Ntj?eiji sSovetuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za Tie leto > • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 NARODA r List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily m the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. l Dogovor med Vatikanom in Italijo dovršen. PAPEŽ B0 DOBIL NAD STO MILIJONOV DOL. ODŠKODNINE Papeski dogovor bo najbrž objavljen v nedeljo. — V Rimu se glasi, da bo najbrž plačanih okolo §105,000,000 odškodnine Vatikanu. — Želez-nitka postaja bo vatikanska. — Papež bo prost suveren toda podanikov noče. NOTRANJŠČINA ZRAKOPLOVA ^mirnim mmm RIM, Italija, 6. feb. — Nov obris dogovora glede odnosa ie v med papežem ter italijansko vlado je bil izdan včeraj v vatikanskih krogih ter bo najbrž podpisan prihodnjo nedeljo ter javno oznanjen dva dni pozneje. \ nekaterih ozirih je novi temel j bolj praktičen kot pa prva rešitev, katero se je najprvo predlagalo za povečanje sedanjih papeških ozemelj. Edino povečanje, s katerim je baje papež zadovoljen, je majhna rektifikacija sedanjih vatikanskih meja na st rani Porta Cavalegierri. Sporočilo pa se je, da sprejme odškodnino v znesku dveh tisoč milijonov lir ali nekako stopet milijonov dolarjev za italijansko okupacijo pape- žke države leta 1871. Papež je vedno zahteval, da noče nikakih podanikov, ko bo sklenj en kak dogovor z italijansko vlado. Soglasno z najnovejšimi poročili bo papež ohranil apostolsko palačo Vatikana s sedanjimi vrtovi-vi, ki pa bodo rektificirani tako, da bodo dovoljevali zgrajenje železniške postaje, ki mu bo dajala vstop v svet. Ohranil bo nadalje tudi kancelarsko palačo, Lateiansko palačo ter papeško vilo v Ca-stel Gandolfo. Vse te palače bodo uživale ekstra-teritorijalnost. Ta lastnina s svojimi neprecenljivimi zbirkami umetniških, arheoloških in zgodovinskih predmetov bo proglašena za absolutno lastnino Svete stolice. Papež bo tudi priznan kfot prost, neodvisen suveren. IZ ŽIVLJENJA HUENEFELDA VERSKA VOJNA IZBRUHNILA V ZAPADNEM DELU INDIJE Operaciji bi se moral podvreči še pred poletom. — Bil je navdušen monarhist. SMRT ŠPANSKE KRALJICE VDOVE Prejšnja regentinja je bila tako priljubljena, da bo žalovanje za njo najbrž ojačilo prestol. — Oprijem Rivere postaja slabši. 1IEXI>A\ K. frane<»ko-španska meja, (>. fc&ruarja. — Nokateri pol.'tivtii opazovalci -tukaj so izjavili. da ponehuje oprijem mini-M r*ke«ra predsednika Primo de Kivere. na vlado. Poročila iz različnih del-jv Špan ske kažejo, da je dežela mirna, po izbruhu zadnjega tedna. I)e Rivera je i/.-lal včeraj ugotovilo v Madridu. v katerem je rekel, da je dežela mirna ter obsodil j>oročila o revoluciji, o katerih je rekel, da so bila pretirana. Obirsk kralja in kraljice z Dan-ske. ki fronta dospela v Madrid danes bo najbrž v jrotovem ozira temveč tudi pokorščino svo- uplival na položaj. Vlada je izda- J'*1 nasprotnikov. la p<*/iv na narod, naj navdušeno |__ sprejme «ro>*te i?i politično premirje bo najbrž uveljavljeno tekom njih bivanja. Smrt kraljice-m at ere. Kristine, ki je poslovala sedemnajst let kot regentinja, pred letom 1902, bo najbrž tudi vplivala na položaj. Kristina je bila ljubljena in sj>o-štovana med narodom in njena smrt ob tem času bo imela najbrž MAIMill), Španska. G. febr. — Kraljica-mat i Kristina, .vtara sedemdeset let. je umrla danes zjutraj ob pnistirih v kraljevi palači. Skozi sedemnajst let. dokler m bil njen sin, Alfonz XIII. kronan španskim kraljem K-ta 15M>i>. je ■' i 1 a ICrititina rejrentinja Španske. Kristina tje bila prejšnja av--itrijska nadvojvndinja ter >e ie poročila s Španskim kraljem Al fonzoin XII. leta 187:». sedemnajst mesecev rn> smrti njegove prve žene, kraljice Mercedes. Ko je Alfonz XII. umrl 25. fe bruarju 1885, je bilo objavljane, da bo otrok rojen kraljici. Ta post hum ni otrok je bil sedai. ji kralj Alfonz. Po rojstvu sina. šest mesecev po smrti kralja, je bila kralj: a Kristina imenovana za regent. -njo. Xokaj skrbi se je čutilo ra litega. ker je bila tujka. Avstrijka in ker ni .pokazala nobenega zanimanja a do časa koncentrirala »svoije čete na meji i>cs;i-rai)-.kf. kot da 11 < e zeti provinco nazaj. Kičenev. središče pogro-mov proti Židom, je glavno mesto Besarabske. Objava je bila pozdravljena v vladnih kroirih kot nov triumf za vlado Julija Maniu. voditelja kmečke stranke. Glasilo se je. tla se bo smatralo nastop mmuntske-jra poslanika v Ploskvi kot pričet-n i korak za zopet.no u sta no vi j e-irje normalnih odnošajev med Romunsko ter sovjetsko Rusijo. Ti odnosa ji so bili iprekinjem pred več kot desetimi leti. ko se je sjH>r koncentriral v prla vnem krog romunske posesti liesarabije. INFLUENCA V FRANCIJI L< >XD( >X. Xeko ]>oročilo Anglija. G. febr. — iz Ri«*e je dano sta se latvijski in zunanji minister včeraj sesTaia v Rig: ter sklenila v principu privoliti v ruski protokol, s katerim bi Me talkoj izvedlo Kelloggov dogovor v iztočni Evropi. Kapitan Fried pri Coolidgeu Blimp pristal na poslopju. WASHECGTOX. D. C., 6. feb. Armad ni blimp. T Z 5—251 z Lan-glve polja. Va.. je včeraj dovršeno [pristal na enem vladnih poslopij. Eksperiment je bil storjen, "America", pod kojega povelj-da se dokaže izvedljivost mane- • stvom je bila pred kratkim reše- Petina pariškega prebivalstva je zbolela na in-fluenci. — Nekatere trgovine so morale zapreti svoja vrata. IWlilZ, Francija. (». februarja. Epidemija influence -e širi s strahovito naglico. Zdravstvena o-blast je ugotovil«, da je bolna patina pariškega prebivaIstva. Vse bolnišnice so prenapolnjene, na tisoče in tisoče jih je pa bolnih v privatnih domovih. I mrljivonit je ]>a razmeroma le majhna. X oka t ere trgovine -o morale zapreti svoja vrat. ker je več kot polovica uslužbencev zbolelo. Zdravstvena oblast je dala nabiti po mestu lepake, kako se je treba ščititi pred opidemijo. BBRLIX, Nemčija, 6. febr. _ Iiaron Ehrenfield Guenther von Ifuenefeld, ede treh mož v aero-planu "Bremen", ki je bil prvi, ki je za vršil i>olet z iztoka proti zapadli pn-ko AMantiškega morja, je umrl včeraj zvečer, po neki o-peraciji v tukajšnjem Zapadnem sanatori^ju. Baron je prišel v sanatorij preti par -dnevi, da najde utehe proti želodčnim in črevesnim zadre$*ini. na katerih je trpel že dolgo časa. Podvrgel se je operaenji na slepiču zadnjega avgusta, a že davno poprej, pred njegovim transatlan-tiškitn poletom, je b*lo njegovo startje vse preje kot zadovoljivo. Le vsled neupoglpjive volje je bil zmožen pripomoči k prestižu Nemčije v zraku ter je nadaljevat fmzneje svoj polet v Tokio, odkoder se je vrnil šele zadnjega novembra. Med vsemi tremi letalci je bil baron brez dvoma najbolj originalen. Bil je ari-stokrat, Prusak iskozi in skozi, a njegove šibko telo je bilo vendar tako polno ener-žije, da bi ga lahko zavidal marsikateri ameriški "go-getter". On je organiziral j>olet "Bremena" v preteklem letu. Z neizčrpno vztrajnostjo je potiskal na stran vse ovire, 'ki so se mu stav-ljale na pot in pogum njegovega prepričanja je bil. ki je pridobi! Nemčiji sloves, da je bil prvi narod. ki je završil polet- z iztoka na zapad. Bil je monarhiist in vsled tega involviran v politiko svoje dežele. Govorilo se je, da je na tajnem podpihoval vstajo, da se spravi kron princa na čelo vlade in vsled tega je postal ena slavnih osebnosti v nemški sodobni zgodovini. Vedel pa je dobro, da ne bo to prišlo. Ko je zrl na megleni obris Labradorja lansko leto, je baje rekel: — Kma'lu bom umrl, dosti preje. kol domneva večina vas. Imel pa bom zadoščenje, da sem bil de! ''Bremena" ter poletel ž njim pre- Mohamedanci so se pridružili Patancm pri napadih na Indijce. — 22 ljudi je bilo ubitih v celi seriji izgredov. — Angleške čete patrulirajo po ogroženem ozemlju. LONDON, Anglija, 6. feb. — Poročila, ki prihajajo semkaj, kažejo, da se razvijajo bombayski izgredi v pravcato versko vojno, v katero so zapleteni Indijci, Patani in Mohamednci. ko Atlantika. Indijanski fort so našli v Grand Kanjonu. WASHINGTON. D. C.. 5. febr. G AND CANYON. Arizona. 6. februarja. — Preiskava parčnih uradnikov v skrajnem sevejroiz-točnem delti Grand Kanjona je spravila na dan dejstvo, da je bilo to ozemlje še pred nedavnim časom zasedeno od Indijancev. Glavna najdba se je. tikala ne Ohranjenje mleka z radijem. DUNAJ. Avstrija, (i. febr. — Neki astrijski znanstvenik je iznašel metodo, s pomočjo katere je mogoče ohraniti mleko tri ali štiri tedne sveže, ne da bi se Nkisa-lo. Kratki valovi ubijejo baje vse bakterije, ki povzročajo skisanje mleka. Predsednik Coolrdge je sprejel kega indijanskega forta. Našli so včeraj kapitana Jfrieda s parnika (posledico na rast ek lojalnosti vri ran jd napol trdih zračnih la-j na jwsadka italijanskega parnika " ■ m lii ■ ii * <-t— do preeftoia. Florida". • > trinajst razvalin, ki so bile vse v stanju izvrstnega obran jen ja. ADVERTISE IK "GLA9 NARODA"! Osem mrtvih na cestah Bombay a. BOMBAY, Indija. 5. febr. — Razširjene govorice, da je odvedenih več otrok v žrtvovalne svr-he pri grajenju nekega mostu v Barodi. so povzročile v tvorni-škem okraju upor. kojih žrtev je postalo najmanj osem ljndi. Govorice so sen bračale proti Pata-nom. tu stanu joče mu mohame-danskemu rodu. ter so bile vedno zanikane. Pri včerajšnjih nemirih v Pa-rodi sta bila ubita dva Indijca. V Bombavu jva je bilo s krepeljci ubitih šest Patamov in večje število je bilo ranjenih. LINDBERGH0VA Dve tretini poleta v Panamo sta bili že završeni. Polkovnik Lindbergh je dosegel Nicaragvo.— Lani ga je skrbelo leteti nad to deželo, letos je pa prebivalstvo mirno. Neko ]K)ročilo na Exchange Telegraph iz Bom bay-a je izjavilo, w j pričeli v ponedeljek, ko .-o iskali indijMki tvorniški delavci os vete nad Patani visoke kaste, ker so jih smatrali »krive odvedenja mladih Indijcev, da .se jili žrtvuje bogovom. Med ubitimi je bHo petnajst Pat »nov in en angleški policist. Mohamedanci v tvorniškem o-kraju so se pridružili danes Pata-nom, da napadejo Indijce v boju, ki je imol za posledico smrt treh I ndijce v. Angleške čete nadaljujejo * pa-truliranjem jkj prizadetem ozemlju. •MANAGI'A. Nicaragva. (J. feb. Polkovnik Charles Lindbergh je včeraj zvezal dve nadaljni cen-tralno-ameriški deželi v hitro Ši-renega dela poleta včeraj. Lansko leto ga je malo skrbelo, ko je letel preko severne Nicaragve. a sedaj je ta del dežele miren. Kljub naporom polkovnika. da napravi i/ sedanjega potovanja zgolj trgovsko podjetje. so ga pozdravile množice prav tako navdušeno kot včeraj v Belize. Danes pn bo jmletel preko na-daljnih osemsto milj leta i/. Trla. Po "tej vijugasti poti je iK>trc-bo val i>oIdi-ugo uro več kot pa se je splošno pr Leak ova lo. DENARNA NAKAZILA ~— —~ —i——^ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. v Jugoslavijo 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 10,000 ................$180.00 Lir t Italijo 100 ........... $ 5.75 200 ........... $11.30 300 500 1000 $16.80 $27.40 $54.25 Stranka, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $0. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazmnete glede načina nakazila. po poŠti ao redno izvršena v dvch oo treh tednik "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI8TOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET, NEW YORK, M. I, Telephone: Barclay 0380 ■ & . ... .. . ' : - ■ ■ * • .'• . • • Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Sakser, President Louia Benedik, Treasurer Placo of business of the corporation and addresses of above office«: '--- ' - " ....... New York City, N. T, 93 Cortlandt St., Borough of Manhattan,_ 44 GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. celo leto velja list za Ameriko in Kanado __________________$6.00 Za pel leta ............................$3.00 ta ietrt leta .................~..%1.50 Za New York za celo leto —$7.00 Za pol leta............................«.$3.50 Za inozemstvo za celo leto „..$7.00 Za pol leta ------------------------$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj tn praznikov. Izpisi bret podpisa in osebnosti se ne priobSnjejo. Denar naj oe blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da te aam tudi prejšnjo bivaliSce naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Ba relay 6189. New York, N. Y. HOOVER SESTAVLJA SVOJ KABINET Xekatrri smatrajo Hcrberta liooverja za velikega na-prt'dnjaka ter prerokujejo, da se bo njegova administracija jK»pnlnoma razlikovala od sedanje Coolidge-ove, ki je veljala za skrajno nazadnjaško. Preeej se bo izpremenilo, tobavo! In kaj je primernejšega za "predpustni čas, kot kika lepa maškaradna veselica! Pevsko društvo ''Domovina" bo v ta namen priredilo v nedeljo. 10. februarja, veliko inaškaradno veselico na G2 St. Marks Place. Podeljeni boste dve nagradi po $5.00; ena najlepši in ena najori-gintflnejši . nia-ski. Vstopnima je 50 cenit o v. Cim več bo mask, tenrlepša bo zabava, zato naj se maskira, kdor le more. Zabave bo dovolj, pa tudi za telesni blagor bo vse pripravijeno. Na tsvidenje v nedeljo na Osmi! "Domovina". Brooklyn, N. Y. Xii delničarski j»eji iSlov-enske-ga Dama (American Slovenian Auditorium) 253 Irving Ave., se je zoper inekaj dobrega sklenilo. Prvo leto smo iuio»li štiri društva, ki a za vse. Ustanovilo se je tudi telovadno društvo. Kogar vedeli telovadba in je dopolnil 'starost štirinajstih let. maj se-priglasi. Vaje bodo vsak torek od osmih do devetih in ob nedelja'h od štirih do petih popoldne. Rojaki, recite svojim fantom, naj pridejo pogledat. Kot poročamo, bo dne 9. febr., na pustno soboto v Domu veselica, na katero vas uljudno vabi Odbor. Waukegan, 111. V nedeljo 10. t. m. bomo imeli v AVau-keganu. četsar še ni bilo v Ameriki., G. Šubelj in ga. Lovše-tova bosta nastopila v Narodnem Domu skupno v programu opere ter v operi primernih kostumih. Začetek je že j »opoldne ob 3. uro, cena za prvih 100 sedežev po $1.50. drugi jk> $1.00, za mladino do IG. leta 25 centov. Upati je. da bo tudi ta kot prejšnji koncerti kar najboljše obiskan. Po koncertu zabava. Xa t predvečer v soboto 0. februarja bo pa v Narodnem Doma velika maškerada. Pričakuje se tudi za to prireditev obilega po-seta ter številnih lepih mask. ker vKtopnina letos je za vse enako. 50 centov. Toliko o veselicah. Jože Zelene. dftitirajto "Glas N($roaa'\^aj večji slovenski dnevnik v Ameriki Lorain, Ohio. V>. »prijatelje -petju ^e vabi v nedeljo 'zvečer dne 10. februarja v veliko dvorano Slov* ntikega Narodnega Doma na velik pevski koncert, katerega priredi jugoslovanski pevski zbor "Zvezda". Priči-tek ob 7.30 uri. Akoravno so delavske razmere slabe, vseeno ne smemo prenehati s kulturnimi prireditvami. Boij razveseliti srca nam sploh nobena druga stvar ne more, kakor lepo zajpeta pesem, j »osebno še slovenska. Ako ste slovenske gor.» -in. se gotovo ne boste ta večer držali doma 'za pečjo (kajti svojje ženke glas lahko poslušate kakšen drugi čas). 10. februarja zvečer si rezervirajte >za pevski zbor "Zvezda". Po končanem koncertu se vrši domača zabava do ponoči. Tam-Ltaraiši bodo skrbeli, da ostanete do konca. Pozdrav vsem prijateljem }>etja. Frank Por>avec. Sheboygan, Wis. L mrl je John Su-sclia *J6. januarja v starosti 36 let. Vzrok smrti: pljučnica. Kojetn je bil na Dolenjskem, vas Cerovee, fara Trebelno. V Ameriki je bil okrog 20 let. Zapušča žalujočo ženo Klaro, in tri hčere. Klaro, Frances. Jenny, vse- mladoletne. Nadalje "2 brata. Josipa in Franka, .strica Jolni Su-scha. veliko bratrancev in sestričen, tukaj v Sheboygan in v Milwaukee ter dosti drugih .sorodnikov. prijateljev in znancev. Bil je zavarovan pri 3 slovenskih in pri 2 amerikanskih društvih. Pogreb je bil 28. januarja iz tukajšnje cvrkve Sv. Cirila in Metoda. Pogrebne obrede je opravil častiti g. župnik Jakob Čerue. l>i-lo je navzočih dosti sorodnikov, prijateljev in znancev. Pokopan je na. slovenskem pokopališču v Zeh-ni dolini. Vdova se zahvaljuje vsem tistim, ki so darovali za cvetlice in sv. maše in jo tolažiii v najtežjih urah injonega življenja. Zahvaljuje se tudi vsem. ki so bili pri pogrebu. -Ja nez Zorman, poročevalec. Smrtna nesreča. 14. januarja je bila železniška direkcija v Ljubljani ^ vešče na o težki nesreči, ki se je ponoči pri-j>etila v Logatcu. Tam je bil do i-iinrti »povožen prometna uradnik) državne železnice Janko Smer-kolj. Nesreča se je pripetila na ta način, da ga je v trenutku, ko je odpravljal okoli 2. ure zjutraj tovorni vlak v smeri proti Kake-ku, jmgrabila lokomotiva, ki je prihajala z nasprotne strani. Sunek je Iril tako močan, da je nesrečnež priletel med kolesje tovornega vlaka Ker Smerkolja kasneje le ni bilo na spregled, ga je šcJl neki delavec s postaje iskat Nudil se mu je grozen prizor. Našel je siromaka vsega razmesarjenega. mrtvega na progi: nekateri deli so ležali raztreseni dale*'- naokoli. Delavci "in uslužbenci so pobrali razmesarjene dele in jih prenesli v tamošnjo martvašnieo. Frank Šerko umrl. V Cerknici je preminul |>o dolgotrajni bolezni odlični stari narodni borec na Notranjskem Fran Serko. veleposestnik, veletrgovec in bivši dolgoletni cerkniški župan. Pokojnik je bil rojen leta 1851 v Cerknici. Že v mladosti je kazal izredno marljivost in podjetnost. Cdeleževal se je aktivno vse one narodne borbe, ki je bila v zvezi za nacijonalrio osamosvojitev v časih prirejanja taborov sirom Slovenije. l»il je tast odličnega borca Notranjcev pokojne-nega Adolf a Obreze, bivšega de-žeLnega, in državnega poslanca, k; je priredil v 70. letih velikanski tabor v Cerknici, kjer se je zbrala vsa Notranjska. S svojo pridnostjo ni prevdarnostjo je znal prvotno skromno lesno trgovino razširiti in organizirati v obsežno in solidno podjetje. Pokojni Fran Serko j^ bil vedno značajen in odločen napred-njak ter je prestal marsikatero politično borbo Kot župan je občinske posle vodil vzorno in vedno bratiil koristi občine.* Gospodarsko je skušal dvigniti občino, zato je -požrtvovalno sodeloval pri ustanovitvi- Posojilnice za Cerknico, katere predsednik je bil celih 33 let. Pokojnik zapušča tri sinove: univ. profesorja dr. Alfreda, gimn. profesorja dr. Milana in zdravnika dr. Edvarda na Vranskem. Peter Zgaga EINSTEINOVA TEORIJA. Učena storija v dveh ali treh poglavjih. Odpravil sem se v basement, kjer je odpravnik Miha junaško vlekel svojo fajfo. K<»t vam je že gotovo znano, je Miha Stajere in Tableta Henrika Ibsena UMDCXWOOO A UNaCKWOQO, N. ». slavnega norveškega pisatelja. Tableto je napravil italijanski ki par Teli o Torelli. Gledališče-Glasba-Kino •BOOM-BOOM'. V "Casin >*" predstavljajo pod Shubci'toviin vodstvom novo mu-zikalno Ikomedijo ''Boom-Boonv' To gledališče je jako akustično. } Godba je izvrstna, istotako tu tli ipetje. Jeanette .McDonald je naravnost očarljiva. Snov komedije je zajeta iz po i vesti Fanny Todd Michell. I Jean postane tašča Tonv ; Smitha. s katerim r>e v Prologu na parniku "Argentine'' seznani in se zaljubi var. Temu sletli kom ]>lot za koniplotom, presenečenje za presenečenjem. \"logo Warthingtona Smi^lia igra dovršeno Frank Mcintosh Za zabavo skrbi Harry Welsh, k nastopa Ikot natakar. Jako 'zanimivi r>o' tudi špansk plesi, ki jih izvajata Cortez in Peggy. K or is tke imajo krasne o bleke. Slehernemu prij>oročamo. naj si to godb en o komednjo ogleda. Sankališče pod Grmom je zopet oživelo. -Mladina se sau-sa-n dopoldanskih ur dalje jiozno v noč. pa tudi starejših ljudi ne manjka. Gledalcev se ob sankali-šču kasr tare. Toplomer kaže 14 do 17 stopinj pod ničlo, kar pa vnetih sankačev nič ne moti. Za izboljšanje pašnikov in trav-ifikov v občinah Štanjel. Komen, Temnica in -Opatjeselo razpisuje goriški deželni gospodarski svet natečaj od 1. februarja do 30. aprfla t. 1„ zadevajoč melijoracije. ki bi se izvršile do konca 15^20. Razpisane- so premije v denarju in kolajne. Podporo je obljubila tudi vlada. Kaj trči za tem, se pokaže v kratkem. ± POZOR SLOVENCI IN SLOVENKE GODBA NA HARMOXIKE JE ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE ZELO PRIPOROČLJIVA Toraj, kdor želi imeti dobro in moderno Harmoniko naj se zanesljivo obrne do mene posebno pa tisti, ki ne včdo koliko je raz* like med dobro in slabo Harmoniko. POUČNA KNJIGA ZA IGRANJE STANE »2.50. ANTON SIMClC 13708 KELSO AVE CLEVELAND, OHIO Telephone ADD T S129 K Na saneh je peljal les neki cerkljanski kmet s svojega gozda. 1'ri nekem ovinku ji' padel in debla so se -zvalila nanj. da dobii revež težke notranje poškodbe. (Vz čas mu je prišel na moč gozdni oi;vaji, ali kmet je kmalu izdihnil. V Vidmu je mnogo poitalijanče-nji Slovencev. Tudi preteklega stoletja so znali slovensko skoraj vsi Videm-eani. Pa tudi danes naletiš še na Slovenca in Slovenko v videm-skem mestu. V novem občinskem sosvetu -o Italijani s slovenskimi priimki: industrijalec dr. Vuga. trgovec Omet. dr. Novak, odvetnik. inženir Leskovic. dr. Ber-gine. delavec <:os. Mednarodni g^larbcni festival se bo vršil leta IM-'in. v Moskvi, no odprtino v zidu. VELIKONOČNI IZLET » s parnikom M 14. MARCA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikov. Pivi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Za vsa nadaljna pojasnila se"obrnite na:'— SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Štajenei no v splošnem jako kunštni ljudje. — Njn«ra bom }.obaral — sem i mirdil, — on bo vedel. — Miha. — pravim. — kako vi tohaavrte Einsteinovo teorijo? Vzel je fajfo iz ust in m.' iiroko za > meja 1 : — Einsteinovo? — Da. Einsteinovo teorijo. Zop«t j«' vtaknil pij>o v u>ta in i- globoko zamislil. — Xo. kaj mislite o Ein-steino-i teoriji? — tlrejral vanj. — Xe vem. kako bi rekt-1. C" je kaj čt-snja v i?ji. je ze olrajt. brez esna sf j)a ne drži. Kramar v Olevelandu ima dobro teorijo, za Einsteina pa ne garantiram. .laz lih vedno oismont>so. ki mi zroi-i pismo mojejra prijatelja IJobkovejra Toneta i/. Cleveland«. Razburjen pretrjran koverto. Videl« >f* je. rajri Pe^er: Xu T\f>j*» vprašanje glede Einsteinove lt-i>rij<* Ti v na^rliei odgovarjam, "da je po mojem mnenju kozmi<'*tio avtohtoni absurd. Ne da bi apostrofiral. zamorem s precizno metaiiziko konstruirati frapantno state!iti-ko. ki formulira koncentrično stabilizacijo centrifugalne ideologije. Kar pred oi-ini se mi je stemnilo in ptiček mi je pričel čivkat: v glavi. — Nak — seni odločil, — tega pa /.t- ni pisal Tone. Najbrž mil je odgovor stpitavil kak dohtar. *'glidni" dohtar aH pa jezični, ki -t- množe po Olevelandu ko gobe po dežju. V svojem obupu, da izvem resnico glede Einsteinove teorije, sem -šel še dalje. seip na Easi Side in obiskal forelady velike tvrdke za izdelovanje slamnikov. Zastavil sem ji isto vprašanje: — No, gospodična, kaj mislilo i Einsteinovi teoriji! Malo se je začudila, nato je [ i odprla vseli devet zatvornie hkrati: — Torej si tudi že ti rslf.šal. Zgaga < 'h to je storija, saj pravim, to je storija. Ti si rekel teorija, jaz pravim pa kar domače — storija. In se ne piše Einstein, pač pa samo Stein oziroma Stone, po angleško. Pri na« je bil za fore-mana. pa ni bilo nič med nama. Saj ve«, hudobni jeziki pa razne-snjo. Nikar ne verjemi takim -storija m. Pravzaprav je on Stein tudi oženjen, še prav dva luštkc. ia fantka ima. Da bi jaz opletala za oženjenim dedcem, mi še v glavo n<- pade. Imam pa že rajse gospodarja. ki je ledig. Že vsaj meni pravi, da je. S«> marsikaj mi je povedala, dosti ve-*- o drugih ko! o sebi: <> babah, ki -e za drugimi t »ode. n dedcih, ki hodijo drugam v zelnik, o box in zki-zac masini in da je ia prokleta slamnikarija prišla čislo na nič. Dosti sem zvedel, jako dosti, ne j>a tistega, po čemur je hrepenelo moje srce. Kaj je pravzaprav Einsteinova teorija? Na l*eti pa srečam ongavovga Tinčka, ki je z vsemi žavbanii na-mazain. Ko sva udobno st-dela pri kvar-tu californičana, sem i»rišel previdno na dan z vprašanjem: — Tinček, .povej mi, kaj misliš o Einsteinovi teoriji. — Cigareto mi daj, — je rekel, ko si je grlo poplaknil. — Ein tteinova teorija je taika kot so vse druge. — je začel razlagati. — Vse je odvišno od tega, koliko eukra denes no4ri. Če de-neš na funt čeapelj dva funta eukra. ga lahko spraviš na sto«est-dese-t pmfov . . . In še dolgo, dolgo mi je tolmačil Einsteinovo teorijo, .pasvoje seveda, jaz pa še danes ne vem, pri čem sem. m GLAS NARODA, 7. FEB. 1919 ■MM A rkadij Averčenko: Draginja, draginja! Samo *>' tega nam je bilo treba — draginje. Vendar mislim, Um bomo lahko opravili in uničili njen vzrok, .samo če ga bomo našli. Na primer: presno maslo. Srn*'i .sem .stopil v neko trgovino in rekel: "Dajte mi pol kilograma pre- Mi«*ga masla!" ** Izvolite." **Kaj .stane?" '' Dvajset dinar j«* v. *' "Kilogram ?" " Da." "Vi lažete?" "Pol kilograma." "Kako to? Vi v re.snici laže-tf J Sji j to ni mogoče! Koliko masla je v tem kosn?" "Pol kilograma." "In ta košček naj .stane dvajset dinarjev* Ta odvraten košček rumene zmesi da stane lepih in prelepih dvajset dinarjev?" "Seveda, tako je." "Lažete!" Potegnil .sem revolver iz žepa in gfi pritisni! pomočniku na sence rekoč: "Ce mi m* poveste, koliko imate čistega dobička na vsakega pol kilograma, potegnem petelina!" Odrinil sem ga s prezirom. "Verujem ti. pes! Grem naprej izpraševat." Odsej sem v večjo trgovino. "Po čem prodajate pol kilograma ]»resnega masla?" DRAGINJA Borite se proti influenci Bodite pripravljeni, leo skuša na-f i . 11 miitzcnca vas in vašo družino. N r omalovažujte navadnih pr«.'hU-t 60 let »lar in v rabi vsem svetu. V dveh velikostih, 55 in 70c. V a i lekarnar bo priporočal PAIN-EXPELLER. ~Tk+ Lmi of r w mcitrtu o co. BNOOKLVM. H V ki lls pai (si M . "Po deset dinarjev." "In po čem ga kupujete vi?" "Po 9.25 Din." »Spet sem prijel za revolver. "Ni mogoče, da bi za to plačevali 9.25 Din! Debelo lažete^!" Padel j« r.a zemljo in mi objel kolena. "Verujte mi! Kmetje, lastniki , krav. nam prodajajo presno maslo po 9.23 Din. Čemu smo pa potem mi tukaj?" Jezen sem ga opalij po zadnji plati, dobro sfin si obrisal z rutico roke in odšel dalje. '' Dober dan, kmetic!'' "Dog ga daj!" . "Povej ti meni, ali rediš kra-j ve ? Tn potem napravljaš presno 'maslo? Proda ješ ga po 9.25 Din?" % več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. » Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4Vs% obresti: vloženo vloga z obrestmi v 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100,— 4y2% $190.— $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4J/2% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4*4%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni "varnosti najboljša inicijativa za redno atedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira ifcve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. \ : m ' & SA1ŠER STATE BANK New York, N. .......m "" sklede in lonce, ki ^m jih dobil v bližini in mleko je curljalo samo. iumelo in se penilo kakor Niagara. Nastavil sem revolver kmetu &uce in ga vprašal: *'E, koliko boš pa sedaj računal maslo?" "Računal bom samo pol dinarja in bom zadovoljen. Na noben način ne maram več onih petind-va.^et odstotkov." Nastavil s<-m revolver na sence trgovskemu pomočniku in ga vpra-Jal: "Koliko stane pol kilograma presnega masla?" "Sedaj? Dvainšestdeset par in pol. Hvala Bogu. razmere so se že izboljšale." In vsak, kor je prišel, je kupil pol kilograma prenega ma.sla za dvainšestdeset par in pol. Morebiti me bo kdo vprašal: "Zakaj prlipoveduješ to |n>-ia-vadno bajko?" Čeprav je navadna, njen nauk je dober. Nauk je pa tale: Če hi vsakemu gbvedu zagrozili z vešali. ne bi niti vedeli, kaj je draginja! JOŽE ZELEN*/: Waukegan - Milwaukee. V prvi polovici decembra lanskega lota smo imeli tu še izvan-redno lepo vreme, ter je bila vožnja po lepili širokih cestah prijetna, kamorkoli je kdo hotel. Zadnje dni v januarju letos je pa vse v snegu in ledu. Največ veselja v takem vremenu ima mladina s »sankami v snegu in drsanjem na 'ledu v parkih ali jezerih. Ko gledam to njihovo vrvenje. me zopet spominja na Vrhniko, kako smo se drsali domov grede iz šole ]>o klamcu mimo Ruhar-jeve hiše. Kdor se je znal dobro balancirati. jo je primalial prav do Čempuha, ne da bi ,pedel. Pred kako hišo pa smo si-ugladOi dr-saleo da je bila gladka kot ogledalo, ter jo kar s kapami osnaži-li. Prišel «pa je včasih hišni gospodar ter nam 'drsa le o z krampom ali 'sekiro kar hitro uničil. Da hi po ledu potresali sol. kakor tu pred kakimi trgovinami, bilo bi prepotratno. Včasih se je slišalo, da pri kaki hiši "še za sol ni bilo". Lepega dne v decembru se torej odpravim proti 50 milj oddaljenem metstu Milwaukee v sosednji državi Wisconsin, katere meja je že 'kakrh 15 milj severno od AVaukegaiiia. Ker je bil slučajno tu na obisku Mr. Ignac Krašovec vulgo Markovčk. bivši godec in strojar z Vrhnike, sem >ga, iker se je odpravljal v Racine. Wis., povabil seboj, da je bila vožnja v družbi kratkočasnejsa. Saj pa zna hiti Nace tudi zabaven ter ve za postave držav ter tudi enega a!i drugega mesta. Ko sva se peljala proti od tu G milj oddaljenem. Zion Crty, katero mesto ima v resnici nepojmljivo čudne postave, je vrgel Nace svojo gorečo cigareto previdno v obcestni jarek. Zgodilo se je že, da je bil kak avtomobilfst, ko je vozil skozi ono mesto aretiran, ker ni hotel goreče cigare ali ci- DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne diiar«, Knajpovo ječmenovo kavo In tm-port Irana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pliite po brezplačni cenik, r katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kal se rabi. V ceniku bode te nallJ la mnogo drugih koristnih stvari. Math. Paidlt •ox m. City Hall «ta. New York, N. Y. garete ugasniti ali stran vreči. Ker se ne sme tam kaditi, je razumljivo. da ni v mestu nobene trafike. Edino,"badenje iz dimnikov ni zabranjeno. Ljudje tam so zelo vztrajni v svoji veri. Ker ne verujejo v kaka zdravila, nimajo v Zion City tudi nobene lekarne. Dogodilo se je že, da oseba z zlomljeno nogo ni dovolila zdravniške pomoči kljub strašnim bolečinam. Lahko si je misliti, kako ,pošvedrano je tak človek hodil potem, kadar je ozdravel, 'flam zdravijo vse to-le-zni »z nabožnim petjem, od smr- j ti pa le nobenega ne zhudijo. Glasove imajo res dobre ter so do pred kratkim oddajali po radio petje in godbo ogromnih orgel j, sedaj jpa jim je baje prepovedano. Imajo še dosti čudnih postav, da bi j ill človek komaj mogel verjeti, pa so le resnične. Posegno strogi so tudi glede al-i koholnc pijače. Nace je to vedel • ' ter me takoj opomnil, da bi bilo boljše uničiti, če imam kaj prepovedanega v kari. Potolažil sete ga, naj bo brez sikrbi. da prevzamem glede tega ves riziko sam ter da bo potreba za kaj takega naprej od Zion City še večja. Pravijo, da človeka jh> dobrem ' vinu še bolj žeja. in ker je bilo pri Petkovšku po pogrebščini vina i dosti in dobrega, je bilo najbrže , to vizrok, kar je delalo Nacetu: skrbi. Voziti skozi metsto se sme z naglico ka'kth 10 milj na uro, za I ognjegasce je pač dovoljeno nekoliko hitreje ter za policista z motornim kolesom, da kršilca te postave vsaj lahko ujame. Gotovo se bo zdela vsakemu v drugih krajih čudna postava glede lovcev in orožja. Ako gre lovec s puško tskozi mesto, mora imeti puško zavito v papir ali kaj drugega in to tudi še v okoliei izven mesta. Lahko si mislimo občutke navdušenega lovca, ko bi zagledal rej ene ga zajca ali 'lepega fazana, pa bi začel šele puško odvijati. Ker mesto ni veliko, sva prijadrala izven meje še zadosti hitro, toda s sklepom, da naizajgrede po drugi poti. Naša ^prihodnja postaja je bila Kenosha, Wis. Ker ni bilo na cesti mnogo prometa, smo se podvi--rali ter bili kar hitro -ta-mka j. Naj- Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti EN NAČIN, KAKO NIŽAMO STROŠKE Vsak funt premoga, ki pogori pod na-našimi kotli, proizvede približno eno kilovatna uro elektrike, energijo, ki je enaka delu dvanajstih mož. Prvi dinami v New York City so potrebovali približno dvanajst funtov premoga, da so proizvedli eno kilovatno uro elektrike. Po oni meri bi morali danes porabiti na leto 24 milijonov ton premoga, da bi zadostili odjemalcem v metropolitanskem okraju, dočim poku-rimo samo 2% milijona ton. Take in podobne uspešnosti omogočijo visoko kakovost električne službe, ki jo preskrbujemo z ozirom na cene, ki jih moramo plačati za opremo in potrebščine. President The New York Edison Company j The United Electric Light and Brooklyn Edison Company, fnr. New York and Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IX ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKf Ali ste ze zavarovani za slučaj botezni, nezgode aH smrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugbslo-vaniske- Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Doboglasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na 'glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesol prej sva si šla z Nacetom pri vezat dušo v salon k našemu rojaku Lojzetu Kabsel. Zagledal sem tam dva mOčna strica s svetlima zvezdama na pršili ter sem si mislil, da tu ne bo nekaj v redu. pa se je takoj izkazalo, da ne bo nevarnosti. Ker 'iii dosti ča^a preostajalo, sva se oglasila le na domu naše rojakinje iz Podlrpe Mrs. Fany Kabsel. -Naee je tam že star znanec in je kar neženirano vprašal, če imajo še kaj dobrega v kleti. Kmalo sem se prepričal, da ima Nace dober mos, kje se dobi še kapljica starine posebne špeeija-lite. Ker je postalo 'zunaj že tema, sva se z Mrs. Kabsel pobotala, da sem jo -pridobil za naročnico Glas Naroda z željo, da bi take kaplje nikoli ne zmanjkalo. Poslovili smo se ter krenrla k sosedu Zupanu, kateri je tudi naročnik našega lista. ter ima na vogalu Ice cream pa rlor. Mr. Zupan, gorenjska korenina iz okolice Bled naju je povabil v ozadje, odklene ajsbakso ter zagrabi za vrat buteljko musolini-ja. Malo pokušuje je zadostovalo. vedoč, da bo treba po novi voziti. Nace pa mu je napovedal hoj na življenje in smrt do zadnje kaplje krvi, vedoč, da bo itak Jože vozil. Mrs. Zupan fpa je zanimalo, kaj Peter Zgaga počne, če je res ože-njen itd., pa kaj pomaga. Oe po-praviei »povem, ne verjamejo, če se zlažem, so zopet v dvomih. Po dolgem postavljanju smo se ločili v nadi, da se o priliki zopet vidimo. Odzunaj tema ko v rogu. Naša ^prihoduja postaja je bila Racine, Wis., kje je Nace doma. Zanašal sem se že poprej nanj, da mi ho ma'lo za ka»žipot.a, ker trdil je, da so mu vsa pota tam okrog zua-na, samo če hi 'kaj videi. Bo Kacine sva vseeno srečno prirajžala. (Največjeapas pa se je šel začel, ko se Nace ni mogel spomniti ceste in številke, kje je doma. Trdil je, da nekje na Pel St., koneno sva na par njegovih kovertah le spoznala, da bo Pearl St. Dospevši do naslova, se podava po vrtu proti hiši. Ne vem pa, ; r • •• * 'kaj se je Naee tam zameril, ker vstop ni bil dovoljen. Spravilo me je to početje .že ob dobro voljo. ter vendar dobil na telefon tamošujega zastopnika Glasa Naroda Mr. .lelenca. On mi razložil razmere in povedal pravi-hio številko na Kewanne St.. katero sem nazadnje v splošno zadovolj-nost tudi našel. Its kal a sva ]>otem zopet tam okrog kake restavracije ter končno le našla luncluvairmi in sc malo okrepčala in aiato odšla na njegov dom k počitku ter takoj sladko zaspala. Prejšnji dan mi je obljubil, tla pojde tudi z menoj v Milwaukee, drugo jutro pa mi je rekel, da "mal frišnga lufta" bi re> bilo dobro. {la pa bo raje »doma osia!. Ker se je vse tako lepo izteklo, se je naročil tudi na Glas Naroda, ker je o Petru Zgaga že toliko lepega slišal, jaz pa sem ga zagotovil. da .kadar prideva drugič skupaj, bode vožnja vse bolj zabavna, ter sem jo ubral v lepem nedeljskem jutru proti Milwaukee. Ob 9. uri dopoldne sem bil že v mestu na National Ave. v mali restavraciji. 'kjer mi je mlad Bolgar napravil okusen "frnštek". medtem pa sem si uredil imenik naročnikov. Ono nedeljo je namreč gostoval Dramatični klub S. N. D. iz Waukegana v Milwaukee s prireditvijo krasne igre Gipsy tRover", katero sem želel videti, zato sem se hitro podvizal okrog naročnikom. kateri so tam še precej skupno naseljeni, ter sem jih do večera že večino, katerhn je naročnina potekla, obiskal. Bila je nedelja ter večina ljudi doma. nekateri pa so šli birmance.: za botre. ker oni dan je bila v JLil-waukee tudi birma. Ko pridem nekako opoldain k rodbin i John Medved in se predstavim. se mi Mrs. Medved že od-daleč hudomušno nasmeje. Na vprašanje zakaj to, mi pove, da radi onega z vinom pisanega pisma, ki smo ga Petru Zgaga iz Waukegana poslali, za 'kar nas je v njegovi koloni prav pošteno ob-žri. Mrs. Medved mi tpove, da ima- jo rtu d i pri njih dobrega newyor-skeira ter da bi želela vedeti moje , st rokovnjaško mnenje o njihovi kapljici. Hitro steče z vrčem v j klet ter prinese polnega svetlo-[ roža barvne tekoč ne. Sodeč po 'barvi, sem si mislil: tu pa še ne ; vedo kakšne barve je neu vorški. Natoči kozarec ter pripomni, da je iz toliko basketov newyorškega in par bales-črnega busheja. Ivonee prihodnjič. 1 Fašistično glasilo "In Popolo di Trieste" u>il ju jejo že dolgo časa na vseh koncih in krajih, ali kor le more. s<- otrese tega pustega dnevnika. "Piccolo" mu dela konkurenco, ki se ne da izpodbi:i. *>b novem letu je po-zvai tržaški fašistični tajnik Co-boli vse strankine organizacije v deželi, da morajo z vsilo poskrbeti za razširjenje "Popola" in poročati mu imajo itočiio, kaj so storili in kaj so dosegli. Via Coroneo — Hrenova ulica. Ljubljanski Škof Tomaž Hren je init-1 v Trstu tam. kjer je danes via Coroneso svoje vinograde. Ob poti. ki je vodila v vinograde, so pričeli zidati hiše. Nastala je '*Cr«mova ulica". Tržačani pa so "Crona" preobličili v "Coroneo". KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. Kako zaustaviti kašelj Ne pustite, da bi se kašelj razvil do nevarne točke. Zaustavite ga s Severa's Cough Balnara-om. Ustavi šegebuije. romirl grlo. Ta zanesljivi balzam proti kaš-Jju je priljubljen v •domovih že nad 50 let. Vaš lekarnar gs ima. 25 in 50 centov W. F. SEVERA CO. Cedar' R afc'rds, • low« Recite lekarnarju za Severov Ahnanaft amotar iz West Enda. SOMAN IS ŽIVLJZNJA. M Za uQ1mm Narod*" priredil Q. K. ('Nadaljevanje.) In izgubil je svojo glavo . . . Maurice je storil najboljše, da reši položaj. Ko je t»]X)znal, da je Geoffrey za trenutek komaj odgovoren n svoja dejanja, ga je namenoma ustrelil v nogo, da ga one»>poso-bi, nakar je prevzel j>oveljatvo sam ter skušal zbrati može. Drvili pa so mimo njega, prevzet od panike in dočiin. je grmel nanje, da jih tbrne ter > prav i v boj, — je bil ustreljen v hrbet. Prestala je, srečala brezmejno očitanje v očeh Sare ter se zavela sovražne interpretacije, katero je ob neki drugi priliki nudila o istem dogodku. Prvikrat je izgledalo kot da izgublja svojo mirnost, kajti majala se je nekoliko, kjer je stala ter se podprla s pusti na mizo. Xikdo se pa ni zganil. Molče so čakali vsi nadaljevanja $>ove-sti, o kateri je vnakdo čutil, da se razvija do viška neizogibne bede. —• Pozneje. — je nadaljevala Elizabeta, — pred vojnim sodiščem, sta dva moža pričala, da sta videla Geol'tVeya pasti ranjenega v pričetku spopada, kajti onadva n lista vedela, da ga je Maurice na-mi noma ranil, — vsled četsar je bil popolnoma oproščen vsake krivde in sod&če je prišlo do zaključka, veljstvo prešlo na Mau-rica in da je izgubil svoje živce ter ]>ostal kriv strahopetnosti pred sovražnikom. Geoffrey sam ni ničesar vedel o dejanskih dogodkih — niti takrat, niti pozneje. Padel je kot snop, ko ga je ustrelil Maurice in ko je padel, je priletel z glavo ob kamen in njegovi možgani so izbrisali vsak s]>omin na to, kar se je zgodilo v boju. p red no je padel. Zadnja stvar, katere se je spomnil, je bila. da je pregledoval vojake, predno je zapustil fort. Vse drugo je bilo pozabljeno. Iz senc »sobe je 'prišlo neko zamrmrano vprašanje. — Da, — je odgovorila Elizabeta ter obrnila glavo v odgovor. ■— Bile >o še druge izj>ovedi. Nobena teh pa ni prišla ob času proteza. — Maurice je bil odpuščen iz armade. Govorila je z vedno naraščajočo težkočo in njena roka je nenadno }H)segla proti grlu. Očividlno jo je razkritje resnice napenjalo do skrajnih meja. — Boljše je, če povem celo povest od pričetka, — je rekla ko-uečno obotavljajo in jw> par trenutkih obotavljanja je zopet pričela s trdim, brezizraznim glasom največjega najpora: — Predno je Maurice odšel v Indijo, sva bila on in jaz naročena. Z moje strani bi bil to le konvencijonalen zakon, kajti jaz nisem bila zaljubljena vanj, čeprav sem mu bila vedno naklonjena na so-rodniški način. Bil je neki drugi mož, katerega sem ljubila, mož, katerega sem pozneje j»oročila. Geoffrey Lovell — Za trenutek so njene oči zažarele od žarkega spomina. — On in jaz sva postala na iajnem zaročena, kljub dejtsivu. da sem bila že zaročena z Mauri-com. Jaz pričakujem, da boste mislili to za neodjnistno od mene, a bil je neki izgovor za mene. .Jaz sem bila zelo mlada in ob času, ko sem se zaročila z Maurieom. nisem še vedela, da me ima Geoffrey rad. In nato. ko sem vedela, nisem imela poguma razdreti vezi Mau-ricem. On in Geoffrey sta oba odhajala v Indijo. Bila sta v istem ]H>lku in jaz »sem upala, da se ho nekaj pripetilo, kar bo napravilo stvar lažjo za mene. Maurice se bo mogoče sestal s kako drugo žensko ter se zaljubil vanjo . . . 1'molknila je za trenutek, nakar je zbrala svoje preostale moči ter nadaljevaal: — Nekaj se je zgodilo. Maurice je bil kasiran iz armade in jaz mmii imela legitimen vzrok, da končam zaroko meti nama . . . Nato ravno ko sem mislila, da sem prosta, je prišel ter mi povedal, da se njegov slučaj lahko nanovo otvori. Obstajal je očividec, ki lahko dokaže njegovo nedolžnost, priprost vojak v njegovem jK)lku. Nikdar irseni vedela, kdo je ta mož, a bil je oči vidno težko ranjen ter je izvedel za pro vo rek sodišča šele ]K> svojem ^okrevanju. Pisal je Mau-rieu ter mu povedal da jt on v položaju dokazati, da ni bil on, temveč Geoffrey kriv strahopetnosti. Ko sem razumela to. t>eni spoznala. kaj da pomenja kaj takega. Prosila sem Mauriea, naj vzame kri vido nase — in da naj pusti pravorek sodišča obstati. — I>ila je M rasna stvar storiti kaj takega, jaz vem to . . . Pomislite »pa, kaj je j omenjalo za mene! Pomenjala je čast in blagostanje moža, katerega sem ljubila — proti časti in blagostanju moža. za katerega sem se sorazmerno malo brigala. Mauriea ni bilo lahko pregovoriti, a jaz tseni mu dala razumeti, da ga ne boni poročila, da se bom potopila ali plavala z Geoffrevem in konečno je privolil v to, za kar sem ga prosila. Sprejel je krivdo ter oclsel proč, — v kolonije, mislim. Pozneje, kot veste vi vsi. no je vrnil v Anglijo ter se nastanil v West End nod imenom Garth Trent. Taka j«* bila povc*t. kot jo je razkrila Elizabeta in molčeči po-shišulci .-.o r>i lahko naslikali prizor, do zadnjega žalostnega prizora med Elizahoto in med možem, ki jo je ljubil do svoje lastne propasti. Bila je še vedno zelo krasna ženska in vsakdo si je lahko predstavljal, kako krasna je morala biti v svoji mladosti in kako zaljubljen je moral biti Garth, .la je molče pristal v pravorek sodišča ter naprti! na svojo lastno ramo breme krivde nekega drugega moža. Vrjttno je. da je čutil, da ne zaleže nobena druga ->tvar sedaj, ko jo je izgubil in z brezobzirnim kavalirstvom ni pomislil stroškov takega kraka. — .Jaz domnevam, da mislite, da ni nobenega opravičila za to, kar sem storila, — je zaključila Elizabeta s prošnjo v svojem glasu. — daz pa nisem Hj>oznaIa takrat vsega, kar sem odvzela Mauricu. »laz mislim, da je treba tudi meni nekoliko popustiti . . . Jaz pa ne delam nikakih izgovorov za to, kar sem storila pozneje. Nobenega izgovora ni. Jaz ceni storila vse to namenoma. Maurice sji je pridobil /-nsko. katero je hotel Tim. Jaz sem upala, da bo popolnoma «nuva 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania. Trat 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur iler. Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: He de France, Havre America. Cherbourf? Albert Ball in. Hamburg. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Conte Blancaaiano. Napoli. Genova CO|u|®HXINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 7. FEB. in 21. MARCA Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na njeno prihtdnje odplutje 22. FEB. in zopet 30. Mar. Kot njena pnsestrimska ladja — Saturnia, prekaša vse ladje sveta v mzkoSju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evr-po. I'os.-bne cene za tja in nazaj. Več novosti na \ u lean i ji in Suturniji. vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. i CO , Gen. AgentJ« 17 Battery Place. New York 7. marca: Dresden. Bremen. Boulogne Sur Mer 8. marca: Ber*ngaria Cherbourg B. marca: Cleveland, Hamburg. ChtTbnUig New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoli, Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: iluenchen. Bremen Paris, Havre (Velikonočni Izlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg IS. marca: " Arabic. Cherbourg. Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Conte Grande. Napoti, Genova 19. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathan. Cherbourg 21. mat :a: Presidente Wilson. Trat Berlin. Bremen 22. marca: Aqultania, Cherbourg 23 marca: Deutschlan«!. Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 26. marca: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen. Boulogne Sur Mer Volendam. Boulogne Sur Me» Rotterdam 29. marca: lie de France. Havre Bt-rencaria. CbThmirg 30. marca: Vulcania. Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpc-n Ryndam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 26. Junila: Paris. Havre (IZL12T) 26. julija: lie de France, Havre (IZLET) Trenuten mir je prišel v obraz Elizabete. — — je odgovorila prrprosto. — Xe, on ni nikdar vedel tega. — Xato pa, ko jo je prevzel trpek spomin, je nadaljevala strastno: — O, da, jaz sem bila kaznovana! Noč in em v terorju, da bo strah. — očetov .strati. — prijel Tirna tam zunaj v Flandriji. Držala sem ga proč iz arma-ie„ — ker sein se bala. Nato pa je 'prišla vojna in je moral iti. Hvala .Bogu, — o, hvala Bogu, on se ni nikdar izjalovil! ... Jaz mislim, da sem bila slaba ženska . .. Borila sem se naj prvo za svojo lastno ljubezen in srečo ... in pozneje za srečo svojega sina. Nisem pa še toliko slaba, da bi pustila še naprej Mauriea trpeti . , . sedaj, ko je resi! življenje Tirna. On mi je dal edino stvar, ki mi je še ostala količkaj vredna na svetu. V povračilo mu dajem edino .stvar, ki šteje pri njem, — njegovo dobro ime. Od sedaj naprej je Maurice prost mož! — Kaj pravite? Ostro vprašanje je prerezalo govor Elizabete in poslušalci, ki so se obrnili, *o videli Kennedy-ja samega, stoječega na pragu sobe, z očmi. ki so bile upre v Elizabeto. Ona je mirno srečala njegov pogled. Na njenih ustnicah je visel, otožen smehljaj, ki je razodeval patos in prizir. — Jaz sem jim povedala resnico, konečno, Maurice. — jP rekla mirno. — Jaz seni jim povedala resnično povest o onem vojnem sodišču. — Vi, vi ste jim povedali to? — je zajecal. Ril je zelo bled. Ne-spoznanje vsega, kar so vključevale njene besede, ga je oči- vidno premagalo. — Da. — Dvignila se je ter odšla proti vratom, nakar se je ustavila, obrnjena proti Kennedy ju. Njene oči so .počivale naravnost na njem. V celem njenem obnašanju je bilo nekaj ponosnega in nedotakljivega. . — Oni vedo, sedaj vse. kar sem vzela od tebe. Jaz ne bom prosila tvojega odpuščanja, Maurice... Jaz ga ne pričakujem. Jaz sem grešila za svojega moža in sina — in to je moje edino opravičilo. Jaz bi storila itšto zopet ... Instinktivno je stopil Maurice na stran, ko je šla mimo njega, z nesklonjeno glavo, sijajna celo v trenutku predaje, — skoro ne-poražena do konca. Za trenutek je vladal molk, poln nasprotujočih si čustev. Nato pa je, z lahnim krikom, Sara *•• ■ -•.«Wf* • .-.lfe.'? rtf -.»T • - .._, DVAKRAT NA SMRT OBSOJENI RAZBOJNIKI Sodišče v Vilnu je izreklo strogo sodbo nad roparsko tolpo, ki je več let ustrahovala prebivalstvo Vilna in okolice. Banditi so delovali po navodilih roparskega poglavarja Rvse, ki je po zadnji rusko- poljski vojni in po sledeči okupaciji litavskega ozemlja vznemirjal prebivalstvo teh krajev daleč na okoli. Njegova tolpa je bila tako močna, da je napadala cele vasi in jih izropala. Selo, ki ni hotelo izpolniti njegovih povelj. se oroparji na ukaz Rvse brez usmiljenja zažgali. Vlaki, ki so odhajali iz Vilna in prihajali tja, so bili vedno v nevarnosti, da bodo napadeni"in izropani. Neštetokrat so bili pot niki oplenjeni, poštne blagajne iz vlakov pa odnesene. Tudi pošti in občinski uradi na deželi niso bili nikdar varni pred drznimi vlomilci, ki niso pomišljali, če je bilo treba za dosego njih ciljev ubiti tudi človeka. Poljskemu orožniškemu korpusu se je slednjič posrečilo aranžirati posrečen lov na bandite in njih poglavarje. Pri tem so polo-vili vse glavne razbojnike, med njimi tudi njih voditelja Rvsa in Szalkowskega. Okovali so ju v želežje in ju odpeljali v eča Obtožnica, ki jo je sestavil državni pravdnik, je v dolgih stolpcih naštevala delikte, za katere sta roparska poglavarja odgovorna. Kakor se spodobi zločincem ta-, ke vrste, je bila kazen, ki so jo izrekli porotniki v Vilni. izredno stroga. Kolovodji roparske tolpe Rvsa in Szalkowski sta bila po dvakrat obsojena na dosmrtno ječo in na justifikacijo. Nadaljnji sotrudniki banditskih poglavarjev, po številu 26 mož, bodo sedeli od šest do dvajset let, trije so pa obsojeni na dosmrtno ječo. Celotna kazen banditov znaša v številkah 239 let. Ko je predsednik sodišča čital obsodbo, so stražili razbojnike vojaki z nasajenimi bajoneti in v dvorani so se odigra-, vali nepopisni razburljivi prizori. Občinstvo je namreč hotelo naskočiti bandite in jih linčati. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajfta In najbotj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih uarnlklh: Paris 15. febr.; 14. marca; lie de France 1. mar.; 29. mar. (Ob polno«!.) Najkrajia pot po feleanlcl. Vsakdo J« v posebni kabini ■ vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Iaredno ▼»raftajta kataraa^koll *oofelaaa«n*gaag«Bta ali FRENCH LINE 1» State Street, Hew York, W. T. ALI POTRFBUJETE PERJE IN PUH NA POSTELJI? PiSite naSi slovanski tvrdkl za uzorec perja, katere pošljem vsakomui BREZPLAČNO. V zalogi Imamo tudt blazine Jn pernice. PISite na naslov: A. STETZ FEATHER CO. 13« Paaaair Street, Paawlc, N. J. PREROKOVANJE Proroki in vedeževalei rast0 kakor gobe po dežju. V Parizu se je pojavila nova vedeževalka Tlie-leme. ki napoveduje kaj se bo zgodilo v letošnjem letu. Vreme ne bo posebno ugodno. Ziina bo dolga in huda. Baje bomo imeli še v marcu sn°fr. Lepo pomladno vreme bomo imeli baje šele sredi aprila. Poletje bo zopet lepo In toplo, toda ne tako vroče, kakor je bilo lani. Letina b.) [zelo dobra. Kmetje pa morajo biti oprezni, ker bo mnogo neurij in sicer ob času žetve. Zvezde pravijo, da bo tudi letaš mnogo elementarnih katastrof. Razsajale bodo epidemične bolezni, ki tudi najbogatejšim ne bodo prizanašale, ker je povsem pravično. Spomladi bo več senzacionalnih procesov, velikih polomov in bankrotov, ki bodo najbolj prizadeli 'srednje sloje. ' Jeseni bo delal človeštvu preglavice Saturn. V Nemčiji pride do puča, v katerem bodo zmagali komunisti. Amerika in Anglija bosta delali dobre kupčije. Kako se bodo plačevale reparacije, vedeževalka ne pove, kajti s tem menda tudi zvezde nočejo imeti nobenega opravka. Kako se potuje ¥ stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v sta. ri kraj, Je potrebno, da Je poučeno potnih ilstib, prtljagi In druglb stvareh. Vsled naSe dolgoletne 1»-knfinje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasniia in priporočamo^ Tedno le prvovrstne brzoparLike. Tudi nedržavljaul eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeli af morajo dovoljenje ali permit la Washicgtona, bodisi za eno leto ali € mesecev ln se mora delati pro&njo Tsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnoKt v Washington. D. C-, na generalnega naselni&kega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. Julija 1926 se nlkomnr yeč ne poSIJe permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnl£kl n-rad ali pa ga dobi v New Torkn pred odpotovanjem. kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na stoJo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega jnlija Je v veljavi nA-▼a ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« ln neporočene otroke izpod 21i leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota maša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlfil ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili ln po> Ijedelcl, oziroma žeae ln neporočeni otroci Izpod 2L leta onih ne-državljanov, ki so bili poet&vne prlpugčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v isti, pa se n« sprejema nikakih proSenJ m ame-rfkanske viae je. STATE BANK a CertUadt Stre* NBW IOIK