje, prodam pa ngodni ceni. — Vprašati pri Br. Novakovih. Ljubljana. Kolizej
33877
Spalno opravo
novo. orehovo prodam za 4200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*
Barako
fino izdelano, z dvojno steno, primerno za trafiko, bufet ali malo delavnico, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34283
Pletilni stroj
5 proda Spunt, Slomško-ulica 27 — dvorišče.
34341
Mizarji!
Vezane plošče (Sperrplatten) lepe in suhe dobavlja najceneje tvrdka Ig. Repše, Ljubljana, Tesarska ul. 3.
34233
Peč
dobro ohranjena, srednje velikosti, naprodaj v pekami na Celovški cesti 62 34251
Tabemakel - omaro
starinsko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34244
Stroje
Sickeamaschine. Rundma-schine, napravo za poni-klanje, delovne mize in brus prodam. Dopise pod •Poceni 12» na ogjasni oddelek »Jutra*.
Trgovino
z mešanim blagom, tik železnice, ca jako prometni točki, z inventarjem ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Trgovina 10».
Jabolka
namizna, aromatična (Rau-ehte vrste) kupim vagonske množine Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Jabolka* Navesti je množino, vrsto in ceno 34134
Več spalnic
orehovih — pol poliranih, proda po ugodni ceni in sprejema naročila Avgust Cerne. Zg Šiška štev 122.
33932
Lovska puška
dobra, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34294
Predale in pulte
iz trdega lesa, za trgovino, v dobrem stanju, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
33896
Novo spalnico
iz trdega lesa. prodam za 4000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jntra*. 34285
Otroško posteljico
precej dobro ohranjeno, z vložkom prodam za 350 Din Rimska cesta 12, dvorišče, levo.
Recept
za »Special Cafč - Liqueur» s Inventarjem vred prodam, event. želim zvezo s tovarno te stroke, v svrho izdelave istega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Special*.	34292
Zbirko znamk
event. tudi večjo zbirko s albumom ugodno prodam. Znamke stare, redke is dobro ohranjene. Poljanska cesta 13/n. levo. 34296-a
Večjo količino vreč
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*..
32497
Ogledalo
brušeno, starinsko, takoj prodam. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra.. 34303
Okno. vrata
štedilnik (zidan — železje) poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34069
Vsakovrstno zlato
kupuj, IV najvišjih -enah
Cerne — iuvelir
Ljubljana Wolfov. nI a 88
Pisalni stroj
prvovrsten, potno tipo, kupim — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 34340
oolhove kož?
Id vse drage od divjačine kupuje io zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja na Florijanska ali ca st 9 «7
Zbirko znamk
manjšo (ca 1000—2000) kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 341T9
Koncesijo
za izvoščka
kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plačilo takoj*.	34262
Voziček
na 4 kolesa, močan, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro «150 kz>.
34263
Jesenove deske
goste in ravne, vsporedne rasti, 3 cm, brez grč. v vsaki mnoiini kupimo takoj Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jesenove deske*.
84336
Sedlarski stroj
za krtačenje žime, kupim. Ponndbe na glas. oddelek »Jutra* pod »Sedi. stroj*.
34124
Hlode
bukove Ia in hrastove, od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga
V. Scaguetti v Ljubljani.
Ljubljani. 232
Pisalno mizo
rabljeno. kupim. Ponudbe na ogta«m oddelek »Jntra pod »Miza*.	£4301
Hišo z gostilno
kupim v Ljubljani >11 okolici. — Naalev v oglasnem oddelka »Jutra*. 84136
Vilo
novozgrajeno 1910, s 5 sobami in 2 kuhinjama, kakor gospodarskim poslopjem in posestvom, ca nad 1 hektar, v letoviščnem trgu Slovenije, želim solidno prodati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
33472
Manjšo hišo
enodružinsko kupi penzijo-nist. — Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod »Mir* 34171
Dve suhi kleti
pripravni za skladišče, oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
34327
Opremljeno sobico
s posebnim vtiotiom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra>. 34138
Sobo
separirano. z vhodom iz stopnišča (event. s souporabo kopalnice) od opere do gl. kolodvora želim za takoj ali od 10. novembra naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Poručnik..	34152
Opremljeno sobo
-nažno parketirano, oddam gospodu v vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
34230
Sobo
veliko in zračno, z 2 posteljama oddam v bližini Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34319
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34323
£a


žensKi plošč
Si %

3 m tinega volnenega blaga in l'/z m elegaitnega U0 cm širokega brocata za podlogo na obroke *a Din 400 -
dobite samo nri
Oblačiinici „ILIRIJA"
Mestni trg 17/1.

S

H?

<č>
Sobo
prazno ali opremljeno oddam v bližini srednje tehnične šole. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34295
Moškega
preprostega sprejmem na stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34321
Krasne sobe
s kopalnico, ev. klavirjem oddam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra*. S4206
Sobico
ielim za takoj s celo dnevno hrano. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Opremljena*.	S4S00
Gospodično
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddeikn •Jutra*.	34310
Opremljeno sobo
zelo prijetno, oddam s 15. solidnemu gospodu v Levstikovi ulici 19/H, desno.
34311
Dva dijaka
sprejme profesorska družina na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34117
Opremljeno sobo
solnčno in mirno, z vhodom iz predsobe, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra*.	34331
Lepo sobo
za takoj — s separiranim .-hodom iz stopn:šča ali hodnika, ieli gospodična v centru mesta. Ponndbe na oslasni oddelek »Jutra* pod šifro «Tujka».	34315
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in električno razsveUjavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	34317
Sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam solidnemu gospodu s 15. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34252
Mlajši gospod
samski. žeU prazno ali opremljeno sobico pri samostojni dami. kj razpolaca tudi s kako prltiklino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Motor kolo».
34335
Opremljeno sobo
oddam s hrano s 15. novembrom zakoncema ali 2—3 gospodičnam. Klavir na razpolago. Naslov pove
oglasni oddelek »Jutra*.
M307
Zakonskemu paru
od.lam opremljeno sobo s =ouT¥>rabo kuhinie v Jenkovi ulici štev. 13/1, desno.
84305
Snažno sobo
v bližini pošte želi soliden gospod za takoj ali s 15. oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Centrum*.	34312
Sostanovalca
sprejmem na Krakovskem nasipu št. 16.	34333
Lepo sobo
opremljeno z novo opremo, oddam tistemu, ki kupi opremo V sobo se lahko postavi štedilnik Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Svetla soba* 34197
Opremljeno sobo
t lepim razgledom, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra*. 34253
Opremljeno sobo
v sredini mesta, s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».
34298
Dijaka
ne nad 15 let starega, krepke hrane potrebnega, sprejmem z vso oskrbo na stanovanje Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 84332
Preprosto sobico
ielim v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Štev. 100».
34270
Sobo
opremljeno ali prazno, se-parirano. z elektr. razsvetljavo takoj odda Verbič, »Stan in dom*, Tržaška c.
34257
Opremljeno sobo
lepo in zračno, oddam boljšemu gospodu s 15. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34258
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, želim za takoj v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Soba 800».
S42S9
Sobo
opremljeno ali prazno ielim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra. pod »Domačinka*.
34276
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in štedilnikom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34275
Separirano sobo
lepo, oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34272
Sobo
_ nim vhodom oddam eni jami štev. 230.
34271
Sobo za pisarno
ielisn. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »K™ »Pisarna 78».	S4878
Na hrano
sprejmem več boljših §o-
3podov ali gospoditen. Na-ov pove oglasni oddelek »Jutra*.
84261
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami želim v .centru za takoj ali pozneje. Plačam tudi za delj časa prej ali posodim 10—15.000 Din bresobre6t»o. Cenjene ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra, pod šifro »Stanovanje 77».	34318
Nagrado
dam onemu, ki preskrbi ali odda stanovanje 1—2 sob s pritiklinami v mesto. Pogoj suho in čisto. Penudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plačam tndi naprej*. 34298
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in priti-klin, v bližini Tabora ali v mestu, suho in solnčno^ v stari ali novi hiši ieli mirna tričlanska družina za takoj ali pozneje. — Plača tudi naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Snaga*.	34269
Stanovanje
2—8 sob in pritiklin ielim v sredini mesta, če mogoče takoj ali mesec februar. — Franc Mikec, plač. natakar — kavarna Evropa. 34291
V novi hiši
oddam za enega gospoda opremljeno sobo s posebnim vbodom, parketi in elektriko, ter 1 prazno stanovanje s sobo in kuhinjo. Naslov v oglaanem oddelku «Jntra*.
34306
Družina
ohrtoječa iz 4 članov, želi staaovanje S sob za februar 1928. Cenjene ponudbe pod »Februar* ca oglasni oddelek cjutra*.	34337-a
m
V'J
Preklic
Andrej Debelak, trgovec, St. Mohor, se prekliče. — Torej vsakdo, kdor mu n-stori m lasten račun. Debelak, Sv. Mohor — p. Rog. Slatina. S4326
Izjava
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Josip Wim-mer. — Henrik Wimmer.
54281
Lovski pes
ličar, 2 leti star. nap Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	84150
Pt Ni
Ellen
Dvignite pismo.
34290
Nedolžno jagnje
mlado, išče v svrho dopisovanja istotako mladega nedolinega jagnjeta. Cenj. ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jmtra* pod šifro •Idealna Rabni&anka*.
34248
Dragi
Pahnili ste me nekoč od sebe in jaz sem se z veliko moko dvignila — Ce riskiram to še enkrat, ob-ležim — zato odpahujem rajše sama sebe — icpnr Vas nezmerno ljubim.
34242
1S26
Četrtek bil in Te čakal zaman j. Iskal sem Te de večernega breovlaka. Pismo
Ssjel. Ostani zdrava. Po-.ibe Tvoj fantič.
Imperial
Na svidenje danes do % 6, če mogoče? Poljube Tvoj.
84325
Bleiweisova cesta
Hi ti mogoče v Ljubljano priti, ker nisem ed tul Prosim za natančen naslov pod šifro »Vedno hvaleina 08811 T. I.» na »glasni oddelek »Jutra*.	S4828
Zapestni gumb
zlat, z malim briljantom sem izgubiL — Kdor ga j* našel saj ga odda proti dobri nagradi v trgovini
Fablani & Jurjovee, Ljdb-ljana, Stritarjeva ulica 5.
84142
Dobe rman
lep, mlad, temnosiv, se je »tekel Is ga je dobiti pri Minki Kastelic, Vodnikov trg, manufaktnrna lopa 1.
84288
Pes lisjak
se je zatekel ali pa ga je kdo Odpeljal- Kdor kaj vt, naj proti nagradi javi na naslov: Kopitar, Stožice 19 £4824
Snlcev
kupim vsako množino po »ajvišji dnevni oeni Ponudbe na: E. Vajda. Cakovec.	33762
Srebrnih fazanov
kopi najmanj U komadov John Kramer, posestnik — 8v. Petsr pod Sv. gorami.
34250

Cltre
po ugodni ceni [vodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*.	34288
Kratek klavir
prvovrsten, prodam. Naslov v oglasnem oddeikn Jutra.
34304
Koncertni klavir
prvsvTstes, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku <Jotn*.
Klavirji-pianini
svetovnih inozemskih tvrdk, po znatno zmžanih cenah vedno v zalogi! Prodaja tudi na obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokov nja;ko!
M. Ropaš
Celje.
Naj debelejša dama
pssttss Vitka — te hote. Ospeh viden i« v par dneh — To doselote 1 uporabo angletkega radioaktivnega ki daj* moderno ravno linijo 1 Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčka fraako 86 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naslov: »Sanitarra*. Crikva niea, Primorje	8351;
Stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin, opremljeno ali prazno oddam takoj radi preselitve. Event. sprejmem sostanovalce. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 34172
Stanovanje
s pritiklinami vred, kletjo, hlevom in šupo takoj oddam Pripravno za vsako obrt. PojasnPa na Dolenjski cesti št. 72. 34265
Družabnika
z do 100.000 Din sprejme zelo dobičkanosno podjetV radi izstopa sedanjega družabnika. proti udeležbi — (dnižabništvu) ali pa fiksnim brestim: za sodelovanje (pisarniški posel, knjigovodstvo) pa mesečno plačo. — Ponudbe na oglasni zavod Kovačič, Maribor.
34805
Železostrugarja
ali samostojnega avtomeha-nika z nekaj kapitala ielim kot družabnika v prvovrstno delavnico. Ponudbe na podružn:c0 »Jutra* v Mariboru pod »Dober strokovnjak*.	84344
KOLHANOVO
PLAVILO
JE NAJBOLJŠE k PO KOMADU SAMO EN DINAR
ZAKAJ Bi
KUPOVALI DRUGO ?
Idejo
kako dobro naložiti kapi- j tal — nagradim. Eventuel- ' no sprejmem družabnika. — i Ponudbe na oglas oddelek \ »Jutra, po-1 »Trgovec 77» i 84177'
100.000 glasbil
smo prodali lan, k« prifa o zaopanju do naših Iz deikov ia o njih Izvrstni kvaliteti
Gramofoni od 345 Din, violine od 95 Din dalje mandoline od 135 Din. dtre od 192 Din, ročne harmonike od -<5 Din dale. Kitare, tambunce lesena in pločevinasta pihala Itd, po Izredno nizk h cenah direktno s tovarn Skega skladišča
8 dni aa ogled
Vsako glasbilo lahko mete, če ie ugajal Velik kataog zastonj' Zahtevajte ga takoi od tovarn -kladišč«
MEINEL * HEROLb
tovarna glasbil gramalonov in harmoirik
MARIBOR St. 101
Urejuje Davorin Ravljco. Izdaja aa Konzorcij «Jatra> Adoli Ribniku. Z« Narodno tiskarno dd kot riskamarja Fran Jeseriek. Za inseratnl del ie odarafite Aioizt) Novak. V« • Ljubljani.