1. štev. v Murski Soboti, dne 2. januara 1921 Poštnina plačana v gotovini. II. leto. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61 OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE 1 K 50 v. Neodvisen političen tednik. IZHAJA VSAKO NEDELJO CENA NA CELO LETO — 52.— KRON NA POL LETA — — — 26.-NA ČETRT LETA — — — 13.-- » Posamezna številka velja 1 krono. Naša bodočnost. Predtém sam pisao vu članki „in saeculá saecuiorum“ ne samo od srmaškoga páverskoga stána, da sam prevido ka je tou tisti kast, šteri bi se mogao najbole prebiditi, ba bi lejko prevido moč organizácije i v organizáciji za svoje pravice, kak takši borüo. Nej sam stöo s tém člankom drüge kaste žaliti, i če dobro si premislimo je tüj nemogoče žaliti, ár je článek i vu njem reči — istina. Glij tak, kak so reči i článek istina, rávno tak je tüj istina tou, ka páver v tej krivicaj je sam krivec, drügoga kriviti nema, te pa za žaljivo nema vzéti článek nej lateiner, nej obrtnik, tüj nej delavec. Ka me je pritisnolo tisti článek pisati, samo lejko na pretekoče dnij rázpistino niti mišlenja, tak mo vidli i spoznali kak se porodo článek. V krátkom potistom, kak so jugoslovánski soldácke zasedli Vendónio (Prekmürje), so prišli tüj politični urádi. Kak so prevzeli ravnatelstvo, so začéli štemplati naše peneze. Obprvim samo telko dao štemplati, ka náj má na šou, petrol i na cuker peneze tečás ka prido vogri. Vogri so nej prišli i penezje so sfalili. Dala se nam prilika od politične oblásti še enkrátno štemplanje. Ali je dao nájbole páver štemplati peneze? Nej ! Zakaj ? Záto, da je vu svojoj krátkoj pámeti si nej znao premisliti ka je vrednost toga štemplanoga peneza proti čistomi, i tüj je poslüšao tiste zapeljive faktore, šteri so samo za svoj hasek pravli „nedajte štemplati penez, tou tak dugo nede trpelo, prido vogri i te kvárni„. Či njemi eden razumetnejši páver pravo daj štemplati ; te ga za náj vékšega „jugosláva“ meo, erkoči „ka té zná, vej je té takši páver kak jes“. Rávno tak smo stáli pri poslanca-odebéranji. Ali bi nej dobro bilou dati štemplati peneze? Nej bi nam tak na hasek bilij tej penezi, kak vogrskoj držávi či bi rávno na drügi dén prišli vogri ? Mij bi več dobili zanjé. i vogrsko valuto bi pomogli. Ali pri poslance odebéranji, organizeranji smo nej tak ? Rávno zgoránja példa ! Vsigdár se touži páver eden-ovomi, ali da je prilika dána ka bi se lejko bráno, té je nej poslüšao svojga bližánjega, nego ove, šteri so ga na svoj hasek moutili. Pa je tüj ležeše delo za držávo, či má organizerano, razmeto lüdstvo, bojdisi Vogrska ali Jugoslávska držáva. Tá žalost me obišla, i tou je porodilo v meni pisanje toga članka. Pisao sam ga pa záto, da sam vido, ka či rávno, vidijo ovi kasti vsi ka nam ednáko božno ide, v zasedenoj Vendoniji, pa vseglij mesto toga, ka bi vküp prijéli vsi tü rojeni, razno vlečémo kak božni konji vozni, kak edno mrzlivi na nás pávre. Jes mislim, da bi tou nej smelo tak biti. Páver dela v zemlej, priprávla krüj za sébe i za občno. Te krüj dá meštri, delavci i lateineri, i tej pávrom dájo škér, pomoč, blágo. Jelibár potom tej vsi tesno vküp slišijo, eden od ovoga se cepiti nesmej, nájbole pa nej zdaj, da bi nam trbelo sküpno delovánje zá našo približno dobroto, za našo bodočnost. Mešter nemre fál delati, záto da ga surovina, material, dosta košta ; páver nemre dati delati ka njemi nejde vö, delavec nèmre fál delati ka da gvant i živež drági, tou so vse tiste prilike, štere nás sáme opominajo na enotno delo. Ali mislite, da je sem tém krivicam páver zrok? Ne mislite to si ! Jes sam tüj pred bojnov za edno tele doubo 15 srakic, zdaj pa samo 1 dobro, ali 2 božnivi ; za ednoga biká 7-8 párov dobroga gvanta, zdaj pa samo ednoga. Pač nam je po kriva tá dopüščena nezmerna špekulácija, proti tomi LISTEK. Prekmurci v Ameriki šteri jeste okoli 25.000 májó sledéče drüštvene organizácije i cajtinge : 1. »Prvo South Betlehemsko slovensko betežne pomágajoče drüštvo«, štero betežnoj moškoj ali ženskoj kotrigi na keden 8 dolárov pomoči vöpláča, za pripetnost smrti pa 400 do 800 dolárov zapüščine. Kotriga má za drüštvo mesečno vendar pou dolára pláčati i pri smrti edne kotrige eden dolar. Tou drüštvo se je 1, junija 1912 nastavilo, má lastni drüštveni dom v Betlehem Pa. 321 Packer Ave. Predsednik je Čásár Jóžef, sekreter pa Korpič Jóžef. Rédni gyülejš se obdrži vsakši mesec na prvo nedelo. To drüštvo má 4 filijále i pa v a.) Palmerton, Pa. 264 Lehigh, ave, b.) Pittsburg, Pa, 1410 Spring Gerden St. North Side, c.) Bridgeport, Conn. Howard ave, d) New Brunswick N. l. 2. ) »Prvo South Betlehemsko slovensko Luthár Mártona evangeličansko betežne ppmágajoče cérkveno drüštvo. Gjülejšnica toga drüštva se nahája v South Betlehem, Pa. 1035 Mechanic St. Drüštvo se je 5. decembra 1915 nastavilo. Vsakši mesec prvo soboto se gyülejš obdrži. Kotrige so lejko vse 19 do 45 let stare peršone, štere so gmajnari Sv. Ivana cérkvi South Betlehemi. Betežnim plačüje drüštvo v prvi trej mesecaj po 5 dolárov na keden, nadale na tri mesece pa po 3 doláre. Za smrtno pripetnost familija ali rodbina dobi po eden dolár od vsakše kotrige društva, štere moro telko i zvüntoga mesečno po pou dolára drüštvi pláčati. Predsednik je Balek Jóžef, sekreter pa Kous Jánoš. 3.) Madžaronska politična organizácija »Zvéza vogrski Slovencov«, štera se posébno v zádnjem cajti trüdi naše lüdij v svoje od Budapešta nalečene zanke za kotrige pridobiti. Námen té odörno zamázane organizácije je, naše v Ameriko za krüjom prisiljene Slovence vspodbüjati i zavézati za tou, da bi s svojevole i svojimi žmetno prislüženimi centi za prešnje bláženstvo vogrski püšpekov, grofov i drügi velikášov tulili, ár bi tej judaške brezi slovenski hlápcov nej mogli več tak velkoga gospodstva meti kak prvlé. Pošteni Slovenec ! Povej takšim zapelivcom v obráz, zakaj pa so se prvlé nej bole brigali za nás i naš do- máči siromaški stáliš, da bi se nam nej trbelo po sveti stepati ! Tej peklenski slepárci se drznejo i si dájo od i naši lüjdi priségnoti za tou, da bi náj dale njim verni hlápci ostali ; da bi dale njuv járem nosili, da bi ešče naj drügi 1000 let podložni robi ostali ! Tou pa je že več od preveč, či bi se med našim lüdstvom tak vdárjeni nórci najšli. Tá šatanska iredetinska organizácija obečáva za tou vogrsko bláženstvo junaški groš vsakšoj kotrigi v právdi, v nevarnosti, v nesreči, v siromaštvi i tüdi v betégi. V istini pa kodiva vaše z žülnatnimi rokami i pošteno zaslüžene cente za palače svoji voditelov v Budapešti ! Nagibi ? na áldove za »Vseučilišče« v stároj domovini, ceca z vaši žépov za »znaménja« i Bog zná za kakše drüge comprnske gráde pokvarjene i hüdobne fantazije voditelov. Predsednik té »Zvéze vogrski Slovencov« je Horvát Lovrenc, podpredsednik Krampáč Jóžef i sekreter pa Talabér Pranc. Vodstvo té zvéze má svoj sédež v Chicago, lllinois, 981 West. 19 th Street. 4.) Cajtinge »Szlobodna Reics« ednok tak velke, kak štere naše domáče cajtinge, se vődávajo vsakši pétek. Reditelstvo má sédež v Bethlehem, Pa. 738 East Fourth Street. Reditel je Kardoš Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 2. januarja 1921. pa samo tak lejko pridemo, da mij vsi enotno gorstopimo i tak na nogé postávimo za sej nás interese brez razlike, i da tou doségnemo té lejko se cipijmo na stranke, či de nam že vredno v tój máloj krajini. Zakaj nam je nej vredno, tou mo tüj pisao potem. Vsi prijatelje, rojeniki Vendonije, nezametávajte pavra i nej drügoga, nego previdivši sej nás težkoče, zdrüžimo se v eden tábor i delajmo za naše naprejidnje sküpnov močjov i té mo meli —: bodočnost. Ištván gazda. Dopis. V Službenih Novinah št. 94, z dne 31. aprila t. l. in Uradnom Listu z dne 23. oktobra 1920, št. 122 je objavljena uredba o popisu prebivalstva, hiš in domače živine, ki se ima koncem tega leta istočasno in enako izvršiti na vsem teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odveč je, da bi se važnost toga popisa posebej poudarjala, dovolj je omeniti le toliko, da poznava številnega stanja prebivalstva ni samo potrebno za narodoslovna raziskovanja ampak jo tudi še večje važnosti za upravo vsake dobro urejene države. Na noben drug načinane more država sebe bolje spoznati in biti natančno informirana o svoji velikosti in ustroju kakor o periodičnim nabiranjom podatkov o prebivalstvu. Za našo mlado kraljevino nima ta prvi popis prebivalstva samo pomena kot veliko kulturno delo, ki bo potomstvu zapust il veliko sliko stanja, v katerem se je naše pleme nahajalo v počestvaritvo edinstvene domovine našega troimenega naroda, ter več bo tudi sedaj dobro služil kot temelj pri izvršitvi nove državne ureditve, ker so podatki o prebivalstvu danova za upravno gospodársko prosvetno in sploh celokupno socialno politiko. Za izvedbo tega velikega statističnega dela treba intenzivnega delovanja vseh prosvetnih družabnih stanov in najaktivnejšega dela občinskih ia državnih oblastev. Vsled tega se je z omenjeno uredbo določilo, da ta popis izvrše občine s sodelovanjem pismenih državljanov, kateri imajo dolžnost, da na poziv občine vrše odkazne popisne posle, dočim je nadzorovalnim oblastem poverjena kontrola in nadziranje dela popisnih organov. V slučaju, da v kakem kraju prebivalstvo napačno razume pomen tega popisa, morajo nadzorovalne oblasti obrazložiti pomen popisa in je prepričati, da so podatki, pridobljeni s popisom prebivalstva, splošne važnosti za vsakega, niso pa nikakor v škodo pojedincev, ker se vsi osebni podatki, katere zbira statistika, obdelujejo in sesestavljajo v skupinah tako, da se statističnih tabelah osebnosti popolnoma izgubo. Osebni podatki so tudi največja tajnost, ki se nikomur ne objavljajo in nimajo nobene zveze s določevanjem in plačevanjem davkov, vojno obveznostjo, rekvizicijami, ali s kakim novim obteženjem in obremenjenjem prebivalstva. Vsled v danasnjih razmerah neobvladljivih tehničnih težkoč se je tiskanje pravil in navodil ter obrazcov za popis zakasnelo za nekoliko dni in se radi tega morali za prehodna dela določeni roki na novo določiti in omejiti. Klub tem teškočam se mora pri tem vstrajati, da občinski popisni odbori tudi v tako skrajšanem roku izvrše vsa pripravlanje dela, tako da se bo popisovanje samo moglo vršiti z 31. decembra 1920. Poverjeništvo za socialno politiko. NOVICE. Blájženo novo leto želemo vsem našim naročnikom i želemo vu etom novom, mladom leti, naj vsi bogše dnéve mámo, kak smo pa meli v preminočem leti. Kak se je tá velika svetovna vojna skončala, skoron sakši človik se je gorzdejno : vála Bogi ! od te velike nevole smo se rešili. Žé več let dugo smo se zadosta mantrali, zdaj kak je konec vojni, mo včasi bogši i ležejši žitek meli, nazáj dobimo tisto vremen, štero smo pred vojnov meli, vse de pá tak, kak je bilo : dobro i fál. V naši troštanji smo se vkanili. Človik se vsigdár trošta i na bokše misli, rávno tak zdaj v etom novom leti si lüdjé tüdi eden ovomi pobokšanje želejo, veselejše novo leto, kak je preminoče bilo ! Zdaj pa odimo malo nazáj i poglednimo tekoči svet, pa bodemo vidli, keliko je vredno naše želenje i troštanje. Napravimo edno málo štatistiko: od lajnskoga novoga leta, da smo rávno v tákšem mišlenji bili kak zdaj : vse bogše pa falejše. Pa ka smo se počakali ime razloček. Láni, ali zdaj žé lejko právimo ovo leto 1919, pa 1920 za láni. Ovo leto smo kávo strádali, záto ka je cukra malo bilo i smo pravli, ka je drági, lani je bilo cukra žé zadosta, samo ka ešče, drakši, küpiti ga pa drügi nej mogo, kak samo vojni dobičkarje. Ovo leto je košto 30 K, láni pa 50, cilou prinas v Murski Soboti 80 K. Govensko meso je koštalo ovo leto 10 K, láni 22 K i letos pa Bog zná i naši mesárje pa krčmarje v Murski Soboti ! Teleče meso ovo leto po 10 K, láni 22 K, svinsko pa žé 32 K. Ovo leto nájlepša bela mela 2 K i zdaj 17 K v krščanskoj Gospodárskoj zadrugi, v drügi trgovinaj pa samo 15 K. Za málo deco smo ovo leto küpüvali mleko po 2 K in láni je pa žé Civ, komisariját maksimerati mogo dati po 4 K, záto ka so te edni brez düše lüdjé žé 6—7 K prosili za liter mleka. Zmočaj : ovo leto 30 K, láni ednok drakši ; bilice po komádi 50—60 filerov so koštale ovo leto, zdaj pa žé 6 K. Mást ovo leto 40 K, láni 75 K. Pred dvema letoma smo se oblekli za 1500 K i zdaj pa samo eden pár čevlji koštajo telko. Poplate smo dobili ovo leto za 70 K, zdaj pa 300 K. Vino smo pili za 16—20 K, zdaj se ga pa moremo ogibati, ár vsakšoj oštariji náčíšo ceno má, od 30 40 K. — Kak „Jutro“ piše, je velika resnica : vidimo, da je vse prav pošteno „napredüvalo“ — brez naših dohotkov . . . Češka Zavednost in Slovenska. Češki učitelji so se odločno otresli starega hlapčestva vučiteljstva mešnarstva. Višja šolska oblast je zato izdala ukaz, da ne sme biti nobeden učitelj organist — kantor. In pri nas ! V Sloveniji je učiteljstvo že tudi povsodi toliko razvito, da se izmaknilo iz hlapčezvskih spon mešnarstva. Tu v Prekmurju pa vladajo v tem še zelo žalostne razmere. Večina učiteljev — domačinov — še samo rado sklanja svoj tilnik pod razne jarme. Ne, njim se še ne sme zameriti ! Niso bili drugače vajeni. Čudimo pa se, da je tudi nekaj - - onih —-iz Slovenije sem, padlo iz vzvišenih sfer svobode in modernosti na nizka tla hlapčestva. I še cele Peter. Cena 3 doláre 50 centov na leto za Prekmurje. Té cajtinge so pisane v prekmurščini z vogrskimi literami. Vsebina cajting je napelana za napredüvanje i samostojno mišlenje lüdstva v svojem pozvánji i živlenji ; zvün v politično — narodnom düji pa je vsebina stáre i zaostánjene vlačüge. V tóm dugovánji nej da té cajtinge nejdejo s pámetjov i z cajtom vzglédno naprej, liki borijo se za pred celim kulturnim svetom kompromitirano zablodjeno čüjstvo národni renegátov ; borijo se za keco prejšnjega vogrskoga gospodstva ; borijo se za naše národne odpádnike, šteri bi ráj nadale »büdös tót-i« i béroši vogrski magnátov ali robi amerikanski plutokrátov ostali, namesto da bi svojimi tikvami začali malo misliti, či že nej za sébe, pa za svoje nedužne decé volo. Zdi se nam, da je to tak, kak gda se na sprotoletje živina na slobodno püstij i v prvom hipi vnougo tele z bojéčnosti nezáj v štalo bežíj. To pa pride od strája pred bodočnostjov ! Takšega politično-národnoga düjá je ovak zdravo telo cajting »Szlobodna Reics«, zednim vzrok, da je naša vláda ten cajtingam odvzéla poštni depüt. Gospod redilel Kardoš je v sebi očivesno našega mišlenja, a zaednok so njemi pečeni vrábli pod odevkov »Zvéze vogrski Slovencov« ešče lüblenejši, kak naši lejpi golobi na strmeni. Vüpamo pa, da po cajti tá pobójinska pijanost miné i istinsko edino právi düj v »Szlobodnoj Reicsi« klice požené i na konci-konca razcveté. Bár bi to tém hitrej mogoče bilo i te se pá vidimo s tejmi cajtingami v našem rojstnom kráji, da bi se sküpno borili za doségnost nam istinsko potrebni živlenjski pravic ! Vse drügo so prázne iluzije mirajoči prešnji zablodjenosti v velki kvár našemi itak komaj z tüjinski škramplov odtrgnjenomi lüdstvi. Naša krajina, porinjena med trij orsága, smo premali i preslabi, da bi se mi nam od sveta osojenomi stáliši protipostávlali. To bi nora fantazija bila i nema za nás absolutno nikše vrednosti i nikšega pomejna. Zakaj pa bi se mij za keco šteroga lückoga národnoga orsága trgali ? Bedarija ! Záto vsi na delo i se kak najbole pripasajmo novim razmeram, da nezaoslánemo tüdi v Jugosláviji za kakše drügoga réda lüdstvo, kak smo na Vogrskom bilij ! 5.) »Zvejzda vogrszki Szlovencov« — té cajtinge shájajo vsakši mesec ednok v Chikago llliuois, 981 West 19 th Street. Cena 1 dolár 50 centov na leto za Prekmurje. Reditela sta Horvát Lovrenc plebánoš i Krampáč Jožef, zádnji je vödáva. Pošilanje tej cajting v Prekmurje je prepovedano od deželne vláde za Slovenijo Ljubljani. Obadvá reditela sta primáša politične organizácije »Zvéza vogrski Slovencov« v severnoj Ameriki. Tejva cinkoša pišeta i izdávata cajtinge »Zvejzda vogrszki Szlovencov«, šteri vsebina je láž na láži i puna nagibanja za dáre i áldove za vsefelé špekulácije tejvi prefriganivi bučki, ki odtegüjeta i se napunjávata po grli cajting, bole povejdano »pumpmašine« s krvavo žmetno zaslüženi pejnez slovenski delavcov. I nevola, nájdejo se med našim lüdstvom nejzavedne slabe gláve, ki zapelávaaji i hujskanji takše eiganjije i lumparije podležijo. Záto pazite, hábajte se takši lažnjivi Horthyjovi pigjaje, da se ne zgrábijo vašega tela i žepa ! Ohránite vaše zdravo prirodjeno čütenje pred takšim zakunjenim černérom, naj vas ne preklinja t bojni nedužno preiejána krv naši cvetéčega lica moškov, da vas ne de preklinjala naša deca i naše decé deca ! 2. januarja 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. močno so se bojda trudili in še pete lizali, da se postali to. Mislimo, da so jih drugi kolegi najbrž zelo veseli ! Na prošnjo objavljamo. Na znánje dámo vsém delavcom i máli vértom, ka v Murski Soboti se je nastávila K. D. Z. (máli vértov partaja) i J. S. D. S. kak jugoslovanska socijáldemokratska partája za Prekmurje. V té partáje se za kotrige lejko zglási vsaki dén večér od 18—19 (6—7) vöre i vsáko nedelo pred poudnévom od 8—12 vöre v Bankovi oštariji (pri železnici) pri Kozár Hermani. — S poštüvanjon tovariši (sodrugi) Jugoslovánska socijáldemokrátska partája i Kméčka delavska zvéza. Odbor. Velika trafika v Murskoj Soboti, kak se zná tá trafika je Jugoslov. kreditni zavodova, in te kreditni zavod má edno gospodičino štera v trafiki odávle. Toje vrédi. Ali več lüdi to pita, ka dela žena enega fiškáliša Vtoj trafiki ? Jeli je tá gospá tüdi slüžečka dekla tam ? Ali pa tá gospá ima prek zéto to veliko trafiko ? Nikak tak more biti, či ednok tam ona zapovedáva ! Kreditni zavod gospon direktor so nam dovolili, ka naš list se velkoj trafiki lehko prodáva, in tá gospá so pa to nej dopüstili, polek toga ka zaka smo mi nej nji prosili, pa zakaj direktora in pa záto, ka »Prekmurski Glasnik« je nej te gospé mišlenja časopis ! Na to mi samo kratko reč mámo. — Či je tak ali etak se je edno, ednoga fiškáliša žena v trafiki v nikšo formo slüžbo nemre meli, záto da jeste dosta sirot, invalidov in dovic, šterim bi trbelo lakšo slüžbo dati gde bi si svoj ságdenjéšnji krüh lehko prislüžili, — pa nej ednoj fiškálišovoj ženi ! Gospodórska zadruga, to zadrugo popevje májo vrčkaj in te popevje so dosta máli posestnikov in srmákov, svojimi masnimi besedami je za člane polovili, vutakšo formo, ka tam v zadrugi se felé blágo falej dobijo, kak pri drügi trgovcaj. Či bi tak bilo, bi pošteno delali. Samo to je falinga, ka je nej tak ! V Gospodárski zadrugi je se drakše, kak v drügi bautaj, na priliko zadrugi bela nula mela košta 17 koron in polek zadrug, pri Franc Čeh in Gášpárri pa tá mela samo 15 koron košta. Sol pa pri metri 20 koron je falejša, šmér za kola pri metri 400 koron. Cuker pri metri 1008 koron. To je samo tisto blágo pri šterom sam se sam prepričao. Sploj pa lüdjé právijo, ka indri sefelé blágo falej lejko küpijo kak v Gospodárskoj zadrugi. 265 milijard zlótih márk more Nemčija pláčati v 42 leti, za odškodnine vojne. Po tom si náj malo Človik premišláva, keliko de trpelo delavsko lüdstvo, dokeč to veliko šumo žnjuvi trüdov vö zemejo. Štiri dnij iz Hodoša na Dávidháza. Na prvi moment je tou nevörvano, ali je istina tak. Človek šteri je z Hodoša, či ščé na Dávidház idti, more meti potni list. Té potni list Policija ne postavi nači vö, kak skoz Djekenješa i tá pout trpij 4 — 5 dnij, mesto toga, ka bi prišao zdráven pol dnéva. Glij tak iz Sobote prijde človek eden dén samo tá z Hodoša i tou nesmi, nego more 4—5 dnij aldüvati okoli nad Djekenješ. Prosimo merodajne faktöre, jeli bi nej mogoče bilou tou nači rešiti. Med drügimi je tá narédba tüj tákša, štera med lüdmi nezadovoljnost bidij. Ištván gazda 1, 2, in 10 kronski bankovci. »Nova Doba« piše. Predsedstvo delegacije ministrstva financ objavlja, da so neistinske vesti štere se širijo, da zgube 1, 2, in 10 kronske novčanice 31 dec. plačilno vrednost. Da bo že zadosta knvánega drobiža, se zamenjajo in zemejo z prometa. Rok za izmenjave bo objavljen pravočasno. Do toga mao pa valájo za promet teh novčanci. Edno pošte morejo sprejemati 1, 2 kronske novčanice le v znesku do 10 kron. Prebivalstvo Rusije. Sovjetska Rusija in federativne republike májo zdaj 133 milion düš. Prosimo naše naročnike, šteri so do segamao naš list vdáblali, in so ga ešče nej pláčali, náj pláčajo, da po novom leti samo tistim bomo pošilali, šteri naprej pláčajo, sem tistim pa naznánje dámo, šteri ne pláčajo, ka tiste po časopis zakonji mo je térgjali in kak dugo so naš list vdáblali, do ga po tom zakonji mogli pláčati. Upravništvo. Železniški promet z Madžarsko. V pri minočom tjédni je železniška konferenca bila v Subotici, nazoči je bilo 26 madžárski delegátov, z naše strani pa resen zastopnikov ministrstva sa obráčaja tüdi odposlanci zagrebške, beogradske ia subotiške železniške direkcije. V vseh vprašanjih je dosežen sporazum. Sklenjeno je, da od 10 jan. 1921. se začne železniški promet med našov držávov in med madžarskov. Grob hunskega kralja Atile..Ešče sakši naš prekmurski človik zná se opominati na vogrsko hištorio vu šterom smo se včili od Hunov in od Atile, šteri je za boži bič biu imenüvani. Kak zdaj vogrske novine pišejo, in Rdeči Prapor se tüdi spomina, ka v strugi reke Aranka pri Nagy-Szent Mikloš na vogroskom se našli pred pár dnevami veliko grabiče. Ukrenili so potrebna dela, da se isto správi iz reke. Na Vogrskom se saki človik veseli, da si tak misli ka to je grob Atile. Kralja Hunov. — Známo z vogrske hištorije, da je Atila mrou ka so njega v kovano škrinjo ga djáli, in velikov vrednostjov vréd v edno vodo so ga püstili. Posláno. Ešče edna rejč „Novinam“. Vu té krščanske »Novine več nevejo kak bi blatile mojo osebo, pozivlejo svedoke, što zná kaj proti meni. A što to dela ? Tisti svéti lüdjé, štere mi popima zovimo. Jeli je to nej sramota za krščanskoga popa, šteri vsigdár má na jeziki : »lübite eden drügoga« pa molite za grešnike. To so tisti, šteri drügo gučijo pa drügo delajo. Na vse klevete pa lažij sam tüo bio, ka sam mislo : oprosti ka nevejo, ka delajo. No lendavski »jugosláv« Berdén misli, ka je modrost cejloga svejta pogutao, a nevej siromaček, ka s tém norim pisanjem káže, da má vrlo malo v glávi. Té siromák vsigdár za plotom strela, a na svetlo ne vüpa priti, pa jes tomi gospodi želém, naj samo dale za plotom grmij. Drügi pomočniki velkoga Berdéna pomali vö rivlejo svoje glavé, samo želém g. kapláni Lejka, za šteroga sam držao, da je eden pošteni mož, pa se tüdi dao na zaplotnjačka dela. Velki Prekmurski župan, beltinski Škafar se tüdi püsto na ne lepo delo, dobo je vole, da vse tiste, šteri se njemi ne poklonijo, da jih vse zapré ali pa bár vö z Beltinec stira, ne poročam tomi Škafari, da de prvle meo hüdo lubanjo kak žejov porüši zid, kak je veter odnese Korošca, Brejca, ešče prvle de tüdi neseo Škafara i Severa. Gospodje, štera žaba se puno nadüvle, tista se razpoči, pa tak Vi tüdi. To mi je bilo zadnje, ka san na meče pero, zate ka farizejsko-lažne »Novine« so nej vredne mojega odgovora. Beltinci, dan 21. decembra 1920. Matija Gabor. Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorne keliko te določa zakon. Uredništvo. GOSPODARSTVO. Zmržnjeno bilice tüj lejko gorponücamo tak, ka prinesémo friško stüdenčno vodo i telko solij vržemo v vodo, ka de tak presolena, kak najbole presolena brána, potem notri denemo te zmržnjene bilice. Tá voda vu krátkom cajti sploj vöpotégne zmržnjenco z bilic. Goseče šopanje. Pri gosečem šopanji je trnok pripororočano med krmo ne fino melo zmenjeno leseno vogelje zmešati, ali nej dosta. S tem nej samo želodca dobro ceranje pripomoglo, nego cele njé mesou de bole bejlo, prlávo i žmajneše. Ištván gazda. Avstrijska krona je vnavič silno padla. V Curihu je v zádnji dnek notirala 90 centimov. Prebivalstvo Avstrije s tráhom gléda v bodočnost. Živil od nikoder, draginja raste, pomoči od nikoder. Ako ne pride v zádnjem hipu pomoč od zunaj, je državni bankerot neizogiben. SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ČITALCOM „PREKMURSKI GLASNIK“ KEDVES OLVASÓINAK IGAZ SZIVVEL KIVÁN BOLDOG UJÉVET ! Srečno novo leto želejva VSEM NAJNIM KÜPCOM I PRIJÁTELOM ! FRANC ČEH in GÁŠPÁR Murska Sobota. Mélven TISZTELT vevőinknek, BARÁTAINKNAK ÉS ISMERÖSEINKNEK IGAZ SZIVBÖL KIVÁNUNK SZERENCSÉS ÉS BOLDOG UJÉVET ! FRANC ČEH és GÁSPAR Muraszombat. Štampilje KATALOG FRANKO ANTON ČERNE graver LJUBLJANA, Dvorni trg 1 Večjo množino vina in okrog 200 hl dobrega jabolčnika po 5 kron liter ima na razpolago tvrdka JOSIP KOSI Križevci pri Ljutomeru Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 2. januarja 1921. SZERETETT VENDÉGEIMNEK ÉS BARÁTAIMNAK, UGYSZINTÉN AZ ÖSSZES ISMERÖSEIMNEK SZERENCSÉS ÉS BOLDOG UJÉVET KIVÁNOK ! BENKÓ JÓZSEF szállodás. Mojim drAgim gostom in prijateljem TER VSEM MOJIM POZNANIM Z SRCA ŽELEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO ! JOSIP BENKO hoteler. BOLDOCi ÉS ÖRÖMTELT UJÉVET KIVÁNOK KEDVES VENDÉGEIMNEK ÉS BARÁTAIMNAK ! TURK JÓZSEF vendéglős. SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELEM VSEM MOJIM DRAGIM GOSTOM IN PRIJATELJEM ! JOSIP TURK gostilnar. Mojim drAgim gostom in vsem PRIJATELJEM Z SRCA ŽELEM VESELO IN SREČNO NOVO LETO ! KEMÉNY MARKO kavarnar. BLAŽENO NOVO LETO ŽELEM VSEM MOJIM KUPCEM IN PRIJATELJEM ! BEKlČ ŠTEFAN trgovec z železnim blagom. VESELO NOVO LETO ŽELETA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POZNANIM ! BRATA BRUMEN. SREČNO NOVO LETO ŽELEM VSEM MOJIM DRAGIM GOSTOM IN PRIJATELJEM ! PETER URSULESKU brivec. SREČNO NOVO LETO želem vsem mojim pošteni m gostom in prijátelom ! VLAJ MIHÁLJ gostilnar, Černelavci. VESELO NOVO LETO ŽELEM MOJIM GOSTOM IN PRIJATELJEM. KONRAD DONKO brivec. BlÁJŽENO IN SREČNO NOVO LETO ŽELÉM VSÉM MOJIM PRIJÁTELOM IN POZNÁNIM ! LUDVIK ŠIFTÁR mesár, Brezovci. BLÁJŽENO NOVO LETO ŽELÉM VSÉM MOJIM POŠTÜVÁNIM PRIJÁTELOM KÜHAR ŠTEFAN krčmár, Markišavci. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, podružnica v MURSKI SOBOTI. Brzojavni naslov: JOGOSLOVANSKI KREDIT. Sprejma VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4%čistih brez == odbitka rentnega davka. == TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. V Število poštno-ček. urada štev. 11323 Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu. MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA Podružnica Murska Sobota. Centrala v Mariboru. Ekspozitura v Rogaški Slatini. Podružnica v Velikovcu. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje po 3½%. Vloge na tekoči račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t.d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v bančno stroko spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Odgovorni urednik : Vekoslav Filipič. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzercij „Prekm. Glasnika.“‘