Leto VI . Štev. 165 (1556) PHIHORSKI DNEVKIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje čv /a rr PoStnina nlačana v ontnvini PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. Postavljanje atomske bombe izven zakona ne bo praktično mnogo pomenilo, dokler se ne postavijo izven zakona VSE NAPADALNE VOJNE. Ukrotiti in postaviti je treba izven zakona predvsem — NAPADALNI DUHI TRST, petek 28. julija 1950 Cena 15 lir Vojna psihoza 'J1 borba za mir vojne na Kareji mč posledico, d“ so začeli 'l°ni iskrenih borcev za mir k zavesti kot da so se oma prebudili iz nekakš-*• hipnotičnega sna. mm arnlkni s spretno propadi ef°rM° d° kcre1skeaa spopa at. l* ^ seb°l MTOO or°-v, ,elctPlozije atomske bombe. nevarnosti’ ki Pretiio pa so bUe skorQ »»iifirv”.6 iZ ?fih°ve zavesti. Vsa nriL.^'a ^šnja je bila mesece m to edin0 bombo točko. , medtem k0 so kref,otVetu. med tem časom p ii «ojnj bloki, utrjevale nJLmek livnih področij Otom.i'J 3’c in armadilo poleg ms- a tudi neatomsko večale so se rastei *a}}teve in nebrzdano je "‘Mel duh agresije. > Strel v K°reji jim je veinr. .Sedai Postaja bolj jasno, kaj pravza- no,,. pred^vlja glavno nevar-Na t Za korejsko krvolitje. rQin° ^ riavaja tudi medna-nosti° ^Pravljanje o odgovor-V wa koreisko krveprelitje. toj, razPravljanju — v no-lrt[i?*0lu®*3a3l» uradnih in ne-Varih'*1 '*3avabi člankih in go-najb '° spopadu v Koreji — ni kdo h vazna stvar vprašanje. 6no 0° in. aH b° uporabil to ali ,°rozje v vojnem spopadu ki je e hnjem Mo lzb™bnil; to razpravlja-K se bavi v prrvi vrsti z vpra-kn:r? kdo je v tem spopadu v ta napad. S uojnf0”1??30 razpravljanja 1 j „ . *v/r n oto k n n svetu a>lje Koreji. se začenja raz-o miru na vsem odjj[0 ~ Pa tudi tam, kjer je tat; _ u ^ttpačno smer 711 Pravo pot. Un ® tisto so zgrešeno pot, po ka- e usmerjene diskusije * alccija za mir, se ne dobrona- £> *» tistih Poj zaskrbljenih ljudi, ki Ije/ie i Vp^v°m lokavo zamiš-0an^e * rHFT.e*no vodene propa- K^rrieMi svojo ... mi ‘»oba u mWy-na aktivnost to. da so Poziv proti uporabi Vo be' er Je je za to obsojati, toiisli /i v strah ob sami T rah at(misko bombo, to io dane e'ie °r°žje, ki je bilo f°Polnr,S v vojni uporabljeno. krtVi razumljiv. Oni niso °za it'1} ie zajela atomska ki 'Kfivt so predvsem ti-njim -*° Psihozo ustvarili, ^Kr ta ^tiii z Ea Usti, ki so jo izko-mega ®"° izmed svojih akcij ^d j,, e£Ia v hladni vojni lažnim °!!!a svetovnima so. l'sti b}okoma. Prvi so bili ?5,*ot> o neki bodoči fpo- Prvi & in "aioni pri- >oso0usu M atomsko J'!*.!; DOPn‘f‘}ali’ d“ s0 j‘h • °i razu*,0”’ Za katero niso S-77W1’ kam & bo od-SJ* P« jih je odvedla Nile 0Jh°Ve misli so se od->aj0 ,, sPl°šnih vzrokov, ki S ltrX°tein 50 s,- P,meri-Pred uničujočim de- 7°žja Nvueke^a določenega ^iena a Fažnjo je bila .jij , od vidnih manije-J k‘h J*monističnih teženj Sj^u, ki so že pred-»; u ejonsko ogrožanje Notodi, P Paž"j“ sc je »V®bitn. ® m akcijo proti S ,JOdoči uporabi atom. r‘% , e tedaj, ko bodo te h. t n^cale neko vojno. N ji-t3 ^PVna naloga ni v nji-Uo<‘\Jjh °bstajala več v n. ,Z^eprečijo izbruh nove p tem, da pre-to ’, ko jj^o^abo atomske bom-JSt„ ? do te vojne prišlo. ^ borba za mir se je iz- ki so reki i, da ni dovolj obsodi-ti le uporabo atomske bombe, temveč tudi uporabo vsakega drugega sredstv.a množičnega uničevanja, so proglasili za prijatelja atomske bombe. Tiste pa, ki so rekli, da se s stališča morale napad s pomočjo atomske bombe ne razlikuje mnogo od napgda s pomočjo frače, so krstili za šaljivce. Proglasiti prve za prijatelje atomske bombe je navaden nesmisel, o katerem ni vredno niti govoriti. Teda tudi za druge je težko reči, da so samo humoristi. Tudi iz njihovega humorja kakor tudi iz resna pripombe prvih, govori zdrav razum. Tisti zdravi razum, k> pravi: Atomska bomba je strašno orožje; toda tise do tedaj, dokler bodo močnejši hoteli s silo orožja vzpostaviti svojo voljo nad šibkejšimi, bodo oni proizvajali in uporabljali vedno nova in nova, vedno bolj strašna orožja. Metanje atomske bombe je nehumano; toda orjaški zračni navadi, pri katerih sodelujejo tisoči bombni, kov, iz katerih padajo na z:m-Ijo tisoči uničevalnih bomb do 10 ton, niso prav nič bolj humani. Od atomske bombj preti človeštvu velika nevarnost, to. da glavna nevarnost, večja od nevarnosti, ki j0 predstavljajo vsa sedanja in Vsa bodoča orožja, mu preti od tistih, ki nočejo odnehati od uporabe tudi najbolj strašnega atomskega in neatomskega orožja, da bi razširili ali utrdili svojo oblast nad drugimi. Atomsko bombo je treba postaviti izven zakona, kot je potrebno postaviti izven zakom tudi vsa druga sredstva množičnega uničevanja. Toda vse to ne bo praktično mnogo po. menilo, dokler se ne pos’avi pregrajg pred težnjami za osvajanjem in zasuenjepanjem dokler se ne postavijo izven zakona vse napadalne vojne. Da bi se ukrotila tista rečlove. ška sila, ki jo predstavljajo orožja zg množično unič vanje ljudskih življenj, je potrebno predvsem ukrotiti sam dalni duh. (Nadalievanje sledi) DUŠAN TIMOTIJEVIC (Iz revije «Mednarodna politika) DEVETA ODLETIH L1DDSDE VSTAJE v HRiinsm. Bosni m iiiRctcoiimii Vsa mesta ia vasi svobodne Istre proslavljajo uresničenje svoje stoletne težnje - priključitev k domovini Hrvatski-Odgovor beograjske Politike nafrancoske kominformistične laži (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — OB 9. obletnici ljudske vstaje v Hrvat-ski ter Bosni irj Hercegovini so bile v teh republikah svečane proslave. V Zagrebu je bila velika svečana akademija, ki so ji prisostvovali elani politbiroja CK KP Hrvatske, člani vlade, Ljudske skupščine ter veliko število vidnih javnih in kulturnih delavcev. V raznih mestih Hrvatske so odkrili danes okoli štirideset spomenikov in spominskih plošč v čast narodnih herojev. V Liki so odkrili 40 m visok spomenik padlim borcem, ki je sedaj največji spomenik v Hr-vatski. Deveto obletnico vstaje v Hr. vatski so svečano proslavili tudi v vseh mestih in vaseh osvobojene Istre, kjer je ljudstvo uspešno vodilo borbo proti italijanskim fašističnim okupatorjem ih uresničilo svojo stoletno težnjo — priključitev k svoji domovini Hrvatski. V glavnem mestu Bosne in Hercegovine, Sarajevu je ravno tako bila svečana akademi ia, ki so se je udeležili državici ni partijski voditelji, veliko število prvoborcev ter javnih in kulturnih delavcev republike. V raznih krajih Bosne in Hercegovine so odkrili veliko število spomenikov in spominskih plošč. V vseh krajih Hrvatske. Bosne in Hercegovine so bile svečane akademije in komemoracije padlih borcev. Vsi listi posvečajo uvodne članke obletnici vstaie v Hrvatski. Bosni in Hercegovini ter pišejo o -kulturnem in gospodarskem dvigu teh jugoslovanskih republik. Listi poudarjajo, da narodi Hrvatske, Bosne in Hercegovine proslavljajo svoj narodni praznik v znamenju uspehov, ki so jih v relativno kratkem času dosegli na vseh področjih gospodarskega, kulturnega in družabnega življenja. Beograjski dnevnik ((Politika* bo jutri objavil kratek čla-napa■1 nek, v katerem pobija obtožbe proti Jugoslaviji, ki jih je objavil francoski tednik «Action», češ da Jugoslavija pripravlja napad na Albanijo. Omenjeni francoski list zatrjuje, da je načrt za napad na Albanijo pri- pravil nemški general von Kleist. «Politika» poudarja predvsem, da tp nemški maršal ni bil nikoli v Jugoslaviji razen v času, ko je vkorakal v Beograd s svojimi tanki, ter izjavlja: «Prav radi bi ga videli v Jugoslaviji, toda ne kot vojnega zaveznika pač pa kot vojnega zločinca. Naše oblasti so že zahtevale njegovo izročitev*. Toda ker hoče «Action» za vsako ceno najti tuje vojaške tehnike v jugoslovanski vojski, ker jih ne bo nikoli našel, bi bilo bolje, da jih išče v vzhodnih kominformističnih državah, katerih vojske so poplavljene s sovjetskimi svetovalci*. B. Stanisavljevič m mieoi norveških sindikatov, podpredsednik sindikata delavcev težke industrije, predsednik sin. dikata delavcev električne in-dustrije jn drugi. V Opatiji in na Reki se bod0 ustavili dva dni. Z Reke bodo odpotovali v Magreb, kasneje pa še v druge kraje države. Švedski in danski plesi pri sovi v Zagrebu ZAGREB, 27. — Štirinajst mladincev francoske brigrds «14. julij*, ki sodeluje pri gra. ditvi študentskega naselja, je obiskalo Klub novinarjev ih književnikov v Zagrebu. V skupini francoskih mladincev so bili študenti, ki se ukvarjajo s književnostjo in novinarstvom. V razgovoru z našimi književniki in novinarji so pokazali živo zanimanje za jugo. slovansko književnost, svobod, no ustvarjanje v Jugoslaviji in za tisk. Skupno s francoskimi mladinci je obiskal klub tudi indijski novinar Korushara in vietnamski novinar Noute Tan Set. Norveški sindikalisti v Opatiji REKA, 26. — Dvanaist norveških sindikalnih funkcionar, jev, ki se kot gostje. Centralne ga odbora Zveze sindikatov Ju-gpclavije. munje, «5;,»».; .. I "'sle "/etično lahko dopri-yveden eprečevanje vojn — Oeri na napačno pot. Ne- je kat’rega tudi jim kVn0 SP ovojg obsodbo Nat» s° S?Ž"o pot ZaVaJanja na na-3trn. in , ° g°vorili z zmerja. zasmehovanjem. Tiste, Društvu ital. mladine za kulturne stike s FLRJ ustanovljeno v Rimu, odobrava resolucijo Nacionalnega komiteja Federativne ljudske republike Jugoslavije za obrambo miru RIM, 28. — V Rimu So ustanovili «Društvo Italijanske mladine za kulturne stike z Jugoslavijo*. Svoje delovanje po to združenje začelo s predavanjem voditelja delegacije italijanskih polje-delcev, ki so se^pravkar vrnili s potovanja po Jvjgoslavljl. Včeraj so člani omenjene delegacije priredili V Rimu tiskovno konferenco, na kateri so govorili o svojih vtisih iz Jugoslavije. Italijanski delavci so vsi navdušeni nad novim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih pod Jetij po delavskih kolektivih. Člani delegacije so nato izjavili, d^ povsem odobravajo resolucijo, k" Jo je sprejel Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru. Glede pripadnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji so člani delegacije; Izjavili, da ti uživajo iste pravice kakor vsi ostali državljani in da imajo svoje pred- stavnike na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v državi. Zavrnili so nato trditve KP Italije, da jugoslovanske oblasti preganjajo in deportirajo istrske Italijane. Na koncu so člani delegacije pozvali Italijanski odbor pristašev miru, naj preneha s kampanjo laži In klevet proti Jugoslaviji. TOKIO, 27. — Danes zjutraj malo pred peto uro Je ameriško včjaško letalo padlo v morje južno od otoka Cušimt. Med 23 potniki so bili tudi štirje novinarji, vojni dopisniki. Poročilo o nesreči pravi, da se ie rešila samo ena oseba. Ta je neki ameriški vojak katerega je rešil neki Japonski ribiški čoln O UMA, 27 — Peru bo odgovoril na poziv za pošiljanje pomoči Južni Koreji šele po vzpostavitvi ustavnega režima. opold začasno izročil oblast svojemu sinu Baldovinu. Kljub temu pa posebno ne kaže, ‘da bi prišlo do rešitve spora na podlagi tega kompromisa, posebno ker so socialisti zaceli z borbo d« skrajnosti. Socialisti so namreč že pred časom razbili take poskuse, ker so vztrajali na t.em, da Lf Leopold takoj po izročitvi oblasti svojemu sinu spet odšel v izgnanstvo. Z druge strani pa so tudi krščanski socialci proti nadaljevanju takih pogajanj Popoldne so socialisti napovedali protestni shod v Bruslju, toda vlada ga je prepovedala. Kljub temu so se zbrali demonstranti, med katerimi so bili Spaak in socialistični parlamentarci. Demonstranti so naleteli na velike policijske s‘le ter na žandarje na konjih. Izvršenih je bilo tudi nekaj aretacij. Spaak. vodja socialistov, je zahteval od vlade, naj sprejme kompromis glede Leopolda, ali pa se bo znašla pred revolucijo. Te izjave je Spaak dal v parlamentu, medtem ko stavka-300 tisoč delavcev anti-ieopoidistov, ki so paralizirali življenje v 5 največjih mestih v Belgiji- Odmev stavk je prišel tudi v poslansko zbornico, kjer je bila zelo burna seja polna incidentov in nasilnih prekinitev. Do tega je prišlo, ko je neki socialistični poslanec iz Liegea zagrozil, da bo jutri ustavljen promet na cestah ter da bo splošna stavka. Nocoj je prišlo pred kraljevo palačo do neredov med kraljevimi privrženci in nasprotniki, socialisti. Slednji so se namreč namerili v Laeken, potem ko so demonstrirali pred parlamentom. Policija in vojaštvo pa sta demonstrante odstranili izpred palače s puškinimi kopiti. To je seveda so-cialiste razburilo in so začeli protestirati. Nekdo je zagnal kamen proti avtomobilu, ki je pripeljal v Laeken poln rož za kralja. Nastala je huda borba. Z udarci niso štedili in kamni So neprenehoma leteli. En avtomobil so demonstranti zažgali, prevrnjen je bil tudi en avtobus. Vojaštvo je tedaj začelo napadati demonstrante, ki so si krili umik z metanjem kamnov. Vojaštvu so prišli na pomoč drugi oddelki, katerim je uspelo oddaljiti demonstrante. Sele- ob 9 zvečer se Je množica začela, vračati v Brusel) z vzklikanjem ((Leopolda na vislice*. Stavka je bila danes popoldne proglašena tudi v nekaterih podjetjih kovinske industrije v Bruslju ter se bo jutri raztegnila tudi na druge stroke. STOCKHOLM, 27. — Švedski veleposlanik in danski odprav, nik poslov v Moskvi sta včeraj izročila sovjetski vladi protestni noti zaradi raztegnitve meje sovjetskih teritorialnih voda v Baltiškem morju. V notah, ki ju prenaša AFP, je rečeno, da so meje teritorialnih voda že stoletjg določene z razdaljo 3 do 4 milj od obrežja. Obe državi sta protestirali, ker se je ta mejna razdalja povečala na 12 morskih-,milj. Rovod za vložitev not je bil, da sovjetska obalna straža stalno ustavlja švedske in d&nske ribiške ladje. Sovjetska obla-stva so izjavila, da so bile te ladje zato ustavljene, ker so se približale sovjetskemu ob. režju na razdaljo, ki je manjša od 12 milj. DUNAJ, 27. — Ze več časa se mudita v sovjetski ccnl Avstrije uoljska in madžarska komisija, ki mata nalogo poiskati pri raznih kmetih konje, ki so jih kupili od nemške vojske med vojno in ki so jih Nemci pokradli v Madžarski ih Poljski. Do sedaj so zaplenili . okoli 8.000 konj. VVASHINGTON, 27. — V obveščenih krogih izjavljajo, da je Truman določil bivšega ameriške- Ša poslanika v Moskvi Bedella mitha za ravnatelja ((Central In-teiligence Agency» (ameriška informativna služba). II. republiška razstava lokalnega gospodarstva v Ljubljani Lokalno g-ospodarstvo važen del socialistične graditve Rudske fanta® in dviganju socialisti® zavesti množic LJUBLJANA, 27. — y soboto so v Ljubljani odprli II. republiško razstavo lokalnega gospodarstva. V imenu glavnega odbora razstave je goste Pozdravil dr. BoTis Zidarič, predsednik Sveta za lokalno gospodarstvo pri vladi LRS minister Tone Fajfar pa je imel nagovor. v katerem ie poudaril, da je letošnja razstava obširneje zajela celotno lokalno gospodarstvo. pričenši z urbanizmom. reševanjem komunalnih vprašanj, urejevanjem stanovanjskih potreb, pa vse do raznolike dejavnosti obrtništva in lokalne industrije. Poudaril je dalje, da je notranja organizacija razstave prirejena tako, da prikaže kompleksno in Po naravnem vrstnem zaporedju vse, kar zajema komunalno dejavnost tn lokalno proizvodnjo. Posebni poudarek so na razstavi dali domači umetni obrti. Razstave se je udeležil tudi koprski okraj, ki v zaključeni celoti prikazuje svoje gospodarstvo. Ne prikazujemo samo lepih uspehov, ki jih v borbi za petletko dosega naše delovno ljudstvo. je dejal dalje Fajfar, ampak tudi težko borbo v premagovanju težkoč, ki nastajajo zaradi pomanjkanja surovin, teh. nične zaostalosti in često tudi pomanjkanja delovnih moči. Nazorno je na razstavi prikazana komunalna dejavnost ceste 'talslMUlnol bo od 28. de 38. BEOGRAD, 27. — Direkciji mladinskega gradbenega podjetja «Autoput» in glavnega štaba mladinskih delovnih brigadi na avtomobilski cesti »Bratstvo - enotnost* sporočata. da se bo proslava svečane otvoritve avtomobilske ceste ((Bratstvo - enotnost* začela 28. julija v Zagrebu in končala 30, julija s proslavo v Beogradu. Malik zopet t Varnostnem svetu po 29 tednih bojbotiraja 0ZH Presenečenje v krogih OZN, ki so z gotovostjo računali na odsotnost sovjetskega delegata in pripravljali postopek, po katerem hi predsedstvo VS v avgustu prevzel zastopnik Anglije LAKE SUCCESS, 27. —■ So-Ive Nemčije in je omenil, da je vjetski predstavnik v Varnostnem svetu Jakob Malik je danes sporočil glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu, da bo prevzel predsedstvo Varnostnega sveta za mesec avgust, kakor mu to pripada v smislu postopka. V svojem pismu izjavlja Malik, da je določil prihodnjo sejo Varnostnega sveta na dan L avgusta ob 15. uri. Dalje,, prosi Malik glavnega tajnika. *i.aj obvesti tjane Varnostnega sveta o tem, ter pripominja, da bo dnevni red tega zasedanja določen pozneje. Predstavnik glavnega tajnika je javil, da so bili vsi člani Varnostnega sveta takoj obveščeni o Malikovem sporočilu. Ta vest je presenetila kroge OZN. ki so že računali na odsotnost sovjetskega delegata in že pripravljali postopek, po katerem naj bi predsedstvo Varnostnega sveta v avgustu prevzel predstavnik Velike Britanije, ki pride r.a vrsto takoj za Sovjetsko zvezo Znano je, da Sovjetska zveza bojkotira OZN že 29 tednov, ker se je večina delegatov izrekla proti izključitvi Kuomin-tangovih predstavnikov. Attlee bo govoril v nedeljo po radiu LONDON 27. — Danes zjutraj se je ponovno sestala angleška vlada. Ta teden je to že tretja seja vlade. Medtem ko sta bili prve dve seji posvečeni vprašanju državne obrambe in pošiljanju suhozemskih čet na Korejo, je bila današnja seja povsem posvečena rešitvi tekočih vprašanj pred poletnimi počitnicami. Popoldne je zasedala spodnja zbornica, ki je z 296 glasovi proti 295 odklonila predlog voditelja opozicije Churchil la, da bi se spodnja zborr.-ica sestala r.a tajno sejo, na kateri bi razpravljali o vprašanju državne obrambe. Vlado je rešil Bevinov glas. Zunanji minister je namreč zadnji trenutek sklenil skrajšati svoj dopust, tako da se je lahko udeležil glasovanja. Po glasovanju je bila seja spet javr.a. Po izidu glasovanja se je oglasil k besedi Churchill, ki je obravnaval vojaški položaj Anglije, o-ziroma sovjetski vojni potencial v primeru spopada. Churchill se je dotaknil tudi vprašanja ponovne oborožit. v Vzhodni Nemčiji policijska sila 40 do 45 tisoč mož. Glede sovjetske oborožene sile je vod ja opozicija med drugim dejal, da ima SZ vzdolž meja z Zahodno Evropo 4 do 5 tisoč tankov ter 80 divizij. Vodja opozicije je nato dodal še nekaj znanih podatkov o oboroženih silah Zahodne Evrope, ki naj bi se lahko uprle sovjetskim. Kar se tiče Anglije, je Churchill dejaj, da je ta sorazmerno zavarovana z Rokav-skim prelivom. Toda izpostavljena da je bombardiranju raketnih izstrelkov In podobnega orožja. Dejal je še, da nima takega upanja v obrambo Anglije, kakor ga je imel leta 1940, ter dodal, da je treba poskusiti vse za dosego mirnega sporazuma s SZ v času, ici preostaja, dokler ne bo ameriška produkcija atomskega orožja daleč nadkrilila sovjetske. Debato v spodnji zbornici je zaključil minister za obrambo Shinwell, ki je sporočil, da bo ukrep o vpoklicu rezervistov v mornarici potreben morda tudi za rezerve suhozemske vojske. Attlee je govoril o nedavnih eksplozijah v Portsmouthu in javil, da bodo krivci eksplozij kaznovani tako, kakor predpisuje zakon. Javljajo, da bo Attlee v nedeljo zvečer imel radijski govor, naslovljen angleškemu narodu. Angleško letalstvo je naročilo lovska letala na reakcijski pogon. Po pisanju lista «Daily Mail* bo angleško letalstvo dobilo več kakor polovico dodatnih kreditov 100 milijonov funtov, katere je vlada n.akazala za oborožene sile. Trumanova tiskovna konferenca WASHINGTON, 27. — Na ti-skovni konferenci je Truman izjavil, da upa še vedno, da bo možno zagotoviti svetovni mir. Dalje je dejaj, da nacionalni svet za varnost še vedno proučuje vprašanje pošiljanja dodatnega orožja Evropi. Dalje je dejal, da upa. da ne bo potreb, no izvesti splošne gospodarske mobilizacije v ZDA ter stroge kontrole cen in mezd. Vendar je pripomnil, da uvedba te kontrole ne bo odvisna toliko od položaja na Koreji kakor od razvoja mednarodnega položaja na splošno. Nato je Truman dejal, da ZDA še vedno želijo imenovanje ameriškega visokega komisarja v Avstriji. Glede atomske bombe je Truman izjavil, da do sedaj še ne predvideva njene uporabe. Clan predstavniške zbornice Winson, predsednik parlamentarne komisije za oborožene sile je izjavil, da se bodo efektivne sile ameriškega letalstva v dvanajstih mesecih zvišale od 48 na 58 skupin, do konca januarja 1953 pa na 69 skupin. Razen tega se bo tudi zvišalo moštvo letalstva na 538.311. V državnem departjnanu izjavljajo. da Nemci v Zahodni Nemčiji ne. smejo imeti nobenega dvoma o tem, da so ZDA odločene «braniti ozemlje Zahodne Nemčije pred morebitnim napadom z Vzhoda*. Predstavnik državnega de- partmana je danes izjavil, da se ZDA pripravljajo na sporazum s Tailandijo o yojaški pomoči. Američani zahtevajo sklicanje UNESCO VVASHINGTON, 27. — Ameriška komisija eri UNESCO zahteva takojšnje sklicanje izvršilnega odbora, da bi sprejel odločne ukre^ pe v zvezi z odmevom korejske krize na svetovni mir in v zvezi z drugimi morebitnimi napadi. Ti ukrepi bi po mnenju ameriških predstavnikov pri UNESCO lahko bili izjava, da se odobri resolucija Varnostnega sveta, izredno sklicanje UNESCO, sklicanje konferenc za obveščevanje o položaju na Koreji in osnutek načrta o pomoči in obnovi na Koreji. in vsakdo se lahko seznani s že doseženimi uspehi, s problema* tiko in bodočimi nalogami. Urbanizem, lokalni promet, komu* nalna hidrotehnika in energetika. ureditev naselij, sanitarna in uslužnostna delavnost, stanovanjske zgradbe in oprema stanovanj, življenje otrok in osebna higiena, to so posebni oddelki na razstavi in v teh se prikazuje celotno komunalno gospodarjenje. Letošnja razstava Ima pred lansko razstavo več prednosti. Važno je predvsem dejstvo, da je bilo letos že 15 okrajnih razstav, na katerih se je izvršila selekcija najboljših predmetov za republiško razstavo, na drugi strani pa so vse te okrajne razstave seznanile čez sto tisoč obiskovalcev s problematiko lokalnega gospodarstva in vzbudile zanj zanimanje. Ob tej priliki je treba poudariti, <£g so lokalna podjetja gospodarska podlaga ljudskih odborov, kj odločilno vpjiva na krepitev njih samouprave. Samouprava pa je bistveni element y vsebini socialistična demokracije. Gospodarsko se ta samouprava ljudskih odborov izraža v razvijanju lokalnega gospodarstva, uspeh pa se zrcali V proračunih, kjer dohodki iz lokalnih podjetij izpodrivajo dohodke od prebivalstva, na drugi strani pa prav ti dohodki dajejo velike možnosti vlaganja Investicij za razvoj komunal-nega gospodarstva in razvoj življenjskega standarda. C e vzamemo, da je bil leta 1947 indeks dohodkov od gospodarstva 100, potem je šel razvoj takole: leta 1947 — 100, leta 1948 — 625 in leta 1949 s tržnim dobičkom 2830. Obratno pa dohodek od prebivalstva; leta 1947 — 100, leta 1948 — 50 in leta 1949 — 67. Ljudski odbori so leta 1949 z dohodki iz svojega gospodarstva krili 43o/ svojih proračunov. Vrednost izvršene lokalne proizvodnje y državnem in zadružnem sektorju industrije je v letu 1943 narasla na 210*£ v primeri » proizvodnjo leta 1947, oziroma ng 1430/ v primeri z vrednostjo proizvodnje v letu 1948. Letošnja republiška razstava lokalnega gospodarstva je pokazala, da predstavlja lokamo gospodarstvo važen del nalog pri socialistični graditvi, posebno pri poglabljanju ljudske demokracije in dviganju socialistične zavesti množic. VOJNI SPOPAD NA KOREJI Pristanišče Joisu zavzeto Mac Arthur obiskal korejsko fronto in ugibanja o posle* dicah njegovega obiska glede obrambe zveze Taejon-Taegu PIONGIANG, 27. — Glavni [ 152. vojno poročilo generala štab severnokorejske vojske je izdal poročilo, ki pravi, da oddelki te vojske napredujejo še naprei na vseh področjih fronte. Umikajoče se ameriške in južnokorejske čete uničujejo hiše, kulturne ustanove ter u-bijajo mirno prebivalstvo. V severnem in južnem področju pokrajine Kensan podpirajo partizani napredovanje severnokorejske vojske. Partizanski oddelki so v raznih akcijah uničili ameriška prevozna sredstva ter vedno bolj povečujejo svojo dejavnost. Včeraj je severnokorejska vojska zavzela važno središče v južni pokrajini Solla. Dalje so severnokorejske čete zavzele važno sovražno postojanko, mesto Sunškon in pristanišče Jojsu ter pri tem zaplenile veliko vojnega gradiva in ujele mnogo vojakov. V bojih za osvoboditev pristanišča Jojsu se je predvsem odlikovalo topništvo, ki je prizadejalo močne udarce sovražnemu vojnemu brodovju. Mac Arthurja pravi, da so a-meriške patrole, ki prodirajo iz Sinju proti zahodu, prisilile oddelke IV. severnokorejske divizije k umiku. Ti so se u-maknili dve milji v bližino Ha-donga. Ameriške čete pa- so zasedle Hamiang ter prišle v stik z drugimi sovražnim; oddelki verjetno z nekim regimentom v Namvonu zahodno od Ha-mianga. y splošnem — pravi poročilo — je vladal relativen mir na vsej fronti, ne da bi zaznamovali odločilnih spopadov v zadnjih 24 urah Sovražnik je še naprej izvajal pritisk, toda sklepa se, da se sovražne sile reorganizirajo. Premiki sovražnika so se vršili ponoči. Mesto Jongdong so bombardirale pomorske edinice ter napadale suhozemske sile Združenih narodov. Ameriško letalstvo je v zadnjih dveh dneh .zvršiio 600 letalskih napadov na sovražne sile. Dopisnik agencije »United Press* Gene Symonds poroča, da so severnokorejske sile ves Zadovoljstvo delodajalcev v Italiji z rezultati «sindikalnega premirja RIM, 25. — Nedavno je italijanska Glavna konfederacija dela sporočila, dg je prenehalo ((Sindikalno premirje* med delavskimi organizacijami in združenjem delodajalcev. U-vedba tega premirja, V[ je trajalo mesec dni, bi morala po zamisli Glavne konfederacije dela olajšati predstavnikom delavcev in delodajalcev razgovore za rešitev mnogih spornih vprašanj, kakor g0 brezposelnost, množično odpuščanje delavcev, zvišanje doklad in dru. go. Toda čeprav je bilo v tem času 24 plenarnih sestankov med predstavniki delavskih organizacij in združenja delodajalcev, hi bil dosežen noben napredek pri reševanju vprašanja, ki je življenjske važnosti za delavski razred Italije. Predstavniki delodajalcev so odločno odbijali sprejem opravičenih zahtev sindikalnih delega- tov, ki so poudarjajoč težki položaj italijanskih delavcev zahtevali, naj se preneha z množičnimi odpusti in naj se delavske doklade vsaj približno spravijo v sklad- z življenjskimi stroški. Dejstvo je, da so italijanski delavci zaradi kronične brezposelnosti, ki jo povzroča zatiranje industrijskih podjetij in manjšanje delovnega tedna prisiljeni množično zapuščati deželo, da si drugje poiščejo delo. Preko 165.000 brezposelnih delavcev se je lansko leto izselilo v prekomorske dežele. V tejn številu niso vračunani oni brezposelni delavci, ki so se izselili v države Zahodne Evrope. Smatra se, da je samo lansko leto okoli 200000 brezposelnih delavcev zapustilo Italijo skupno s svojimi družinami. Italijanska Glavna konfederacija dela je smatrala, da bo mogoče za časa »sindikalnega premirja* če ne rešiti vsaj postaviti osnove za rešitev vprašanja brezposelnosti, množičnih odpustov in zvišanja doklad. Predstavniki delodajalcev pa so s svoje strani smatrali ((sindikalno premirje* kot znak slabosti Glavne konfederacije dela in ostalih sindikalnih centrov. Ne samo Pa tja do tuna in drugih dragocenejših rib. Najbolj poceni so seveda sar-dele, ki jih dobite že za nizko ceno. Cena tunini se iz dneva v dan menjuje. Dostikrat je pre cej nizka ter si lahko okusno meso te ribe privoščijo tudi revnejše družine, toda povečini je visoka in zato ned> sti pna večini tržaških gospodinj, ki se raje založijo s sardelami in škombri, katerih cena je bila' v zadnjih dneh okrog 140 lir za kg, kar je za to vrsto rib kar poceni. «Ce bi ne bilo te suše in vročine, bi če nekako šlo* tožijo tržaške gospodinje, ko še vračajo s trga domov. Tudi mi se z njimi strinjamo. Hladilnega in osvežujočega dežja bi si že. teli ne le vsi Tržačani, temveč predvsem kmetovalci, ki bi lahko z večjim upanjem zrli v bodočnost. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-7650, paplr- v katerem so jo tudi našli. Poleg sebe je pustila listek, na I šterling 1570-1600, dolar 636 katerem je naphala, da si je 1638, dolar (telegrafski) 646-647 vzela življer. jfe zaradi družin t švicarski frank 147,5-148,5, 100 skih nepriiik. I francoskih frankov 178-180, 2. Proti ukrepam stanovanjskega urada, ki jih je izdal do 21. julija t. L, je možen priziv na stanovanjski odbor. 3. Urad za reševanje visečih poslov obdrži pravico do rekvi-zicije razpoložljivih stanovanj do 31. decembra 1950, če ne bo med tem drugih odločb. 4. Z dnevom izdanja dekreta predsednika cone (štev. 3179-10094), s katerim ukinja stanovanjski urad, prenehajo s po-slovanjejn tudi vse posebne komisije, ki so bile postavljene pri ukinjenem stanovanjskem uradu z nalogo nakazovanja stanovanj. Delo omenjenih komisij bo izvrševala ena sama komisija, sestoječa iz 3 občinskih funkcionarjev. Pritožbe proti ukrepom te komisije so možni v drugi stopnji na sosvet komisije, ki je bil sedaj ustanovljen. Tretja in zadnja stopnja za prizive je župan, ki ima vse možnosti in pravice, ki jih je že imel predsednik cone v stanovanjskih zadevah. UKAZ STEV. 143 — NOVA DOVOLJENJA ZA ZAČASNI UVOZ IN IZVOZ TRST, 27. julija (AIS) — U-kaz ZVU štev. 143, ki je stopil v veljavo dne 24. julija 1950 in ima vzvratno moč od 20. julija 1950 dalje, vsebuje določila o nadaljnjih dovoljenjih za začasen uvoz in izvoz na anglo-ameriškem področju Svobodne, ga tržaškega ozemlja. Nova dovoljenja za uvoz zadevajo aluminij in aluminijaste zmesi, azbest, posebne vrste orientalskega lesa, sintetični barvani ali drugačen odmotan bombaž in jajca. Za por.ovni izvoz posameznih vrst tega blaga je določen rok od šestih mesecev do enega leta. Ukaz določa nadalje, da so dovoljenja za začasen uvoz ka-kaovih zrn razširjena na izdelovanje biškotov, ki vsebujejo čokolado, na izdelovanje karamel, sladkih mandeljnov, bon bor.ov in drugih sladkornih izdelkov, slaščic, ki vsebujejo sladkor in med, kakor tudi na izdelovanje vsakovrstnih drugih nešpecificiranih izdelkov na sladkorni osnovi. Prav tako je dovoljen tudi začasen uvoz klišejev za tiskanje katalogov ir.' knjig. likoallelski treningi ZOTV Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu »Prvi maj*. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV. Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu. KONCERT GODBE AMERIŠKIH LETALSKIH SIL TRST, 27. (AIS) — Grad pri Sv. Justu bo dne 1. avgusta ob 20.30 uri odprt javnosti, kjer bo znana godba ameriških letalskih sil priredila koncert pod taktirko podpolkovnika Georgea Salladea Howarda. Niti za vstop na grajsko dvorišče niti za koncert ne bo treba plačati vstopnine. NOČNA SLU2BA LEKARN AlTAlabarda - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg'4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Corr.merciale 26; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Po Tržaškem Krasu Zakaj obnavljanje po starem 11 - 'fftadio- Petek 28. julija Inocencij, Svetomir Sonce vzide cb 4.43, zatone ob 19.39. Dolžina dneva 14.56. Luna vzide ob 19.36, zatone ob 3.09. Jutri sobota 29. julija Marta, Dobrila SPOMINSKI DNEVI 1750 je umr 1 Johann S, Bach, veiki n?mški skl datelj. Rod l se je 21. III. 1685. PROSVETNA DRUŠTVA PD Simon Jenko — Odbor ima važno sejo danes 28. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Prosvetno društvo v Barkovljah bo priredilo v avgustu izlet v Cerkno in bolnišnico «Franja». Prijave sprejema tovariš Tedi Scheimer. Pevski zbor Prosvetnega društva v Barkovljah ima danes 28. t. m., .sestanek ob 21. uri zaradi razgovora o izletu, ki bo v nedeljo 30. t. m. Naj nihče ne manjka. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Franja Rupene daruje družina Sila 1000 lir za Dijaško matico. Poaovori o jeziku Radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - »Pogovore o jeziku*, ki jih je priredil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel zs tržaške Slovence. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 29. t. m. ob 21. uri gostovanje v TREBČAH (nft prostem) z GOLDONIJEVO komedijo II Primorske zdrahe n ■iti RADIO 1 JUG0SL. CONE TRSTA srednjih (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) IZLETI PDT V nedeljo 30. t. m. je izlet v zapadne Julijce (Žlebi, sedlo Ne-vea, Rabeljsko Jezero in Belope-ška jezera). Planinci se bodo lahko povzpeli na Montaž, Viš ali na Višarje. Odhod ob 4.30. — Vpisovanje bo še danes. 13„ 14. in 15. avgusta bo izlet v Trentsko dolino in na Triglav, s prenečevanjem v Trenti in v Tržaški koči na Doliču. Izlet je priporočljiv tudi za neplanince, ki si bodo lahko ogledali izvir Soče in opravili manjše izlete. Vsi skupaj pa bodo obiskali znameniti botanični vrt. Prijave se sprejemajo do 2. avgusta. Za izlet na Nanos, ki bo 6. avgusta, je prostih še nekaj mest. Za prijave je čas še danes do desete ure. Prijave sprejema čevljarna Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11. od 9 do 12 in od 16 do 19. UPRAVNI UKAZ STEV. 47 — IMENOVANJE UPRAVNEGA ODBORA ZA »SPLOSNA SKLADISCA* V TRSTU PETEK, 28. 7. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Lahek opoldanski koncert;' 12.30: Klavirske skladbe; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa -poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Koncert mezzosopranistke Sonje Dreksler, pri klavirju Marijan Vodopivec nato lahko glasba; 13.45: Ljudska univerza: Razvoj raketnega pogona (slov.). 14.00: Poje ženski zbor iz tovarne »Pletenin*; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Klavirski ritmi; 18.00: Športni pregled (ital.); 18.15: Klavirski koncert Marijana Vodopivca; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00: Uganite kaj igramo (slov.); 20.30: Slušna igra (ital.); 21.30: Igra orkester iz Sv. Nikolaja; 22,00: Nova Jugoslavija: Podpora ljudski u-metnosti (slov.); 22.10: Ob 200 obletnici smrti skladatelja Johanna Sebastiar.a Bacha (slov.); 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda: 23.15: Ritmične melodije; 23.30: Za- ključek. Ce se ozreš z vaškega zvonika v. Mačkovljah po vasi zagledaš kopico novih streh, ki v poletnem soncu kriče s svojo rdečo barvo. Med njimi še na mnogih krajih zevajo praznine, ki izdajajo sledove plamenov in rušenja. Nemška okupacija je tu zapustila sledove skoraj pri vsaki stavbi. Povojna obnova je napredova'a zelo počasi. Prva tkzv. Boivmanova faza, je popravila le majhno število stanovanjskih hiš. Tvruke ki so prevzele ta dela so tako špekulirale z gradivom, da se danes t. j. po komaj treh letih že kažejo vidni sledovi nesolid nega dela. Skoraj, da bi bilo treba še tod pričeti z nekakšn0 novo obnovo. Dela, ki so sedaj v teku jn s katerimi bo obnova stanovanjskih in glavnih gospodarskih poslopij zaključena, so Pu mnenju gospodarjev mnogo boljša. Ko bodo zaključena, preostane še nekaj senikov, hlebov itd. za katere naj bi tudi pristojni čimprej poskrbeli. P0 eni strani je človek sicer vesel, da imajo vaščani delo z zaposlitvijo pri izdanju in da bo vas v glavnem obnovljena po drugi strani pa pogled z vi šine, kj nam daje dobro perspektivo, kaže, da so obnavljali kar po starem in da se torej nihče ni spomnil na regulacijo kraja v smislu sodobnih načel o kmetijskih naseljih, ki se dandanes že precej splošno uporabljajo in polagoma izpre-minjajo podobo vasi bodisi v ko rist estetike, bodisi higiene in boljše prometno gespodarsk-ureditve. Cas bi bil, da bi pri čele naše podeželske obMn misliti tudi na to, in da bi si v ta namen izgradile vsaj en skupen tehnični urad. kjer n° bi manjkalo domačih s (tokov njakov. Desno roko si je zlomil V novem pristanišču pred skladiščem št. 9 se je včeraj ob 14.45 popoldr.e pripetila nesreča, katere žrtev je postal 61-letni težak Zangrado Andrej iz Ul. degli Artisti 3, ki je med delom tako nesrečno padel z nekega kamiona, da si je pri 1 jo mrtvo oblekli v belo obleko. Vzroki, ki so mladenko privedli do tega skrajnega koraka, so neznani. Hama nli tolmaču Billu Včeraj ob 15.30 popoldne se je pred zavezniškim vojaškim sodiščem pod predsedstvom sod- padcu zlomil podlahtnico desne 1 nika Bayllisa nadaljevala raz- roke, zaradi česar se bo moral j prava proti bivšemu tolmaču na ortopedskem oddelku tukajš j pri angieški vojaški policiji nje bolnišnice zdraviti od do 50 dni. 40 Williamu Weilu-Billu, obtoženemu, da se je izdajal za angleškega oficirja ter si od različnih oseb sposodil okoli 150.000 Samomor 19-letne mladenke Razprava je bua tudi včeraj zelo kratka. Najprej je bi Prejšnjo noč ob 2.45 so z avtomobilom Rdečega križa pri- lo zaslišanih nekaj prič, med njimi tudi narednik civilne po- peljali v glavno bolnišnico 19- < lici je Vinicio Giuliano, nakar letno Pettener Julijo iz Ul.! je spregovoril branilec obto-Chirlandaio 17, ki pa je že med ženca odv. Bologna V., ki je v prevozom umrla. Nesrečna .nla svojem kratkem govoru doka- denka je v kuhinji svojega stanovanja napravila samomor s svetilnim plinom. Prvi jo je kakšne pol ure prej našel nezavestno v kuhinji, kjer je bila odprta pipa svetilnega plina, njen oče, ki je takoj obvestil najbližjo postajo Rdečega križa. Nesrečna mladenka je poleg sebe pustila listek, na katerem je izrazila željo, da bi zoval, da njegov klient ni napravil nober.ega kaznivega dejanja ter zahteval od sodišča, da ga oprosti. Se krajši je bil govor vojaškega tožilca, ki je s svoje strani zahteval, da sodišče obtoženca spozna za krivega. Predsednik sodišča sodnik Bayllis je nato odločil, da bo sodbo izrekel šele v sredo 2. avgusta ob 11 dopoldne. TRST, 27 julija 1950 (AIS). — Z upravnim ukazom ZVU štev. 47, ki je stopil v veljavo dne 25. julija 1950, je bil preosnovan upravni odbor »Splošnih skladišč«. (Ma-gazzini Generali) v Trstu. Za člane upravnega odbora so bili imenovani: PREDSEDNIK: Mr. J. E. Foden, O. B. E. - namestnik ravnatelja finančnega in gospodarskega oddelka; PODPREDSEDNIK: Capt. C. S. D. Noakes, O.B.E. pristaniški ravnatelj; ČLANI: Mr. L.R. Battensby - načelnik finančnega oddelka; Mr. J. R. Campbell - načelnik trgovinskega oddelka; Mr. B. M. Smith -načelnik oddelka za proizvodnjo; Capt. Louis B. Bernard - svetovalec za delavske zadeve pri glavnem ravnatelju za civilne zadeve; Mr. L. C. Pannel - načelnik oddelka za prevoze; Col. W. F. Schvvelkert - zastopnik TRUST-a; Maj. L. W. G. Fisher - zastopnik BETFOR-ja; Podpolkovnik Karl G. Hansen - zastopnik pristaniškega urada ameriških oboroženih sil v Avstriji; Dr. Leopold Tolentino Mucller - zastopnik trgovcev; Mr. Michele Torrilo - zastopnik špediterjev; Capt. Guido Cosulich - zastopnik brodolastni-kov; Mr. Carlo Wagner - zastopnik industrijalcev. Noeta »a Ohreljn N. San Včeraj ob 14 popoldne je vojaški kamion, ki ga je šofiral neki ameriški vojak, vozil Po Obrežju N. Sauro proti Velikemu trgu. Ko je privozil do Ul. Veneziar.', je hotel kamion zaviti na levo, v istem trenutku pa ga je poskušal prehiteti s svojim motorjem 30-letr.i Gelletti Emil iz Ul. Ris-mondo 3, s katerim se je na zadnjem sedežu motorja peljala tudi 32-letna Formicola Marija iz Androne S. Cilino 40. Trčenje med kamionom in motorjem je bilo neizbežno, oba motorista pa je vrglo z motorja ob trdi cestr.i tlak. tako da so ju morali z avtomobilom Rdečega križa prepeljati v glav no bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da imata oba ponesrečenca več poškodb po vsem telesu. Medtem ko je Emil Gelletti lahko zapustil bol nišnico, je morala Marija Formicola ostati v njej. Nepošteni begunec Lastnik trgovine s krznenimi izdelki v Ul. D’Annunzio 1 Li-castro Salvatore je te dni dovolil jugoslovanskemu beguncu Mirku Jovanoviču, da je prenočeval v njegovem skladišču v Ul. Settefontane 1. Ko pa je včeraj Licastro prišel v svoje skladišče, je opazil, da je iz skladišča zmanjkal usnjen kovček ter dva krznena plašča v skupni vrednosti 350.000 lir. Takoj je. zasumil nočnega gosta ler ga prijavil policiji. Jovanovič, ki ni vedel, kje in kako bi ukradeno blago prodal, je kovček zanesel v garderobo na glavni železniški postaji sam pa še naprej brezglavo blodil po mestnih ulicah, dokler ga ni policija aretirala in ga predala tukajšnjemu zavezniškemu sodišču za določevanje narokov. LJUBLJANA, MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202,1 lil.) PETEK, 28. 7. 1950 5.00: Jutranji pozdrav; 5,15: Napoved časa in poročila,''vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Veseli zvoki; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Jugoslovanska narodna in umetna glasba. 12.00: Lahek opoldanski spored: 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Pesmi raznih narodov; 13.00: Odprimo pošto naših dopisnikov; 3.15: Popularen orkestralni koncert; 14.00: eoje ženski zbor »Pletenina*; 14.30: Govorna oddaja; 14.40: Zabavni instrumentalni soli; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Samospeve poje Štefka O-darjeva, pri klavirju Pavel Sivic. 18.00: Pisan glasbeni spored. Sodeluje Stojan Stenovic s svojo kapelo, vmes plošče; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Za vsakogar nekaj: 20.00: Politič..1 komentar Radia Beograd; 20.15: P. I. Čajkovski: Vihar, fantazija za veliki orkester; 20.40: Peter Bezruč: Sleske pesmi; 21.00: Pester večerni spored slovenskih narodnih pesipL 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Plesna glasba; 2^45: Komorna ura sodobnih slovenskih skladateljev; .30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. KINO Rossetti, Zaprt. Excelsior. 16.30: «Ljubezeit F* odejo*, Jack Carson. Fenice. Zaprt. -- Filoarammatico. 16.30: «KaK0 8“ staneš oče*, Bob Hope. Alabarda. 16.00: «Na dnu S. ^ cisca*, H. Bogart. iB, Garibaldi. 15.30: «Požar v gu», T. Povver. g Ideale. 16.00: »Ognjeni kriz»> Fonda, Dolores del Rio. .u, Impero. 16.00: »Jezdec dozW jev«, eeruinanu ciavcj. * Italia. 16.00: «Demon IjubO51^ nosti«, Zully Moreno. V Savona. 16.00: «Mestni rop*u ott. Randolph Scott. Viale. Zaprt. Vittorio Veneto. 16.30: . « srca*, Margaret O’ Brien. Adua. Zaprt. j Azzurro. 16.00: »Crni labO»»> Power, M. O’ Hara. Belvedere. Zaprt. »Ob morju*. Zaprt. «, Marconi. 16.00, na prostem f «Morilci so med nami*. ■ Massimo. 16.00: «Trije note potepu*, bratje Marx. Novo Cine. 16.00: «Trije 0""^ George Raft. m Odeon. 16.00:, «Krik iz ze«“ Marina Berti,. Vivi Gioi. ,ji Radio, 16.00: «Samo kdor ™ j lahko vstane*, H. Bogart. Venezia. «Prenovedane sanje*^?: Vittoria. 20.15: «Vzemi moje , ljenje*, Greta Gynt. ,jjl Ljudski vrt na prostem. ", »Satanov alibi*, C. Benneli,f; Letni kino v Ul. F. Severo. «Kraljičina ogrlica*, VN13 j Romance. Skol.iet. 21.00: «Citadela». .,mI Letni kino Rojan, 20.45: «Z' | veselo*. Costance Bennett. j PLETIliA izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 20-1. > Izleti ADRIA-EXPRES$ 14. IN 15. AVGUSTA IZ^ v Ljubljano 14 IN 15. AVGUSTA ^ na Bled Odhod 14. avgusta ob iz Trsta. Vpisovanje do 30. t. ih; ADRIA-EXPRES§ T K ST1C1VE IZLETE *T Dunaj organizira TEDE^‘f| POTOVALNI U R Tj eADRlA . EXF',CL Odhodi vsak ponedeljek(fI torek v mesecih juliji glist in september. IZLETI NA Grossglochot1 tsako soboto v Odhod iz Trsta ob sH (r zjutraj in povratek °b deljah zvečer. Mtičitv! (i(McW II. REPUBLIŠKO RAZSTAVO V LJUBLJANI lokalne mlu&tiifa ($j! od 22.v1i-6.v111 < inkomuiuilmdelaiM0n Kevijit oblačil - Zabavišče ZARADI 50% POPUSTA KUPITE NA ODH. POSTAJI OBRAZEC K-l3 kopališče Sv. NIKOLAJ KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE — RESTAVRACIJA — KONCERT MUE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJ VVEEKEND t fivi Sveža po morju ob delavnikih; IZ TRSTA ob 9, U In 14.40 iz SV. NIKOLAJA * 13, 15.45, I* OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA ob , 11.30 14.00 10.30, 11.30, 12.30, 1*. 21 AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih In praznikih iz bušne postaje (postajališči Sv. Ana in Zavije) Iz Trsta ob 8.30. 11.30, 14,30 lz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. » PRIMORSKI DNEVNIK 28. julija 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - lil. Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32 S torkove seje občinskega sveta Vprašanja slovenskega življa o ravnava goriški občinski odbor z absolutno nezmotljivostjo in e dovoli, da bi se kdo drznil očitati mu kakršnokoli pogreško S nadaljujemo Obfaiu 0m 0 seH Soriškega e®a sveta ki smo ga 'n> Prekinili). iv».5g0V0ru na zahtevo o tovIia!Ctl0Sti Se ie Zopet UVP‘ Slot<.„ žaSrizeni sovražnik ka2ovaieV Digianantoni°- D°-tfto 16 2 n,*emu lastno loči j’ ^° nameravajo Sloven- tacci * v <^orici nov (8. Vlc° do tega italianisi-jujej ^es^. Medtem ko potr-lov ! ■?°'^° solidarnost esu-tov=i„. gansko večino sve-V akciji za obrambo S8**»h venci, ker so si upali zahtevati dvojezičnost. Po ponovnem nadaljevanju seje publike ni bilo treba poditi iz dvorane. Cim je župan napovedal zaključek razprave o dveh interpelacijah o dvojezičnosti in Tessitorijevem govoru, so drug za drugim odhajali, ker je bilo njihovo delo dovršeno. Pač pa so se kmalu zatem, bilo je po 24. uri, nekateri prikazali y gostilni tov. Pavlina, nastopali tam nasilno in grozili z novimi bombnimi napadi. Zupan je v nadaljevanju seje prezrl zahtevo tov. Pavlina, ki si je na predzadnji seji pridržal pravico odgovoriti Di-gianantoniu y vprašanju slovenskega šolstva. Dal je takoj besedo odborniku Leviju, ki je obširno poročal o svojem potovanju v Rim in tamkajšnjih razgovorih y ministrskih uradih zaradi izboljšanja Pro-tituberkulozne zdravstvene j službe v goriški pokrajini. Iz 'njegovega poročila se je dalo razbrati, da so odločujoči v-Rimu obljubili znatnejšo finančno podporo zlasti goriške- mu zdravstvenemu zavodu za tuberkulozne s čimer bo odslej omogočeno oskrbovati 150 do 160 odraslih bolnikov in 40 otrok. S precejšnjo večino je bil po daljši razpravi zavrnjen namen odprodaje občinskega zemljišča onstran železniškega mostu ob cesti v Standrež in izgradnja . trgovskega objekta na tem prostoru. S pretresanjem manj važnejših vprašanj se je seja zavlekla tja do ene ure čez polneč, ko je skušal svetovalec DFS tov. Pavlin pri slučajnostih ponovno opozoriti župana na to, da ima vsekakor pravico odgovoriti odborniku Digianantoniju, ki je na predzadnji seji orisal slovensko šolstvo na svoj način ter s tem zavedel javnost v napačno mnenje. Toda župan je ta večer že drugič onemogočil slovenskega svetovalca ter s tern znova potrdil do kod sega svoboda slovenskih zastopnikov ■ v goriškem občinskem svetu. Tako ima javnost priliko slišati le eno plat zvona in po njej presojati dogodke,- In za tem gre v glavnem tudi vse prizadevanje občinskih odbornikov in italijanskih občinskih svetovalcev. Na tak ali drugačen način preprečiti našim zastopnikom, da bi prišla resnica med ljudi, utajiti vse ono, kar bi šlo na škodo trenutnih upraviteljev občine in oblastnih funkcionarjev, ki uživajo v takšnem stremljenju vso podporo Rima in ki se smatrajo v vprašanju zahtev slovenske narodnostne manjšine nezmotljivi in vedno v polnem pravu. Toda to vendar ne more biti res, o tem bo nemara prepričan tudi največji zagri-zenec in šovinistični prenape-tež. Bržčas tega ne bo nikoli priznal, ker stremi sam za teim, da se Slovencem prizadene čimveč krivic, toda strpnejši in razgledanejši prebivalci goriške pokrajine vendarle vedo, d0 kod seže človeška nezmotljivost. Tako so ostali svetovalci DFS ob zaključnem poletnem zasedanju brez zadnje besede glede vprašanja slovenskega šolstva, ki so ga prav oni sprožili na prejšnjih sejah. Zadnji je o tem govoril šovi- nistični odbornik in njegovo mnenje si je občinski odbor osvojil, ne glede na odbornikovo popačeno statistiko in neobjektivno polemiziranje Qb zaključku tega poročila nikakor ne smemo prezreti zanimivega dogodka v zvezi z zgoraj objavljeno spomenico istrskih beguncev. Nekdo izmed' občinskih svetovalcev je namreč poskrbel zg to, da je med prekinjeno sejo razdelil kopije vsem svetovalcem razen slovenskim. Kakor kaže v izpraznjeni dvorani ni tega nihče opazil. Cim pa se je župan vrnil v dvorano in zaznal za to akcijo, je z dokajšnjo ogorčenostjo ukazal pobrati vse izvode. Po tem bi se dalo soditi, kako neljubo bi mu bilo, ako bi natolcevanja pobesnelih istrskih hujskačev prišla med trezne goriške občane, ki znajo mnogo objektivneje presojati krajevne narodnostne probleme, nego pustolovski prihajači, ki so pač vedno pripravljeni služiti onemu gospodarju, od katerega se nadejajo večjega plačila. Šovinistično časopisje, ki si upa z vso nesramnostjo očitati Slovencem nacionalno nestrpnost in onemogočanje mirnega sožitja z Italijani, bi storilo veliko in koristno delo v prid mirnemu sožitju, ako bi posvetilo nekaj več pozornosti in podobnih opozoril nasilnim klati vitezeun. Zakaj ravno ti, ki nimajo ničesar izgubiti, imajo največ interesa kaliti vodo in y njej nemoteno ribariti. zNemcijo Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da so se pred kratkim zainteresirane trgovinske oblasti sporazumele glede začasnega pravilnika, po katerem naj bi lahko Italija takoj izvozila v Nemčijo za 3 milijone povrtnin. Z istim pravilnikom je dovoljen tudi uvoz v Italijo iz Nemčije za 50 dolarjev šivank za industrijske šivalne stroje, za 50 dolarjev šivank za domačo rabo, za '00 dolarjev razne kuhinjske opreme, za 100 dolarjev igrač, za 100 dolarjev ključavnic, za 30 dolarjev kovinskih okraskov, za 50 dolarjev pribora, 40 dolarjev industrijskih nožev, za 250 dolarjev organskih barv, za 50 dolarjev svinčnikov, za 100 dolarjev raznih zdravil, za 20 dolarjev papirja za industrijsko rabo, za 100 dolarjev piva, za 5 dolarjev droži za pivo, za 250 dolarjev raznih turbin in za 50 dolarjev parnih turbin. Godci so odpotovali Pred dnevi je goriška policija odpravila v njihov rojstni kraj tri godce, ki so cele dneve igrali na harmoniko in razne piščalke po mestnih ulicah ir.' stalno nadlegovali ljudi za prispevek. Gre za 20-letnega Alojzija Jaconellija, 18-letnega Mihaela Jaconellija in 16-letne. ga Blaža Jaconellija. Vsi trije so doma iz Biagi Saracinesca pri Frosinonu. Prefektova odredba in odkup pšenice Prefekt za goriško pokrajino je na podlagi zakona z dne 4. julija 1950 št. 454, ki se tiče' odkupa pšenice, odredil sledeče: Cl. 1. Potrjujemo določila prefektovega odloka št. 12300 z dne 10. julija 1950, ki se tičejo odkupa 5000 stotov pšenice, ki jih je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo določilo za našo pokrajino z okrožnico št. 162 z dne 25. maja 1950. Cl. 2. Po odredbi odkupa nadaljnjih 10.000 stotov v naši pokrajini je vsem pridelovalcem, ki so leta 1948. oddali od 1 do 5 stotov pšenice, da oddajo 50 odstotkov več kot v navedenem letu. To količino pa lahko pomnožijo še s stalnim koeficientom 2,10. Oni pa, ki so v letu 1948—1949 oddali več kot 5 stotov pšenice, oddajo letos lahko povprečno količino izročeno v prejšnjih letih pomnoženo s stalnim koeficientom 2,10. Cl. 3. Tisti poljedelci, ki so letos prvikrat pridelali pšenico, pa lahko oddajo 60 odstotkov celotnega pridelka. Cl. 4. Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo bo v 8 dneh po objavi te odredbe določil poljedelce, ki imajo pravico do nadaljnje oddaje in v tej zvezi odposlal dodatna potrdila. Cl. 5. Prizivi proti materialnim pomotam tega dekreta se sprejemajo do desetega dne po njegovi ofjjavi. Borili so se le za svoje domove Beneško porotno sodišče je odredilo takojšnjo izpustitev petih obtoženih Sovodenjcev, ki so bili aretirani na podlagi lažne ovadbe Dne 26. t. m. se je pred porotnim sodiščem v Benetkah zaključila razprava proti petim Sovo-denjcem, 411etnemu Alojzu Tomšiču, 27Ietnemu Vladimirju Pahorju, 5Uetnemu Jožefu Cijanu, 32-letnemu Karlu Batističu in 471et-nemu Alojzu Devetaku. Vsi skupaj so bili obtoženi, kakor smo že svojčas poročali, da so septembra 1943 leta z orožjem prisilili kolona zloglasne Ente tre Venezie, Donatella Petra, da zapusti s svojo družino Sovodnje in vse svoje imetje. Poleg tega so jim sodne oblasti očitale tudi, že pri preiskavi, ker so oblasti labko ugotovile, da ni bil med vojno v So-vednjab ubit noben italijanski vojak in je bilo to obdolževanje le fantazija znanih škodoželjnih elementov, ki jim še tako podlo in nizkotna sredstvo pride prav, kadar gre v škodo našemu ljudstvu. Čeprav je bila tudi prvo obdolževanje očividno neutemeljeno, kar lahko cela vas priča, so vendar imenovani, zaradi tožbe, ki jo je vložil Donatello, morali v zapor, kjer so čakali na razpravo kar celih devet mesecev. Vsem je dobro znano, da se je Donatello leta 1943 zbal partizanske vojske in ker ni imel povsem čiste vesti jo je prostovoljno popihal, kakoi' mnogi drugi, iz vasi. Na tej podlagi so obtožencem pred sodiščem v Benetkah spremenili obtožbo o-toroženega nasilja v zasebno nasilje, češ da so le nekako vplivali na Donatella, da je zapustil svoje premoženje. Zaradi tega so Kapitan pri orožniškem poveljstvu v Gorici nam je pred dnevi, v zvezi s člankom, ki smo ga objavili 18. junija t. 1. pod naslovom «Fašistični pretepači, imajo še vedno proste roke« objasnil, da niso orožniki dali Izidorju Klav-čiču iz Potfgore v podpis nobene izjave, kakor smo mi v omenjenem članku poročali. obsodili vsakega na dve leti zapora Kazen so jim odpustili na podlagi odpusta odrejenega dne 23. 12. 1949. Sodnik Je odredil takojšen odpust obtožencev iz zapora, ki so se včeraj vrnili domov v veliko veselje svojih sorodnikov in domačinov, od katerih jih je krivica ločila za toliko časa. pokrajinski konzorcij živinskih plemenilnih postaj o.bvešča vse živinorejce na Krasu, da je zdravljenje živinske, neplodnosti brezplačno. Vsak živinorejec bo moral za zdravljenje svoje živine predložiti potrdilo zadnjega oplojevanja bolnega goveda, kateremu je bila podvržena največ šest mesecev, prej. Ambulatorij bo posloval v Poljanah — občina Doberdob v hiši vdove Lavrenčič vsak četrtek od 9. do 10. ure pričenši z dnem 10. avgusta t. 1. KINO VERDI, 17: «Malerba», S. Mac Nally; VITTORIA, 17: »Klečeča boginja«, M. Fel; CENTRALE, 17: «Pot zvezda«; L. Darnell; MODERNO, 17: «Z mojo ženo je drugače ...», M. Oberon; ESTIVO, 21: «Nevesta proti nakazilu«, B. Davis; EDEN, 17: «Duša na morju«; G. Cooper. in patriotičnih ).* K* joSoriške občine, izraža-%oti^Va obenem odpor na-sku-j . neznatni dvojezični ljajo-ni svet°valcev, ki izrabljam?0'* rePubliške ustave jo lajne!'° sv°bodo, uprizarja- Panj0 l^0 in klevetniško kam-sPora2 Popolnem skladu in Propad1 * jugoslovansko nitij - in tiskom, z očit-ital'ian2nen°m diskreditirati ter huisL.6 ustanove in oblasti »o Br , ati dvojezično skupi-Ist domovinski vladi, se je * *n dalmatinski esuli rije, ^ 110 spominjajo kalva-slbji 80 io pretrpeli po za-danes6”3 0Sv°ievalca. ki ima s^°Ptiike V obg‘nskem svetu za-razširjaF da posredujejo in Pralni'V Pr°tiitali.ianski na-t^e Spominjajoč se /la in mučeništva ■ ^ r* p0 zaslugi istih i° ilali’ja?ijatelisko opozarja-11 aiihov meščane Gorice 2avmej0 ,e predstavnike, naj uPinic manevre dvojezične i- J,svetovalcev». Podpi- .-•"'sien. zatrejo nesramne, "Sr !Je °dbQr, ie s patetičnim Niih, ' ,al pred zbranim občinski od-s tem nn, Oigianantonio in ni' da se akupn;’ 2 f da z ?t*Pano:n v celoti vseh1170' huiskajočo in kajšn--- n° ne le nasproti !SMu>nSki manjšini, vijj Nasproti Jugo- p bi’ k \ahifpripravi kajpaoa obd‘nstVa. utolažiti disci- Sejna a« Vi-vUa mnogo bolj ltt8° občm.i, sk‘ menažeriji posvetovalnici. S «zsod'n°aala v miru ‘n z k *ako težk obravnavati > že a vPrašanja. Zu-I °ti|, da k? Vsega začetka ^rost^. Segnal kričače j ln nenehno ti nitjSV°i? protnjo, ven-i 86 tu lenkrat ukazal. naj fSč treb-' 2godil0- Javnosti ueba nr-iu--.... . ht, S« visi' CioVstrski° ’St‘ °brazi 111 fcganiattTu' Ni torel j>h lz dvora- fci^ti ink"iaS° bili nalašč za , S I! bii '1''reD,r""',v‘n k moorejše ftiSo. p v drugič preki-1 S NiP « Pa.je dal na grad d.ibSenA0^.0: v bojazni, t * k' je , P°vabljeni. Zu-1 otekal k I • K * M vLdJOg0di>. :V‘n^ndar prišio do tct,a; :Piin Zgovornost Slo- "Mih, PRIHODI IN ODHODI OTROK iz počitniških kolonij v Sloveniji Kar mislimo si. kako bo na. Šim najmlajšim letoviščarjem, ko se bodo morali ločiti od tistih lepih krajev, kjer so preživeli dober mesec dni. Sredi bujnega zelenja gozdov in tistega osvežujočega zraku Sq jim potekali dnevi v brezskrb nosti, igrah in zabavi. V m la. dih srcih . bo ostal neizbrisen vtis na tiste kraje o katerih so prej samo slišali v šoli iz učiteljevih ust. Ostal.bo tudi velik vtis hvaležnosti ljudske ob. lasti, ki jim orfiogoca ‘tako lepe dneve oddiha. Kar pa je še več vredno:. ostal bo v ,teh mladih srcih vtis nove Jdgot slavije, ki danes tako odločno gradi socializem. Najmlajši sn v času svojega kratkega bivanja tudi to videli. Videli so. da je nova Jugoslavija lepa, vide. li so, kako skrbi za vse tiste, ki so nekdaj trpeli najhujše-zatiranje misli in svobode. V vednost vsem staršem, ki imajo otroke v kolonijah sporočamo, da se bedo otroci prve izmene vračali po naslednjem redu: Otroci, ki letujejo v počitniški koloniji v LOGATCU, pridejo v Koper DANES dne 28. julija okoli poldneva z avtobusom iz Divače. Od tu Jih bodo odpeljali naravnost na domove, tako da staršem ne bo treba nič skrbeti. Tisti otroci, Ki so v RIBNICI in SISKI pri LJUBLJANI se vrnejo v nedeljo 30. julija in jih bodo prav tako odpeljali na domove. Otroci iz kolonij v KRŠKEM, ST. PAVLU in BOVCU pa se bodo vrnili dne 6. avgusta. Druqa izmena otrok bo odpotovala počitniške kolonije v Slovenijo S prihodom prve izmere otrok, ki so bili v počitniških kolonijah v Sloveniji, bed , od-šli otroci druge izmene. Da bo do starši vedeli za urnik odhodov, objavljamo v naslednjem posamezne kraje in uro kjer naj se zberejo otroci za odhod. Odhod na počitniško kolonijo v BOVEC bo dne 6. AVGUSTA za spodaj navedene kra a11 ni tak v, azb°Jnik na Gol-PraJa drugi- Tab, 1| ^ 6aSV0^ega 0’eta obesil, *’ ret-p «Za s°dnika postavi-5e tePak hPrlgovarja tretji, b! °81eitb°Vec’ *le dobro « 8athen« ali ni tak' da L.riil, s , u hudiču palico po ko kakegater° bi potlej hu‘ , bl se ? svetaika udaril, 'P® upaia?^ega b°ga udarili0 °dgovaS?eh med mno' Pteri. Kn robatl so se vse oči obrnile tja, kjer je ta govornik stal, je videl nas konjar, da njega nihče ne opazuje. Z o- mi je namignil izpostavljenem a se takoj obrnil tn gledal po ljudeh, kakor da bi jih štel ali da bi nekaj premišljal. Ko se nekoliko bliže prerije, ogrhe svojo ka-mižolo, sname kučmo od polhovih kožic, jo skrivaj obrne, da je bila vsa druge barve, od črnega sukna, in jo zopet natakne- Precej je bil nekoliko drugačen človek. Kakor zanj nalašč, se oglasi na trgu boben. Mestni birič je bobnal, da ima ljudstvu nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje stvari druge krati pripovedoval pred mestno hišo, od tam, kjer je danes tat stal. A zdaj ni mogel, ker je bil tam sramotni oder. Torej se je usto-pil na nasprotni' strani na usnjarjev voz, ki je stal na semnju- Ljudje so precej pustili izpostavljenega tatu tn so se zbirali okoli mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je ta naznanjal: «Gospod Stefan Poljak, ki gospodari na gradu Kolovcu v imenu visokorodnega gospoda grofa Hohenwarta 'n ki je v našem okraju poglavar narodne garde, kakor jo je francoska vlada naredila, ukazal je vsem ljuden v Kamniku in daleč okoli Kamnika, v Mekinj al, na Brdu in v drugih krajin povedati, da dobi tisti, Udor pove ai; pokaže Itako bi se na sled prišlo tatinski in razbojniški družb! rokovnjaški. od njega na Kolovcu ali v Kamniku precej petnajst kron ali trideset goldinarjev ali v cesarskem avstrijskem srebru ali v francoskih fran- kih, kakor kdo hoče. Kamni-skl mestni sodnik pa, gospod ■Tnnez Gavriš, prideva iz svojega še toliko, tudi petnajst kron ali trideset goldinar-šev v francoskih frankih« Ker je bila to jako zanimiva novica, jo je birič dva-krat ponavljal in jo na koncu osolil s šaljivimi opombami. Pa tudi meščani in kmetje so začeli živ pos vi. Najprej so rešili vprašanje, kdo je ti gospod Poljak s K 'lovca, da je gospoda Gavrlča, kamniškega mestnega sodnika zet, da njegovo hčer Reziko jemlje v zakon. Sko-ro bo svatežvanje. Lep denar obetata zet m taot! Dobro bi ga bilo zaslu žiti to je bilo občno mnenje. Ali nevarno je. Toliko let je že, kar se je ta človeška ljulj-ka zasijala, ti rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko jih je Pa kje so rokovnjači, kje jih je mogo'e prijeti? Zdaj so, pravijo, v Jelovici, zdaj v Udnem borštu, zdaj v Cr- nem grabnu, zdaj v Jermanovih vratih, zdaj v kamni-ških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za njimi, kdor nima vseh tistih hudičevih pomoč, kov in urokov, katere imajo oni sami, ki znajo vedeževa-ti in coprati. Gospoda lahko druge ljudi pošiljajo lovit in sledit jih Gospoda naj gredo naprej nad rokovnjače, bodo videli, kaj bodo opravili, dokler sami nimajo v žepu roke takega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju, rokovnjače varuje, da se znajo nevid-ne narediti, kadar se jim najhuje godi. Zato se imenujejo rokovnjači, ker imajo take otroške roke v malhi s seboj za veliko silo. In ko so kmetje in mešča-nje tako govorili, se raznese med njimi naglo kakor blisk novica, ki jih je mogla v njihovi veri o strahoviti rokovnjaški moči ie potrditi. Mestni ječarski čuvaj, ki je imel stražiti berača Tomaža, na sramotnem odru stoječega, je bil pristopil tudi dva koraka bliže k mestu, od koder je birič svoj razglas razkričaval. Saj je bil izpostavljeni tat njegov čuvanec, na nogah in ro-kah z močnim motvozom zvezan, torel se ni mogel z mesta ganiti. Ali ko se je čuvaj čez nekaj hipcev spet po svojem varovancu ozrl, ga ni več bilo! Široki štiri oglati kamen, ki je bil za sramotni odej še stal tu, a prazen, nobenega berača Tomaža ni bilo na njem! Zginil je bil, kakor da bi se bil v zemljo vdrl. In noben človek ni videl kdaj? Glej! Na tleh leži prerezana vrv, s satero je imel nogi zvezani. Tudi tablica, na kateri je bilo zapisano, da je «tat» je ležala odtrgana na tleh. Kam je bil zginil? Brzo se med ljudstvom po vsem trgu raznese novica: Tačas, ko je vse poslušalo, koliko gospod kolovški oskrbnik Poljak in mestni sodnik Gavrič obetata tistemu, ki rokovnjače zasledi, so ti isti rokovnjači rešili berača Tomaža, ki je gotovo eden od njih! In tak velik strah je vse ljudi obšel, da so se bledi kar med seboj pogledovali in sumnjali drug drugega, ali ni morda sosed tudi skriven rokovnjač- Hitro se je stvar poveli-čala. Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj trenutkov nič pazil, je trdil zdaj, ker se je za svojo kožo bal, da se ni niti za eno ped od kamna premaknil, temveč pred njegovimi odprtimi oč. mi je berača Tomaža s kamna zmanjkalo, nevidno, kakor megle zmanjka na soncu, samo še bolj hitro A ljudje so verjeli in se od straha križali. (Nadaljevanje) cela 1- decembra 1949 baletna šola, katere sadove smo uživali 10. junija 1950. Razen tega so bili .e tečaji za pevovodje, dramski tečaj in pevske vaje Prosvetnega društva «Oton Zupančič«. Gledališča v Kopru sg prvenstveno poslužuje t>NG iz Trsta, katerega predstave so na visoki umetniški višini. Tudi ljubljanska Opera in Drama je o-bogatila gledališko življenje v Kopru. Za poslušalce italijanske narodnosti pa skrbita gledališče z Reke in CCPI iz Kopra. Tudi te predstave so dosegle zavidljive uspehe. Tudi bratska republika Hrvatska je pošiljala svoje umetniške tvorce iž Zagreba in z Reke v Koper. Na raznih proslavah, koncertih, recitacijah, zbornem petju folklori itd., so sodelovali solisti iz Zagreba, Ljubljane in Reke, razni RKUD-i iz obeh republik, člani filharmonije ter šolska mladina vseh narodnosti. 2e pričetek .sezone nam je dal slutiti, da 'je Uprava gledališča v Koptu zastavila vse svoje sile, da nam bo nudila y teku leta čim pestrejši spored. Prva predstava se je vršila 14. oktobra 1949 ob 20. uri z dramo M. Pucove »Ogenj in pepel« v zasedbi SNG ;z Trsta. Tej predstavi so sledila gostovanja ljubljanske filharmonije iz Opere. Slednja je dosegla prodoren uspeh zlasti s Puccinijevo «Tosco» z Valerijo fIeybalovo v naslovni vlogi, SNG iz Trsta je uprizorilo še sledeče piedstave: Goldoni »Mirandolina«, Golia; »Sneguljčica«, Ostrovski: «Donosna služba« (v tej predstavi je slavila zaslužna gledališka delavka A. Rakarjeva 4Q-letnico svojega umetniškega delovanja), Nušič: »Sumljiva oseba«, L. Hellman: «Kobilice» in Moliere — «Tar-tuffe«. Ljubljanska drama j.g uprizorila: I. Cankar: «Za narodov blagor«, A. Miller: «Vsi moji sinovi« in Calderon de la Barca; «Dama-škrat». Gledališče Reka pa je doprineslo svoj delež s sledečimi deli: Goldoni «Ij bugiardo«, «1 ru-steghi« jn Nicodemj «Scampo-lo». Pohvaliti je treba zlasti delavnost dramske družine C. C. P.I. iz Kopra, ki se je pod vodstvom tovariša F. Lanza izkazalo s temi deli: M. Morais: «L’avVocato difensore«, »La consegna e’ di russare«, C. Ve-neziani «L’antenato». Razen teh smo videli še: «Maestro di villaggio«, «Cavicchio giudice« in «Cenerentola», ki so jih uprizoril dijaki italijanskih šol. Med koncertnim; prireditvami so omemoe vredne: Kon- cert slovenske filharmonije, pod vodstvom R. Simonitija, kon7 cert zbora železničarjev iz Ljubljane pod vodstvom V. iviirka,- zbor ljubljanske univerze 2 dirigent, m K, Gobcem, znor m solisti iz Kopra italijanske narodnosti, vokami koncert gimnazije iz Kopra in u-Čiteljisča iz Portoroža z dirigentom S. Kumarjem ter večer opernih arij, pesmi in narodnih plesov, ki jih je uprizorila umemiška grupa H, N. kaza-lišta. . Solistične večere so priredili: violinist K. Rupel, pianist M. Lipovšek, operni pevci L. Korošec, M. Mlejnikova iz Ljubljane, iz Zagreba pa Vladimir Ruždjak, N. 2uuec in plesalci A. Roje in O. Harmoš. Za humor so skrbeli F. Milčinski iz Ljubljane in Veselo gledališče z Rekg «Franina in aunna«. Mladinske predstave sq se vršile razen omenjenih italijanskih tudi v slovenskem in hrvatsivem jeziku. Na prvem mestu je bila vsekakor Golije-va «Sneguljčica» v zasedbi SNG-lrst, ostale pa so uspešno odigrali dijaki sami, Omeniti je treba predvsem «Mladost pod soncem« ki so jo uprizorili dijaki slovenske gimnazije v Kopru, «Razvaicno življenja« (Finžgar), podano od dijakov slovenskega učiteljišča iZ Portoroža ter «Sneguljčico jn medvedke« pionirskega gledališča v Zagrebu. Razen teh umetniških prireditev se it vršilo v gledališču še mnogo drugih prireditev, proslav, komemoracij, preda--vanj in družabnih večerov. Upravi gledališča v Kopru se izreka vse priznanje za vestno in razumevanja polno delo z željo, da še nadalje vztraja pri svojem delovnem poletu. Upamo, da bo tudi prihodnja sezona tako bogata ali pa še bolj K0 zapiramo gledališka vrata si obenem toplo želimo, da bi se zastor gledališkega odra čimpreje dvignil m obogatil nasa srca. T. V. PRIMORSKI DNEVNIK «.__________________ 28. julija J*5 Novi iredentizem na filmskem traku Vsak italijanski otrok je od boga določen, da postane iredentist - Tudi Romeo in Julija" ne manjkata - Namen filma pa je sramotiti naš narod n , Fillm, .*Bela so Pre_ I ga določen, da bo iredentist. Da I zveza so šle v .vojno wadi lfri?.. čim močneje deloval j medsebojnih računov, a Italija, in da bi bila njegova tenden-'' Krasu. Kasneje so ta filnv preimenovali «Srca nimajo meja* ali «Vojna in mir#. Na XI. kinomatografski razstavi v Benetkah, filma »Bela črta# ne bodo predva- . .. _ . ... jall. Tako javlja «Glornale di Trieste#. Jasno Je, da so voditelji beneške razstave filma, ki slavi v svetu kot ena največjlh In najobjektlvnelšlh revij filmske umetnosti uvideli, da je film «Bela črta# navaden šovinistični propagandni film, ki ne samo, da nima nobene umetniške vrednosti, ampak se predstavlja tudi kot skontruirana laž. Predvajanje tega filma na beneški razstavi bi pred mednarodno kritiko vrglo slabo luč na italijansko ktnomatografsko u-metnost, ki Je dala v zadnjih letih nekaj res dobrih in pomembni!) filmov. NI pa dvoma, da bodo film «Bela črta# predvajali po italijanskih kinodvoranah tn morda celo tudi v Trstu. Saj je bil ta film namenoma narejen, da ga predvajajo pred italijanskim ljudstvom z namenom podpihovanja nacionalistične mržnje In zasmehovanja jugoslovanskih narodov. Prepričani smo, da kakor so film »Bela črta# zavrgli italijanski strokovnjaki, kpt manjvredno delo, tako ga bo zavrglo tudi pošteno italijansko lji ‘ ' judstvo, ki zna ločiti resnico od laži, filmsko umetnost pa od navadne propagande. * * o Scenarij filma eBeia črta» fLa line a btanca), katerega režira Luigt Zampa, bi moral prikazati neprilike in tegobe megla ki ga državna meja (bela črta) deli na dve polovici tako, da prebiualci enega dela mesta pripadajo eni, prebivalci drugega dela mesta pa drugi državi. To delitev je avtor izvedel do paradoksa. Razdeljena sta na dva dela glavni trg in pokopališče; bela črta pa deli tudi tudi kmečke hiše, tako da ostanejo hlevi in gospodarska poslopja na eni strani, hiša za prebivanje pa na drugi strani. Tudi polja in vrtovi »o razdeljeni ali pa so z belo črto ločeni od gospodarjeve hiše. Škodi to groteskno razdelitev obmejnega mesta nam je hotel prikazati res nenavadne in tragikomične situacije, ki jih lahko ustvarja taka nenaravna meja. Ni se pa poglobil p resnično analizo teh ljudi na meji. Vsi njihovi značaji so skonstruirani in trse situacije so izmišljene in neumne. Razdelitev otroškega igrišča bi morala biti osrednja točka tragične groteske te razmejitve. To je neki članek, o katerem se vaški otroci vozarijo z vozički tovarniškega ali pa domačega izdelka, kot je pač razredno in premoženjsko stanje njihovih staršev. Tedaj ko usodna bela črta razdeli klanec na dva dela, razdeli istočasno tudi iidužfe# teh otrok. »Velika iredentistična« otroška duša doživi tedaj tragedijo, ker je izgubila svojo homogenost, ki ji jo je bog podelil. Avtor nam medtem v pripovedki dokazuje dalje, kako se ta »velika iredentistična» duša ne more Ic/gti niti zaradi «bele črte#, ker je vsak otrok, ki govori italijanski, že od bo- Spomenik Vlatiiii Nazoru no PIHkili jezerih Srbsko kulturno - prosvetno društvo «Prcsvijeta» bo odkrilo na Plitvičkih jezerih na dan vstaje hrvatskega naroda spomenik Vladimirju Nazoru, velikemu hrvatskemu pesniku in borcu za bratstvo hrvatskega in srbskega naroda. Spomenik bo stal prj jezeru Labudovcu, kjer se je 1943 prvič sestal narodnoosvobodilni svet Hrvat-ske. Poprsje Vladimirja Nazora je izdelal kipar Vanja Ra-daui. ca laže prebavljiva, se je avtor poslužil variant ameriških man-taplankovs in pokojnega sSon-ny-boy-a». V tolažno sentimentalnost je postavil tudi neko skrivnostno ljubezen, ki se zaradi izrednih okolnosti rodj nit prvi pogled. Tako imamo v tem monteki-kapuletovskem be-ločrtnem ambientu tudi adekvatna Romea in Julijo. Ta herojska in romantična zaljubljenca ria potrebna zaradi one doze sentimentalnosti in plkanterije, brez katere, naravno, takega filma. nc more biti. Filozofiranje tega angdlsko zaljubljenega para se najde lahko samo v taki filmski romantiki, kot je »Nedolžna v umobolnici). Avtor je torej uporabil vse preizkušene metode, zato da bi vzburkal tisti del občinstva, ki gleda izključno skozi emocionalne oči. Vse to pa je zavito in okrašeno s humanizmom katoliških čitank in odišavljeno Z lažnim. pacifizmom, ki se ga vsi mogoči imperialisti poslužujejo pri propagiranju svojih osvajalskih načrtov. Včasih se avtor kamuflira v neko previdno nevtralnost, zato da bi skril svoje prave namene. Prav to pa odkriva njegpve dannunzio-mus-solinijevsko-fašlslične težnje, ki jih hoče s to navidezno nevtralnostjo napraviti tembolj prepričljive. Ker ne more pravilnost teh teženj podkrepiti s stvarnimi dokazi, enostavno mistificira zgodovino in napravlja iz stvarnih posameznosti fantastične zaključke. Tako je bila n. pr. neka italijanska družina delno prizadeta zaradi ameriškega bombardiranja, delno zaradi nemškega terorja, a delno v ruskem ujetništvu. Avtor je napravil tale zaključek: Mirno in miroljubno Italijo so napadle Amerika, Nemčija in Sovjetska zveza ter sklenile, da jo pohrustajo, ker velike dežele hrustajo male. Ali pa drugi zaključek: Velike dežele: A-merika, Nemčija in Sovjetska ki se niti z mezincem ni zganila, je nedolžna in nikomur nič ne dolguje, mora plačati njihove račune. Nit; na enem mestu pa se nc spomni tega, da je prav italijanski fašizem pripeljal italijanski narod v vojno gorje i/i da je za vse trpljenje in žrtve italijanskega naroda kriv edino prav italijanski fašizem,. Razen tega se ves topi v sentimentalnih meditacijah o lepih minulih časih Italije. Jasno je stališče, s katerega postavljajo v isti koš Ameriko, Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Jasen je Po vsem tem tudi njegov kvazindividualen »občečlo-večanskin pogled, ki ni nič drugega kot krinka okorelih fašističnih, inspiracij. Stvar pa nam postane popolnoma dognana, čini razmotrimo drugo stran »Bele črte#. Film se snema na novi italijansko-jugoslovanski meji in na oni strani «bele črte» vladajo Jugoslovani. Predvsem moramo mi najbolj energično protestirati proti takšnemu prikazovanju naših ljudi-, ki v filmu na- stopajo kot grobijani primitiv-neži, birokrati in celo kot tir tovi m ubijalci, Razumljivo je, da avtor s takimi mislimi in težnjami ne more doumeti značaja izgradnje socializma Kulturna in občečloveška sramota pa je, da se danes na ta način žali naš narod, ki je v vojni pretrpel tolike žrtve in pustošenja v veliki meri prav od italijanskega fašizma. Mussolinijeve »črne srajčen so vršile najbrutalnej-ši teror nad njim širom po Dalmaciji, Liki, Hrvatskčm Primorju, Istri, Crrti gori, Bosni in Hercegovini, Pri njihovem požiganju in pustošenju, ki spominja na srednji vek, pa jim je pomagala kraljevska italijanska vojska. Pisec 'scenarija tega filma se v svoji zastrupljenosti od fašističnega iredentizma ne ustavlja pri najinfamnejših žalitvah in jih skozi tako psevdo-humanistično hinavstvo prizadeva našemu izmučenemu in junaškemu narodu. VJEKO AFRIC (Iz revije «Film», list za vprašanja filmske umetnosti in kulture, Beograd). .j s? :'v * GOSFODIEST ¥_0 T TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEj- V teh pasjih dneh je morje brez dvoma najboljše osvežilno sredstvo. Vsak dan na tisoče in tisoče Tržačanov zapušča svoje domove in išče osvežitve v. objemu morskih valov. Na sliki vidimo svetokriški portič. Na obalo pod Sv. Križem prihaja dnevno, in predvsem v nedeljah, velika množica kopalcev iz mesta. || Mare" znova napačno načenja vprašanje ca Za sprostitev ali blokiranje trgovsho-obrtnih dovolilnic1 ii Javna kampanja glede vprašanja cen, zlasti na drobno, ne pojenjuje. Spričo težjih razmer je vsak dan aktualnejša. Seveda posega vanjo vsak s svojega gledišča. Nedavno smo ugotovili, da je VU na pritisk sindikatov in drugih predstavnikov potrošnikov ustanovila poseben odbor za nadzorstvo nad cena. mi, ki naj bi skušal uvesti nadzorstvo nad pribitki in zaslužki. trgovcev na drobno. Nadalje-smo pozvali VU, naj bo pri vprašanju cen za ribe strožja in naj prisilno doseže »moraliza-cijot) trga. Četudi je bilo na drugi seji imenovanega odbora, ki je o tem razpravljal, mnogo zagovornikov dosedanjega sistema, ki koristi le vele-prodajalcem, je prišel na dan predlog o odprtju raznih ribjih tržnic v občinski režiji (n. pr. pri Stari mitnici) kakor predlog, da se omogoči ribičem samostojna prodaja rib. Ne kaže še, da bi bil predlog dokončno R. JANHUBA, ITALIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI m Borba I krneči kil Ii množi c za zeml ®o Borba kmečkih množic za zemljo se vleče kot rdeča nit skozi vso zgodovino Italije. Od posameznih in spontanih akcij, ki so sledile dobi po veliki francoski revoluciji, preko italijanskega Risorgimenta, ko je Garibaldi (1807—1882) izdal na Siciliji znani proglas, da naj se zemlja razdeli kmetom, ki jo Je italijanska kraljevska hiša Savojcev takoj, ko se je nji- Novost za tržaški Acegat? •L-u-'. TrpV H* &■ : mm ... mmm hova oblast po zavzetju Rima (1870) utrdila, vrnila starim veleposestnikom in plemstvu, do prvih skupnih akcij delavcev in kmetov konec prejšnjega stoletja, pa vse do današnjih dni italijanski kmetje, po-lovinarji (mezzadri), koloni in kmetijski delavci niso uspeli v svoji borbi o potrebi omejitve veleposestniške zemlje, o a-grarni reformi in zaščiti malega kmeta. V teh dolgoletnih borbah se je krepila organizacijska zavest širokih kmečkih množic. Tako je prvi kongres Nacionalne federacije poljedelskih delavcev (Federazione Na-zionale dei Lavoratori della Terra ali kratko Federterra) že leta 1902 predstavljal 150.000 organiziranih članov. To število se ie do drugega kongresa y Livornu 1908. leta povečalo na 280000, po prvi svetovni vojni pa celo na 900.000. Slaba povezanost v.asi z industrijskim proletariatom in oportunizem socialističnih voditeljev tedanje Italije sta bili največji zapreki za vsaj delno realizacijo te borbe. Borba za zemljo, ki ni zamrla niti pod fašističnim terorjem, se je ponovno razplamtela po osvoboditvi Italije leta 1945. Edini «rezultat» te borbe (Če ne govorimo o vse močnejši politični in borbeni zavesti kmečkih množic) je zgoraj o-menjeni člen italijanske ustave in najnovejša «agrarna reforma«, ki jo je sprejel italijanski ministrski svet 13. marca letošnjega leta. Za ilustracijo sedanjega položaja italijanskih kmečkih množic in poljedelskih delavcev kakor tudi sedanje agrarne politike italijanske vlade bomo navedli nekatere najznačilnejše statistične podatke. Poljedelstvo zaposluje normalno v Italiji okrog 8,5 milijona ljudi, od' tega 2,4 milijona poljedelskih delavcev. Po zadnjih uradnih statistikah izleta 1938 je bilo vsega 4,196.266 kmečkih gospodarstev na 26,251,744 ha obdelane zemlje, ki je bila razdeljena takole: Gospodarstva Število % od celot- Skupno % od skup- v ha gospo- nega števila ha nega števila darstev gospodarstev ha do 0,50 909.782 21,17 199.100 0,6 ocj 0,5 » 1 581.299 13,8 446.359 .1,7 » 1 » 3 1,272.590 30,4 2,398.333 9.2 » 3 » 5 532.827 12,9 2,092.259 8,0 » 5 » 10 492.209 11,6 3,482.148 13,2 » 10 » 20 253.959 6,0 3,535.864 13,4 » 20 » 50 106961 2,5 ■ 3,188.627 12,2 » 50 » 100 25.575 0,6 1,782 090 6,8 » 100 » 500 17.559' 0,42 3,506.073 13,4 nad 500 3.505 0,08 5,620.891 21,5 skupaj 4,196.266 100,00 26,251.744* 100,00 *) Po najnovejših statistikah znaša površina plodne zemlje V Italiji 28,550.000 hektarov. Zaenkrat preizkušajo krož- ji)j zaradi česar ne potrebuje m avtobus, ki ga vidimo na ne tračnic niti vodljivih žic sliki, v švicarskem mestu Alt- v zraku. Ali bi fc> novost dorf. Pravijo mu »girobus«, primerna Za tržaške raz-ker ni niti avtobus niti trn- m na- „flotove strokovnja-leybus (filovia), marveč elek- ' _ . trični bus. ki ga na vsakem *i ACEGAT-a P n izdelovanju postajališču napajajo z elek- načrtgv za obnovo mestnega trično energijo (akumulator- voznega parka. Iz teh podatkov izhaja, da gospodarstva do 5 ha, ki predstavljajo 78,8% vseh gospodarstev, obsegajo samo 18,5% obdelane površine, gospodarstva nad 10 ha, ki obsegajo 9,6% vseh gospodarstev, pa 67,1% celokupne obdelane površine. Se drastičnejša postane slika, če primerjamo odnos gospodarstev do 0,50 ha, ki obsegajo družinam italijanskega plemstva, kot so Ricasoli, Chigi, Colonna, Torlonia itd. Značilno za stanje V italijanski vasi je, da ima od vseh družin, ki se bavijo s poljedelstvom, sama 39,4% svojo zemljo, vse’ Listale pr. delajo, kot najemniki, pedovinarji, dninarji itd. V tem smislu se deli tudi dohodek. Po podatkih iz leta 1638 (pozneje podatki niso bili ob- 3505 enot in 5,620.881 ha zenv lje. Od tega pripada nad 500.000 i javljeni, vendar se razmerje v ha najboljše zemlje samo 15 I osnovi ni spremenilo) je zna- ..TOUR PE FRANCE Molines iz zmagovalec Afrike etape KOLESARSKA TEKMA OKROG AVSTRIJE Na etapi Innsbruck - Linz je zmagal Moes (Luksemburg) NIMES, 27. — Vrstni red prihoda na 13. etapi «Tour de Fran ce» je naslednji: 1. Molines (Severna Afrika); 2, Meur.ler (Francija); 3. Ockers (Belgija); 4, Kubler (Švica). Splošna kvalifikacija po 13. etapi: 1. Kubler (Švica), 2. Ockers (Belgija), 3. Brambtlla (Francija), 5. Geminigni (Fran cija). 6. Robič (Francija). 13, etapa Perpiniano-Nlmes je dolga 215 km. Na tej etapi se je udeležilo tekme 70 kolesarjev. Mednarodna klasifikacija po 13. etapi: Belgija, Frar.cija, Luksemburg, Severovzhod Ile de France, Jugovzhod. Na 13. etapi je sodelovalo kot rečeno samo 70 kolesarjev, ker sta od holandske skupine ostala samo dva, ki sta se priključila pariški skupini. Prvi se Je umaknil Belgijec Ver Haert zaradi bolezni na želod- nes odločala če je potrebno razpravljati o tem, ali so incidenti povzročili umaknitev italijanske skupine. Predsednik zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora Bonnefous je izjavil: «Italijani so prijatelji, ki so prišli, da bi nam pokazali svojo sposobnost, ne pa zato, da bi bili napadeni. Ne moremo dopustiti, da bi maloštevilni pre-napeteži motili dobre odnose med našima državama#. Državno prvenstvo FLRJ v tenisu v Mariboru cu. Francoska skupščina bo da- J tega kola so ti-le: MARIBOR. 26. — Dar.es dopoldne je bilo zaključeno II. kolo članov posameznikov. Favoriti so razmeroma lahko obra čunali s svojimi nasprotniki. Snoči sta prispela z Dunaja državna reprezentanta Drago Mitič Iri Josip Palada ter danes odigrala 1. igro. Rezultati Mitič-Slana 8:1, 6:2. 6:1, Ba-stič-Popovič 6:1, 6:1, 8:2, Miloj-kovič-Ružič 6:1, 6:3, 6:1, Paia-da- Valužnik 6:1, 6:1, 6:0, Raz-boršek-Cik 8:3. 6:3. 6:1. Virt-Ri-stič 6:2,- 6:0. V III. kolu. osminki finalnega tekmovanja se jutri srečajo Mitič-Ristič, Sedmak-Br!xi, Pe-trovič-Bojovič. Palada-Pavlovič, Razboršek-Laslo. Sarič-Virt, Li-genštajn-Branovič. Pri mladincih — posameznikih je priredil presenečenje Ja. gec ter v II. kolu premagal nosilca skupine Keretiča 6: 4, 6:1. Ostali igri Panajotovič-Ivkovič 6:2, 6:0, Reliič-Ležimirac 6:2, 4:6, 6:3. Najrazburljivejšo igro v dvoje sta odigrala ljubljanski in mariborski par. Mariborčana Slana-Jagodič sta premagala dr. Škapina in Milavca (Lj) 2:6, 6:3, 6:4. Ostale igre iz I. kola so se končale takole: Fridrih-Ferjaček: Cop-Goiec 6:2, 6:4, Skuhala-Skalovič ; Pod-kolnjak-Laslo 6:1, 6:3, Od Tržačanov sta najboljša Sclausero in Fontano! šal yes dohodek italijanskega poljedelstva okrog 38 milijard. Od tega je odpadlo 15 milijard na rento, ki so jo dobivali la-tifundisti, agrarni industrijci (tu mislimo ogromne površine V Srednji in Severni Italiji, ki se obdelujejo izključno & poljedelskimi delavci, ki pa pripadajo italijanskim trustom, kot so Snia Viscosa, Caproni, Fiat, Montecatini itd.) in veleposestniki, medtem ko je na direktnega obdelovalca zemlje odpadlo 18 milijard, vštevši tu plače poljedelskih delavcev. To pomeni, da je 220.000 latifun-distov, agrarnih industrijcev ,in veleposestnikov dobilo 15 milijard lir, medtem ko so milijonske množice kmetov in poljedelskih delavcev dobile 18 milijard, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da davčni vijak pritiska najbolj srednjega'in malega kmeta. Po uradnih statistikah iz leta 1938 je italijanska država debila od veleposestnikov na račun davkov in drugih dajatev 900 milijonov lir, kar ustreza davkom, ki so jih plačali srednji in mali kmetje. Po vojni se je to stanje že poslabšalo. Davek na dohodek iz poljedelstva se je V letu 1948 povečal za 60%. samo v primeri z 1. 1947, medtem ko so se druge dejatvg povišale celo za 100%. Pokrajinske in občinske samouprave so podvojile vse direktne in indirektne dajatve. Položaj kmeta in življenjski standard širokih množic se je poslabšal z nazadovanjem celotnega obsega a-grarne produkcije. Tako se je površina orne zemlje zmanjšala cd 13,012.000 ha pred vojno na 12,793.000 ha po vojni, od tega površina, zasejana z žitaricami, od 7,451.000 ha na 6,806.000 ha. Neobdelana površina plodne zemlje znaša danes V Italiji 1,925.000 ha. Znano je. da imajo latifundisti Juga rajši zemljo neobdelano, kot da bi jo prepustili revnim kmetom, pelovinarjem in kolonom. Zaostrena razredna borba na vasi, maršalizacija italijanskega uvoza in izvoza a-gramih produktov, ki zavisl od drugih držav v okviru ERP-a, in politika italijanskih lallfun-distov preko svojih predstavnikov v demokristjanski in li-berarni stranki, so glavni vzroki, da se italijansko poljedel tvo do danes še ni dvignilo na predvojni nivo. Samo 45% celotne plodne zemlje je zasejano z intenzivnimi kulturami; delež mehanizacije pri obdelavi zemlje znaša samo 12% (leta 1934 je bilo v Italiji 30.200 traktorjev, leta pa 54.745, kar pomeni, da samo 2 milijona ha zemlje obdelujejo s stroji). Naslednje številke nam kažejo, kako pada produkcija glavnih prehranskih artiklov (v kvin- INNSBRUCK, 27. — Na etapi Innsbruck-Linz kolesarske tekme okrog Avstrije, pri kateri sodelujejo tudi štirje Tržačani in ki je dolga 160 km, je včeraj prišel prvi MOES (Luksemburg) v 1 urah, 26 min. 07 sek.; vrsti red ostalih je naslednji: Lausach (Luks.), Loguidice (Francija), Kollner (Avstrija B), Hoffman (Luks.), Stefan (Dunaj). Osmi po vršti je prišel Tržačan Sclauzero, ostali trije Tržačani pa so prispeli na cilj; Fontanot deseti, Cok €-najsti in Colja dvanajsti. V splošni klasifikaciji je: L Menapace (Avstrija); 2. Hoffman (Luks.); 3. Sclauzero (Trst); 5. Fontanot; 6. Moes; 12. Colja; 19. Cok. Klasifikacija po državah: 1. Avstrija; 2. Luksemburg; 3. Trst; 4. Jugoslavija; 5. Avstrija B. Pri klasifikaciji za tako imenovano »veliko planinsko nagrado# je vrstni red sledeči; 1. Menapace • 45 točk; 2. Fon- tanot - 39 točk; 3. Sclauzero -38 točk: 4. Schmidt - 34 točke; 5. Sitowoll - 28 točk. Klasifikacija na prehodu preko sedla Thurn; 1. Schneider - 19 točk; 2. Sclauzero - 9 točk; 3. Menapace - 8 točk; 4. Schmidt . 7 točk; 5. Fontanot - 6 točk. Današnji dan je bil resnično peklenski — poroča dopisnik tržaške novinarske agencije ATI. Začetek ie bil dober, toda tekmovalci so s strahom gledali na debc'e oblake, ki so se zbirali nad sedlom Thurm. In res, čez pol ure je začelo močno deževati. Toda nihče ni hotel odnehati, kajti šlo je za planinsko nagrado. Na vrh sedla je prišel prvi Schneider, ki ga Sclauzero in Menapace nista mogla dohiteti. Ko so se začeli spuščati, se je skupina razpršila. Moes je bil ves čas med zadnjimi, pred ciljem pa je napel vse sile in kot strela zletel zadnjih nekaj sto metrov ter prišel prvi na cilj. talih): povprečje 1936—39 J 947 pšenica 75,500.000 46,700.000 riž 7,400.000 4,600-000 koruza 29,600.000 19',200.000 ostale žitarice 9,200.000 7,200.000 1,600.000 1,300.000 fižol sladkorna pesa 32,700.000 22,300.000 V istem razdobju pa se je produkcija zelenjave in cvetja povečala: zelenjava od 55 na 60 milijonov kvintalov, cvetje od 123 milijonov na 2,5 milijarde lir. Vlada, ki zastopa interese agracev in plemstva, ne misli na resno reševanje gornjih problemov. Poleg svečano o-znanjene agrarne reforme, ki pušča v glavnem nedotaknjeno veleposestniško zemljo, pripravlja vlada velikopotezen desetletni načrt za bonifikacijo in melioracijo zemlje, za kar naj bi se porabilo letno nad 100 milijard lir. Glavno vlogo pri finansiranju tega načrta bodo imeli dohodki iz ERP-a (tako zvane «fondo Lire»), iz katerih bi takoj na začetku porabili 75 milijard pri javnih delih za bonifikacijo zemlje, 35 milijard pa za namakanje in pogozdovanje. Ti krediti naj bi se uporabljali v prvi vrstp na «ren-tabilnih posestvih#, kar praktično pomeni na veleposestvih-Predstavniki ERP-a V Italiji, ki bedo vsekakor odločali o vseh teh kreditih, stpjijo na tališču, da bi razbijanje veleposestev (tip toskanske «Fatto-rie» in lombardijske «Casci-ne») pomenilo nazadovanje italijanske poljedelske produkcije. Predlagajo, da naj se z melioracijskimi in bonifikacijski-mi deli reši vprašanje brezposelnosti (čeprav bi se po najbolj. optimističnih računih lahko zaposlilo samo kakih 150.000 delavcev in še ti samo začasno), da se zmanjša obseg južnoitalijanske latifundije odkupom neobdelane zemlje in zakonsko zaščitijo minimalna kmečka posestva. Praktično bi se doseglo, da bi se zaposlilo manjše število brezposelnih, peznatno povečal dohodek polovinarjev (na 55:45 namesto dosedanjih 50:50) in zagotovila doslej nesigurna zaščita minimalne kmečke posesti. Razen posesti južnoitali-janskih latifundistov, ki bedo morali na ia način odstopiti neznaten del svoje zemlje, ki je itak ne obdelujejo, bo osta la vsa posest veleposestnikov, agrarnih industrijcev in cerk ve nedotaknjena. Zato bi pa pod krinko «ekonomskega sodelovanja na mednarodni o-snovi v okviru Marshallovega plana# italijansko poljedelstvo moralo izvesti naslednje: a) zmanjšati površino, zasejano s pšenico, za več kot 1 milijon ha, s koruzo za 150.009 ha, z rižem pa za 16—20% celokupne površine; b) občutno zmanjšati gojitev industrijskih rastlin, n. pr. konoplje, sladkorne pese, riclnu-sa itd.; ' c), povečati produkcijo zelenjave, južnega sadja, vina, cvetja itd- Tu je treba omeniti, d'a so bile površine z industrijskimi rastlinami po vojni že itak dokaj zmanjšane: sprejet in zato je treba zahtevati, da stvari ne zavlačujejo. Nujno bi bilo, da bi v razpravo posegel tudi me-.tni svet. Tednik «H Mare«, ki je med drugim tudi glasilo združenja trgovcev na drobno in obrtnikov, se v svoji 18. številki znova zaganja v delo nadzornega odbora ze cene. Ima sicer deloma prav, ko trdi, da v njem ni zastopnikov detajlistav, marveč naj bi jih nekako predstavljali delegati iz vrst veletrgovcev. Tudi je res, da so nadzorstva pravtako potrebni ve-leprodajalci in proizvajalci. Toda te zahteve je treba postaviti drugje in ne pri odboru, ki naj nadzoruje le cene odn. zaslužke detajlistov. Ako so le-ti zadovoljni s svojim sedanjim ood-stvom, naj zahtevajo od njega, da se ubrani pred veletrgovci — ako Pa smatrajo, da jih to vodstvo le vara s plaščem trobojnice, naj izvolijo drugo! Potrošniki pač ne bedo plačevali njih političnega oportunizma iz svojih žepov. Naše mnenje je, da v odbor za nadzorstvo cen ne spadajo hiti veletrgovci niti detajlisti, ker so oboji «v preiskavi» in so odboru kvečjemu dolžni dajati vsakovrstne informacije, prav nič pa nanj Vplivati. V tem smislu naj bi tore) VU Izmenjala njegovo sestavo in upoštevala poleg svojih predstavnikov le še predstavnike občin (vseh!), sindikalnih organizacij in priznane ekonomske strokovnjake. Samo ta zbor bo o vprašanju cen mogel vsaj približno nepristransko sklepati. «Mare# in tisti ki stoje . za njim, grele, ko trmasto pišejo o škodljivosti nadzorstva nad cenami. Saj po drugi strani bo menda že kak vzrok za to. da oblasti v Italiji (po navedbah lista samega) v precejšnji meri podpirajo delavnost zadružnih, obratnih, sindikalnih itd. prodajaln in celo neke oblike prodajnih zadrug poljedelcev. Ker vemo. da oblast trdno brani kapitalistično ureditev, so razmere vendarle tako «nemoralne'it, da je v omenjenih primerih morala popustiti vsaj začasno. V Trstu pa imamo še to posebnost, ki se je splošno ne omenja, da mesto nima ni-kakega agrarno - industrijskega zaledja, ki bi redno zalagalo svoje središče. Zlasti živilski in splošno sektor 'Vsakdanjih potrebščin je navezan na uvoz iz zunanjih središč. Trgovina ima zaradi oddaljenosti mnogo bolj monopolen značaj (neposredni prodajalci n. pr. celo pri povrtnini itd. ne pomenijo mnogo), ki ga seveda izkorišča. Ne rečemo, da le detajlisti, pač pa le-ti mnogo laže PraV 9 velikega števila (nad 3000),\ katerem je cene mnogo nadzorovati. Razen tega j*] govska tekma med njimi go manjša kakor n. pt-veletrgovci, ki morajo računati, da bo detajlist n| ako zares mislijo, da so • krivde, pokazali in cdkrdjij je tisti, ki blago prekop draži; šele potem }ih , j oprostimo odgovornosti- I dotlej pa ostanejo nasproti! i trošniku solidarni, da, i prvi vrsti odgovorni. Nil"1 i pa smejo in morejo seveda?j i testirati zaradi uvedbe n® stva nad cenami. Končno vihte trgovske 1 nizacije neko okrožnico skega ministrstva za tfr in industrijo, s katero minister baje proti sprostitvi izdajanja trifi1 obrtnih dovolilnic. To • pod nos drugačnemu 1 tukajšnjega conskega uprsl ga odbora, ki stoji naj9 popolne prostosti in teft" n ja. Okrožnica za Trst ni obvezna, ker je Pod upravo. Razen tega P®/# j nas, kakor smo že rekli, •* ( drugačna: trgovski sekto* f na splošno tu mnogo i>Cm hovsko - monopolistični tj L*/-f r! i nr\r1 rT't'r1 n n.ft N kakor drugod. Trde, da JJ govin preveč, toda tekme’. , nah m (z izjemo špefiuh sezonskih razprodaj), ^ drže osi cene razmerotM, 1 . O ‘l 01 soko, po nekakem tihem razumu. Zaradi tega t^ pride do polomov, ki spričo omejenega den0, potrosi] obtoka in števila naravnost zakonita tukajšnjega stanja. Večjt\ vine so celo tako solF" da n. pr. odgovore kup0'j išče neki nadomestni del kaj vprašujete Po njem, n jamo samo nove kompleti tudi vi ne boste večno »9 (primer trg. Ginori. lost ^ be, ki izkazuje v milansjcl, trati vedno večje bllcnim bičke). ji Takšna je druga platJ.* Zato govori javno mr»6p| nadzorstvo nad cenami J prostost trgovskega n ja. Se tako bo knnw bolje. SKICA TRŽAŠKEGA VELESEJMA ut. oom£a//co /posssrr/ Letos šal ne bo zgrajeno vse, kar kaže skica. Dolgo P°^ Ud ob Ul. Rossctti «Palača narcdoo> ostane v načrtu in tud> ( tj, no poslopje v isti črti ne bo zgrajeno v celoti. Namesto j j. bodo FLRJ, Avstrija in Brazilija postavile na ozemlj” naj bi stala uPalača narodo v», provizorične paviljoš • sssA PROIZVODNJA CELULO^ v tovarnah sladkob: sladkorna pesa konoplja bombaž površina v ha 1936-39 1948 135,000 111,000 85.000 55.000 27.000 18.000 produkcija v kv. 1936-39 1948 32,716.000 22,312.000 425.000 607.000 53.000 33.000 Posledice te politike se odražajo tudi v občutnem padcu produkcije umetnih gnojil, to je superfosfata, amonijevega sulfata, kalcijevega cianami-da, kalcijevega nitrata itd. Kot smo že prej omenili, čuti posledice politike ERP-a tudi italijanska industrija kmetijskih strojev, kajti po tem planu se predvideva nov uvoz 30.000 traktorjev iz ZDA. Da italijanska vlada ni nikdar mislila resno z agrarno reformo, dokazuje tudi odnos ita- lijanskih oblasti do zakona, ki je bil izdan 18.X.1944 in ponovno 6.IX.1946, po katerem imajo poljedelci v zadrugah pravico do neobdelane zemlje. Do 31 .XII. 1947 je bilo vloženih 13.973 prošenj za dodelitev 1,023.722 ha neobdelane zemlje, medtem ko so oblasti rešile pozitivno samo 3564 prošenj, na osnoyI katerih so agrarni interesenti dobili samo 121.845 ha zemlje. (Nadaljevanje sledi) •V Jugoslaviji so na predlog Inženirja Mauhnerja začeli v tovarnah sladkorja s poizkus i pridobivanja celuloze iz slame in drugih enoletnih bilk. V ta namen sa strojne naprave v teh tovarnah nekoliko izpopolnili, kar je jugoslovanskim teh nikom popolnoma uspelo. Prvi poizkusi pridobivanja celuloza v teh tovarnah so sijajno uspeli in v teh dneh so žc pričeli z redno proizvodnjo celuloze iz slame. S tem novim načinom proizvodnje celuloze bo Jugoslavija letno prihranila več sto milijonov dinarjev deviz, kar je do sedaj porabila Za uvoz celuloze iz tujine. S pridelavo ržene slame bodo dobivali tudi najcenejše celulozno vlalcno za izdelavo izredno trpežne umetne svile. Poleg celuloze so v jugoslovanskih tovarnah sladkorja začeli proizvajati iz gašenega aP-na precipirano kredo, ki jo uporabljajo v industriji gume, za izdelavo cigaretnega papirja in raznih kozmetičnih sredstev. Na ta način bodo tovarne sladkorja v Jugoslaviji lahko obratovale skozi vse leto in ne ,sam0 nekaj mesecev, kakor se je to dogajalo do sedal’ J Q| cer v tako imenovani ' kumentacijska vred" -m'', na. Podatkov, ki .vsej resničnosti dejd^fp mere v italijanski 0 , M strukturi, je toliko, ,ii'' tatelj v zadregi, c“ najprej loti. F UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI, št. 6, III. nad. - Telefon štev. S3-SM in 94-83«. - Poštni predal S02. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA »t. 20, — Telefonska It 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca, trgovski 80, flnančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dim , _ , ,0 V RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski /.»vod - Podrtih: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-IL, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 7 . ------ ———rr " Odg. urednik STANISLAV NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZalotntSt*o tržaškega tiska, Trst 11.3374. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunah.il banki v Ljubljani cona B: izvod 3, mesečno 70 dtu; FLRJ: Izvod 4.50, ibesečn* "* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske«3 -* ’ — Za 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.&•' flc