Leto EV. s:J Velja po pošti: = i- celo leto naprej .. E 30-— •it. a mesec „ .. „ £-50 > it liomčiju oeloletno . „ 34'— a ustaloInozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: ».i cela leto naprej .. K 28'— s-en mesec ,, ..K 2-30 \ upravi prejeman mesofino,, 2-— Sobotna izdaja: = ; a oe o leto.....K 7-— m Nomčiio oeloletno. „ 91— izostalo inozemstvo. ,, 12 — Inseratl: i r : Enostolpna petltvrita (72 u široka ln 3 ma visoka ali prostor) za enkrat .... po 30 t sa dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Poslano: Enostolpna petltvrsta po 60 t Izhaja vsak dan izvzeinšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vosnl red. Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol itev. 6/II1. Rosopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne i sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upr-mlškega teleiona št. 188. Fzvršllnl odbor Slovenske Ljudske Siraoke ima sejo v pondeljek 17. septembra 1917 ob 4. uri popoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani, I. nadstropje. Vodsivo Slovenske Ijndske Stranke zboruje v torek 18. septembra 1917 ob 10. uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani (dvorana II. nadstropje). Eventualno se bo seja nadaljevala tudi šc drugi dan. Dr. Ivan šusteršič, t. č. načelnik S. L. S. Opomba: Osebna vabila se to pot k nobeni obeh sej ne bodo izdajala. (§ 15. strankinih pravil.) Ruska prolirevolucija? (Od dobrega poznavalca ruskih razmer, kateremu prepuščamo prosto besedo.) Veliko gibanje duhov, ki je prišlo kar čez noč letošnjo spomlad do tako silovitega izbruha, da se je zmajal celo stolec najmogočnejšega vladarja, se še ni umirilo in se tako hitro tudi šc ne bo. Problemi, katere je spravilo revolucijsko gibanje na Ruskem na dan, so tako silni, tako mogočni in pred vsem tako obsežni, da jih tudi v mirnih časih nc bi bilo mogoče rešiti v par letih, nikar pa v časih, kakršne preživlja Rusija vsled vojske sedaj. Kakor vsako veliko in obsežno gibanje, tako nam kaže tudi razvoj ruske revolucije več odlomkov, več stadijev enega in istega pokreta. Tudi francoska revolucija nam kaže isto sliko; tudi tam je prehajala državna moč iz rok v roke od zastopnikov tretjega stanu na zmerne žiron-diste, od teh na krute jakobince, katerim jo je izvil iz rok senat in tega je zopet podrli na tla konzulat. Kaj bo vse v Rusiji še piišlo na površje, tega seveda danes ne more nihče prerokovati, že zato ne, ker imamo premalo zanesljivih poročil ip smo bolj navajeni na kombinacije kakor pa na dejstva. Gotovo je, da obstoja v Rusiji še vedno inočna struja, ki bi rada videla, da se država zopet p o c a r i. Res so sicer precej velikih knezov zaprli, ampak vseh privržencev starega sistema pa le niso mogli uničiti. Kdo se nc spominja delavnosti fraucoskih emigrantov za upostavljenje francoskega legitimnega kraljestva? Tako delajo bržkone gotovi ljudje tudi v Rusiji: tiho, neopaženo, a vztrajno in porabljajo vsako priliko, da diskreditirajo vse novo-tarije. Da ti gospodje ne bi prav nič splet-karili proti novi vladi, to je težko verjetno; vprašanje je le, če ne bodo delali zadruge! Njihovemu gospodstvu jc odzvonilo za vedno. Druge stranke, meščanske in socialistične, so vse za rov režim, za demokratizacijo. Niso si pa r,a jasnem, kako daleč naj demokratizacija sega. Ali ji naj dajo obseg, kakor ga ima danes demokracija — nepopolna — v zapadni Evropi, ali naj uresničijo že d a n e s tiste ideje, katere oznanjajo demokratski apostoli kot bodoč program iri obseg demokracije? To je vsebina razkola med glavnimi ruskimi demokratičnimi strujami. Ta razkol jc ustvaril ..o danes dva različna štadija ruske revolucije. Najprvo so prišli na površje privrženci zapadno-evropskega sistema z Miljukovom in Guč-kovom na čelu. Ti ljudje so plavali popolnoma v angleško - francoski imperialistični vodi in svojih nazorov niso opustili bržkone še danes ne. Na njihovo mesto so prišli polagoma bodočnjaki, če smemo rabiti ta izraz, med katerimi so imeli socialisti prvo besedo. Ti so postavili na dnevni red svoje znane zahteve o miru brez aneksij in cdškodnin in o samoodločbi narodov, katere so povzeli iz Amerike. Kako je vplivalo njihovo delovanje na arma-uo in armadno disciplino, je pa znano iz poročil ruskega generalnega š^aba, ! n Dogodki, katere so doživeli Rusi za časa letošnje naše protiofenzive, so morali razumnim ljudem odpreti oči, da tako, kakor jc hotel delavski svet državo pre-ustrojiti, po sicer lepih, a za časa vojske neizvedljivih načelih, ne more iti dalje, čc nočejo države spraviti v propast. Reakcija je morala priti in je tudi prišla. Kerenskij sam je priznal, da tudi ruski ljudje niso angeli, ampak da je v vojski prva potreba avtoriteta in železna disciplina. Če se je to priznanje rodilo iz njegovega lastnega spoznanja ali mu je pomagal nekoliko angleški poslanik, o tem seveda povestnica nc poroča ničesar. Železno discipl-no, katero je vpeljala Kerenskijeva diktatura, so občutili v prvi vrsti leninovci. Mogoče imajo tisti prav, ki imenujejo Leninove nazore idealne; da so pa za armado pogubni, ker so destruktivni, to pa tudi vsak prizna. Z železno roko je Kerenski udušil leninovstvo v ozdaju, posebno v glavnem mestu, v armadi pa naj bi bil napravil red in upostavil disciplino najpopularnejši ruski general Kornilov. Kornilov je delal noč in dan. Ne ve-mO; če so vsa poročila o grozotah in strahotah, ki so se baje vršile na ruski fronti in nekoliko za njo, popolnoma točna in resnična. Pa če so tudi resnična, se jih da razumeti, čeprav jih ne odobravamo s človeškega stališča. Teklo je mnogo krvi in mnogo življenj sc je žalostno končalo, ampak dosegel je Kornilov le vsaj nekaj tega, kar je hoiei; red se jc začel vračati v ruske vrste in armada sc je začela ja-čiti, polagoma sicer in ne povsod, ampak nekoliko le. To kaže potek vojnih dogodkov na nekaterih delih ruske fronte. Mogoče je, da je okrepitev discipline v ruski armadi s sredstvi, kakor jih je uporabljal Kornilov, bila voda na mlin onih ljudi, ki že prej niso odobravali one širše demokracije, katero le zastopal spočetka tudi Kerenski, ker so ljudem lahko rekli: ali nismo imeli mi ptav? To dejstvo jim je začelo morebiti vzbujati upanje, da je prišel ugoden trenutek, ko lahko zopet dobe oblast v svoje roke in začeli so se gibati. Kdo ve. če niso ravno ti krogi vzbudili v generalu Kornilovu prepričanja, da je prav za prav on tisti, ki je napravil red in da nima zato nobenega povoda, da se kot ponižen sluga klanja Kerenskemu, ko je lahko sam gospodar, diktator! Mogoče, pravimo. V razvoju dogodkov odločujejo včasih tudi želje m cilji posameznih oseb, če imajo dovolj energije in zaslombe v ljudstvu. Ne vemo sicer, kako se bo končal dvoboj Kerenskij-Korniiov, eno pa vemo: naj zmaga struja demokratov-zapadnjakov ali pa struja demokratov-bodočnjakov, svoje demokracije ne bode opustili in je tudi ne morejo. Rusija je danes v trdnih rokah, in če pravijo nemški listi, da sc Kornilov upira Kerenskemu zaradi tega, ker je preveč anglofil in ker trpi, da angleške misije preplavljajo celo Rusijo, se čisto gotovo motijo, kakor je to /c navada Vsaj so ravno povsod natreseni angleški oficirji bili najmočnejša opora Kornilova! In zdaj naj bi se jih naenkrat branil? Ne verjamemo. Vzroki spora med obema najbolj popularnima možema v današnji Rusiji bodo že kje drugje. ■ • » Kdo je Kornilov, ki uživa ugled na-: rodnega historičnega junaka? Ne dvomijo o njegovem revolucionarnem mišljenju, čeprav sumi o njem Kerenskij, da namerava uvesti stanje nasprotno osvojitvam revolucije. Kar govore o njegovem življenju, nosi že to karater legende. Kornilov je sin navadnega kozaka. Do svojega devetega leta ni imel nobenega poduka in prvo šolsko znanje si je pridobil kot samouk, med tem ko je moral trdo delati, da je s tem pomagal preživljati veliko družino. Tako si je pridobil potrebno znanje, ki mu je odprlo pol v vojaški stan. Od sedaj naprej jc njegovo življenje pot znanstvenih in vojaških uspehov. On je baje napisal sijajne knjige kot polovalec po nezn?;nili krajih. ! Vojska mu je dala priložnost, da je izvršil ! dela, ki so mu prinesla v fantaziji ljudstva aureolo. Kornilov jc kril 1, 1915 veliko »imilSflUUiie. -Kaašao p$i jc padel vjoke Av- strijcev; iz ujetništva je ubežal v kmečki ] obleki. Noben vojak v Rusiji se ne more ž njim meriti v priljubljenosti med ljud- | stvom. Njegov položaj v javnem mišljenju, i ki ga smatra kot čisto in duševno visoko * stoječo osebnost, jc moment zelo velikega j pomena. Zanimiva so poročila, če so resnična, da je Kornilov sedaj za mir. Ko je bil general Kornilov 1. 1915 v avstrijskem ujetništvu, iz katerega je, kakor znano pobegnil, je zagotovil, da bo vojska trajala še tri do štiri leta in da postane za Rusijo narodna vojska. Kornilov že prodrl čez črto Lugc-Parfo^. Amsterdam, 12. septembra. (K. u.) Tclegraph peroča po >Timesu« i/. Petrograda. Kornilove prednje straže so prodrle že čez črto Luga-Parlovs, Kornilov se roti, da bo ohranil oblast, dokler se r.e bo zbrala ustavodajalna skupščina. Na povelje začasne vlade so razdrli tračnice, ''a otežkočiio prodiranje Kornilova. Kornilov zasedel Novgorod., Rotterdam, 13. septembra. Kornilove čete so zasedle Novgorod. Za Kornilova se je izjavilo devet desetin armade. Petrograd utrjujejo. Armada je dejansko brez višjega poveljstva, Kozaki so se pridružili j Kornilovu. 43 ruskih generalov za Kornilove. Genf, 13. septembra. 43 frontnih gene- j ralov ruske t rmade se jc pridružilo gene- i ralu Kornilovu. Začasna vlada se pripravlja na obrambo v ( Petrogradu. Stockholm, 13. septembra. Z ruske meje se javlja: Vladi zveste čete so zbrali I med baltskim in varšavskim kolodvorom, kjer pričakujejo Kornilovega napada. Po- j vsod so zgradili utrdbe. Kolodvora bosta i branila 1. in 2. petrograjski topovski polk. Poulični boji v Petrogradu. Stockholm, 13. septembra. V Petrogradu so se uneli poulični boji med polki ma-ksimalistov in kozaki. Vse zveze s F ' o in s Švedsko so prekinjene. Aretacije se nadaljujejo. Petrograd, 12. septembra. (K. u.) Reuter: Aretacije se nadaljujejo. Zaprli so tudi i bivšega vojnega ministra Gučkova. Kerenskij generalisimus, Petrograd, 12. septembra. (Kor. ur.) Agentura: Začasna vlada jc imenovala Kerenskega za generalisima, Aleksejeva pa za načelnika generalnega štaba. Duma se preselila v Tulo. Curih, 13. septembra. »Corriere della i Sera« javlja iz Petrograda: Člani dume so se preselili v Tulo. Protestirali so proti diktaturi. Generalisimus Klembovskij tudi odstavljen. Petrograd, 13. septembra. (K. u.) Reuter: Razprava proti Suhomlinovu se jc začasno odgodila. V delavskih okrajih Petrograda urijo delavske oddelke za obrambo proti Kornilovu v streljanju. Aretacije se nadaljujejo, posebno aretirajo častnike. Generalisima Klembovskega so že odstranili. Imenovali so na njegovo mesto generala Boručcviča. Boji z Rusi in Rumuni. Dunaj, 13. Vojni tiskovni stan: Bojna črta generalnega poln kovnika nadvojvode Jožefa. Sovražno topništvo je včeraj opoldne nekatere odseke južnega krila živahnejše obstreljevalo. Odbili smo oddelke, ki so se bližali severno od doline Slanic našim postojankam. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. V prostoru Bohm-Ermollijeve vojne skv.pine so sovražni letalci zelo živahno delovali; sicer so hoji omejili le na ogenj topov in na boje poizvedovalnih oddelkov in patrulj. Pri Rigi in pri Ustu Dvinskem. Dunaj, 13. septembra. Vojaški strokovnjak: Poveljnik ruskih armadnih skupin ob Dvini si ni na jasnem, kaj da nameravajo Nemci v prostoru Riga — Ust Dvinsk. Njegovi poizkusi, da bi zagrinjalo odkril, so sc do zdaj izjalovili. Včeraj je zato osti o poizvedoval v prostoru med goro Mariz in Novi Kajpen. Rusi so zbrali v prostoru Wenden — Ust Dvinsk močne sile. Ukrajinska armada. Kodanj, 13. septembra. Ukrajinski vojaški osrednji odbor razglaša: Ukrajinski vojni minister je sklenil, da ustanovi tri čiste ukrajinske armadne zbore in šest ukrajinskih gardnih bataljonov. Ustanovili so tri ukrajinske pehotne in cn konjeniški polk. se no nove Boji z Rusi AViiT^JJSKO URADNO POR Dunaj, 13. septembra: Uradno: V Bukovini in ob Zbiuču so s topovi | živahnejše streljali; patrulje so močnejše t nastopale. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. sept. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Naše konjeniške straže so se umaknile južno od ceste Riga — Wcn len močnemu ruskemu pritisku čez goro Mariz in Novi Kajpen. Severno od Tarnopola in ob Zbruču živahnejši molilni ogenj in praske poizvcdovalcev. Med Dnjestrom in Črnim njojjejfl ijsbcnih^večjih bojev. ^ Enajsta Cadornova soška ofenziva se je doslej pred železnim nasipom naše brambe dobesedno v krvi zrušila. Velike nade, ki jih je nasprotnik topot stavil na razvoj svojih sil, se niso nikjer izpolnile. 50 divizij, to je dvakrat toliko kakor v največjih bitkah prvega vojnega leta in nad tretjino več nego v 10. bitki, je sovražnik io pot vrgel v boj. Ravno tako je nagroma-dena množina artiljerije prekosila vse, kar smo dosedaj doživeli v tem oziru. Agenzia Štefani je v nekem svojem poročilu sama poročala, cla jc bilo 18. avgusta — torej tekom pripravljanja bitke — na 6 km dolgem kosu fronte nič manj nego 519 topov, ki so v 14 urah oddali proti našim četam 91,500 strelov. Bojev so se udeleževale francoskc baterije srednjega kalibra, pri čemer je vodilo njih ogenj posebno francosko letalno brodovje. Če se pomisli, da jo po naših dosedanjih izkušnjah prva doba moderne prediralne ofenzive običajno odločilna, potem moremo mirno čakali na-daljnega razvoja bojnega položaja ob Soč . Doslej enajsta ofenziva sovražniku ni prineslo drugega, nego vrsto krvavih porazov. Gora Sv. Gabrijela, katere brambo vodi eden najožjih Hotzendorfovih sotrud-nikov, je docela v naših rokah. Dunaj, 13. Vojaški strokovnjak: Italijan nam ob Soči ne dovoli odmora, dokler ne dobi toliko čet, da zopet napade. Naši poveljniki in naše čete seveda ne zasledujejo priprav za novi napad s prekrižanimi rokami. Dvanajsta bitka ob Soči jih ne bo presenetila, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. septembra. Uradno:i Sovražnik obstreljuje dalje s težkimi lopovi naše postojanke na gori sv. Gabrijela in vzhodno od Gorice. Ko smo v ljutih borbah čistili naše jarke na severnozahod-nem slemenu gore sv. Gabrijela, smo od včeraj zjutraj ujeli 23 častnikov in 535 mož in zaplenili 12 strojnih pušk. Odbili smo močne sovražne poizvedovalne čete, ki so napredovale proti Podlc-ščam. Neurje, dež in sneg so ovirali boje na Tirolskem in na Koroškem. čiščenje gore sv. Gabrijela. Dunaj, 13. septembra. Vojni tiskovni stan: Severno slemena gore sv. Gabrijela smo pričeli čistiti predvčerajšnjim, akcijo /daj nadaljujemo. Število ujetnikov sc jc podvojilo; ujeli smo 23 častnikov, 535 mož in zaplenili 12 strojnih pušk. Italijanski to- povi sipajo ponoči in podnevi močan I ogenj na goro, za katero sc bije vroč boj; ! obstreljujejo tudi naše postojanke, ki se strnejo z goro v vzhodni smeri od Gorice, i Naše baterije so s svojim uničevalnim ognjem uspešno zadrževale sovražno pehoto. Sicer na celi soški bojni črti lc običajen molilni ogenj. Italijansko uradno poročilo. 12. septembra. Sovražnik jc včeraj poizkušal napasti naše črte na Banjški visoki planoti, a smo ga takoj odbili. Svoje glavne napore jc pa osredotočeval na pokrajino severnovzhodno od Gorice, kjer je naj-besnejše obstreljeval več ur naše postojanke na pobočju gore sv. Gabrijela in na zahodnih slemenih gore pri Solkanu; nato jih je napadel z vzhoda in z juga. Besni boj se jc pričel, ko se je danilo; posebno ljuto so se bili pri Sv. Katarini. Poraženi in prepo-deni sovražnik je opoldne svoje poizkuse zaključil . 13. sept. Sovražnik je severovzhodno od Gorice nastopil s četo, ki jo je pred kratkim privedcl na svoje bojišče. Včeraj jc ponovil svoj poizkus, da bi nas pregnal z gore Sv. Gabrijela; nastopal je ljutejše in z večjimi silami, kakor predvčerajšnjim. Divjim njegovim napadom sc jc posrečilo, da se je polastil nekaterih naših prednjih postojank, a obstati jc moral pred našo glavno črto, ki so jo hrabre čete 11. divi-: zije trdovratno branile in jo sovražnik ni mogel zmagati in tudi ne deloma zasesti. Na južno tirolskem pozorišču smo razkropili sovražne patrulje z nastopi prednjih straž. Italija zahteva od sporazuma vojaško pomoč. Amsterdam, 13. Nizozemski listi javljajo, da je italijansko vojno vodstvo naprosilo vlade sporazuma, naj mu pošljejo nove vojaške sile na pomoč, ker so Italijani v enajsti soški bitki izgubili toliko ljudi, da Cadorna ne more dobiti potrebnih rezerv. Razburjenje v Italiji je radi neuspeha enajste ofenzive izredno veliko, kakor potrjujejo zasebna poročila. V mnogih mestih se vrše težki nemiri ter je splošna kriza le še vprašanje najbližjih dni. Italijanski kralj kot slab prerok. Iz vojnega stana poročajo; Italijanski ujetniki pripovedujejo: Viktor Emanuel se je mudil v okolici Gorice in navduševal čete k napadu. S poveljnikom 2. armade, generalom Capello je stal na opazovališču na Sv, Gori, ko so Italijani naskočili goro Sv. Gabrijela. Glasno je rekel vojakom: Današnji dan je za našo zmago odločilen.« Zvečer so bili Italijani vrženi nazaj in kralj je moral pred našim bobnajočim ognjem iskati zavetja v Gorici. Bil jc torej slab prerok. «44 Napadi naših letalcev v avgustu. Dunaj, 13. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Čas, o katerem poročamo, značijo posebno poleti naših poizvedovalcev na vzhod-no-italijanski in južno-albanski obali, dalje mobilni poleti proti sovražnim pripravam za enajsto soško bitko; posebno so napada- I li tvornice in dolino reke Pad. Podjetja je uvedel 2. avgusta napad na tvornice pri Bottrighe; zadevali smo in opazovali ljute razstrelbe. Dne 3. avgusta smo napadli trdnjavo Almanova, červinjanski kolodvor, lope pri Devetakih in pri Ajallo; severni in vzhodni odsek trdnjave smo zažgali, požar se je dobro v zaledju opazoval. Pri tem napadu smo tudi opazovali velike razstrelbe. Naš v boju preizkušeni letalec, linijski ladjini poročnik Banfield je napadel ta dan italijanski Caproni med Porečom in Salvo-rc, ga močno poškodoval in ga prisilil, da se je izpustil v padalnem poletu iz višine 2400 metrov v 50 metrov. Napad letalcev 14. avgusta na pomorski arzenal Benetk spada med najvažnejša podjetja, ki so jih izvedla naša pomorska letala skupno z letalci s celine. Dne 28. avgusta so letalci z dobrim vspehom napadli lorpedovke v notranjem pristanišču Gradeža, napad so ponovili naši pomorski letalci 31. avgusta pri Gradežu, eno lorpedovko so poškodovali, i ostale so bežale v Gradež. Roji na zoHoHu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. sept. Veliki glavni stan: Videlo se je slabo, splošno so se le malo borili, le od časa do časa se je močnejše streljalo in so se na predpolju borili. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 13. septembra zvečer: Na Flanderskem so s topovi živahno delovali . Prvi generalni kvartirni mojster; pl. Ludendorff. Novo francoska vlada. Pariz, 13. (K. u.) Ministrstvo se jc stavilo. Ministrski predsednik in vojni minister Painleve, pravosodje Perrct, zunanje j stvari Ribot, notranje Stceg, mornarica | Chaumet, obo\-ožba Loucheux, finance Klotz, naselbine Renaud Bernard, javna dela Claveillc, pouk Danijel Vincent, delo Renard, trgovina Clementel, poljedelstvo David, prehrana Maurice Long, zunanji mi-sijoni Franklin Bouillon. Državni tajniki in člani vojnega sveta so: Barthou, Leon Bourgcois. Doumer in Jean Dupuy,'V Pain-Icveni nv - 'slvu je enajst državnih tajnikov. S posebnim dekretom so še ustanovili vojni odsek, ki mu pripadajo Painleve, zunanji, finančni, mornariški, oboroževalni minister in državni tajniki Barthou, Bour- gois, Doumer in Dupuy. * * * Painleve, novi francoski ministrski predsednik, je zdaj 53 let star. Po svojem poklicu je profesor matematike. Za armado se je vedno zelo zanimal. Pripada soci-alno-radikalni skupini francoske poslanske zbornice. V Briandovi vladi je bil naučni, v Ribotovi vojni minister. Z generali sc jc dobro razumel. Novi francoski ministrski predsednik za stockholmski posvet. Genf, 13. septembra. Painleve je izjavi), da bo izdal popotne liste za potovanje v Stockholm. Boji v zraku. Berlin, 13, sept. Uradno: Naši sovražniki so izgubili v avgustu vsled naših bojnih sredstev na vseh bojiščih 595 letal in 37 zrakoplovov. Mi smo izgubili 64 letal in 4 zrakoplove, M jugu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. sept. Veliki glavni stan: Jugozahodno od Ohridskega jezera so v gore vdrli le slabi sovražni oddelki. Pašič jc iz Rima odpotoval v Solun. No morju. 31.000 ton potopljenih. Berlin, 13. Wo1ff: Naš podmorski čoln, kateremu je poveljeval kapitanski poročnik Erlach, je zopet potopil na Atlantskem oceanu 8 parnikov in 2 jadrnici, ki obsegajo 31.000 ton. Notranja politika. Skupni ministrski svet bo na Dunaju zboroval jutri, v soboto, dne 15. t. mes. Dr. Korošec o združitvi Jugoslovanov. Praga, 13 septembra. Poročevalec-»Venkova« je imel razgovor s predsednikom Jugoslovanskega kluba dr, Korošcem, ki je dejal >-Razgovori v Zagiebu in Sarajevu so trii jusno dokazali, da jc ideja narodne združitve vseh Jugoslovanov globoko vko-renir.jena. Če izražajo konfesije ali posamezni deli dežel gicdc notranje zgradbe jugoslovanske dr/ave svoic posebne želje, ni to še nikako riasprotstvo proti uresničenju jugoslovanske ideje. Posebno naglašam to glede Bosne, da je tam — z izjemo nekaterih oseb — razpoloženje za našo idejo popolnoma ugodno. Čeravno ima v sedanjem Seidlerjevcm kabinetu jugoslovanski uradnik svoj sedež in gtas, vendar smatramo sestavo lega kabineta za ponesrečeno. Dr, Korošec je omenil, da niso Čehi v kabinetu zastopani in da pripada kabinetu Hochenburgerjev »odeli'vet Schauer, kakor tudi profesor Wiesc;\ S tem kabinetom ne bo dr. Se'dier dcscgel nikakih osvojitev Dr. Korošec pa upa trdno na skupen nastop s Sehi in v, Poljaki. Gališki deželni odbor sc bo dne 17. oktobra preselil iz Krakova v Lvov. Poljske legije. Poljski klub se peča z akcijo glede poljskih legij. Sedaj se je izvedelo, da jc odstavilo c. in kr. vrhovno armadno poveljstvo brigadirja poljskih legij polkovnika Roja in ga prestavilo kot poročnika v Gradec, podpolkovnika legij Fritza je prestavilo kot praporščaka k nekemu c. kr. višjemu vojaškemu oddelku. Socialistična poslanca drja. Liebermanna in Bobrovske-ga jc odpustilo iz legij, nc da bi jima pustilo pravico, da nosita še nadalje uniformo. Sestava mažarske vladine stranke. Budimpešta, 12. septembru. »8-orar IJjsag opisuje napovedani obisk pri We-kcrlu kot važen Korak k izvršitvi njegovega načrta, da sestavi enotno in veliko vla-dino stranko. I.ist pravi, dn ni res, da nista grofa Apponyi in Karolyi za to. Odgovor Zich ja ni znan, ali njegov list trdi, '.a večiivi ne bo odbila kompromisa z We-kerlom, ako mu posreči najti temeljno osnovo za SDorazum. Mnoge* jc odvisno od konference s Khuenoni, l.i se vrši dan-' zvečer. Isti list poroča, d;i pride dne 20. m. Lukacs v Budimpešto in da bo aktivno sodeloval na političnem polju. Mažarska agitacija med Slovaki. Pred kratkim je ogrska vlada odločno dementirala vesti čeških listov, češ, da hodijo po severni Ogrski po slovaških kra-jih plačani agenti, ki hujskajo Slovake proti Čehom in gledajo dobiti od njih proti-: češke izjave. Sedaj prinašajo o tem »Li-dove Noviny« podrobnejše informacije, iz katerih sc jasno vidi, da obstoje taki agenti v slovaških krajih. Posebno se navaja poznati agent provokater iz marmaroš-si-getskega procesa Duliškovič, ki je spravil na stotine Malorusov v ječo. Ta obiskuje sedaj slovaške vodje in zahteva od njih proteste proti Čehom, Duliškovič pripoveduje Slovakom, kako jih mislijo Čehi izrabiti, katoličanom pripoveduje o brezbožnem Masaryku itd. Potuje celo po Morav-skem, kjer stanujejo Slovaki. Na podoben način deluje v Pragi znani Pazurik. Pravijo, da doslej ti agenti šc niso imeli •posebne sreče, 0speti sv. očeta za mir. Naš odgovor na noto sv, očeta. »Wiencr Politischc Rundschau« poroča: Osrednje velesile izroče odgovor na noto sv, očeta bodoči teden. Nemčija in Avstrija sta se o vsebini note in o času, kdaj sc izroči, popolnoma sporazumeli. Poučeni politični krogi izjavljajo, da je nota sestavljena v prijazni -in prijateljski obliki; najtoplješe se zahvaljuje sv. očetu, ki jc pri svoji akciji gledal lc na blagobit in srečo celega človeštva. Odgovor osrednjih velesil naglaša, da sc načelno pritrjuje trajnemu miru, ki ščiti pravice vseh držav in narodov. Natančno sc peča s posameznimi predlogi note sv. očeta. Bistvena vsebina odgovora sc bo oficielno objavila na dan njene izročitve, celo besedilo pa cn teden pozneje. Osrednje velesile odgovore na noto sv. očeta bodoči teden. Dunaj, 13. V diplomatičnih krogih se trdi, da odgovore osrednje velesile na no'o sv, očeta bodoči teden. Odgovor Nemčije sv. očetu. Berlin, 12. septembra. Odgovor Nemčije na noto sv. očeta se kmalu odpošlje. Objavili ga bodo v običajnem roku. >Ber-liner Tageblatt« pravi, da sc bo pečal odgovor tudi z nemškimi vojnimi smotri, a glede na Belgijo Nemčija svojega stališča ne opupti in baje zahteva, da Belgija ne . sme ostati na evropski celini angleška trdnjava. Španski politični krogi sodijo zelo ugodno o noti sv, očeta. Bern, 10. septembra. Iz Madrida: Dobro poučeni krogi zelo ugodno sodijo o nastopu Benedikta XV. Pravijo, da bo koncem letošnjega leta položaj tako dozorel, da sc bodo v nekem nevtralnem glavnem mestu zbrali na mirovni posvet. V Angliji, Italiji in v Franciji se bodo pač še menjali vodilni možje. Občutje v državah sporazuma je ugodno miru; dogodki v Rusiji bodo pospešili mir. Svetovni mir se bo sklenil najbrže do konca decembra. Anglija in nota sv. očeta. Curih, 12, septembra. »Neue Ziiricher Ztg. pišejo iz Londona, da angleški vladni krogi sodijo o \Vilsonovi noti, da sc je storil zopet korak, ki omogočujc razgovor pri odprtih vratih. Gotovo časopisje sicer zahteva popolen preobrat nemškega vladnega načina, angleška vlada bi se zadovoljila s stanjem pred vojsko in s skromnimi poravnavami škode. Italija naj se sama sporazume s Srbi. Sporazum odgovori na noto sv- očeta, ko dobi sv, oče odgovor osrednjih velesil, Anglež, ki zahteva, naj sc že letos sklene mir, Berlin, 12. septembra. Iz IJaaga: Sla-tesman« piše: Dogodki pri Rigi so podobni lanskim rumunskim porazom. Osrednji velesili sta senzačrto zmagali. Ob mirovnih pogajanjih pozimi bodo vsaj enako močni, kakor njih sovražniki; mogoče bodo še močnejši. Zavezniki sc morajo sprijazniti 7. mislijo, da morajo brez Rusije še letos končati vojsko. Francozi in Angleži hrepene po miru, Amsterdam, 12. septembra. Troelstra je izjavil; V Angliji in v Franciji hrepene vedno bolj po miru. Ko je Ribot odrekel potne liste, so vojaki več divizij na fronti zahtevali mir. Angleži poizvedujejo o mirovnih pogojih. »Fremdenblatt« je bil pooblaščen, da je izjavil: Monalcovski in berlinski listi so poročali, da jc došla na Dunaj z angleške strani poizvedba o miru, a to poročilo ne odgovarja dejstvu. Glede na ta dementi pripominjamo: »Munchencr Neucstc Nach-richten« so 10 I m. poročale, da Anglija ni stavila v Berlinu, pač pa na Dunaju mi-I rovne predlo;,. Dalje se je poročalo istega dne i Mol1: Nevtralni krogi sodijo, 1 cla poizve .■ nglija v sledeči smeri: Nemčija naj :.kkiic z Anglijo in naibržc .tu- di z drugimi velesilami novo nevtralitetno pogodbo o zopetni obnovitvi neodvisne Belgije. S Francijo naj si zamenja ozemlje. Sicer naj se Nemčija odškoduje na vzhodu. Večina kolonij se Nemčiji vrne, izvzemši jugozahodne Afrike, katere Buri nočejo vrniti. Nemčijo bodo odškodovali v južni Afriki in dobi morebiti tudi del por-tugalskh naselbin. Danski minister Stauning upa, da se kmalu sklene mir. Danski minister Stauning je izjavil med drugim: Upam, da se kmalu sklene mir. Program ogrskega ministrskega predsednika WekerJa. Budimpešta, 12, septembra. V svojem programatičnem govoru se je dotaknil ministrski predsednik Wekerle sledečih točk; Šolstvo. Glede vprašanja ljudske vzgoje je omenil znano odločbo naučnega ministra z ozirom na rumunska učiteljišča. Povdarjal je, da se tu ne gre za mažarizacijo. Država nudi samo sodržavljanom druge narodnosti priliko, naučiti se v Ia6tnem(?) interesu mažarskega jezika. Nikakor ne moremo opustiti strožjega nadzorstva, da nc postanejo posamezne šole torišče državi nevarnih smeri. ^ Ogrska in prehrana Avstrije, Glede delovanja ministra :'.a prehrano tipa ministrski predsednik, da bodo omogočile sistematične odredbe, ki onemogo-čujejo vsako zlorabo, ne samo preskrbo armade in prebivalstva, ampak^odo dovolile Ogrski, da priskoči tudi Avstriji z znatnim delom na pomoč. Glede zagotovitve določene količine nc prevzamemo sicer nobene obveznosti, toda storili bomo vse, da zadostimo kol tovariši svoji dolžnosti Zunanja politika. Zunanja politika ostane popolnomaf neizpremenjena. Zvestoba do naših zavez« nikov, skupen sporazumen nastop v vseli "tvareh, to je podlaga te politike do kon* '.a vojne, posebno sporazumen in skupen sklep častnega in trajnega miru. Osrednje države so bile opetovano pripravljene skleniti mir. Hvaležno in radostno pozdravljamo mirovne predloge sv. očeta. Toda tudi v krogih naših sovražnikov morajo najti umevanje. V nasprotnem slučaju bomo nadaljevali boj do skrajnosti, da si zagotovimo naš obstoj, razvoj, trajen mir ifl medsebojno razumevanje. •.;,»> Razmerje do Avstrije in Nemčije* 1 Nagodba z Avstrijo jc že popolnomg izdelana. Pogajanja z Nemčijo, ki bodo prinesla finančno in gospodarsko okrepitev Ogrske, so v teku. 0 tej stvari bo sklepal državni zbor v prihodnjem zasedanju. Davki in valuta. Prva naloga je, da okrepimo naše državne finance s tem, da poiščemo novih dohodkov v novih davčnih virih. Druga naša naloga pa jc izboljšanje naše valute. Za to se nc strašimo nobene žrtve, t • Naše deklaracije. Ministrski predsednik se dotakne na-! padov, ki so naperjeni proti nerazdeljeno-sti Ogrske. Ta stremljenja posameznih avstrijskih politikov imenuje ogrski ministri ski predsednik sanjarije. Prvič radi tega, ker nimajo v deželah ogrske krone nikakih tal in skrbel bo tudi, da se ne vkorenini-jo. (Pritrjevanje.) Drugič, ker nimajo na pristojnih mestih in sicer samoobsebi umevno ne na najvišjem mestu, nc pri mero-dajnih avstrijskih vladnih in drugih političnih krogih nlkake zaslombe. Ministrski predsednik je dobil o priliki svojega imenovanja izrecno zagotovilo, da nameravana narodna avtonomija v Avstriji ni naperjena ne direktno, nc indirektno proti integriteti ogrske krone. Dalmacijo Ogrski. Skrb vlade bo, da se Hrvaška in Slavonija povečate in konsolidirate in da bo uresničena postavno opravičena želja teh dežel s tem, da se zopet pridruži Dalmacija Hrvatski in Slavoniji pod ogrsko krono. Budimpešta, 12. septembra. V debati se je zavzemal v imenu krščanskih social-cev poslanec Gieflwein za predlog škofa Fraknoja, naj se pozovejo parlamenti centralnih držav in entente, da odpošljejo tri delegate, ki se bodo posvetovali o temeljih mirovnih pogojev. V imenu Hrvatov je pozdravljal grof Pejačevič izjavo ministrskega predsednika glede priklopitvc Dalmacije banovini pod ogrsko krono. Izrazil je željo, naj bi se zahtevale vse dežele, kjer prebiva narod, ki je enak Hrvatom po govorici in krvi, nazaj od monarhije in združile s Hrvatskjo. Naročaite ..Slovenca." Dnevne novice. H Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke ima sejo v ponedeljek, dne 17, septembra ob 4. uri popoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani, I. nadstropje. — Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke pa zboruje v torek, dne 18. septembra od desetih dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani, dvorana v II. nadstropju. — Osebna vabila se to pot k nobeni obeh sej niso izdala (§ 15 strankinih pravil). Vojvoda pl. Hohenberg. Cesar jc podelil prvorojenemu sinu pokojnega nadvojvode Frana Ferdinanda Maksimilijanu naslov »vojvoda pl. Hohenberg« s pridevkom »Visokost«; vsem otrokom pokojnega nadvojvode nov grb. — Zlato mašo bo 16. t. m. obhajal na Brezjah preč. P. Kalist Medič, Slovenskim starišeml Vpisovanje v v šole je tu. Slovenski stariši naj se zavedajo svoje svete dolžnosti nasproti svojim otrokom in svojemu narodu :Slovenska de-ca v slovenske šole! Naj se nihče ne da zapeljati ne od lastne samopridnosti nc od tujih vab ali groženj, da bi dal otroke v tuje narodne šole. Pred Bogom in ljudmi je greh in nespamet, prodajati tujcu lastno kri. Bodočnost nas bo sodila! -f- četrtič je bil odlikovan četovodja Ivan Judež, doma iz Št. Jurja pri Novem mestu. Preje je imel srebrno svetinjo II. razreda in bronasto, sedaj je dobil srebrno I. razreda. Bil je 34 mesecev na raznih frontah. — Nevarno ranjen. Vojni kurat, č. g. P. Engelbert Klasinc, frančiškan, piše iz rezervne bolnice I. v Beljaku: V sredo proti večeru na poti iz pokopališča me je zadel velik kos kamna v glavo. Ako bi se ne bil tisti trenotek sklonil, bi bil gotovo mrtev. Dobro, da je bil moj prijatelj, poročnik Verbič z menoj, ki me je vlekel še tri četrt ure daleč, drugače bi bil gotovo ali izkrvavel ali pa dobil še drug »pozdrav«. Sedaj sem tu v bolnišnici. Upam, da je najhujše minulo. Kost je malo načeta, možgani lahko pretreseni, le krvi sem precej izgubil. Pozdravljam ...« — Želimo dobremu g. kuratu, da mu Bog podeli čimpreje ljubo zdravje. -j- Smrtna kosa. Umrla je pretekli petek, to je dne 7. t. m., na Vrhpolju pri Vipavi gospa-mati Marija Lavrenčič, imenovana »mati revežev«, vsled svojega izredno usmiljenega srca. Cenjeni ohitelji naše najiskrenejše sožalje. — Dne 11. t. m. je umrl v tuk. bolnici kurjač v premogokopu v Kočevju Matevž Zalar, star šele 21 let. •— Umrl je v celjski okolici ugleden posestnik Lipovšek. — Na Sp. Štajerskem je umrl nadučitelj Jožef Topolnik.'— Umrl je v Modriču v Bosni eden izmed najuglednejših starih mohamedanskih predstavite-ljev veleposestnik Alibeg H. Alibegovič-Gradaščevič, star 63 let. — Subvencijo za hrvatsko gledališče V Osjeku je hrvatska dež. vlada zvišala od letnih 25.000 K na letnih 50.000 K. — Notarstvo je odlož'1 dr. Herman Wiesthaler v Slov. Bistrici. — Zločin na lovu. Graščak in nadporočnik v rez. Oskar pl. Schneditz je šel nedavno s svojo 29letno soprogo in dvema lovcema na lov na Dobrač. Na nekem počivališču je gospa pl. Schneditz pila črno kavo, ki jo je bil skuhal eden obeh lovcev. Takoj ji je postalo slabo ter je na mestu umrla. Tudi pri drugem lovcu so se takoj pokazale posledice zastrupljenja. Kakor se čuje, je lovec, ki jc skuhal kavo, iz maščevanja dodal strupa. — Na c. kr. rudniških ljudskih šolah v Idriji se prične šolsko leto 1917/18 dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne s slovesno sv. mašo. Vpisovanje na novo vstopivših učencev bo v soboto, dne 15. t. m. od 9, do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in sicer: za deško šolo v prostorih »Katoliške delavske družbe« hiš. štev. 272; za dekliško šolo v gradu, prvo nadstropje, zadaj. — Padel je na gori sv. Gabrijela stud. iur. Anče Mayer iz Šoštanja. — Novo pijonirsko vojašnico zgrade v Mariboru na levem bregu Drave. Toča je bila minolo nedeljo v Št. Ilju na Štajerskem in okolici. Ker je bila močno pomešana z dežjem, ni toliko opusto-šila; vendar je zrelejše grozdje toliko poškodovala, da so morali drugi dan začeti s trgatvijo. Škoda je precejšnja. — Utonil je v Dravi najmlajši sin mariborskega trgovca Jožefa Ullaga. — Z vlaka je padel med postajama Kresnice—Litija sprevodnik Jakob Win- ! kler. Težko poškodovanega so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani. Primorske novice. Smrtna kosa. Pri Sv. Ivanu Ferdenicu pri Trstu jc umrla Frančiška Babič roj. Mi-jot. — V bolnici v Huszu na Ogrskem jc umrl Roman Pcgan iz Trsta. Laški letalci nad Trstom. »Lavorato-re« od 12. septembra poroča: Včeraj ob pol dvanajstih so naznanili topovi prihod italijanskih letalcev. Letalci so zagnali 17 bomb, ki so padle v morje in 4 bombe so zagnali na ousti svet v bližini Sv, Roka, Škoda je Inajhna, človeških žrtev ni. Iz Steinklama. Dne 8. t. m. jc obiskal bivši ministrski predsednik in sedanji načelnik osrednjega pomožnega odbora za begunce na Dunaju, baron Beck naše taborišče. Ogledal si je več barak in razne naprave. Ni nam sicer znano, s kakimi vtisi jc odšel; a zdi se, da jc pač moral tu pa tam opaziti nezadovoljne obraze. — Kajti pred odhodom se je izrazil nasproti nekaterim slovenskim in hrvatskim beguncem, da mu je dobro znano, kako se v javnosti vedno kriči, da se osrednji odbor nič ne briga za slovenske in hrvatske begunce; — a da ima isti osrednji odbor ravno največje težave s slovenskimi in hrvatski-skimi poslanci, ki da znajo pač hudo kričati, katerih pa ni mogoče pridobiti za ni-kako sodelovanje v odboru. To je hudo očitanje. Toliko hujše, ker so tudi begunci sami večkrat opazili v begunskem odboru na Dunaju v Landskrongasse, kako se sučejo okoli pisalnih miz le Italijani. Kje tiči vzrok temu? Ali ima prav baron Beck? Ali se je pa morda slovenske in hrvatske poslance izrinilo? Tu je treba jasnosti; gospodje goriški in istrski poslanci, zdaj imate vi besedo! Razpisana uradniška služba. Istrska deželna upravna komisija naznanja, da jc v deželnih uradih- dopolniti mesto računskega uradnika v VIII. oziroma VII. čin. razr. Prosilci morajo popolnoma znati italijanski in hrvatski jezik in dokazati, da so dalje časa službovali v računski službi bodisi kot državni ali deželni uradniki. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo deželni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču do 15. oktobra t. 1. Dementirana vest. Svoj čas se je poročalo, da je umrl, interniran v Italiji, Karel vit. Doljak iz Gorice. Sedaj pa poroča »L' Eco«, da živi Doljak v Turinu. Vest, da je umrl, torej ne odgovarja resnici. Premoženje so zaplenili 24-letnemu Marcelu in 23-letnemu Primu Segre, oba rojena v Trstu, ker sta osumljena veleizdaje; dalje Karlu Mulich, roj. 1. 1866. v Gorici uradniku, in dr. Ferruccio Slocovichu, roj. 1. 1877. v Trstu, ker sta osumljena zločina proti oboroženi moči države. Nesreča, samomor ali zločin? 12. t. m. je umrla v tržaški bolnišnici Karla Novak, katero so našli s 15letnim sinom skoraj zadušeno v njunem stanovanju, kjer so našli odprto plinsko napeljavo. Sin je umrl še tisti dan, mati se pa tudi ni več zavedla. Oba sta bila po obrazu in rokah opraskana in sta imela po životu črne lise od udarcev. Ne ve se torej, ali se je zgodila nesreča vsled neprevidnosti ali pa je bi! izvršen dvojni samouinor ali pa umor. Gospodarske Deiežke. Preskrba prebivalstva s krompirjem. K včerajšnjemu poročilu o enketi o prehrani imamo dostaviti še sledeče: Podpredsednik gališke kmetijske družbe vit. Lisowiecki je poročal o zborovanju, ki so ga imeli lvovski meščani s kmetovalci radi krompirja. Producenti in konsumenti so se j zedinili, da bi bil najboljši način sledeči, ki j bi vse zadovoljil. Ker mesto Lvov nima j prostorov, da bi čez zimo spravilo ves po- i trebni krompir, se naj ta pusti kolikor rao- i goče dolgo pri kmetu, ki že ve, kako ga ; bo obvaroval pred pokvarjenjem. Mesto zaseže po najnižjih cenah krompir, ki je potreben za ubožno prebivalstvo. Premožnejšim slojem in onim, imajo zvezo z deželo, sc pa prepusti, da se svobodno preskrbe s krompirjem. Krompirja je v istini toliko zrastlo, da ga bo za vse dovolj in ga bo ostalo celo za krmljenje, samo če se nc bo z nespametnim ravnanjem zopet v tako velikanskih množinah pokvaril kakor sc je lansko leto. Ali ne bi ta način bil priporočljiv tudi pri nas? Posvetovanja o prehrani so se 10. t, m. zaključila. Minister Hofer je v svojem govoru omenil, da bo na prihodnjih posvetovanjih vlada zavzela nasproti posameznim še spornim vprašanjem meritorno stališče. Minister je z občudovanjem omeni! požrtvovalnost in domoljubno obnašanje prebivalstva v zadnjih težkih tednih in priznal prizadevanja vseh prizadetih krogov, da hi sc vprašanje o prehrani ugodno rešilo, — Šolske zvonove pobero v vojne svr-he. Oddajo se ali brezplačno kot dar ali pa proti plačilu 3 K za kilogram. Tisti de!' zvona, ki niso iz bakra, se ne sprejemajo. — Draginjske doklade duhovnikom so bodo izplačevale odslej na popolnoma enak način kakor državnim uradnikom, ne da b' bilo treba kakih korakov pri finančni oblasti. — Ženske na južni železnici. Južna železnica bo v Brucku ob Muri, Mariboru in Gradcu nastavila več voznih delavk za tovorne vlake. Dobava prašičev in živine za aprovi-zacijo. Prevzemanje prašičev iz ljubljanske j okolice za aprovizacijo se vrši vsak ponedeljek od 8. do 9, ure, prevzemanje živine pa vsak mesec enkrat, kar se vselej neka) dni prej objavi -v časopisju. — Kranjsko deželno mesto za vnovčevanjc živitie. — Drva je preskrbela mestna občina mariborska. Za enkrat dobi vsaka družina 100 kg mehkega lesa po 9 K 50 vin. — 50.000 poštnih pošiljatev leži na poštnem uradu II. v Splitu, ker manjka pi-smonoš. — Tihotapski kupčiji s tobakom so prišli na sled v zagrebških kavarnah, kjer so se prodajale cigare in cigarete po nezaslišanih cenah. Povodni avto, ki ga je izumil ravnatelj elektrarne C. Bitz, so te dni preizkušali na Bodenskem jezeru. Zgornji del, ki jc podoben avtomobilu, počiva na dveh torpedu podobnih plavačih; spredaj je med njima tretji plavač, ki služi kot krmilo. Na avtu bo prostora za štiri osebe. Ker motor še ni bil pritrjen, so počasi vozili; poizkusi so se dobro obnesli. Trgatev na Sp. Avstrijskem se je pričela te dni. Tako dobre letine že 60 let niso imeli. Za mošt izpod preše ponujajo kupci po 4 K za liter. 108.120 mark za 12 h! vina je dobil te dni grof Fllz v Etville, ki ima obširna, posestva tudi v Vukovarju. Liter vina stane torej 165 kron našega denarja. Voinka pobere spomenike. V Nemčiji bodo v vojne namene pobrali tudi mnogo bronastih spomenikov. Sladkor za petijot bodo dobili vinogradniki tudi letos, čeprav manj nego drugače. Vinogradniki naj svojo potrebščino sladkorja za petijot naznanijo na občinskem uradu do 20. t. m.; državni kletarski nadzorniki bodo nato napovedbe presodili in določili primerne množine obdavčenega sladkorja, ki ga bodo nato prejele v razdelitev občine. Sladkor. »Nar. Listy« poročajo, da zadostujejo zaloge konzumnega sladkorja za čas do srede oktobra. Potem bo treba pokriti potrebščino iz nove kampanje, ki se začne dne 1. oktobra. Nova letina ne obeta posebnega. Dočim se je v Avstriji pridelalo povprečno po 70 do 80 miiijbnov met. sto-tov sladkorne pese, cenijo letošnji pridelek na 40 milijonov met. stotov. Preveč prešičev imajo v Nemčiji z ozirom na razpoložljiva krmila in jih bodo morali znaten del poklati, da si zasigurajo krme vsaj za plemenske živali. — Oranje z motornim plugom. Zn jesensko oranje večjih pripravnih poljan se bodo oddajali motorni plugi pri c. kr. oskr-bovalnici v Ljubljani proti plačilu 28 K za oral. Zaradi surovega masla. Vlada se peča sedaj z misiljo, ali naj se izdano krompirjevo naredbo razveljavi ali ne. Rada sc v to gotovo ne bo odločila, ker ima dovolj pomislekov radi tega. Važno bi pa bilo, vprašati sc obenem tudi, ali nc bi kazalo j izločiti domače surovo maslo iz ccntralisti- | čnega gospodarstva, ker jc to blago iz tr- ' ga sedaj popolnoma izginilo. Res je, da jc sedaj manj mleka, potreba istega pa naravno da večja, toda maslo bi takoj prišlo na trg, alto mu ga odredbe ne bi zapirale, Raz-veljavljenje tozadevnih naredb bi prav gotovo ne moglo škodovati, kajti bolj to blago ne more izginiti, kot je; ker za »izginiti« ni ne komparativa, ne superlativa! Ako vlada umakne določbo, ki zodevljajo domače maslo, s tem gospodarstvo s tujezem-skim importiranim maslom nc bo prav nič prizadeto. Tak poskus nikakor ne more škoditi, utegnil bi pa koristiti in blažiti strašno pomanjkanje užitnih tolšč in masti. Proti centralam. V parlamentarnem vojnogospodarskem in prehranjevalnem odseku so zahtevali člani posebne kazenske določbe proti voditeljem dobro znanih central; tudi naj bi se sestavila komisija, ki bi nadzorovala delovanje central, ker je vlad? popolnoma odpovedala. Tudi vnov-čevalnica za živino naj se podredi nadzorstvu. Ti predlogi sp predsednika bombažne centrale Kufflerja skrajno razburili. Ostro je napadel vlado, ker se ni takoj brez vsakega pomisleka in pridržka izrekla za c£n-tralc in prevzela polne odgovornosti; Kuf-flcr je govoril v imenu voditeljev drugih central in grozil z odstopom. Zelo značilno ie, da si upa voditelj central že tako govoriti z vlado; zdi se, kakor vlada ne bi bila več predstojna oblast, marveč le še izvršilni organ central! Tekom debate jc poslanec dr. Jerza-! 'oek med drugim navedel, da se jc n. pr. centrala za olje in mast ustanovila s 500.000 K glavnice, imela je pa 100 milijonov prometa in pol milijona upravnega prebitka! Dobili so pač blago iz inozeni-H;va, a splošnost ni o tem ničesar čutila. V . javnost se je prikradla vest, cla so še danes nakopičene velike zaloge, n. pr. tkanin, kož in usnja. Centrala za krmila jc kupovala oves po 26 do 28 K, prodajala ga jc pa po 140 K! Krompir so prevzemali po I 7 K, prodajali pa za seme po 22 K! Potem : pa še pravijo, cla so centrale koristile produkciji! Eulsiiifi u Miovom? Ppvisko časopisje pozdravlja Kornilova naivečio simpatijo. »Matin" javlja iz Londona, da ondi odobrujejo najnovejši prevrat na Ruskem. —- »Journal« pravi, da I jc bii Kerenskij zadnji čas popolnoma spre- menjen; bil jc slab ln omahljiv in je sam zakrivil sedanjo katastrofo. »Temps« pozdravlja sodelovanje ruskega meščanstva s Kornilovom, ker Kornilov zasigura uspeh. Revolucijskim strankam sc prav godi, ker pravega položaja nikdar niso spoznale. Radikalno pariško časopisje se boji, da bi socialisti v zadnji uri sklenili mir s sovražnikom. > Neue Ziiricher Nachrichten« pišejo: Koliko tiči za Kornilovom ententa, za sedaj še ni znano. Zadnji čas je bilo dovolj znamenj, da sta London in Pariz zapustila Kerenskega. Berlinski »Lokalanzeiger« porpča iz Stockholma, da je duša gibanja proti Ke-renskemu angleški poslanik Buchanan, ki sc je spri na kongresu v Moskvi s Keren-skim. Ko je Kerenski zaključil kongres, je Buchanan ost.entat.ivno zapustil dvorano in se vrnil v Petrograd, kjer je obiskal zunanjega ministra Terenčenka, kateremu je prnvil, da stališče Kerenskega ne odgovarja interesom entente. Cili Buchananov da je vojaška diktatura Kornilova. Angleški poslanik je pridobil monarhistično misleči del generalitete, dalje kadete in stranke cenh-uma, n je izjavil, da ni misliti na to, da bi se zopet vrnil prejšnji car. Priporočil jc pa za carja velikega kneza Mihaela ali Pavla Aleksandrovima. Predno sc to izvrši, bi bil Kornilov vojaški diktator. Ko je Kerenski odstavil Kornilova, so poslaniki entente pri zunanjemu ministru proti temu protestirali. Kornilovo ministrstvo. V listi, ki jo jc sestavil Kornilov za nove ministrstvo je poleg zastopnikov desnice tudi ime delavskega zastopnika v prvi dumi Aladinn, kateremu hoče Kornilov poverili jugtično ministrstvo. Razdor v ruski armadi. General Klcmbovski javlja, da so na fronti pri Rigi cele divizije samovoljno pustile svoje postojanke. Savinkov, katere' mil je Kerenski naložil, da brani Petrotfradi it zp Kornilova. UuDijMSke novice. lj Pevski večer v deželnem gledališča dne 18. t. m. Kot solistinja sodeluje sopra-nistka g. Anica V r h u n č e v a, ki je na svojih dosedanjih nastopih dosegla nepričakovano lepe uspehe. Solospcvc za tenor poje g. Fran M o h o r i č, mlad in nadarjen pevec, bivši član zagrebške opere. Oba solista sta si izbrala lepe pesiiiice, vse iz domače samospevske literature. Moški ln mešani zbor zapoje priljubljene skladbe skladateljev Adamiča, dr. B. Ipavca, F, Ferjančiča in dr, A. Schvvaba. Na vzpore-du so pa tudi hrvatska narodna pesem Draga je daleko«, češka narodna pesem »Koupim ja si kone vrany« in slovenska narodna pesem »Ljuba si pomlad zelena«. Najlepša točka je pa balada za osmero-: spev in moški zbor E. Adamiča »-Junakova svatbac, po svoji vsebini primerna današnjim časom, — Natančni vzpored jutri. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni deželnega gledališča, lj Umri.?. so v Ljubljani: Marija Šliber, gostja, 75 let. — Simon Por, dclavec, 60 let. — Marija Melinec, posestnica, 56 let, ■— Matevž Zalar, kurjač, 21 let. — Anton Nagode in Alfred Pollak, pešca. Foziv na občinstvo! Mestni magistrat opozarja, da mu ob vsem trudu ne bo mogoče spraviti v Ljubljano toliko drv, da bi zamogel postreči tudi zavodom in strankam, izvzemši onih najrevnejših slojev, ki si na noben način ne morejo sami preskrbeti kuriva. Vsled tega naj vsakdo, komur to razmere'količkaj dopuščajo, skrbi sam za potrebno kurivo ter naj se nikakor ne zanaša na mestna drva. lj Vojna in božična razstava (umetniško lepo izvršeni prodmetii ki so jih izdelali pri bataljonu stotnika Neusscrja) se je danes otvorila v prodajalni Ant. Krisperja na Mestnem trgu. Vsi razstavljeni predmeti pričajo, s koliko pridnostjo in umetniškim čutom si naši vrli bojniki krajšajo pičlo odmerjeni prosti čas, in to s čisto primitivnim orodjem. Nizka vstopnina 50 vinarjev za oseho bo vsakomur omogočila, da si ogleda stvari, ki so jih izdelovali večkrat ob najtežjih razmerah in v smrtni nevarnosti sredi sovražnega pehotnega in topovskega ognja. Razstreljena sablja bataljonskega poveljnika stotnika Neusserja to jasno izpričuje. Kristus, kateregn je izrezljal neki Tirolec, je že sam zase vreden, da sc ogleda. Razstavo pa še na najbogatejši način izpopolnjujejo krasne božične stvari, ki jih utegne zlasti mladina požcleti in katere jc izvršil še v mirnem času gospod stotnik Neusser sam. Čisti dobiček jc namenjen vdovam in sirotam tu nameščenega strelskega bataljona III. 31, 6egar poveljnik je bil splošno znani in vclespošto-vani gospod polkovnik baron pl. Scholten, sedaj polkovni poveljnik od začetka vojne na bojišču stoječih vrlih 31 tih. Z n7.irom na dobrodelno svrho se prosi za številen obisk in živahno udeležbo. Ker mora gospod stotnik oo krafl'orr> J•• fronto, bo mogla razstava le malo dni ostati odprta. lj Soška umetnika godba svira v kavarni Europa v soboto zvečer ob 8. uri in v nedeljo popoldne od 4. do 7. ure Vstopnina v soboto zvečer 2 K, v nedeljo popoldne 1 K. lj Ustanovni občni zbor zasebnih uradnikov in uradnic. V sredo zvečer so se zbrali v prav obilnem številu zasebni uradniki in uradnice na ustanovni občni zbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Predsednik pripravljalnega odbora g. Hiter je obrazložil namen in pomen društva ter delo pripravljalnega odbora. Pozivu za pristop v društvo se je odzvalo doslej 280 in sicer moških 123, ženskih 157. Po opravilu so: 98 uradnikov denarnih zavodov, 105 trgovine in obrta- 64 zavarovalnih zavodov, 23 je pa odvetniških uradnikov. — Zanimiva jc akcija pripravljalnega odbora, da dože-ne, kako je plačano zasebno uradništvo. Tozadevna statistika je nad vse poučna in se ob priliki objavi. — Pripravljalni odbor je na podlagi te statistike že s posebno okrožnico pozval podjetnike (zavode, firme]. Uspeh je zadovoljiv. Tudi v aprovi-zacijskem oziru je pripravljalni odbor st-rjl primerne korake. Gospod Golob prebere nato društvena pravila. Namen društva je označen v § 3, združevati zasebno uradništvo, gojiti stanovsko vzajemnost in zavest, izpopolnjevati strokovno izobrazbo, zastopati stanovske koristi, zbolšati gmotni in družabni položaj — skratka: društvo je strokovna organizacija zasebnega urad-ništva, društvo lahko vstopi zasebni uradnik, ki službuje na slovenskem ozemlju. — Pristopnina znaša 1 krono, članarina se razdeli v tri razrede: do 100 kron plače 1 krono na mesec, do 300 kron 2 kroni, nad 300 kron 3 krone. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: za denarne zavode gg. J. Hitter, Pečar, Lenček, Jeločnik, gdč. Sedlak, Šu-šteršič, Hočevar in Jelene; za trgovino in obrt: gg. Kunsiek, Petejan, Franke, Palme, ga. Kolwitz in gdč. Traun; za zavarovalne zavode gg. Golob, Režek, Trtnik in gdč. Malič Angela; za odvetniške in notarske uradnike gosp, Svetlič in gospč. Minka Pavlin. — Društvu želimo najlepšega uspeha, da doseže privatnemu uradništvu kar največji, zasluženi ugled v naši javnosti in za pošteno delo pošteno plačilo. lj Umrl je včeraj nenadoma gospod S i-mon Koser, c, kr. policijski kontrolni nadzornik. Pogreb se vrši v soboto dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne z Dolenjske ceste št. 18 na pokopališče pri sv. Križu. P. v m. lj Škandalozne poštne razmere. Tržaška »Edinost« piše: Gradec, Zagreb in Dunaj so bližje Trsta, nego Ljubljana! Neverjetno, kajne? In vendar je tako! Ko bi ne bilo tako, bi tudi ne bilo možno, da dunajski, graški in zagrebški listi prihajajo v Trst prej, nego pa ljubljanski. V nedeljo smo čitali ljubljanske liste — stare 4 dni, med tem, ko smo imeli nemške liste skoraj še gorke sobotne izdaje, iz Zagreba tri dni stare! Morda pa vozijo sedaj na Trst samo taki ekspresni vlaki, ki se v Ljubljani niti ne ustavljajo?!« — Ali temu res ni mogoče odpomoči? Ali se res skriva za takim postopanjem namen ? lj Patrijotično darilo, Občeznani dobrotnik lekarnar gospod Gabrijel Piccoli, c. in kr. in papežev dvorni založnik, je stanarinsko pristojbino 200 K daroval stolni konferenci Vincencijeve družbe z določilom, ta znesek med deset vojnih invalidov razdeliti. Dotične prošnje je predsedniku stolne konference, gospodu ces. svetniku Ivanu Rogeiju star., dc konca tega mesca oddati. lj Nova založba v Ljubljani, V seji na-čelstva dne 25. avgusta 1917 je bil izvoljen predsednikom odbornik g. Fr. Finžgar, župnik v Sori, podpredsednikom pa g. Bo-gumil Remec, profesor v Ljubljani. lj Poročil se je g. Avgust Buschel, sodni pisarniški predstojnik z gdč. Pavlo Dre-xler. lj Smrt za domovino. Na posledicah težkih ran, ki jih je dobil v junaški obrambi gore sv. Gabrijela je umrl komaj 201et-ni sin g. c. kr. višjega poštnega kontrolorja J. Junza Stanko Junz, dijak I. drž. gimnazije. Staršem naše najiskrenejše sožalje. lj Nagloma je umrla v ponedeljek ob vogalu Dunajske ceste in Sodnijske ulice 56 let stara postrežnica Katarina Bulovic, Zadela jo je kap. lj Nakaznice za krompir. V soboto, dne 15. septembra bodo dopoldne od 8. do 1. ure razdeljevale krušne komisije posebne nakaznice za krompir. Vsaka v Ljubljani stanujoča stranka dobi v svojem okraju, kjer dobiva navadno nakaznice za moko in kruh, po eno nakaznico za krompir, veljavno tako dob: dokler bo mestna aprovizacija razde to naj stranke pazijo nic, ker jim aprovi plikatov. Okolica kaznic, kakor tudi ki imajo lastno apr ala krompir. Za-ne izgube izkaz-ne bo dajala du-nska ne dobi iz-ružbe in podjetja, učijo .Izkaznic ne prejmejo vse one stranke, ki so krompir same sadiie in vsi zavodi, katerim daje mestna aprovizacija sama nakazila, Komur po teh določilih izkaznica ne gre, naj nc nadleguje komisij in aprovizačnega urada. Za vse druge tozadevne informacije pa je strankam na razpolago aprovizačni urad na Polianski cesti št. 13. li Razdelitev sadja za uradniške skupine. Mestna aprovizacija bo delila v soboto- dne 15. t. m. dopoldne in popoldne sadje med uradniške skupine. Od 8. do 9. ure dopoldne dobi sadje prva skupina, in r:eer št. 1 do 150 in od 9. do 10. št. 150 do konca, druga skuoina prejme sadje od 10. do, 11. ure. Popoldne od 2. do 3. pride na vrsto tret'a skupina in od 3. do 4. četrta skupina. Vbod pri glavnih vratih. lj S^die ra rdeče izkaznice A in ru-nene hkrsnice A. Mestna aprovizacija bo v soboto, dne 15. t. m. popol- dre v cerkvi sv. Jožefa sadje strankam, ki impio rdeče in rumene izkaznice, za-zr?movane s črko A. Na vrsto pridejo vse rtrmke od 4. do 6. popoldne. Vhod pri glavnih vro,'ih. lj Oddaia rereišega mesa na Viču, Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice, za-z-!3movane s črko B in C, dobe v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne v mesnici pri gospodu f kri ju na Viču (onstran železniškega tira) meso. Na vrsto pridejo cd 7. do 8. ure vse strarike z izkaznicami B, od 8. do 9. uro rtranke z izkaznicami C štev. 1 do 300, od 9. do po! 10. ure št. 301 do konca. Kilogram stane 2 kroni. Ena oseba dobi četrt kilograma, 2 osebi pol kilograma,^3 do 4 esebe tri četrt kilograma, 5 do 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb en in četrt kilograma, več kot osem oreb 1 in pol kilograma. lj Sadje za Vič. Občani Viča, ki iinaio rumene izkaznice zaznamovane s črko C, prejmejo sadje v nedeljo, dne 16. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od 8. do 9. ure štev. 1 do 150, od 9. do 10. ure štev. 150 do 300 in od 10. do 11. ure štev. 300 do konca. Vhod pri glavnih vratih. lj Oddaja cenejšega mesa v Mortah, Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v nedeljo, dne 16. t. m. v Mostah v mesnici gospoda Karla Štrukl na Zaloški cesti štev. 14 meso. Dobe ga stranke, ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s črkama B in C. Od 7. do 8. ure pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami B, od 8. do 9. ure stranke z izkaznicami C štev. 1 do 250, od 9. do pol 10. z izkaznicami C štev, 250 do konca. Kilogram stane 2 K. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri do štiri osebe tri četrt kilograma, pet do šest oseb 1 kilogram, sedem do osem oseb en in četrt kilograma, več kot osem "eb 1 in pol kilograma. lj Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala jutri, v soboto, dne 15. septembra, v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti krompir po sledečem redu: od 2. do 3. popoldne dobe krompir o nalci kruha pri Jezeršku na Zaloški cest,, od 3. do 4. stranke, ki dobivajo kruh pri Žužku v Novem Udmatu, od 4. do 5. stranke, ki prejemajo kruh v konzumu, Bohoričeva ulica in od 5. do 6. oni, ki dobivajo kruh v konzumu na Zaloški cesti. S seboj prinesite rodbinske izkaznice št. 124 in 125. Stranke, ki imajo zaznamovane izkaznice z »okolica«, ne dobe krompirja. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vinarjev, lj Špeh na rumene izkaznice D. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala 16. t. m. dopoldne (v nedeljo) špeh strankam, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko D. Na vrsto pridejo od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 200 do konca. Oddaja se vrši v cerkvi sv. Jožefa, Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 4 K. lj Prodaja sladkorja na rujave izkaznice za vkuhavanje sadja je končana. Tudi ni mogoče dobiti nikakega sladkorja za vkuhavanje sadja, ker je kontingent izčrpan. lj Nakazila za milo (žajfo) se bodo izdajala trgovcem v soboto, dne 15. t. m. od 9. do 12. ure v mestni posvetovalnici. — Upravičeni do prejemnice za milo so vsi trgovci, ki imajo obrtni list za trgovino z mešanim blagom ali za branjerijo. To pravico morajo oni, ki ne prodajajo sladkor, izkazati. Vsak trgovec mora doprinesti tudi pismeno potrdilo, koliko znaša sedanja zaloga mila. O nadaljni prodaji pa' mora voditi posebno vpisno knjigo. Milo, prašek za milo itd. se ima oddajati le na karte. lj Ukradeno je bilo tržnemu stražniku A. P. pred tržnim uradom na magistratu še dobro ohranjeno Adler-kolo s številko 270.112, vredno okrog 300 K. Kolo je imelo ponikljane obroče ter črne držaje. Tat je dosedaj še neznan in se občinstvo prosi, da ga, kjer bi utegnil kolo prodajati, takoj naznani prvi varnostni oblasti. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine od 2 .septembra do 8. septembra 1917. Novorojencev 10. Mrt-vorojenec 1. Umrlih 56; od umrlih je domačinov 23, od tujcev 33; za grižo 6, med njimi 1 tujec; za jetiko 4, med njimi 2 tujca; za različnimi boleznimi 46; med njimi je tujcev 33, iz zavodov 42. — Za infekci- I joznimi boleznimi so oboleli in sicer: za | tifuzom 5 domačinov, 10 tujcev in 123 vo-! jakov, za grižo 13 domačinov, 17 tujcev in i 28 vojakov, za vratico (difterija) 1 domačin. ljDarovi. Za uboge pogorelce na K o-roški Beli nam je poslal veleč g. svetnik M. Saje na Skaručini 65 K, za ubogo rodbino H a j d i n j a k neimenovana iz Cerknice 10 K, in Amalija Debelak iz Prc-lazka pri Podčetrtku za goriške begunce ista dobrotnica 20 K. — Bog povrni. lj Izgubilo se je od Poljanske ceste do Bohoričeve ulice nekaj listin, glasečih se na ime Zelenko Regina. Ker so listine za dotično osebo važne, se prosi, raj jih najditelj odda na Martinovi cesti 6. Naročajte nabHke iz usnja, s tem I prihranite podplate. Cena z žebljički j za en par za gospode K T80, za dame j K lf>0, za otroke K 1'20. Zaradi drage i poštnine priporoča po'naročiti za več pari)v skupaj. Dobe se pri Peter IIo-zina & Ko. v Ljubljani. M bi bila vešča vregi hišnoga dela, posebno p