URADNI VESTNIK OBČIMI: CERKNICA, GROSUPLJE, LITIJA, LJUBLJANA — BEŽIGRAD, CENTER, MOSTE-POLJE, SISKA, VIC-RUDNIK, LOGATEC, VRHNIKA IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 16. APRILA 1965
LETO XIL, ST. 20
OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD
STATUT
občine Ljubljana-Bežigrad
172	,
Na podlagi 94. člena Ustave Socialistične republike Slovenije, je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad,
na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 4. aprila 1964 S spremembami in dopolnitvami. Sprejetimi na seji dne 1». marca 1965, sprejela
STATUT
OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana-Bežigrad je temeljna družbeno politična skupnost, V kateri občani v okviru enotnega družbenega sistema in po načelih družbenega samoupravljanja zagotavljajo materialne in druge pogoje
delo in razvoj produkcijskih sil, določajo in razdeljujejo sredstva za Potrebe občine, ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb, usklajujejo individualne in skupne interese ter uresničujejo čim bolj neposredno samoupravljanje.
2.	člen
Pravice tn dolžnosti občanov in Občin so določene z ustavo, z zakoni, s tem statutom in z drugimi splošnimi predpisi občine. Občani obline Ljubljana-Bežigrad so dolžni po svojih močeh in strokovnosti prispevati k splošnemu napredku občine. Občani imajo pravico in dolžnost, da Po' svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravija-hja v občini.
3.	člen
Občani v občini:
— ustvarjajo in zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj Produkcijskih sil in za delo v skladu z razvijanjem socialističnih odnosov;
.	— odločajo v okviru delitve druž-
benega dohodka o uporabi sredstev zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v občini, odločajo o vladanju sredstev za gospodarski in družbeni napredek v občini;
, — organizirajo in pospešujejo "kupno z delovnimi organizacijami *h v okviru krajevnih skupnosti ti-okL dejavnosti, ki neposredno služijo "Deanom, družinam in gospodinj-tvom za zadovoljevanje njihovih vs«*odnevnih življenjskih potreb;
ustvarjalo In in druge po-
----,---_. .Ijonjskih po-
8v in razmer, za zadovoljevanje
°Jih potreb na področju vzgoje in
—“ s svojim delom
izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, telesne vzgoje; rekreacije, stanovanj, komunalnih in društvenih dejavnosti;
—	določajo splošne pogoje za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij, uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v splošni rabi, in skrbijo, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in s pogoji, ki so določeni z zakoni;
—	ustanavljajo krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, komunalne in družbene službe;
—	opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbeno Lastnino v občini, varujejo, družbeno in zasebno lastnino;
—	uresničujejo osebne, politične in samoupravne pravice ter vse oblike neposredne demokracije, dane .občanom z ustavo in s tem statutom.
V občini občani uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno političnih skupnosti.
Te svoje naloge, pravice in dolžnosti uresničujejo občani neposredno ali po občinski skupščini, njenih organih in po krajevnih skupnostih.
4.	člen
Občinska skupščina ima kot najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v občini predvsem tele temeljne pravice in dolžnosti:
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva, družbenih služb in drugih dejavnosti;
—	varuje osebne pravice občanov;
—	vestno in čimbolje upravlja splošno ljudsko premoženje;
—	nenehno razvija produkcijske sile;
—	skrbi za varnost ljudi fn njihovo premoženje, za javni red, in sodeluje v okviru predpisov pri zadevah narodne obrambe;
—	skrbi za skladen gmotni, fizični, umski in duhovni razvoj občanov;
—	usklajuje interese posameznikov z interesi skupnosti;
—	krepi socialistični družbeni sistem.
5.	člen
Občina Ljubljana-Bežigrad je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani.
6.	člen
Območje občine Ljubljana-Bežigrad obsega naslednje katastrske občine in naselja;
a)	mesto Ljubljana (del) katastrske občine:
Črnuče (del). Brinje (del)
Dravlje (del)
Ježica (del)
Kapucinsko predmestje (del) Spodnja Šiška (del)
Stožice (del)
Šempetrsko predmestje I. (del)
b)	druge katastrske občine in naselja:
Beričevo Črnuče (del)
Dol pri Ljubljani Ježica (del)
Kleče
Nadgorica
Podgora
Podgorica (del)
Stožice
Šmartno ob Savi Zadobrova
7.	člen
Praznik mesta Ljubljane 9. maj je tudi praznik občine Ljubljana-Be-žigrad.
8.	člen
Delo občinske skupščine, njenih svetov in komisij je javno.
Pravica javnosti se lahko omeji samo v primerih, ki jih določa zakon.
IL DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI
9.	člen
Družbeno-ekonomski odnosi v občini temeljijo na delu z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah in družbeni skupnosti.
1. MATERIALNA SREDSTVA OBČINE
10.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov ter s sredstvi, ki jih na osnovi proste odločitve združujejo občani in organizacije v občini.
Občina v mejah zakona samostojno določa svoje dohodke.
11.	člen
V skladu s svojimi potrebami razporeja občinska skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnost družbenih služb, za opravljanje nalog s področja narodne obrambe, za izpolnjevanje obveznosti občine, za delo občinske skupščine in njenih organov in služb, za delovanje družbe-no-političnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti.
12.	člen
Sredstva občine razporeja občinska skupščina samostojno v proračun in sklade z letnimi finančnimi in družbenimi načrti občine.
naselja:
Ljubljana (del), Črnuče Ljubljana (del)
Je^ca (deleče.
Ljubljana (del) (Ljubljana (del)
Jarše (del), Ježica (del) Ljubljana (del)
Beričevo, Brinje Dobrava pri Črnučah Dol pri Ljubljani, Zaboršt pri Dolu Kleče pri Dolu Ježa, Nadgorica Podgora pri Dolskem, Zajelše
Podgorica pri Črnučah Sv. Jakob ob Savi
Pravica občinske skupščine, da samostojno razporeja sredstva, se ne more omejevati, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Občinska skupščina ne more določati obveznosti, po katerih pripadajo sredstva občini, z veljavnostjo za nazaj.
13.	člen
Preden občinska skupščina sprejme proračun, ga da v razpravo občanom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbeno-političnim organizacijam.
Njihove pripombe in predloge obravnava občinska skupščina, ko sprejema proračun.
. Občinska skupščina obvesti občane, delovne organizacije, krajevne skupnosti in družbeno politične organizacije o sprejetem proračunu in o stališčih, ki jih je zavzela do njihovih predlogov.
Občinska skupščina obvešča občane o izvajanju proračuna vsakega pol leta.
14.	člen
Za razvoj posameznih služb in dejavnosti in za uresničevanje določenih nalog lahko občinska skupščina ustanovi sklade. Z aktom o ustanovitvi se določijo viri dohodkov, namen uporabe, način upravljanja, nadzorstvo nad poslovanjem sklada in sestav organov upravljanja.
Skladi so pravne osebe. Kolikor niso v upravljanju delovnih ljudi in drugih samoupravnih organizacij, se upravljajo po načelih družbenega upravljanja.
Sredstva skladov sc zbirajo na osnovi zveznih, republiških in občinskih predpisov. Skladi poslujejo po svojih pravilih in finančnih načrtih, ki so sestavni del družbenih načrtov občine.
•'	’ j
16. člen
Organi upravljanja skladov morajo o poslovanju sklada, zlasti pa o izpolnjevanju finančnega načrta, občasno, najmanj pa dvakrat letno poročati občinski skupščini.
Ce občinska skupščina ugotovi nepravilno uporabo sredstev sklada, opozori organe upravljanja na nepravilnosti.
17.	člen
Delovne organizacije in občani lahko združujejo po prosti odločitvi svoja sredstva z namenom doseči skupne družbene in gospodarske cilje.
18.	člen
Delovne organizacije so dolžne predvsem same skrbeti za svojo razširjeno proizvodnjo. Da bi se okrepila gospodarska moč občine, delovne organizacije samostojno združujejo sredstva, ki jim ostanejo po izpolnitvi družbenih obveznosti in odločajo o programu trošenja teh sredstev.
19.	člen
Za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini, napredovanje proizvodnje in razvoja delovnih organizacij in dejavnosti v družbenih in drugih javnih službah ima občina denarni zavod.
Občina ustanovi denarni zavod sama ali skupno z drugimi občinami. Denarni zavod dela po splošnih predpisih, ki veljajo za denarne zavode In po smernicah občinske skupščine. Zavod zbira sredstva, opravlja kreditne posle, plačilne službe in druge naloge, ki so mu poverjene. Pri njem se nalagajo sredstva, s katerimi razpolaga občina, in sredstva občinskih skladov. Posebno razvija hranilniško službo.
Denarni zavod se upravlja po načelih družbenega samoupravljanja.
20.	člen
Denarni zavod opravlja kreditiranje samostojno, v okviru enotnega kreditnega sistema v SFRJ, vendar je dolžan za večje družbene naložbe na območju občine upoštevati večletne in letne programe razvoja in družbene načrte občine.
Prav tako mora denarni zavod zagotoviti, da imajo delovne organizacije možnost dobiti kredite ob enakih pogojih.
Denarni zavod je dolžan predložiti občinski skupščini ob sestavljanju letnih družbenih planov svojo kreditno bilanco, kakor tudi občinski skupščini občasno, najmanj pa enkrat letno, poročati o svojem poslovanju.
21.	člen
Občinska skupščina lahko, če je pooblaščena s posebnimi predpisi, sama ali skupno z delovnimi organizacijami, ali po denarnem zavodu razpiše posojilo za izgradnjo objektov, ki so posebno pomembni za pospeševanje gospodarskega razvoja občine ali napredka splošnega družbenega standarda v občini.
2.	DELOVNE ORGANIZACIJE
22.	člen
Občinska skupščina ustanavlja sama ali skupaj z drugimi družbeno političnimi skupnostmi delovne organizacije, kot podjetja ali druge gospodarske organizacije s področja gospodarstva zaradi krepitve gospodarske moči in urejanja posameznih ali več gospodarskih dejavnosti (skladi).
Občinska skupščina ustanavlja, združuje in odpravlja zavode ali druge organizacije za negospodarske dejavnosti na področju družbenih služb. Tem oskrbi in zagotavlja potrebna sredstva v skladu * njihovimi nalogami in družbenimi potrebami.
Po zakonu pristojni organi občinske skupščine potrjujejo ali dajejo
fisun ?u tjtiiVptiJitiJr
•» "•	TKf tiuh
.V-V' 1 *.f' '4	tt-j.jf:.:
'jr; ’ i ■ . .*V' *:•
soglasje k drugim splošnim aktom delovne organizacije, ki so jih te po zakonu dolžne izdajati.
Občinska skupščina voli svoje predstavnike v razpisno komisijo za predlaganje direktorja delovne organizacije.
24.	člen
Občinska skupščina spremlja delovanje delovnih organizacij. V ta namen zbira podatke o njihovem delu, jih obravnava in daje svoje smernice in priporočila.
Občinska kadrovska služba pomaga delovnim organizacijam pri izvajanju njihovih načrtov za programiranje kadrov.
Občinska skupščina sodeluje z delovnimi organizacijami pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev delavcev na njihovih delovnih mestih in v kraju njihovih prebivališč v občini.
3.	USMERJANJE
IN DRUŽBENO NAČRTOVANJE RAZVOJA OBČINE
A.	DRUŽBENI NAČRTI
25.	člen
Skladen razvoj gospodarstva in družbenih služb ter usklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo usmerja občina z občinskimi družbenimi načrti.
26.	člen
Občinski družbeni načrti upoštevajo vsa materialna sredstva v občini, ki v okviru delitve družbenega dohodka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, ter vsa sredstva za gospodarski in družbeni razvoj, s katerimi razpolagajo delovne organizacije in samoupravni organi v občini.
Občinski družbeni načrt:
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, in sicer skladno s specifičnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi proporci družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti;
—	določa osnovna razmerja za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občini;
—	razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini, in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda;
—	daje smernice za uporabo razpoložljivih sredstev, da se zagotovi čimvečja ekonomičnost ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti.
Občinski družbeni plan temelji na osnovnih razmerjih družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti in upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko.
27.	člen
Za načrten razvoj občine izdeluje in sprejema občinska skupščina letne in večletne načrte.
28.	člen
Pri sestavljanju svojih načrtov upošteva občinska skupščina načrte delovnih organizacij.
K načrtom delovnih organizacij lahko da občinska skupščina svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi upravljanja delovnih organizacij.
?.*« • 3®v -čleb 'i?!>,iv rnitus'
Preden' občinska skupščina sprejme lethe in večj«tn*družbene načrte,
sJj:«	* wft-. VHV" <
vi*	til
■J	>X- r. !}}<•. .! «.:■•» '• t Oj’ 1 -Ar.-
•••>.- • V-I\ trv a ; K* »M /ir* . «
jih- da*v- razpravo občanom, delovnim "organizacijam, krajevnim skupnostim in družbeno političnim organizacijam.
Njihove pripombe in predloge obravnava občinska skupščina, ko sprejema družbene načrte.
Občinska skupščina obvesti občane, delovne organizacije, krajevne skupnosti in družbeno politične organizacije o sprejetih družbenih načrtih in o stališčih, ki jih je zavzela do njihovih predlogov.
30.	člen
Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje načrtov razvoja občine kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov delovnih organizacij. V ta namen so delovne organizacije dolžne dostavljati občinski skupščini občasna poročila o izpolnjevanju svojih načrtov.
31.	člen
Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje družbenega načrta občine in načrtov delovnih organizacij najmanj polletno in seznanja občane, krajevne skupnosti in družbeno politične organizacije o izpolnjevanju teh načrtov.
32.	člen
Občinska skupščina lahko v skladu z zvezno in republiško ustavo in zakoni sprejme priporočila in stori vse potrebno za odpravo vzrokov, ki ovirajo izpolnjevanje načrtov občine ali delovne organizacije, kadar ugotovi tehtne vzroke, zaradi katerih se načrti delovnih organizacij niso izpolnjevali.
B.	URBANISTIČNI NAČRTI
OBČINE
33.	člen
Z občinskim urbanističnim načrtom ureja občina regionalni razvoj svojih naselij. Z njim predvsem določa ureditev posameznih sosesk in naselij, osnovne prometne mreže, zazidalne okoliše, ureditev voda, komunalnih naprav v naseljih, rekreacijske in športne prostore ter mrežo šolskih, zdravstvenih, družbenih in kulturno-prosvetnih ustanov.
Urbanistični načrt občine, ki zajema vplivno območje mesta Ljubljane, je sestavni del generalnega urbanističnega načrta mesta Ljubljane.
34.	člen
Predlog urbanističnega načrta občine sestavljajo organi občinske skupščine v sodelovanju s strokovnimi organi in organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
Preden občinska skupščina sprejme urbanistični načrt občine, ga mora dati v javno razpravo občanom, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbeno političnim organizacijam ter pri sprejemanju obravnavati njihove pripombe.
4.	KOMUNALNA DEJAVNOST
35.	člen
S komunalno dejavnostjo v občini se zagotavlja nemoteno delovanje komunalnih naprav, z nudenjem komunalnih uslug in storitev pa zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z elektriko, toplotno energijo, vodo, kanalizacijo, snago, vzdrževanjem cest, nasadov In zelenic, mestnega prometa, tržnic itd.
Občina zagotavlja smotrno izgradnjo m ureditev komunalnih objektov In naprav z določitvijo ki izvajanjem letnih in večletnih načrtov komunalne HlfcjevntBti* v - okviru 'občinskih
Ml	v ' Vfl|iS|Wp '■■:■■■( ,:i v,
wwir»Ajh* *uK>p,uo ,*>i£u»q»
tL *.i'	1• Hf VI,J LiijH
družbenih načrtov in na osnovi ur--banistiČn^gd načrta občine.
36.	člen
Komunalne službe v občini opravljajo komunalne delovne organizacije, krajevne skupnosti in njihovi servisi ali občina neposredno sama.
Komunalne organizacije so samostojne delovne organizacije, ki poslujejo po gospodarskem računu. Komunalna organizacija določi ceno svojih storitev s tarifo.
Razmerja med občino in komunalnimi organizacijami, vrste in obseg storitev, kakor tudi cene za te storitve, se določajo s posebno pogodbo med občino in komunalno organizacijo.
Ce občinska skupščina meni, da je tarifa za komunalne storitve previsoka glede na materialne zmogljivosti neposrednih plačnikov, lahko komunalni organizaciji predpiše nitjo tarifo, vendar le takrat, če komunalni organizaciji zagotovi razliko iz lastnih sredstev.
37.	člen
Delo komunalnih organizacij je podrejeno javnemu in družbenemu nadzorstvu. Družbeno nadzorstvo opravljajo organi občinske skupščine, organi krajevnih skupnosti in občani neposredno, s tem da nadzorujejo izvrševanje pogodbenih storitev in da na zborih občanov obravnavajo delo komunalnih organizacij ter dajejo svoje predloge in mnenja.
38.	člen
Upravljanje in vzdrževanje komunalnih naprav v soseskah in naseljih lahko prenese občinska skupščina na krajevne skupnosti. V takem primeru jim občinska skupščina zagotovi tudi potrebna sredstva.
Pri uresničevanju programa investicij in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav sodelujejo tudi delovne organizacije in občani s svojimi sredstvi ali delom.
V smotrnem izvajanju komunalne dejavnosti sodelujejo občani predvsem s tem, da skrbno uporabljajo in vzdržujejo komunalne naprave v svojem neposrednem okolju in naprave ter objekte, ki so javnega pomena.
39.	člen
Sredstva za financiranje komunalne dejavnosti v občini se ustvarjajo in zagotavljajo v proračunu, v ustreznih družbenih skladih in v skladih organizacij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. V družbene sklade, iz katerih se financira komunalna dejavnost, se stekajo sredstva, ki pripadajo skladom po odloku, s katerim so bili ustanovljeni, in po veljavnih predpisih.
Za zgraditev komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, hišnih svetov in občanov. Občinska skupščina daje s svojimi sredstvi prednost tistim investicijam, kjer so zbrana sredstva večja ali potrebe bolj nujne. Za financiranje graditve komunalnih naprav po ureditvenem načrtu soseske ali naselja prispevajo sredstva tudi investitorji gradenj na teh območjih. Ta sredstva se uporabljajo samo za namene, za katere so bila zbrana.
40.	člen
Letne in večletne načrte komunalne dejavnosti v občini sestavljaj* organi občinske skupščine v sporazumu z ustreznimi komunalnimi organizacijami' na< osnovi predlogov krajevnih skupnosti in občanov v skladu ai razpotašl ji-vi mi > sredstvi^ io6icw n*.« i-vo t.-.o vvjoiuj; jsuuismimivr ««,1 -;<»i*y* 'jjoUfttive » t**..
VHIIN-	jtmti * vp.rmp
t*v .4>«<?*«urnc antante, >> *••• -
41. člen	kulture In drugih družbenih dejav- no, kulturno, tehnično In strokovno
-aLffrMsarissssi -JšSBpsAiijsBBfcE
£pB„r	°bČ“’°V'	*»	“'z. opr,v,|.„,ev.=$, do,.; zag-
cije.	Za deloYanje družbenih služb In s^aJa. ° proračuna OMron^šolskega
Mestni svet daje soglasje.k.aktom društvenih dejavnosti zagotavlja ob-	p
občinske skupščine o,.1 ustanovitvi, cina potrebna materialna sredstva, združitvi, razdružitvi oziroma odpra- ■>'	,
sklada na programa.
osnovi njenega letnega
vi komunalnih - delovnih organizacij.
5. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN IZKORIŠČANJE ZEMLJIŠČ ;
'	42. člen
Gradnjo stanovanjskih, industrijskih, poslovnih in družbenih objek-
47.	člen
Zavode in delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, vodijo in upravljajo organi, določeni z zakonom.	>
48.	člen
53. člen
Občinska skupščina materialno vsestransko podpira glasbeno vzgojo. V ta-namen obstaja glasbena šola kot : samostojni izobraževalni in vzgojni zavod, ki ga vodi in upravlja organ
Razvoj posameznih družbenih družbenega upravljanja, služb usmerja občina , z načrti, ki Občina zagotavlja glasbeni šoli jih sprejema občinska skupščina ob sredstva za njeno osnovno dejavnost.
tov usmerja občina z>Umi m. vefc ^delovanju zborov volivcev, krajev-. .Glasbena šola, ki nudi osnovno mitih letnimi načrti gradenj v okviru urba- h skupnosti, delavnih in družbeno., žično glasbeno, vzgojo, mora vključiti nlstičncga.jn zazidalnega .načrta ob- litičnih organizacij in neposrednih v svoj Program tudi kadrovsko, re-čine.	koristnikov	pertoarno in organizacijsko pomoč
Zemljišča v splošni, rabi na ot#-, Kadar zahtevajo gospodarski raz- posameznim- kulturno prosvetnim močju občine se lahko izkoriščajo sa- j . gli razlogi večje strokovnosti društvom m klubom v družbenih mo za namene, za katere je tako dP7, 2lasti pa širša družbena korist, lahko ločeno .V . urbanističnem in zazi o, - US{an0Vj občina skupaj z drugimi ob-
“ oSf,	'trssssss ss
“ družbenih služb, skupne medobčinske
zavode.	..ne morejo vzgajati v reumn somu an
Za te sklene obojna z drugimi cednjb vzgojno izobraževalnih zavo-občinami ali širšimi družbeno političnimi skupnostmi pogodbe, ki določajo način delovanja, upravljanja in financiranja teh zavodov.
gradnje v skladu s .splošnimi predpisi o izkoriščanju mestnega zemljišča.
Občiha s posebnimi predpisi tudi določi1 način‘ iti obseg; dfe jatija mestnega zemljišča, hamenjcnega za gradnje, pogdje za oddajo teh zemljišč investitorjem ter obveznosti investitorjih do skupnih stroškov za ureditev' tiicšttičga zefriljišča.
u 2SSSS&m&fSm °w»-	■SŠT'1 TVlTSto"
skupščini, njenim organom ali ustreznim' skladom svoje delovne in ‘finančne programe, zaključite 1 račune in občasna poročila o delovnifr problemih, občane pa na zborih volivcev seznanjal?- ff-svojifhl1 pčografffJUHelfl,
centrih.
54. člen
Z s otroke z motrijami v telesnem in duševnem, razvoju ter za otroke s hudimi osehnostnlmj- motnjami, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ali . rednih vzgojno izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina po potrebi
Vzgojno varstvene ustanove so samostojne delovne organizacije družbenih služb,' ki še Vodijo po načelih družbenega upravljanja in samoupravljanja.	• .--v
Sredstva za delovanje Vzgojno varstvenih ustanov in kritje stroškov varstva otrok prispevajo starši in občina. Občinska skupščina z vsakoletnim družbenim planom določi, koliko in kako se plača del stroškov za varstvo otrok, predvsem tistih staršev, ki ne morejo plačati celotnih stroškov varstva.
59! člen	.	,(i
Občina zagotavlja urejeno vzgojo in varstvo otrok; za izgradnjo, razvijanjem omrežja.1 (vzgojno varstvenih ustanov ta ko,.*#«, »»mogoča čim yečje>.,s mu številu otrok občasno ali stalno vzgojo in varstvo. Občina razvija tudi izvenšolsko dejavnost in rekreacijo otrok-mladine, s.tem, da zagotavlja del sredstev za delovanje otroških in mladinskih centrov 'v krajevnih skupnostih (pionirskih domov, sob, igrišč) in za organizacijo dnevnih in počitniških letovanj.
4.. ZDRAVSTVENO VARSTVO 60. Člen
Da bi zagotovila zdravstveno var-.
gib zavodih.	. ....
49. člen-
Da bi se zagotovila javnost
in • rn
nu ter delovni‘ hli 'drugi1 Otgarilzacip uporabo družbenega zemljišča na območju občine za gradhjO; če izpolnjujejo predpisane pogoje, in če je to v skladu z urbanističnim, jn zazidalnim načrtom občine. on;1'. '	,
<3 '•/ j =-. £*■•■*, »uvL-ttrul v1 '.,.i
“ano&Sadijo ^dVsein obr.^robleml in dosežehlrht uspchi čani in delovne organizacije-sami z lastnimi' sredstvi. Pri terrr. jim pomaga občina s svojimi razpoložljivimi sredstvi in s sredstvi stanovanjskega sklada tako, da jim omogoča kredite.
Pogoje o izkoriščanju sredstev stanovanjskega;' skleda-' določata občinska skupščina in organ družbenega upravljanja sklada. Pri tem po-
55. člen
Za razvijanje in napredovanje pedagoškega dela v šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih ima občina zavod za prosvetno pedagoško službo. Tak zavod ustanovi občina sama ali skupno z drugimi občinami. Ce sc ustanqvi skupen zavod za prosvetno
občin.
za napredek zdravstvenega varstva' in za izboljšanje, higienskih razmer s tem, da ustanavlja, ustrezne zdravstvene zavode in službe, izdaja in nadzoruje ukrepe, za izboljšanje delovanja. feli služb, podpira šolanje in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev, zagotavlja materialna sredstva za splošne preventivne , ukrepe in za zdravljenje občanov, ki so pod posebnim varstvom občine.
2. šolstvo in izobraževanje
50. člen
Občani imajo ob enakih, z ustavo
pedagoško službo za več občin, se Posebno skrb posveča občina delo-način prispevanja, denarnih sredstev „anju preventivne zdravstvene služ-uredi pogodbeno z vsemi pstanon be, zagotavljanji# higienskih razmer
za delo in' življenje občariov in tigod- 1 nirri zdravstvterrtm'pogojem matere ih otroka ter zdravemu razvoju otrok in mladine.
vitelji.
V-J"' -<*
■■-.h :
in zakoni določepih pogojih, pravico pridobivati si potrebna znanja In izobrazbo V šolah in drugih izobraževalnih zavodih.	\",
novaU^ta VarČCVanJe ” KradnjO Sta" .letn^šollnj^tro^ako^rustS:
novanj.
V mejah razpoložljivih lastnih sredstev omogoča občinska skupščina stanovanja prvenstvenodJorcem NOB, družinam padlih borcev, žrtvam fašističnega nasilja oziroma njihovim družinam, vojaškim vojnim invali-
lja vzgojno-izobraževalne zavode, da gradi šolske prostore in naprave ter zagotavlja opremo ln sredstva za njihovo delovanje.
Občina ustanavlja tudi druge izobraževalne zavode za neobvezno So-
dom in občanom, ki uživajo Stalno lunje, zlasti šole II.' stopnje (gimna--■	-	-	**	zije ir> strokovne<šole) ter zagotavlja
občinsko podporo.
C. DE*.0 IN ZAPOSLOVANJE 44. Člen' -
ObčinA sjtrbi za ustvarjanje pogojev, v katerih občani laKljo uvel javijo, pravico, dp, dela.. T;o J.žvaja zlasti
sredstva za njihovo-delovanje.
t.V' '■ ‘v 1
51. člen
Občina v skladu s svojimi nalogami, potrebami in materialnim* možnostmi, razvija vse oblike splošnega,
I >	,1	.	,
56.	člen
Sredstva za vzgojno izobraževalno delo šol in drugih izobraževalnih zavodov, ki jih ustanovi občina, se zagotavljajo v skladu za šolstvo vsako leto z družbenim načrtom in proračunom občine.
Sredstva proračuna morajo pokriti potrebe osnovne dejavnosti vzgojno izobraževalnih zavodov, ki jih je občina dolžna vzdrževati.
57.	člen
Občifia,. kakor tudi delovne organizacije in droge službe, skrbijo za šolanje in strokovno izpopolnjevanje svojih ' potrebnih kadrov. To skrb uresničujejo z dodeljevanjem štipendij ali posojil za študij ali štrpkovno .izpopolnjevanje.	!1;;
Štipendije se podeljujejo le na . psnovi javnega . razpisa. Štipendijo lahko dobi vsak, Jki izpolnjuje razpihane pogoje.
Štipendije oziroma., posojila za
61. člen
Za izboljšanje splošnega zdravstvenega varstva občanov, preprečevanja in odkrivanja obolenj, razbija in izvaja občina preventivno zdravstveno varstvo zlasti s tem, da:
—	izdaja in izvaja splošne higienske predpise in ukrepe v vseh javnih prostorij in na javnih krajih,
—	izvaja higiensko nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odpadnimi vodami in snovmi,' skrbi za asanacijo zemljišč in ožračja-, . •
—	skrbi za odkrivanje nalezljivih'
in množičnih obolenj z organiziranjem splošnih pregledov občanov ffluorografiranje), predpisuje in izvaja ukrepe za zatiranje nalezljivih bolezni, '	""	-	"
—	skrbi ib organizira razne oblike počitka in krepitve zdravja otrok,

lelavcev v. redno šola . it i e ovn	organizacije.	,	otrok^.'Š^s^^^diffije 'iA^idnttV oV-
. i*: :	3; VZGOJA
IN VARSTVO OTROK
be m.aj^iaS^P>e '«>
občini izvaja neposredno »flfo&na ali. , pije zagotavljajo, cla |e defavci v pro-medobčinski, zavod, za .zaposlovanje, .izvodnji In družbenih1 službah nenPh-1 delavcev. Občina ima do zavoda pra- no strokovno izpopojpjujejo in pridobe m dolžnost*., ki 40 ddluCene PO . .bivajp .nova tehnična znanja.
m. DfiuZBENK SimnE ™ .. rednih šol še mbriževalrtl centri db-
IN DRUŠTVENA DEJAVNOST OBČANOV
1. SKUPNE DOLOČBE 45. člen
.Zadovoljevanje skupnih potreb Kocanov na področju zdravstva, solatnega varstva, vzgoje in izobraže-u‘ia, kulture in prosvete, telesne
. lovhlh"1orglmižhc?j in delavska univerza.
52. člen
Za vsestransko in dopolnilno izobraževanje občanov deluje v občini delavska univerza kot samostojni zavod. Ta skrbi predvsem za družbenoekonomsko in politično izobraževanje občanov ter dopolnjuje njihovo sploš-
58. člen
Za vsestranski in uspešen razvoj tpr vzgojo otrok in kpt pomoč zaposlenim staršem še organizira v občini vzgoja in varstvo otrok ter mladine.
V ta namen ustanavljajo krajevne skupnosti in delovne organizacije vzgojno varstvene ustanove za otroke do drugega leta starosti ter za ostalo predšolsko in šolsko mladino.
Varstvo šolskih otrok se organizira tudi v okviru šole, in sicer v obliki varstvenih oddelkov pri šolah.
ganižžicijč ZB. Pri tem neposredno sodelujejo delovne organizacije, šoke, vzgojijo varstveni zavodi.' krajevne skupnosti in organizacije Rdečega križa,	'(‘t“	'
v 62. Člen 1 • ;
Zdravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi. Le-ti so samostojne delovne organizacije družbenih služb, ki jih vodijo organi družbenega upravljanja in samoupravljanja. V občini opravljajo zdravstveno službo zdravstveni domovi s svojimi ambulantami in postajami, obratne ambulante, dispanzerji in lekarne.
Poseben strokovni organ občine, ki opravlja del zdravstvenega varstva občanov, koordinira delo zdravstvenih institucij, strokovno usmerja delo in nadzoruje kvaliteto dela, je medobčinski zdravstveni center.
63.	člen
V zdravstvenih zavodih na območju občine je občanu zagotovljeno naslednje zdravstveno varstvo:
—	osnovna zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse v zdravstvenih domovih in obratnih ambulantah. obiski zdravnikov na domu in strokovna bolniška nega na domu;
—	specialistično zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali drugih, ustreznih zdravstvenih zavodih;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo in pomoč za žene, matere, otroke in šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah.
64.	člen
Zdravstveno varstvo in uresničevanje drugih pravic v primerih bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, se zagotavljajo zavarovancem s sredstvi socialnega zavarovanja. S sredstvi in službo socialnega zavarovanja upravljajo in gospodarijo zavarovanci sami po komunalni skupnosti socialnega zavarovanja.
Komunalno skupnost socialnega zavarovanja ustanovi občinska skupščina za območje občine ali skupaj z drugimi občinami.
65.	člen
Sredstva za socialno zavarovanje se zagotovijo s prispevki zavezancev socialnega zavarovanja. Stopnje prispevkov določa skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v soglasju z občinsko skupščino v okviru veljavnih predpisov.
Razmerja med službo socialnega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi se urejajo z medsebojnimi pogodbami.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalnih skupnosti in zavodov za socialno zavarovanje. Le-ti so dolžni letno poročati občinski skupščini o svojem delu, o tem, kako se priznavajo pravice zavarovanim osebam in o poslovanju svojih skladov.
66.	člen
Občani so dolžni pri preventivnih akcijah preprečevati nastanek bolezni in se ravnati po ukrepih zdravstvene in sanitarne službe.
5.	SOCIALNO IN INVALIDSKO VARSTVO
67.	člen
Služba socianlega in invalidskega varstva v občini nudi s svojo dejavnostjo neposredno pomoč osebam in družinam, ki so potrebne posebne zaščite. Posebno skrb posveča vojaškim, vojnim in mirovnim invalidom ter delovnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja in borcem NOB ter njihovim družinam, poleg tega skrbi za stare in onemogle ter defektne osebe, nadalje odstranjuje tudi pojave in vzroke, ki povzročajo socialne probleme.
Te naloge opravljajo organi občinske skupščine in organi občinske uprave, zavod za socialno delo in sorodne ustanove, delovne organizacije in krajevne skupnosti.
68.	člen
Zaradi uspešnejšega dela na področju socialne preventive in neposredne pomoči socialno ogroženim
In prizadetim osebam imajo krajevne skupnosti posebne organe, ki dajejo zavodom in organom socialnega varstva predloge za reševanje socialnih problemov in sodelujejo pri dajanju neposredne pomoči socialno ogroženim občanom.
Za opravljanje teh nalog zagotovi občinska skupščina z vsakoletnim proračunom sredstva krajevnim skupnostim.
69.	člen
Za strokovno opravljanje nalog s področja socialne dejavnosti, ki zajema tako preventivno kot kurativno delo, ima občina zavod za socialno delo. Za delovanje zavoda zagotovi občinska skupščina potrebna sredstva na osnovi prevzetih nalog, obsega dela in letnega programa zavoda.
70.	člen
Posebno skrb posveča občina udeležencem NOV, žrtvam fašističnega terorja in sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja, ki brez lastne krivde ne dosegajo zadovoljivih življenjskih pogojev.
Predvsem bo posebno skrb posvečala onim članom Združenja borcev NOV, ki so iz narodnoosvobodilne borbe izšli kot vojaški vojni invalidi.
Občina bo nudila pomoč tudi ožjim družinskim članom, med vojno in po vbjni umrlim članom Združenja borcev NOV.
Posebna skrb občine bo obsegala zlasti:
—	reševanje stanovanjskih problemov nezaposlenih in socialno ali zdravstveno ogroženih;
—	zagotavljanje ugodnejših pogojev pri izkoriščanju sredstev stanovanjskega sklada;
—	zagotavljanje prednosti pri dodeljevanju štipendij občinske skupščine;
—	pomoč pri vključevanju v srednje in visoke šole;
—	pomoč pri reševanju drugih vprašanj, ki vplivajo na nezadovoljive življenjske pogoje, brez krivde prizadetih.
To skrb in pomoč bo občina izvajala na osnovi ugotovitev in priporočil socialno zdravstvenih služb, pristojnih komisij in občinskega Združenja borcev NOV.
Delovne organizacije so dolžne onim svojim članom, ki so člani Združenja borcev NOV, posvečati posebno skrb toliko časa, dokler ne bodo uspešno rešili svojih osnovnih življenjskih pogojev.
Zlasti so dolžne voditi posebno skrb o vojaških vojnih invalidih, zaposlenih v delovni organizaciji, za prekvalifikacijo in zaposlitev na primernih delovnih mestih.
Izvajanje teh nalog naj delovne organizacije zagotovijo v svojih statutih.
71.	člen
Občanom, ki niso sposobni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, zagotavlja občina posebno pomoč.
Posebno varstvo zagotavlja občina tudi mladoletnikom, za katere starši ne skrbijo in drugim občanom, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi.
Pogoje za dajanje take pomoči in varstva določi občinska skupščina s posebnim predpisom.
6.	PROSVETNA IN KULTURNA DEJAVNOST
72.	člen
Občina ustvarja pogoje za delovanje in razvijanje prosvetno kul-
turne dejavnosti, kulturno umetniških prireditev in kulturno umetnostno vzgojo občanov.
Prosvetno kulturna dejavnost se razvija in uveljavlja v kulturno prosvetnih društvih, sekcijah in krajevnih družbenih centrih.
Zato občina podpira in pomaga kulturno prosvetnim društvom in organizacijam in izpolnjevanju njihovih nalog z zagotavljanjem potrebnih sredstev.
Razen tega skrbi občina za ustanavljanje in delovanje prosvetno kulturnih ustanov kot so knjižnice, muzeji, kinematografi in za kulturno umetnostno vzgojo z gostovanji gledališč, pevskimi revijami, koncerti, likovnimi in znanstvenimi razstavami in podobnim.
73.	člen
Kulturno prosvetno dejavnost v občni povezuje in strokovno usmer-je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij. Ta izdeluje programe dela in razvija kulturno prosvetne dejavnosti v občini, pomaga društvom, delovnim organizacijam in ustanovam pri izvrševanju njihovih nalog in skrbi za prirejanje raznih kulturno prosvetnih manifestacij, proslav, razstav, prireditev in drugih oblik kulturno prosvetne dejavnosti.
Občinska skupščina določa delež skupnega občinskega dohodka, namenjenega delovanju in razvijanju kulturno prosvetne dejavnosti, v svojih letnih in večletnih načrtih na predlog občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Ta daje sredstva predvsem tistim organizacijam in društvom, ki prevzamejo izvajanje določenega programa.
Kulturno prosvetno dejavnost v občini povezuje in strokovno usmerja občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij. Ta izdeluje programe dela in razvija kulturno-pro-svetne dejavnosti v občini, pomaga društvom, delovnim organizacijam in ustanovam pri izvrševanju njihovih nalog in skrbi za prirejanje raznih kulturno-prosvetnih manifestacij, proslav, razstav, prireditev in drugih oblik kulturno prosvetne dejavnosti.
74.	člen
Vsi objekti in naprave za kul-turno-prosvetno dejavnost so družbena lastnina in se vzdržujejo iz družbenih sredstev.
Objekte in naprave za kulturno-prosvetno dejavnost upravljajo kul-turno-prosvetna društva s sodelovanjem krajevnih skupnosti. V ta namen jim občinska skupščina zagotavlja potrebna sredstva.
Občina v okviru svojih materialnih možnosti sama ali v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi gradi nove objekte za kulturno prosvetno dejavnost.
Posebej podpira občina gradnji in urejevanje domov krajevnih skupnosti in krajevnih družbenih centrov v krajevnih skupnostih.
75.	člen
Občina skrbi za varstvo kulturno zgodovinskih, etnografskih, arheoloških in drugih dokumentov in spomenikov, posebno pa za dokumente in spomenike iz NOB na svojem območju.
Zato zagotavlja potrebna sredstva za ohranitev teh spomenikov, da se z njimi spozna čim širši krog občanov, zlasti pa mladina.
76 člen
Ljudska knjižnica Bežigrad je matična knjižnica Občina zagotavlja sredstva za njeno osnovno de-
javnost. Občinska matična knjižnica nudi organizacijsko in tehnično pomoč tudi področnim knjižnicam v družbenih centrih, šolah in v delovnih organizacijah.
7.	TELESNA VZGOJA IN REKREACIJA
77.	člen
Občani, zlasti mladina, razvijajo in uveljavljajo telesno-vzgojno dejavnost in rekreacijo v šolah, društvih, klubih in ostalih organizacijah.
Občina skrbi za zdrav razvoj telesnih in umskih sposobnosti občanov, pomaga društvom in organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog, tako da zagotovi delež skupnih občinskih dohodkov za njihovo delovanje.
Na ta način dobljena sredstva daje občinska zveza za telesno vzgojo predvsem tistim društvom In organizacijam, ki prevzemajo izvajanje določenega programa.
78.	člen
Telesnovzgojno dejavnost v občini povezuje in strokovno usmerja občinska zveza za telesno vzgojo. Ta izdeluje programe dela in razvoja telesnovzgojne dejavnosti v občini, strokovno pomaga društvom, delovnim organizacijam in ustanovam pri razvijanju telesne vzgoje njihovih delavcev in skrbi za prirejanje raznih telesno-vzgojnih manifestacij in prireditev.
79.	člen
Občina sama ali skupaj z drugimi občinami ali mestnim svetom, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi gradi in vzdržuje objekte za telesno vzgojo in rekreacijo občanov. Te objekte graiji) po programu glede na potrebe v občini in mestu Ljubljani tako, da služijo čimvečjemu številu občanov.
IV.	SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
80.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno in posredno po izvoljenih organih.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, v krajevnih skupnostih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega odločanja v zadevah občine.
Posredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja po organih samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah ter po občinski skupščini in njenih organih.
1.	ZBORI VOLIVCEV
81.	člen
Na zborih volivcev obravnavajo občani in člani delovnih organizacij vprašanja, ki imajo splošni pomen za njihovo življenje In delo, sodelujejo pri reševanju zadev, ki so neposrednega pomena za občino In tudi širšo družbeno-polttično skupnost.
Mimo tega volivci na zborih volivcev opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali z zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom.
82.	člen
Zbore volivcev sestavljajo volivci določenega območja občine, oziroma člani določenih delovnih organizacij.
Območja posameznih zborov volivcev določi občinska skupščina 1 odlokom.
83.	člen
Občinska skupščina mora dati zboru ■ volivcev obvezno v obravnavo statut občine, dolgoročni program razvoja občine, letni družbeni načrt, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, uvedbo občinskih dajatev, urbanistični in zazidalni načrt, uvedbo samoprispevka pa tudi v odločanje.
Občinska skupščina lahko predloži v razpravo ih sklepanje zborom volivcev tudi druge zadeve.
84.	člen
Zbori volivcev se sklicujejo praviloma za območje volilnih enot oziroma delovnih organizacij, sklicatelj pa lahko določi, da se opravi zbor volivcev za več volilnih enot oziroma za več delovnih organizacij skupaj.
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina ali njen predsednik, organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali najmanj 5e/§ volivcev.
85.	člen
Zbor volivcev vodi stalno delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana. Mandatna doba delovnega predsedstva zbora je dve leti.
86.	člen
Zbori volivcev sklepajo veljavno, če je navzočih na zboru vsaj 10°/« volivcev, oziroma najmanj 50 volivcev. Ce pa ima volilna enota manj kot sto volivcev, je zbor sklepčen, če je navzočih najmanj ena tretjina volivcev.
Glasovanje na zborih je javno.
Na zborih volivcev se sprejemajo priporočila, predlogi in sklepi, in sicer z večino glasov navzočih voliv-cev.	v
Delo zbora volivcev in način glasovanja ureja poslovnik zborov volivcev, ki ga sprejme občinska skupščina.
87.	člen
Sklepe in predloge zborov volivcev morajo obravnavati občinska skupščina ali njeni sveti. O sprejetih stališčih in odločitvah morajo volivce obvestiti.
88.	člen
Odborniki občinske skupščine, izvoljeni na območju zbora volivcev, morajo zboru redno poročati o svojem delu in o delu občinske skupščine in njenih organov.
Prav tako morajo odborniki odgovoriti ali posredovati odgovore na vprašanja, ki jih občani postavljajo na zborih volivcev.
89.	člen
Organi družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo dati zboru volivcev Potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
2.	REFERENDUM
90.	člen
Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašajih, ki so pomembna za posamezno območje občine ali za občino kot celoto.
91.	člen
Referendum se mora razpisati, če tako določa zakon, če tako sklene občinska skupščina, če to zahteva Večina zborov volivcev z območja, ?a katero naj se referendum opra-
vi ali če to predlaga občinski orga- svoje soglasje občinska skupščina, Id delno finansiranje določenega pro-nižacija SZDL.	tudi potrdi statut krajevne skupno- grama krajevne skupnosti ali za po-
Referendum razpiše občinska sti.	speševanje komunalnega ali gospo-
skupščina.	Krajevna skupnost je pravna darskega, razvoja na območju kra-
oseba.	jevne skupnosti. Ta sredstva daje
92.	člen
Na referendumu se izrečejo občani o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasujejo z glasovnicami. Na glasovnici mora biti vprašanje, o katerem glasujejo, postavljeno tako, da lahko volivci odgovarjajo z »da« ali »ne«.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volilno pravico.
Sprejeto je stališče, za katero je bilo oddanih več glasov. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvršenem referendumu izdati akta, ki bi bil nasproten sprejetemu stališču.
Referendum vodi 5-članska komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Referendum se izvede po določilih zakona o volitvah odbornikov občinske skupščine.
3. KRAJEVNE SKUPNOSTI
94.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna skupnost občanov, v kateri uresničujejo občani samoupravljanje na področju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo vsakodnevne potrebe delovnih ljudi in njihovih družin ter omogoča vsestranski razvoj območja skupnosti.
95.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno in s pomočjo organov krajevne skupnosti uresničujejo zlasti naslednje naloge:
—	skrbijo za napredek stanovanjske in komunalne, prosvetne in kulturne, zdravstvene in socialne dejavnosti, kakor tudi vseh onih dejavnosti, ki služijo zadovoljevanju dnevnih potreb gospodinjstev, družine in delovnega človeka;
—	organizirajo in razvijajo upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda, pomagajo hišnim svetom v finančnih in tehničnih poslih;
—	razvijajo družbeno samoupravljanje v vseh dejavnostih in na vseh področjih, ki na posreden ali neposreden način zadovoljujejo potrebe gospodinjstev, družine in delovnega človeka;
—	organizirajo vzgojno-varstve-nc ustanove, obrate družbene prehrane in druge organizacije za pomoč gospodinjstvom, družini in delovnemu človeku;
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na njihovem območju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov;
—	s skupnimi akcijami in medsebojno pomočjo pomagajo pri vzgoji in varstvu otrok, socialno nepreskrbljenih občanov in starim ter bolnim osebam;
—	izvršujejo tudi druge u trope in ekciie, za katere so se dogovor.li na zborih občanov;
—	upravljajo družbeno premoženje, ki jim je zaupano, pa tudi tisto, ki ni v družbenem upravljanju drugih organov upravljanja.
96. člen
Krajevno skupnost ustanavljajo občani na zborih volivcev za območje sosesk in naselij, ki predstavljajo urbanistično in komunalno celoto in omogočajo uresničevanje njihovih skupnih interesov.
Za ustanovitev krajevne skupnosti in določitev njenega območja da
97.	člen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, in sicer neposredno na zborih občanov in po svojih izvoljenih organih.
Občani na zborih volivcev izvolijo kot organe krajevne skupnosti svet skupnosti in nadzorni odbor. Število članov teh organov ter njihovo mandatno dobo določa statut krajevne skupnosti.
Občani na zborih volivcev izvolijo tudi poravnalni svet.
98.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga zbori volivcev obravnavali in dali nanj svoje pripombe. Statut krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina.
Statut krajevne skupnosti obravnava organizacijo, organe in njihove pravice ter dolžnosti, finančnega sredstva in finančno poslovanje, ustanovitev servisov in ustanov krajevne skupnosti in drugih delovnih organizacij ter ureja njihova medsebojna razmerja. Posebej obravnava organizacijo in delo poravnalnih svetov v skladu z zakonom, delo nadzornega odbora in sodelovanje s hišnimi sveti na svojem območju ter druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti.
99.	člen
Krajevna skupnost izvaja poleg nalog, ki so določene v njenem statutu, tudi naloge, katere ji je prepustila v reševanje občinska skupščina s posebnim predpisom.
Prenos takih nalog pa lahko opravi občinska skupščina samo v soglasju s svetom krajevne skupnosti in če krajevni skupnosti zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog.
100.	člen
Občani imajo v okviru pravic in dolžnosti svoje krajevne skupnosti zlasti še:
—	pravico uvesti krajevni samoprispevek v delu ali denarju, kadar se za to izreče večina občanov z referendumom;
—	imenovati predstavnike v organe družbenega upravljanja na območju krajevne skupnosti in občine;
—	upravljati z družbenim premoženjem na območju krajevne skupnosti, ki jim ga je prepustila v upravljanje občinska skupščina.
101.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih dobi:
—	iz proračuna in skladov občine,
—	iz lastne dejavnosti,
—	od delovnih organizacij,
—	kot posojila,
—	s samoprispevkom občanov,
—	iz drugih dohodkov.
102.	člen
Občinska skupščina daje krajevnim skupnostim sredstva iz svojega proračuna za opravljanje rednega poslovanja krajevnih skupnosti, na osnovi njihovih stvarnih potreb, določenih v soglasju z občinsko skupščino.
Poleg tega daje občinska skupščina sredstva iz svojega proračuna ali družbenih skladov krajevnim skupnostim namensko, za polno ali
občinska skupščina v skladu s svojimi materialnimi možnostmi in ob upoštevanju programa razvoja celotne občine.
Vsa sredstva, ki jih občina daje krajevnim skupnostim, se določijo v vsakoletnem družbenem načrtu in proračunu na osnovi stvarnih potreb in letnih programov krajevnih skupnosti.
103.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe skupnosti. Finančni načrt skupnosti za tekoče leto sprejme svet skupnosti.
104.	člen
Krajevne skupnosti imajo koordinacijski odbor posvetovalnega značaja. Sestavljajo ga predsedniki in tajniki vseh krajevnih skupnosti na območju občine. Ta odbor ima predsednika in tajnika, ki se volita izmed članov odbora za dobo 2 let.
105.	člen
Koordinacijski odbor izmenjava delovne in organizacijske izkušnje krajevnih skupnosti, izvaja večje skupne akcije v korist krajevnih skupnosti, se sporazumeva o ustanavljanju skupnih služb in skupnih uslužnostnih obratov. Daje svoje predloge v razpravo posameznim svetom občinske skupščine o vseh zadevah, ki se tičejo interesov krajevnih skupnosti. Priporoča tudi razdelitev namenskih sredstev, ki jih daje občinska skupščina. Njihova posebna naloga je tudi sporazumevanje o predlogih za člane svetov občinske skupščine po predlogih krajevnih skupnostih.
106.	člen
Sklepi koordinacijskega odbora so samo priporočila krajevnim skupnostim, ki pa stopijo v veljavo, ko jih krajevne skupnosti sprejmejo. Koordinacijski odbor krajevnih skupnosti lahko zastopa krajevne skupnosti, če gre za skupne interese in po njihovem pooblastilu.
4. ZBORI STANOVALCEV IN HIŠNI SVETI
107.	člen
Zbori stanovalcev in hišni sveti so organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš.
Svet občinske skupščine, pristojen za stanovanjske zadeve, izda odločbo o skupnem zboru stanovalcev e; -iepe>t ‘n;aAs uiau§iq uiaudm{s ut dva upravljata več stanovanjskih hiš, ki so v takem primeru ena pravna oseba.
Stanovanjski organ občinske skupščine nadzoruje zakonitost dela hišnih svetov. V ta namen lahko ustanovi posebno inšpekcijo.
5. OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
A. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
108.	člen
Občinska skupščina je najvišM organ oblasti in družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 35 odbornikov.
109.	člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije, delovni ljudje, zaposleni v državnih organih, društvih in družbeno-poli-tičnih organizacijah, ter drugi občani, ki delajo v občini in je zanje tako določeno z zakonom.
Za odbornika občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pravico voliti odbornike tega zbora, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije, oziroma delovne skupnosti, član organov upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar sindikata ali družbeno-političnih organizacij v občini.
110.	člen
Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta.
Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov občinske skupščine.
111.	člen
Občinska skupščina odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko in kulturno življenje, ter za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbene plane, proračune in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina.
Te naloge občinska skupščina izpolnjuje na svojih sejah s pomočjo svojih svetov, komisij ter organov občinske uprave.
112.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Občinska skupščina lahko povabi na svoje seje zaradi sodelovanja v razpravi posamezne občane in zastopnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti ter družbeno-političnih organizacij, če sodi, da bi njihovo sodelovanje koristilo pri razpravljanju in odločanju v posameznih zadevah.
Občinska skupščina mora poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezno vprašanje z njihovega področja, če gre za njihove samoupravne pravice. Občinska skupščina lahko sklicuje tudi posvetovanja zaradi obravnavanja pomembnih vprašanj s posameznih področij, na katera vabi zastopnike organov družbenega in delavskega upravljanja, družbeno političnih organizacij in občane.
113.	člen
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata seje praviloma skupaj. Vsak zbor pa lahko sklene, da bo posamezno vprašanje iz pristojnosti skupščine obravnaval ločeno in da bo o tem tudi odločil na ločeni seji.
V primeru ločenih sej je sklep skupščine veljaven le, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
114.	člen
Občinska skupščina v mejah svojih pristojnosti samostojno odloča o vseh vprašanjih splošnega pomena za občino, zlasti pa:
—	sprejme statut občine in njegove spremembe;
—	sprejema odloke in druge splošne predpise;
—	sprejema program družbenega razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, opravlja družbeni nadzor, nadzor nad zakonitostjo dela delovnih organizacij, zavodov in organizacij s področja javnih in družbenih služb ter nad drugimi organizacijami in izkoriščanjem družbenih sredstev ter razdeljevanjem dohodkov;
—	sprejema resolucije in daje priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine, za delo delovnih organizacij in za delo zavodov in organizacij na področju družbenih in javnih služb;
—	izvaja naloge narodne obrambe, ki so ji dane v pristojnost, zagotavlja seznanjanje državljanov z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe in skrbi za njihovo obrambno vzgojo.
—	voli in razrešuje predsednika občinske skupščine, podpredsednika, imenuje člane svetov, komisij in drugih organov skupščine;
—	sprejema urbanistični načrt občine in njenih naselij;
—	sklepa o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila delovnim in drugim organizacijam;
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina;
—	odloča o ustanovitvi, združenju in prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov;
—	potrjuje ustanovitev krajevnih skupnosti in potrjuje njihove statute;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	sklepa v višini nagrad za predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov, komisij in drugih organov občinske skupščine;
—	voli sodnike občinskega sodišča, sodnike za prekrške, imenuje tajnika občinske skupščine, načelnike temeljnih upravnih organov ter imenuje še druge osebe na podlagi veljavnih predpisov;
—	izreka posebna priznanja zaslužnim občanom za njihovo delo;
—	opravlja še druge naloge iz svoje pristojnosti in na podlagi tega statuta.
115.	člen
Občinska skupščina lahko posamezna opravila iz svoje pristojnosti prenese z odlokom na svoje svete in komisije ter druge organe, ne more pa prenesti nanje tistih svojih opravil, glede katerih je izrecno z ustavo ali s tem statutom določeno, da o njih odloča le skupščina.
116.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine ureja poslovnik, ki ga sprejme občinska skupščina.
117.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustave, zakoni in ta statut ter poslovnik skupščine.
Odborniki občinske skupščine so za svoje delo odgovmi svojim občanom in občinski skupščini.
Občinska skupščina lahko določi odbornika, ki v njej stalno opravlja stalno funkcijo, njegovemu delu pa določi primerno nagrado.
118 Men
Volivci lahreo odpokličejo odbornika občinske skupščine pred pretekom mandatne dobe, za katero je izvoljen.
119.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni sodelovati z občani in krajevno skupnostjo, delovnimi organizacijami svojega volilnega območja ter jih seznanjati s svojim delom v skupščini ter z delovanjem skupščine in njenimi odločitvami, skupščini pa sporočati mnenja in predloge občanov, krajevne skupnosti, odnosno članov delovnih organizacij.
To sodelovanje z občani oziroma člani delovnih organizacij dosegajo odborniki občinske skupščine z neposredno udeležbo in sodelovanjem na zborih volivcev, z rednim sodelovanjem z organi krajevnih skupnosti in delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah, ter družbe-no-političnimi organizacijami.
120.	člen
Odborniki imajo pravico postaviti občinski skupščini oziroma njenemu predsedniku vprašanja ter zahtevati pojasnila o zadevah iz pristojnosti skupščine in njenih organov. Na postavljena vprašanja morajo odborniki skupščine dobiti odgovor takoj, najkasneje pa na prihodnji seji občinske skupščine.
121.	člen
Odbornik občinske skupščine ne sme biti klican na odgovornost, ne sme se mu odvzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan zaradi glasovanja ali zaradi mnenja, izraženega v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora, odvzeti prostosti, ali začeti kazenskega postopka. Ce zbor ni zbran, da privolitev zanj mandatno imunitetna komisija zbora. V tem primeru tako privolitev pozneje potrdi zbor skupščine, kateremu odbornik pripada. Privolitev pa ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen.
B. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE
122.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov predsednika in podpredsednika. Predsednika izvoli na podlagi posameznih kandidatur, ki jih vloži najmanj 10 odbornikov skupščine.
Izvoljen je tisti kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica vseh odbornikov skupščine.
123.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
124.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje njenih sklepov ter usklajuje delo njenih organov ter delo teh z delom drugih organov v občini in opravlja druge naloge, ki so mu dane v pristojnost s statutom ali mu jih določi občinska skupščina ali pa kak drug predpis.
•	125 člen
Predsednik občinske skupščine je dolžan sklicevati delovne sestanke predstavnikov vseh ali nekaterih svetov občinske skupščine, kadar se obravnava program razvoja občine ali naloge, ki so skupne več svetom, da sc doseže skladnost njegovih gledišč in predlogov. Na teh sestankih sodeluje tudi tajnik občinske skupščine, po potrebi pa so nanje vabljeni tudi predstavniki drugih organov ali organizacij v občini.
126 člen
Predsednik lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezne zadeve iz svojega področja. Komisija oziroma svet mora takšna vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo predsednik sveto ne skliče.
Predlog za dnevni red da v takšnem primeru predsednik občinske skupščine.
127.	člen
Ce misli predsednik, da je kak predpis ali drug splošen akt sveta nezakonit, ga predloži občinski skupščini zaradi odprave. Ce pa isto misli o takih aktih upravnega organa, ga predloži pristojnemu svetu zaradi odprave.
128.	člen
Ce je predsednik občinske skupščine zadržan ali odsoten, ga nadomešča podpredsednik skupščine, ki opravlja sicer tudi tiste naloge, ki mu jih poveri predsednik.
C.	SVETI OBČINSKE SKUPŠČINE
129.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
130.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo in pripravljajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih nato obravnava občinska skupščina.
Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen.
131.	člen
Občinska skupščina ima naslednje svete:
—	svet za splošne in notranje zadeve;
—	svet za družbeni plan in finance;
—	svet za industrijo in gradbeništvo;
—	svet za trgovino;
—	svet za gostinstvo in turizem;
—	svet za delo in delovna razmerja;
—	svet za obrt;
—	svet za kmetijstvo;
—	svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve;
—	svet za urbanizen;
—	svet za šolstvo in izobraževanje;
svet za prosveto in kulturo;
—	svet za telesno vzgojo;
—	svet za zdravstvo;
—	svet za socialno varstvo in varstvo družine.
Svete ustanavlja, združuje in razdružuje občinska skupščina s posebnim odlokom.
Prav tako določi z odlokom tudi področja dela, nologe posameznih svetov in število njihovih članov.
132.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani iz vrst delovnih in drugih organizacij ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in drugih občanov.
133.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom.
134.	člen
Pri opravljanju nalog s svojega področja morajo sveti sodelovati s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na tistem področju.
Kadar svet obravnava zadeve, ki se tičejo krajevne skupnosti, delovne ali druge organizacije iz njihovih delovnih področij, mora na svojo sejo povabiti tudi predstavnika samoupravnega organa krajevne skupnosti, oziroma prizadete organizacije.
135.	člen
Krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan dane predloge in pripombe obravnavati. Organizacije oziroma krajevne skupnosti morajo biti o zavzetem stališču obveščene.
D.	KOMISIJE OBČINSKE.-
SKUPŠČINE
136.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih zadev, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih nalog s svojega delovnega Področja stalne in začasne komisije.
137.	člen
Občinska skupščina ima zlasti naslednje stalne komisije:
a)	mandatno imunitetno komisijo vsakega zbora skupščine;
b)	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovskega vprašanja;
c)	komisijo za vloge in pritožbe;
č) komisijo za narodno obrambo.
Druge stalne komisije ustanovi
občinska skupščina s posebnim odlokom.
Komisije imajo najmanj po pet članov.
138.	člen
Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki skupščine, v njej pa so lahko tudi predstavniki družbeno-političnih in delovnih organizacij ter občani.
139.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki se tičejo dela organov občinske skupščine ter družbenih in delovnih samoupravnih organizacij v občini. V zvezi z vlo-Sami in pritožbami komisija lahko Zahteva od prizadetih fizičnih in Pravnih oseb potrebne podatke in Pojasnila.
Komisija daje nasvete in pripojila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim organom in organizaci-Jatn- Le-ti so dolžni predloge komi-
sije obravnavati in jo obveščati o svojem stališču, sklepih in rešitvah.
Strokovni organ komisije je služba za vloge in pritožbe, kot posebni organ občinske skupščine. Organizacijo in področje službe določa pravilnik.
Vodja službe za vloge in pritožbe je član in tajnik komisije po svojem položaju.
140.	člen
Na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti, nezakonitosti in samovolje ter zaradi preprečevanja vzrokov, iz katerih izvirajo, komisija proučuje problematiko, ki izhaja iz vlog in pritožb glede dela občinskih organov ali drugih organizacij, zavodov in ustanov ter s tem v zve»: predlaga ob čin-ski skupščini potrebno ukrepe, nove predpis'i spremembe aii dopolnitve.
Komisija občasno poroča občinski skupščini o problematiki, najmanj pa enkrat letno o svojem delu in o delu službe za vloge in pritožbe.
141.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih uslužbencev delovnih in drugih organizacij v občini, proučuje in daje predloge za volitve in razrešitve članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki jih skupščina imenuje, ter opravlja druge naloge, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovskega vprašanja obravnava in proučuje tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini, predvsem pa vodi skrb za načrtovanje potrebnih strokovnih kadrov v delovnih organizacijah in družbenih službah.
142.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora občinske skupščine obravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov obeh zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov obeh zborov in z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov.
Komisija o tem tudi poroča obema zboroma.
143.	člen
Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh nalog s področja narodne obrambe, zlasti tudi:
a)	izvajanje navodil in priporočil pristojnih vodstvenih in upravnih organov za narodno obrambo;
b)	obrambne priprave civilnega sektorja;
c)	vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo in s spopolnjevanjem vojaških enot;
d)	koordinira delo organov državne uprave ter delovnih in družbenih organizacij s področja obrambnih priprav.
6. OBČINSKA UPRAVA
144.	člen
Za neposredno izvrševanje zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov občinske skupščine in njenih organov, za izvrševanje njenih sklepov, za opravljanje drugih upravnih ter ad-ministrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina tele upravne organe:
I.	Temeljni upravni organi:
1.	oddelek za upravno pravne zadeve;
2.	oddelek za finance;
3.	oddelek za narodno obrambo;
4.	oddelek za notranje zadeve.
II.	Posebni upravni in drugi organi:
5.	Inšpekcije;
6.	Sodnik za prekrške.
Upravni organi občinske skupščine opravljajo vse upravne naloge, za katere so pristojni, razen tistih, katere zakon ali drugi predpisi dajejo v pristojnost drugim organom.
145.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve s svojega področja samostojno v mejah zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov, katerim so za svoje delo odgovorni.
Občinska skupščina in pristojni svet občinske skupščine lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa, razen če je bila izdana v upravnem postopku.
146.	člen
Občinska skupščina lahko skupaj z občinskimi skupščinami drugih občin določi, da se nekatere upravne in strokovne službe opravljajo za območje ene ali več občin, če je to smotrno, cenejše in uspešnejše.
147.	člen
Samoupravljanje uresničujejo delovni ljudje v občinski upravi skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Notranje odnose, zlasti o delitvi sredstev in o osebnih dohodkih, o notranji organizaciji, o pogojih za svoje strokovno izpopolnjevanje, o skrbi za izboljšanje delovnih pogojev, o urejanju drugih medsebojnih odnosov in o vprašanjih svojega gospodarskega položaja urejajo delovni ljudje v upravnih organih s pravilnikom.
Občinska skupščina izda poseben odlok o tem, v katerih vprašanjih odloča delovna skupnost samostojno, o katerih vprašanjih odloča v soglasju s tajnikom občinske skupščine, oziroma o katerih vprašanjih odloča tajnik samostojno. S tem predpisom določi tudi postopek v primeru, kadar ni doseženo soglasje med delovno skupnostjo in tajnikom občinske skupščine.
148.	člen
Občinska skupščina zagotavlja s proračunom denarna sredstva za delo upravnih organov, in to sredstva za redno dejavnost, sredstva za opremo in sredstva za posebne namene.
149.	člen
Sredstva za redno dejavnost dobivajo upravni organi glede na dosežene delovne uspehe in delovni program, v skladu z gibanjem produktivnosti dela in osebnih dohodkov delovnih ljudi v delovnih organizacijah, ter z njimi samostojno razpolagajo.
Občinska skupščina lahko predpiše, da uporabljajo upravni organi dohodke ali del dohodkov, ki si jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo, kot sredstva za svojo redno dejavnost.
Občinska skupščina lahko tudi med letom spreminja višino sredstev zaradi usklajevanja z gibanjem osebnih dohodkov pri gospodarskih organizacijah, ali če se prenesejo naloge z enega upravnega organa na drugega, ali če se znatneje poveča ali zmanjša število njegovih delavcev zaradi spremenjenih nalog ali delovnih pogojev.
Upravni organi morajo predložiti občinski skupščini potrebno dokumentacijo o vrsti, zahtevnosti in obsegu nalog, o kadrih, delovnih pogojih in drugih pomembnih okoliščinah.
150.	člen
Občinska skupščina zagotavlja upravnim organom sredstva za nakup opreme v stvareh ali v denarju.
Denarna sredstva za nakup opreme se zagotavljajo upravnim organom v proračunu.
151.	člen
Občinska skupščina lahko dodeli upravnim organom sredstva za posebne namene, to je za določene družbene potrebe ali za določene naloge.
Način uporabe teh sredstev in razpolaganja z njimi predpiše občinska skupščina z aktom, s katerim se sredstva zagotovijo.
152.	člen
Občinska skupščina nadzoruje politiko delitve sredstev za delo upravnih organov in skrbi za potrebno kontrolo, ki jo glede zakonitosti uporabe in delitve sredstev opravlja služba družbenega knjigovodstva.
Občinska skuščina sklepa, ali naj se sredstva, zagotovljena upravnim organom za izpolnitev določenih obveznosti, vrnejo v proračun, če obveznosti niso izpolnjene.
153.	člen
Upravi občinske skupščine načeluje tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku. Najmanj enkrat letno po- _ roča tajnik občinski skupščini o stanju organizacije in o delu občinske uprave.
154.	člen
Tajnik občinske skupščine:
—	skrbi, da upravni organi občinske skupščine v redu opravljajo svoje delo in da se pri tem ravnajo po zakonih, predpisih, sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov;
—	pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej občinske skupščine in njenih zborov ter pri usklajevanju dela posameznih svetov in komisij občinske skupščine;
—	daje strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom;
—	organizira in usklajuje delo občinske uprave;
—	je starešina vseh uslužbencev občinske uprave;
—	opravlja vse druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti na osnovi zakonov, tega statuta in drugih predpisov.
155.	člen
Tajnik je dolžan opozoriti občinsko skupščino, njen zbor, komisije ali svet, če osnutek predpisa ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom.
156.	člen
Občinska skupščina lahko ustanovi za posamezna območja, ki so oddaljena od sedeža občine, posebne upravne organe — krajevne urade, ki jim določi delovno področje s posebnim odlokom.
V.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN MESTNI SVET
157.	člen
Za reševanje svojih in skupnih nalog sodeluje občina z drugimi občinami in širšimi družbeno-politič-
m
glasnik
I
Birni skupnostmi. To sodelovanje se izraža v izmenjavi izkušenj, v skupnem reševanju vprašanj, ki imajo ■kupni pomen, v ustanavljanju medobčinskih zavodov, gospodarskih organizacij, v skupnem financiranju komunalnih in drugih objektov in naprav, na področju družbenih služb, vzdrževanju sredstev za osnovne naložbe itd.
Tako sodelovajne uresničuje občina zlasti med občinami na območju mesta Ljubljane.
158.	člen
Medobčinsko sodelovanje se izvaja na principu medsebojnih dogovorov med zainteresiranimi organi, pri tem pa ima pred očmi koristi posameznih služb in občanov ter uspešnost, ekonomičnost in racionalnost posameznih oblik sodelovanja.
O ustanovitvi skupnih, medobčinskih služb ali zavodov, se sklenejo pogodbe, ki določajo področje dela, način upravljanja in obveznosti ustanoviteljev za njihovo delovanje.
VI.	PRAVNO VARSTVO
159.	člen
Na območju občine uživajo vse fizične in pravne osebe pravno varstvo pravic, ki so jim zagotovljene z ustavo, z zakoni in s tem statute«!.
160.	člen
Varstvo zakonitih pravic posameznikov, družbenih delovnih organizacij ter pravno varstvo splošnih družbenih koristi zagotavljajo vsi organi in organizacije, ki opravljajo javno službo.
161.	člen
Splošni akti in ukrepi občinske skupščine in njenih organov morajo temeljiti na zakonu in drugih predpisih. Prav tako morajo temeljiti na zakonu ali na drugih zakonitih predpisih vsi akti in ukrepi občinskih upravnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, pa tudi organizacij, ki jih izdajajo na podlagi pooblastil.
162.	člen
Občinska skupščina odpravi ali razveljavi vsak protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojih politično-izvršilnih organov.
Politično-izvršilni organ odpravi protiustaven ali nezakonit predpis ali splošen akt občinskega upravnega organa, ki je izdan v izvenuprav-nem postopku.
Občinska skupščina lahko do odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega splošnega akta, ki ga izda delovna ali druga samoupravna organizacija.
163.	člen
Občinski organi in organizacije, ki izvršujejo javne zadeve na podlagi zakonitih pooblastil, smejo v posameznih stvareh:
—	odločati o pravicah in obveznostih občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij;
—	uporabljati proti njim prisilne ukrepe ali omejevati njihovo dejavnost;
—	nalagati s svojimi akti obvezanosti, kolikor so z zakonom za to
pooblaščeni, in v predpisanem postopku.
164.	člen
V upravnem postopku, ki ga vodijo občinski organi, je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice ter interese in da zoper izdani akt vloži pritožbo na pristojni or-
gan ali uporabi drugo, z zakonom določeno pravno sredstvo.
Občinski organi, ki vodijo postopek, strankam pomagajo pri uresničevanju njihovih pravic.
165.	člen
Občani lahko opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse take akte in ukrepe, ki jih je izdal, oziroma uporabil katerikoli organ na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, statutom občine ali delovne organizacije in drugimi predpisi.
166.	člen
Sodno funkcijo izvršuje kot samostojen organ za območje občine kot splošno sodišče Občinsko sodišče Ljubljana H, ki je skupno za območje občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubi jana-S iška in Ljubljana-Vič-Rudnik.
Občinska skupščina voli in razrešuje sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča Ljubljana II.
Občinska skupščina objavi v uradnem glasilu pred volitvijo sodnika, da bo volila sodnika svojega občinskega sodišča in pozove kandidate, naj se v danem roku priglasijo skupščini.
167.	člen
Občinsko sodišče obvešča občinsko skupščino na njeno zahtevo ali na lastno pobudo o družbenih odnosih in pojavih, o potrebi, da se spremenijo predpisi, ali da ukrene kaj drugega, da se preprečijo pojavi, ki so nevarni in škodljivi za družbo, in utrdi zakonitost, kot tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo zakonov in na delo sodišč.
Občinska skupščina zagotavlja v dogovoru z občino Ljubljana-Šiška in z občino Ljubljana-Vič-Rudnik sorazmerno potrebna proračunska sredstva za poslovanje občinskega sodišča.
168.	člen
Za pravno varnost skrbi za območje občine tudi občinsko javno tožilstvo kot samostojen organ, pri čemer sodeluje v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje njegovih funkcij, tudi z občinsko politično-izvršilnimi in upravnimi organi.
Občinska skupščina zagotavlja občinskemu tožilstvu sorazmerna potrebna proračunska sredstva skupaj z občinami, za katere je pristojno, za njegovo poslovanje.
169.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo zastopa občino, zavode in sklade, ki so pravne osebe, v premoženjskopravnih zadevah pred sodišči in drugimi državnimi organi SFRJ in jim daje pravno mnenje glede sklenitve premoženjskopravnih pogodb in drugih premoženjskopravnih zadev. Pravno mnenje lahko da tudi drugim delovnim organizacijam, mora pa ga dati, če gre za sklenitev pogodbe s tujim državljanom ali tujo pravno osebo, za spor ali za kakšno drugo njihovo premoženjskopravno razmerje s takimi osebami.
Občinska skupščina zagotavlja občinskemu javnemu pravobranilstvu sorazmerna proračunska sredstva, kolikor to zakon določa.
VIL PREDPISI OBCINK. PRAVNA
POMOČ IN JAVNOST DELA
170.	člen
Občinska skupščina samostojno ureja s svojimi predpisi zadeve, ki so splošno pomembne za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni
razvoj občine, druge zadeve pa urejajo občinska skupščina oziroma njeni organi na podlagi predpisov širših družbeno-političnih skupnosti.
V mejah svojih pristojnosti izdajajo:
—	občinska skupščina: odloke, odredbe, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije;
—	sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila;
—	upravni organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila pa, kadar so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi.
171.	člen
Vse predloge predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme občinska skupščina, praviloma obravnava pristojni svet ali drug samoupravni organ. Ce gre za predpise in druge akte, ki neposredno zadevajo delovne organizacije ali krajevne skupnosti, mora dobiti o tem njihovo mnenje, preden je tak predlog predložen v obravnavo občinski skupščini,
172.	člen
Delo državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno. O svojem delu morajo obveščati javnost To dosegajo z občasnimi poročili zborom volivcev in drugim organom samoupravljanja občanov, z izdajanjem publikacij občinskega glasila, ter z organiziranjem medsebojne informativne službe.
Občinska skupščina in njeni organi ter vsi organi samoupravljanja v občini so dolžni občanom na njihovo zahtevo dajati potrebna pojasnila in odgovore na njihova vprašanja.
173.	člen
Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije čim laže in čim hitreje uresničevali svoje zakonite koristi ter pravice in da bi jim bila pri tem zagotovljena strokovna pravna pomoč, lahko ustanovi občina sama ali skupno z drugimi občinami zavod za pravno pomoč.
Naloga zavoda je predvsem, da daje pravno pomoč občanom, hišnim svetom, krajevnim skupnostim in delovnim ter drugim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic in koristi in da pospešuje razvoj družbene oblike pravne pomoči.
174.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom predpiše, da se daje pravna pomoč deloma ali v celoti brezplačno določenim skupinam občanov, krajevnim skupnostim in družbeno-po-litičnim organizacijam ob določenih pogojih.
175.	člen
Odloki in drugi predpisi, ki jih sprejmejo skupščina občine ali njeni sveti in drugi organi skupščine, se objavijo v »Glasniku«, uradnem vestniku občin in mestnega sveta Ljubljane, in začno veljati osmi dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
VIIL KONČNE DOLOČBE
176.	člen
Pravni akti. ki jih morajo po določbah tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi statuta.
V roku šestih mesecev, ko se uveljavi ta statut, morajo biti dosedanji predpisi, ki jih je sprejel bivši občinski ljudski odbor, oziroma sedanja občinska skupščina, usklajeni z določbami tega statuta.
177.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku občin in mestnega sveta Ljubljane, istega dne pa preneha veljati statut občine Ljubljana-Bežigrad, ki sta ga sprejela občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad na seji dne 13. 3. 1962.
Številka: 011-2/63-1
Datum: 3. 4. 1964
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad
Jože Pogačnik L r.
OBČINA
CERKNICA
173
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št, 31/64), 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter 90. člena statuta občine Cerknica, je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1965
1.	člen
Proračunski dohodki občine Cerknica za leto 1965 znašajo skupno din
647,000.000.
2.	člen
S proračunom občine so dohodki razporejeni v višini din 623,000.000.
Nerazporejena tekoča proračunska rezerva znaša 24,000.000 dinarjev.
3.	člen
Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada 1 % rezervnemu skladu občine Cerknica.
4.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za skupno financiranje spomeniškega varstva, zdravstvenega centra, gasilske brigade, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva in zveze slepih Slovenije, se odvajajo na račune pristojnih zavodov in ustanov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi organi, oziroma zavodi.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv občinskih dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, določenimi s proračunom.
O morebitnih omejitvah mora svet za družbeni plan in finance poročati skupščini, da odloči o dokončni omejitvi,
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvi'
dene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke, iz proračunske rezerve proti naknadnem poročanju skupščini občine Cerknica.
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance ,je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v name-
ne Iz 2. točke prvega odstavka 96. člena zakona o financiranju družbe-no-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64) do zneska 5 milijonov dinarjev, pa tudi v druge namene iz 96. člei\a tega zakona.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o kratkoročni
zadolžitvi skupščine občine Cerknica do višine 25,000.000 dinarjev, če med letom neenakomerno pritekajo dohodki.
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1965 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki sta sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od
1.	januarja 1965.
Številka: 1/1-400-16/65 Datum: 25/3-1965
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc KAVClC, L r.
Pregled
dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1965
dohodkov	Dohodki		Skupaj	St. glav namena	Razpored dohodkov
1	Prispevki	378,700.000	01	Dejavnost šol
			02	Kulturno prosvetna dejavnost
2	Davki	133,900.000	03	Socialno skrbstvo
			04	Zdravstveno varstvo
3	Takse	15,100.000	05	Komunalna dejavnost
			06	Delo državnih organov
5	Dohodek po posebnih predpisih	500.000	11	Dejavnost Krajevnih skupnosti
			12 13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij Negospodarske investicije
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki	19,600.000	14	Gospodarski posegi
			15	Vlaganje v rezervni sklad
7	Dopolnilna sredstva	86,500.000	16	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let
			17	Gospodarske investicije
8	Prenesena sredstva	12,700.000	18	Nerazporejeni dohodki
	Skupaj	647,000.000		Skupaj
Skupaj
153.000.	000
17.550.000
71.900.000
42.300.000 102,906.400 148,087.600
5,000.000
22.500.000
49.090.000
2.070.000
6.470.000
1.500.000
626.000
24,000.000
647.000.	000
174
Občinska volilna komisija Cerknica daje na podlagi 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS,
št. 11/63)
POROČILO
o izidu volitev odbornikov v skupščino občine Cerknica, ki so bile dne
26. in 28. marca 1965.
I. Občinski zbor
Volilna	Kandidat	Štev.	Kandidat izvoljen	Nevelj.
enota		glasov	za odbornika	glasov
2	Heda PEROVIČ	256		27
	Darko KRANJC	333	Darko KRANJC	
4	AntOh JERNEJČIČ	407	Anton JERNEJČIČ	13
6	Marija OREL	141		
	Jernej BOMBAČ	264	Jernej BOMBAČ	
	Rajko MODIC	189		
8	Jože MRAK	304	Jože MRAK	38
	Marica ZGONC	75		
10	Janez NERED	92		15
	Bojan BAVDEK	108	Bojan BAVDEK	
12	Janez ZIDAR	107		6
	Alojz MRAMOR	67		
	Alojz ZAKRAJŠEK	136	Alojz ZAKRAJŠEK	
14	Franc IVANČIČ	78		33
	Jože MAROLT	39	Franc IVANČIČ	
16	Franc GRBEC	47		8
	Franc HRIBAR	69	Andrej ŠILC	
	Andrej ŠILC	140		
18	Alojz AVSEC	32		3
	Janez LOGAR	58	Janez LOGAR	
20	Jože VIDMAR	265	Jože VIDMAR	8
22	Vinko MARTINČIČ	198	Vinko MARTINČIČ	11
	Maks LEKAN	86		
24	Vera ANTONČIČ	195	Vera ANTONČIČ	108
26	Franc URH	256	Franc URH	18
	Franc SKRABEC	129		
I. Zbor delovnih skupnosti				
	1. V skupini gospodarstva			
1	ing. Hubert VOVK	97	ing. Hubert VOVK	14
	Andrej ŠEGA	89		
	Alojz HITI	40		
3	Olga ZEMLJAK	141	Olga ZEMLJAK	6
	Ivanka INTIHAR	116		
5	Ivanka KUŠLAN	53		2
	Anton PlSEK	79	Anton PIŠEK	
7	ing. Jože MARTINČIČ 95			6
	ing. Franc TEKAVC	127	ing. Franc TEKAVC	
9	Marko ŽNIDARŠIČ	151	Marko ŽNIDARŠIČ	5
11	Milena ŽNIDARŠIČ	38		
	Rezka MLAKAR	42	Rezka MLAKAR	4
13	Magda DROLE	188	Magda DROLE	6
	1. a — kmetijska		podskupina	
15	Jože TELIC	41		3
	Janez KRANJC	37		
	Jože SEMIČ	42	Jože SEMIČ	
17	Anton KOŠČAK	96	Anton KOŠČAK	10
	Franc Debevc	33		
19	Matija ANZELJ	80		15
	Franc LIPOVEC	95	Franc LIPOVEC	
	Jože PONIKVAR	36		
Volilna	Kandidat	Štev.	Kandidat izvoljen	Nevelj.
enota		glasov	za odbornika	glasov
	2. V skupini prosvete in kulture			
21	Emil MERCINA	31		
	Valerija GOSTIŠA	10	Emil MERCINA		
23	Jožica KOVAČIČ	47	Jožica KOVAČIČ ■c	8
3. V skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah
in društvih
25 Danilo MOHAR 95,82% Danilo MOHAR
4. V skupini zdravstva in socialnega varstva Matilda KOROŠEC	20
dr. Emil TRUDEN	29	dr. Emil TRUDEN
2
Številka: 1/2-013-012/65 Datum: 31. marca 1905
Občinska volilna komisija: Predsednik
Uroš POTKONJAK, 1. r.
Tajnik
Boris SVET, L r. član
Jože SKUK, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
175
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36 64) in 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1964
1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1964, ki obsega:
I.	Zaključni račun proračuna občine:
dohodki	949.831.855	din
izdatki	942.577.588	din
presežek dohodkov	7.254.267 din
II.	Zaključni račun 6% obvezne proračunske rezerve:
dohodki	27.848.008	din
izdatki	—
presežek dohodkov	27.848.008 din
III.	Zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana-Vič-Rudnik:
dohodki	8.304.125	din
izdatki	—
presežek	dohodkov	8.304.125 din
IV.	Zaključni račun 10 % oz. 15 odstotne posebne proračunske rezerve proračuna:
dohodki	129.014.697	din
izdatki	—
presežek	dohodkov	129.014.697 din
V.	Zaključni račun sklada za varstvo otrok:
dohodki	479.751	din
izdatki	18.560	din
presežek	dohodkov	461.191	din
VI.	Zaključni račun sklada za štipendije:
dohodki	9.584.480	din
izdatki	5.407.685	din
presežek	dohodkov	4.176.795 din
VII.	Zaključni račun sklada za pospeševanje živinoreje:
dohodki	11.793.963	din
izdatki	11.511.036	din
presežek	dohodkov	282.927	din
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik v znesku 7.254.267 din se prenese kot dohodek občinskega proračuna za leto 1965.
3.	člen
Sredstva 6 % obvezne proračunske rezerve v znesku 27.848.008 di-
nar jev se prenesejo v rezervni sklad občine Ljubljana-Vič-Rudnik.
-bo .S C*$	"... !>;
4. člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezethmega sklada v znesku 8.304.125 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1965.
Upravni odbor sklada ima 5 čla- leta ni bil sprejet proračun občine, nov, ki jih imenuje občinska skup- se začasno, vendar najdlje 3 mesece,
druge družbeno pravne osebe, katere ima občina interes, ščina izmed odbornikov občansko nadaljuje' financiranje iz sklada na 1	«7;. *	■ '	' *■'
skupščine, javnih delavcev- ter ob- podlagi finančnega načrta za • pru- •	- 8. člen
'Uti
za
čanov.	■ -'teklo leto
Mandatna doba upravnega odbti-	jg.
ra traja 2 leti,	- . Administrativne, finančne in dru-
7. člen-	ge posle za sklad opravlja oddelek
za finance občinske -skupščine.
. Upravni odbor sklada lahko poveri naloge iz prvega odstavita tega ‘člena tudi drugi organizaciji, o čemer se sklene pismena pogodba.
•, u-
af<
po
Upravni . odbor, sklada je zadolžen poročati občinski. skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat letno. :	;
5. člen
Sredstva 10 % oz, 15% posebne proračunske rezerve' občinskega pro-
?4S,.“rŠ”v„"	H SREDSTVA SKLADA
Ljubljana-Vič-Rudnik.	g. člen
'R x, ‘	Sklad ima tele vire sredstev:
• v i. prispevek občine,
Neporabljena sredstva proračun- 2 prisbevek delovnih oraanlz&ci-i wutifW	«•».«»=« ua.uj.uy..-
skih skifov v^ietu 1964 se pre.ne- J	-ki
Pr°- katerih investitor je bila. občina, J**« % !?: .»• oziroma ki so pod upravo občine,
4.	anuitete in obresti od danih pd-*
sojil,	"	•
5.	posojila,, ki jih najema skladj
6.	dotacije in drugi dohodki.
17. člen
Sklad iitia tajnika.
Tajnika sklada Ifnenuje tajnik občinske skupščine izmed uslužben-
6trt)k
računa ‘ &"'fšto ¥965 in sicčr:
a)	od sklada za varstvd 461.191 dinarjev
b)	od sklada za štipendije 4,176.795
dinarjev.	, .
?. člen
Presežek dohodkpv nad izdatki za pospeševanje živinoreje v znesku din 282.927 se prenese kdt" dohodek tega sklada za leto 1965.
!>-■.» vir,. ,:t'	:■	,
-•r,	, 8. člen
Tču odtok1 velja z-dnem objave v »Glasniku«.	-
IV. PREHODNE > • IN KONČNE DOLOČBE
Dohodki
ada.se določajo In občine. Ljubljana-Vič-Rudnik (Gtaš-finančtjini načrtom,, nik uradni vestHlk Okraja LJublja-
Stcvilka: 400-G/65 Datum: 31. marca 1965
Predsednik skupščine, občine.
Ljpbljana-Vič-Rudnik inz, Slavko Jakofčič 1. v
9. člen sklada,
razporejajo s
ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina.;
Občinska, skupščina potrdi tudi zaključni račun sklada.
Sredstva sklada se določajo po v vrstah, razporejajo pa po namenih, 1 v okviru namena lahko tudi po uporabnikih.
Skfad" ima' lahko tekočo tezetvo/, ki ne sme presegati 1 % letnih sred-”0 Štev sklada. trma .4
18. člen
Ko začne veljati ta odlok, "preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije
Sklad upravlja upravni odbor načelih družbenega i Upravljanja.
trši ;.i*r ■ .	•«<	*f
■tur ’> . i ■ -r. ,7- Člep	»'
Upravni odbor sklada ima 9 čla«1 nov, ki jih imenuje občinska skup«11 ščiti*.- Najmanj dva člana upravneg* odbtira sta odbornika občinske skup*?1 ščine, ostale člane pa imenuje skup«*1 ščina izmed prosvetnih, družbenih1’ in drugih javnih delavcev ter ob* čanov. ><’	:	,	:
Mandatna doba upravnega odbo’4' ra sklada traja 2 leti.
■	•••>? i V r- . >	■	;	*'t
'	‘.--''.it ... «•	8. Člen	;
Upravni odbor sklada poroča ob^
‘ činski skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat-letno, i •
: lf’'
H. SREDSTVA SKLADA <
• n <"Š
nik, .. na št 78-808/62).
se od
19. člen
Ta odlok velja od dneva objave »Glasniku«, uporablja pa januarja 1965.
Številka: 021-11/65
Datum: 3L marca 1965
9. člen
Sklad ima tele vire dohodkov:-
1.	dei - dohodkov občinskega pro->-računa,
2.	dotacije delovnih organizacij,
3.	posojila in drugi dohodki,
4.	:obresti sredstev sklada.
Del-: dohodkov občinskega prora-V; Čuna se praviloma določa v odstot-v ku,. ki: ga občinsko skupščina določfoi-z odlokom o proračunu za vsako letoll-posebej.
i 10. člen r	I
določajo
176
Na podlagi 35. in 107. člena statuta, občine Ljubljana-Vič-Rudnik in
: "	10. člen	- z
Finančni načrt sklada mora biti usklajen z družbenim planom in smernicafpi občinske skupščine. Sredstva, ti, jih sklad dobi oqt‘
...„ a .;	>	Dohodki sklada ‘se določajo in
,.Prc<Jsbdnifc skupščine občine, razporejajo s finančnim načrtom, ki Ljubljana-A/ic-^uanih , ga sprejme upravni odbor sklada, ing. Slavko Jakofčič, 1. r. potrditi pa občinska skupščina. Ob*.
črnska -Skupščina potrdi tudi zaključi ni ničtih -sklada.	■*>	f-‘	“*
SfVIdŠtva -sklada sc določajo po", vrstah, razporejajo pa po- namenih; "
»uu,.. vyvWe	v ic-mwm k in ohxinsk sktm^jn£, aii ko2a druce- ' Na podlagi 35. Uv 107, člena. sta- vrsian, razporejajo pa po- nameni n,
36/64) je. Skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti »dne -, 31. marca 1965 sprejela
Slovenji"	f .
Sloveniji (Uradni list SRS številka so bila sredstVa dana.	i družbeno-političnih skupnosti v SR o Sktad ima lahko tekočo rezervo,
Sloveniji (Uradni list" SRS, št. 36/64) W nč šme presegati j 1 odstotek letnih«
1.1. člen	je Skupščina občine Ljubljana-Vič- sredstev sklada
Sklad lahko prevzema obvezno- Rudnik na seji občinskega -zbora in
s ti samo da višine sredstev, ki. jlb zbora delovnih skupnosti dne • 31.
pričakuje- v ustreznem letu po fi»	marca 1965" sprejela
- 5 v; /UD LOK skladu za negospodarske investicije
I: SPLOŠNE DOLOČBE
1	člen	* t
Skupščina občine Ljubljarta-Vič-Rudnik- ustanovi sklad za negospodarske ,investicije občine Ljubljana-Vič-Rudnik (y nadaljnjem besedilu:
sklad)
2	člen
Sklad je pravna oseba.
nančnem načrtu.- ■	nu
Dolgoročne obveznosti (več kota iv eno Leto) lahko skl^d prevzame samo. če je občinska’ skupščina dala prcdhpdnp soglasje.
J .'«'«»I •: . ,n»
0
^ ODLOi * ofitioh-L
skladu za šolstvo
I. SPLOŠNE DOUlCBlB
1. člen
Skupščina občine Ljubljana-Vič-
(Mr-rzn-, K/a
3 .-člen
Sklad ima sedež pri» skupščini občine Liuhljatia-jVič-^Rudnik,
'	12. člen
Sredstva sklada se dajejo za negospodarske investicije lahko kot ,	-	. , , ,	, , „	,
dotacij, 'ali -kol' posojilo.	-
III. POŠtoVANJE SKLADA -b daljnjem besedilu: sklad).
■ Sl ,: .t -	■'■ -r	.<
•.»lot
KV-7 "»"li
2. člen
Sklad je pravna oseba.
11. člen .	‘
Finančni načrt .sklada mora biti usklajen z delovnim programom,
. .družbenim ^plmtdfn ‘in smernicami pbčinske'škupščine. ‘ ‘
Sreifštva. ki jih' sklad dobi od Občinske1 skupščine ali koga drugega za določen namen, se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila sredstva dana.
>v
. 12. člen
Sklad*"lahko prevzame obveznosti samo‘ do -višine sredstev, ki jih pri« Čakuje v- -ustreznem letu po finanč- ', Uprn "načrtu. -
Dolgoročne >• obvezhosti (več kot pno leto) lahko sklad prevzame sa-..mo, če, je občinska skupščina dala . predHOdrio "‘sogUa^fe;'
/.-!	13. člen
Delti sktatia: jfc= jaivnb.	,	v„.
.» Javnost se obvešča o poslovanju"11 ’	’ , ",	..
sklada tako, da se finančni načrt z	,	B , len, .
ustreznim poročilom .vobrgvonva-nar., Sjda.d ima/sedež pri skupščini ob-
<•	. ", Oborih voiivoev. A.,,,v....>ij;Wt',fcine:	‘V ^ «• ‘«°rt
Sklad. Jmjitatut./.ki"^' sprejme ; Sklad je dolžan vsakemu občanu	,4	.	-. rt a.« »u t - Sklad daje sredstva brez povra-
upratfnrOdmr^tiždti,"potrdi pa"ob- ,T> vsaki organizaciji t)a ustrezen	,	4. člgn	...	. čila, de izjem«ma proti pavračilu tan
činskb skto&Ifla.'; “ ”	1 način omogočiti vpogled v finančni,. Sktid .ima atukit, ................n.. Jtrat.^kadiirto^dopUšča značaj pbsai «>
■	■	---- ‘-načrt:	*■	"*' "■ ■ statut" sprejme /upravni • odbor me/.ne investicije,
' >•	».-»tena	-	H. člen ■*■••’	" «#lada, potrdi pa ga občinska skup-
Sredstva zlasti ■
I.
nih
gih
cah
sklada se uporabljajb >--v.
na
za nflafipiranje važnejših nego-spcdarskib jn.vesticij občinskega pom eh h”‘ti a' " področju zdravstva, komunalnih služb, šolstva, varstva otrok 4n- drugih negospodarskih/ investjgjj V korist občanov;
2.	za plačilo investicijskih obveznosti iz preteklih let;
3.	za plačilo anuitet za investicije s področja, za katerega je sklad ustanovljen.
JV „ smcrr.i-

6 člen
Sklad upravlja upravni odbor po
načelih družbenega upravljanja.
veljavnih predpisih in organov občino. 1 - .t- .-*>
>	»t> -ti[tj-- <f*u
, .V 15, Člen . j iA - : 'c*-
Ko sklad sprejme finančni na-’-črt. ga mora takoj, najpozneje pa v 15 dneh predložiti ustrezni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, oziroma najpozneje 15 dni po sprejemu proračuna občine.
Ce finančni načrt ni sprejet pred začetkom leta. ker ored začetkom
ffi^ščina.
j.4cyt
člbrV’
Srčdstvd^šKliida" se‘,bjporiibljiijb:
1. z.a zagotovitev sredstčV za 0s-novrio dejavhoef^l". K flh ustanovi ■hti jih" pbmhŽB financirati "btičiTria; ; ’
■ 2. za gradnjo,. razširitev ihf bfifeL •mo fci' tež njmbvlh delavnic? in"ati-mov ter drugih izobraževalnih .n vzgojnih zavodov, ki jih ustanovi ali je njihov ustanovitelj občinska skupščina;
3. za pomoč in posojila za gradnjo in opremo šol ter drugih izobraževalnih in vzgojnih zavodov, ki jih ustanovijo druge družbeno-politične skupnosti, delovne organizacije ter
.v:a
in. PdŠLOVANjE SKLADA ‘t'4'.-tien
d^9.I

.'»HlM-lllif
*"*' V1V1'	-	g". -t '
o , sklada je .javno.
Ja.viwst.jiy«ol^tiijča .P poslovanju^'
(Skla.dg,. tako.	/finančni načrt,^
'r z ustreznim poročilom obravnava p?
zborih, voli
Sklad je dolžan vsakemu občanu In vsaki organizaciji na primeren način omogočiti vpogled v finančni načrt.
15. člen
Sklad posluje po določilih o ti' nanciranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji In po drugih veljavnih predpisih, družbenem pls"
«r a a / t*cr sr	_	tLUSOIB-	Sr«	o N o o	ae n n><
glasnik
»5, fr
nu občine, smernicah občinske skupščine in pristojnih svetov.
činskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.	-■ -
16. člen
Ko sklad sprejme finančni načrt, Ra mora takoj, najpozneje pa v 15 dneh predložiti ustrezni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet
Pred začetkom leta, na katero Se
nanaša, oziroma najpozneje 15 diti Po rsprejetju proračuna občine.
Ce finančni načrt ni sprejet pred začetkom leta, ker ni bil pred začetkom leta sprejet proračun občine, se začasno, vendar najdalje 3 mesece, nadaljuje financiranje iz sklada na podlagi finančnega načrta za preteklo leto.
17. člen
Administrativne, računovodske in druge posle za sklad opravlja oddelek za finance občinske skupščine.
Upravni odbor sklada lahko poveri naloge iz prvega odstavka tega člena tudi drugi delovni organizaciji. O tem se sklene posebna pogodba.
18. člen
Sklad ima tajnika.
Tajnika sklada imenuje tajnik občinske skupščine izmed uslužbencev delovne organizacije, ki opravlja zadeve za sklad iz 17. člena tega odloka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Ko začne veljati ta odlok, pre-
neha veljati odlok o ustanovitvi sklada za šolstvo občine Ljubljana-Vič-Rudnik (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 48-378/61).
20. člen	,'b'
Ta odlok velja z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Številka: 021-13/65 Datum: 31. marca 1965
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
Inž. Slavko Jakofčič L r.
Na podlagi 35. in 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana-Vič-“udnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela
ODLOK
0 preživninskem varstvu kmetov
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
, Preživninsko varstvo po tem od-*°ku zagotavlja:
,	1. pravico do preživnine kmetom
7} osebam, ki »o jih ti dolžni prebijati
za nego in postrežbo kmetom —> ‘*°«ilcem pravice do preživninskega v6zstva;
"'■»n predpisih vsem upravičen e,b do preživninskega varstva.
II. UPRAVIČENCI DO PREŽIVNINSKEGA VARSTVA
4. člen
Upravičenci do preživninskega
varstva So nosilec pravice in osebe, ki jih' je dolžan preživljati.
5. člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva po tem odloku je:
1.	kmet, ki s pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenese v družbeno lastnino oziroma v zakup gospodarski organizaciji za dobo najmanj deset let vsa svoja zemljišča, kolikor s tem odlokom ni drugače določeno;
2.	kmet, ki v postopku za arondacijo dobi za svojo zemljo odškodnino v denarju in ki si ne obdrži v lasti več zemljišč, kot to dopušča 11. člen tega odloka;
3.	kmet, ki vsa svoja zemljišča v območju, ki ni predvideno za po-družbljenje, proda drugemu kmetu ali mu jih da v zakup in ki svoje gozdove prenese v družbeno lastnino;
4.	kmet-preužitkar, če je prešlo v postopku za arondacijo ali na podlagi pogodbe v družbeno lastnino toliko zemljišč, na katerih je bilo v njegovo korist izgovorjeno breme preužitka, da predstavljajo ta zemljišča več kot polovico skupne vrednosti zemljišč, ki jih je bremenil preužitek ob nastanku preužitkarske pravice.
Osebe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka imajo pravico do preživninskega varstva:
1.	če so se pretežno preživljale z obdelovanjem zemlje, ki so jo ob navedenih pogojih prepustile gospodarskim organizacijam ali drugemu kmetu;
2.	če celotno kupnino ali drugo odplačilo, ki ga prejemajo za to zemljišče, vložijo v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov, oziroma odstopijo svoje terjatve za ta plačila skladu. V primeru, navedenem v 3. točki prejšnjega odstavka, kupnina ne sme biti manjša, kot bi znašala denarna odškodnina, če bi bilo zemljišče arondirano, oziroma zakupnina ne manjša od tiste, ki bi jo plačevala gospodarska organizacija, če bi imela interes za to zemljišče.
Osebe iz 4. točke odstavka (pre-užitkarji) imajo pravico do preživninskega varstva le pod pogojem, če se vplača v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov na preu-žitkarja odpadajoči delež odškodnine oziroma kupnine, prejete za zemljišča, ki so bila pred prehodom v družbeno lastnino obremenjena s preužitkom. Višino deleža, ki v celotni odškodnini oziroma kupini odpade na preužitkarja, določi organ iz 24. člena tega odloka.
2.	pravico do preživnine kmetom Preužitkarjem;
3.	pravico do dodatka k preživ-
6. člen
1 zdravstveno zavarovanje po vernih " ‘ •	—
1 člen
1, Preživninsko varstvo se zagotov-k ob pogojih, določenih ■ tem ^okom.
Pravico do preživninskega varstva v mejah, določenih s tem odlokom, imajo tudi osebe, ki jih je nosilec pravice dolžan preživljati (vzdrževane osebe).
Osebe, ki jih Je dolžan nosilec pravice preživljati po zakonu, imajo pravico do preživninskega varstva ne glede na to, kdaj Je nastala obveznost nosilca pravice do teh oseb, vendar samo v primeru, če te osebe nimajo lastnih sredstev za preživljanje In »o nesposobne za pridobitno delo. Osebe, ki Jih Je nosile? pravice
srtva), pa 1 Imajo pravico do preživ- • Pravice do preživnine po 2. od-ninskega varstva le tedaj, Če^je.ob- . stavku tega člena ne pridobi, kdor veznost nosilca pravice obstajala že prejema osebno, družinsko ali inva-v času prehoda zemljišč v družbeno -lidsko pokojnino, razen" če ta skup-
lastnino.
7. člen
Osebe iz 6. člena (vzdrževane osebe) postanejo same nosilec pravice do preživninskega varstva v naslednjih okoliščinah:
1.	vdova (vdovec) postane nosilec pravice do preživninskega varstva po smrti zakonca, ki je bil nosilec pravice;
2.	otrok postane nosilec pravice do preživninskega varstva po smrti zadnjega roditelja, če ga je bil ta dolžan preživljati. Ce je več otrok, določi organ iz 24. člena, kdo izmed njih bo nosilec pravice;
3.	druge vzdrževane osebe postanejo nosilec pravice do preživninskega varstva le tedaj, če ni postala nosilec pravice nobena izmed oseb iz 1. ali 2. točke tega člena, in če je nosilec pravice prejemal zanje preživnino. Ce je nosilec pravice prejemal preživnino za več oseb iz te točke, določi nosilca pravice do preživninskega varstva organ iz 24. člena tega odloka.
V vseh, v prejšnjem odstavku navedenih primerih, se preživnina na novo odmeri po določbah tega odloka.
8. člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva se lahko s pismeno izjavo, ki jo da na zapisnik pri pristojnem organu (23. člen), odpove svoji pravici do preživninskega varstva v korist svojih staršev, sester in bratov, ki so stari nad 60 let (mo'ški oziroma nad 55 let (ženske).
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se nosilec pravice lahko odpove svoji pravici tudi v korist druge osebe, če je imela ta izgovorjene preužitkarske pravice na zemljiščih, ki so prešla v družbeno lastnino oziroma v zakup gospodarski organizaciji.
V primerih, navedenih v prejšnjih dveh odstavkih tega člena, se nosilec pravice lahko odpove svoji pravici tudi tedaj, če sam še ni dosegel predpisane starosti in je sposoben za pridobitno delo.
Ce je več oseb iz prvega odstavka tega člena, v korist katerih se nosilec pravice svoji pravici odpoveduje, nosilec pravice v svoji izjavi obenem določi, kdo izmed njih naj bo nosilec pravice do preživninskega varstva.
III. PRIDOBITEV PRAVICE DO PREŽIVNINSKEGA VARSTVA
9. člen
no s preživnino, izračunano po tem odloku, ne dosega mejnega zneska najnižje mesečne preživnine (29. člen).
10. člen
do preživninskega
Pravico do preživninskega varstva pridobi kmet ne glede na to, ali so prešla njegova zemljišča v družbeno lastnino oziroma v zakup gospodarski organizaciji z enim ali več pravnimi akti (pogodbe, odločbe) in ne glede na to, ali je svojo zemljo prodal, ali dal v zakup enemu ali več kmetom.
ti* "J""'
**' "V Siv*..ji«'	8
.y-5i11af.lv' 8m
11. Člen
.Na pridobitev pravice do preživ-
ninskega varstva tudi ne vpliva, kolikor v tem odloku ni drugače določeno, če kmet obdrži v svoji lasti stanovanjski prostor, gospodarsko poslopje in do 1 ha obdelovalne zemlje, od tega največ 50 arov orne zemlje, in če da svoj gozd namesto v družbeno lastnino gospodarski organizaciji samo v gospodarjenje po določbah 36. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS. št. 30-262/61).
Kadar bi na pridobitev pravice do preživninskega varstva ali na obseg uživanja pravice do preživnine utegnila negativno vplivati katastrska klasifikacija zemljišč, ki ne ustreza dejanskemu stanju, se za potrebe postopka za uveljavitev pravice do preživninskega varstva klasifikacija zemljišč komisijsko določi z ogledom teh zemljišč.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni svet skupščine občine.
IV. ODMERA PREŽIVNINE
12. člen
Preživnina nosilca pravice iz 1.,
Nosilec pravice do preživninskega varstva pridobi pravico do preživnine in ostale pravice iz preživninskega varstva, ko dopolni 60 let starosti (moški), oziroma 55 let starosti (ženska).
Pravico do preživnine pridobi nosilec pravice tudi predno dopolni v prvem odstavku tega člena določeno starost:
in 3. točke 5. člena tega odloka odmeri glede na vrednost zemlje, je prešla v družbeno lastnino ali zakup gospodarski organizaciji, oziroma glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prodal ali dal v zakup drugemu kmetu in glede na starost nosilca pravice in oseb, za katere mu pripada preživnina.
Preživnina po prejšnjem odstavku se izračuna tako, da se s pogodbo ali z arondacijsko odločbo določena vrednost zemlje brez gozdov, ki so dani gospodarski organizaciji v gospodarjenje, ter vrednost objektov in naprav, ki jih je nosilec pravice prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja po naslednji lestvici:
1.	če je ali če postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo; _
2.	če se ne more zaposliti zaradi vzgoje In nege najmanj 2 otrok do sedmega leta starosti, ali zaradi nege drugih družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starostne onemoglosti
Starost do 59 let od 60 do 64 od 65 do 69 od 70 do 74 od 75 do 79 let od 80 do 84 let od 85 let dalje
let
let
let
Povprečna leta doživetja
20 let 16 let 13 let 10 let 7 let ' 5,5 leto 4 leta

tiK*«
__ _____ _______________ drug
,le>*lv*»*e*a y$£-	C
«>v -tiSiSK' y' k!< V i)*t'4SU4* tl.*1Ul|<k	»P tfttUHTB OUWJi«»fcjvi*p
■|.t w	btK«'W>iW
nit.-.	aiM-rvf-k# sr-« hv.-.p/.jlv ».'jie**;* »;;& krcmVii.i ' >41 .mn «ij>
.>> - <j-ij taUJK- • fa.WW8.AJlJ p, <«>■<.) '- /t	f\- 'i*vK' !>'’!.):■,<« O' i ,»	.,<■
.-ATliV	‘ .A t. rt,, 1 f. \"	'■	•	4, * IN, x,,. ir-.fcA	11
Znesek, izračunan po prejšnjem odstavku. Je	letna	preživnina,	ki	se
faždeli na enake,	zneske	mesečne
preživnine	/m*	*'»•
■*<* h*	.KtfrA'	i*i<d	v-k
#«2
ftO M (
4' >"
v, c*
m
13.	člen
V primerih, ko se določa preživnina za več upravičencev 6. in 8. Člen odloka) različne starosti, sc vzame kot osnovna določitev preživnine po 2. odstavku 12. člena:
1.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar so vsi upravičenci do preživnine polnoletni;
2.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar kdo izmed upravičencev do preživnine sicer še ni polnoleten, pa je utemeljena domneva, da tudi po polnoletnosti ne bo sposoben za, pridobitno delo.
Kadar so med upravičenci do preživnine tudi zdrave in še ne polnoletne osebe, se vzame kot osnova za določitev preživnine povprečna starost vseh upravičencev iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka s tem, da se tej povprečni starosti prišteje še število let, ki manjka takim osebam do njihove polnoletnosti.
14.	člen
Mesečna preživnina izračunana po
13.	členu, se nosilcu pravice do preživninskega varstva poviša za dvanajstino tistega dela cene stoječega lesa, ki pripada kmetu za posamezno leto po določbah 3. točke prvega odstavka 39. člena zakona o gozdovih, če se odpove pravici do dela stoječega lesa v korist občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Ugotovljena mesečna preživnina se poviša tudi za vrednost, gozdov, ki jih je kmet s pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesel v družbeno lastnino, če je celotno kupnino ali drugo Odplačilo vložil v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov, oziroma odstopil skladu svojo terjatev za to plačilo.
Preživnina, izračunana po določbah 13. in 14. člena tega odloka je ekonomska preživnina.
15.	člen
Nosilcu pravice do preživnine Iz
1.,	2. in 3. točke 5. člena, ki izpolnjuje pogoje po tem odloku, je zagotovljen varstveni dodatek na preživnino, če njegova ekonomska preživnina ne dosega mejnega zneska najnižje mesečne preživnine (29. člen).
16.	člen
Varstveni dodatek pomeni razliko med ekonomsko preživnino, ki gre nosilcu pravice po določbah 13. in
14.	člena in mejnim zneskom najnižje preživnine (29. člen).
Varstveni dodatek k višini celotne razlike po 15. členu (100 odstotkov) pripada nosilcu pravice do preživnine le v primeru, če niti on niti člani njegovega gospodarstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje in če ni obdržal v lasti več kot 50 arov obdelovalne zemlje.
Nosilcu pravice do preživnine, ki je obdržal v svoji lasti od 50 arov do največ 100 arov obdelovalne zemlje (11. člen), pa se po prvem odstavku tega člena določena razlika za vsak nadaljnji ar (nad 50 arov) v lasti obdržane zemlje, zniža za 2 odstotka,
Ce znese po določbah prejšnjega odstavka izračunani varstveni dodatek skupaj z ekonomsko preživ-

nino manj kot 60 odstotkov mejnega zneska najnižje preživnine, se nosilcu pravice prizna mesečna preživnina v višini 60 odstotkov od mejnega zneska najnižje preživnine.
17.	člen
Preživnina nosilca pravice do preživninskega varstva iz 4. točke 6.. člena tega odloka (Kmet-preužitkarj, ki izpolnjuje pogoje po tem odloku, se izračuna v istem odstotku od mejnega zneska najnižje preživnine, kakršno je razmerje (v odstotkih) med vrednostjo zemljišč, ki so prešla v družbeno lastnino in jih je prej bremenil preužitek, ter vrednostjo vseh zemljišč, ki jih je bremenil preužitek ob nastanku preužitkarske pravice. Vrednost zemljišč, ki jih je treba primerjati, se določi v višini kupnine, ki bi jo za taka zemljišča plačala gospodarska organizacija in to po cenah, ki veljajo v času uveljavljanja pravice do preživnine. V spornih primerih je treba vrednost zemljišč ugotoviti s komisijskim ogledom. Ogled opravi komisija iz
3.	odstavka 11. člena tega odloka.
Pri določitvi preživnine po prejšnjem odstavku se ne uporabljajo določbe o varstvenem dodatku in o preživnini po 4. odstavku 16. člena.
18.	člen
Preživnina, ki pripada nosilcu' pravice do preživninskega varstva za osebe iz 6. člena tega odloka, se odmeri v višini 50 % od preživninskega zneska, ki pripada nosilcu pravice (vključno z morebitnim varstvenim dodatkom).
19.	člen
Nosilcu pravice do preživnine, ki mu je zaradi trajne bolezni, invalidnosti ali starostne onemoglosti potrebna tuja nega in postrežba in ki je sam, pripada dodatek k preživnini za osebo, ki ga neguje, v višini 50 odstotkov od zneska ki pripada njemu samemu.
V. UŽIVANJE PRAVIC IZ
PREŽIVNINSKEGA VARSTVA
20.	člen
Preživnina gre nosilcu pravice in osebam, ki jih je ta dolžan preživljati od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do preživnine, če je zahteva za uveljavitev preživnine vložena v šestih mesecih od izpolnitve pogojev.
Ce je zahteva vložena po preteku šestmesečnega roka, gre nosilcu pravice preživnina prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj.
21.	člen
Preživnina se odmerja v mesečnem znesku in se izplačuje mesečno vnaprej.
Preživnina se izplačuje nosilcu pravice do preživninskega varstva. Osebe, za katere prejema nosilec pravice preživnino, pa morajo v primerih, ko nosilec pravice nasproti njim hudo zanemarja dolžnost preživljanja, pri organu iz 24. člena tega odloka zahtevati, da se nanje odpadajoči znesek preživnine nakazuje neposredno njim.
Zapadli mesečni zneski preživnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, katere je povzročil nosilec pravice do preživnine, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva, ko po prenehanju takih okoliščin nosilec pravice vloži zahtevo za izplačilo.
22 člen
Nosilec pravice oziroma oseba, ki sc ji preživnina neposredno izplačuje, je dolžan v 15 dneh naznaniti organu iz 24. člena spremembo okoliščin, ki vplivajo na pravico ali na obseg uživanja pravice do preživnine, v nasprotnem primeru je dolžna povrniti vso škodo, ki je nastala skladu zaradi njene opustitve.
VL POSTOPEK ZA
UVELJAVLJANJE PRAVICE
23.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva uveljavlja svojo pravico do preživninskega varstva pri pristojnem upravnem organu skupščine občine.
V vlogi, v kateri se zahteva priznanje pravice do preživninskega varstva, je treba navesti, za katere osebe se poleg nosilca pravice še zahteva preživninsko varstvo in glede všake teh. oseb zahtevo utemelji. Vlogi je treba priložiti potrebne listine; ki dokazujejo obstoj okoliščin, na katerih zahteva temelji. Za okoliščine, za katere stranka ne more predložiti listinskih dokazov, lahko predlaga poizvedbe, zaslišanje prič in druge dokaze.
Nesposobnost za pridobitno delo se dokazuje s potrdilom zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstvo pristojni svet skupščine občine.
24.	člen
O pravicah oseb iz preživninskega varstva po tem odloku odloča upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov občine Ljubljana-Vič-Rudnik.
Zoper odločbo upravnega odbora je dovoljena pritožba, o kateri odloči svet skupščine občine, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
25.	člen
Za odločanje o pravici do preživninskega varstva in za odločanje o pravicah, ki izhajajo iz pridobljene pravice do preživninskega varstva, se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni v tem odloku drugače določeno.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Preživnine, odmerjene po odloku o preživninskem varstvu kmetov občine Ljubljana-Vič-Rudnik iz leta 1964 (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana St. 23/64), se po uradni dolžnosti prevedejo na preživnine po določbah tega odloka.
Prevedene preživnine po prejšnjem odstavku se izplačujejo od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega odloka.
27.	člen
Pravica do preživninskega varstva po tem odloku sc priznava tudi kmetom, katerih zemljišča so pred uveljavitvijo tega odloka, vendar že po 1. januarju 1960 prešla v družbeno lastnino oziroma v zakup gospodarski organizaciji, če:
1. izplačajo v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov kupnino ali odškodnino, ki so jo prejeli za ta zemljišča, oziroma če odplačilo, ki jim pripada za zemljišča, dana v zakup gospodarski organizaciji, od dneva vložitve zahteve za preži vnln-
t •
sko varstvo dalje, vplačajo v občin-
ski sklad za preživninsko varstvd kmetov, oziroma odstopijo svoje terjatve za ta plačila skladu;
2. če izpolnjujejo ostale pogoje po tem odloku.
Pravica do preživninskega var-; siva se osebam iz prejšnjega člena, prizna od prvega dne naslednjega1-meseca po izpolnitvi pogojev za pri-ji dobitev pravice do preživnine.
28.	člen
I ii' ^
V izjemnih primerih more organ iz 24. člena tega odloka omiliti merila glede izpolnjevanja pogojev iz
3.	odstavka 5. člena ter pogojev iz 1. točke 27. člena.
Kadar organ iz 24. člena tega odloka odloča o omilitvi meril glede izpolnjevanja pogojev iz 3. odstavka 5. člena in jz 1. točke 27. člena, sodeluje pri odločanju s posebno komisijo, ki jo sestavljajo družbeno-poli-tični delavci z območja, na katerem živi oseba, ki uveljavlja pravico do preživninskega varstva.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje za zadeve socialnega varstva pristojni svet skupščine občine.
29.	člen
Preživnine, odmerjene po tem odloku, se morajo v začetku vsakega leta uskladiti z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov in se v primeru povečanja teh povečati v enakem sorazmerju, kot se povečajo pokojnine po zakonu o pokojninskem zavarovanju.
O uskladitvi preživnin po prejšnjem ^odstavku odloča skupščina občine-‘Ljubljana-Vič-Rudnik, ki obenem določi tudi mejni znesek najnižje mesečne preživnine.


30.	člen
Nayodila za izvajanje določb tega odlok^ daje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni .svet skupščine občine Ljubljana-Vič-Kudnik v soglasju s svetom, pristojnim za socialno varstvo in s svetom, pristojnim za družbeni plan in finance.
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok. neha veljati odlok o preživninskem varstvu, kmetov, objavljenem v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 23/64 z dne 14. aprila 1964.
32.	člen
Ta odlok se objavi v »Glasniku« in velja takoj.
Številka: 021-5/65 Datum: 31. marca 1965
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
Inf. Slavko Jakofčič 1. r.
VSEBINA
172 Sialut občine Ljubljana Bežigrad
173-Odlok o proračunu ra leto 19*5 obči«6 Cerknica I
174	Poročilo o izidu volitev odbornikov V , i/ skupSčlno občine Cerknica
175	Odlok o potrditvi zaklttičnega računa-! 'j o lzvrSltvl proračuna za leto 1964 oD"|/ čine LjubIJana-Vlč-Rudnik
176	Odlok o skladu za negospodarske Investicije občine LJublJana-Vlč-RUtP nlk
177	Odlok o skladu za šolstvo obči*# Ljubljana-Vlč-Rudntk
17» Odlok o preživninskem varstvu kmetov občine LJublJana-Vlč-Rudnlk.