Edini slovenski dnevnik jjj -:v Zedinjenih državah. Velja za vse leto.. • $3.00 (ma 10.000 naročnikov[jj GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PI8AJtNE: 4687 OOKTLANDT. Entered as Second- Class Matter, September 11, 1108, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress gf March S, 187». TELEFON PISARNE: 44S7 CORTLAND) NO. 187. — ŠTEV. 187. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 11, 1914. — TOREK, 11. AVGTJSTA, 1914. volume nn _ letnik ZXH Oddelki avstrijskega vojaštva na Nemškem. V soteski v Vogezih se bije vroča bitka Nemci vdrli skozi Luxemburg v Francijo. FRANCOSKO VOJNO MINISTRSTVO JE PREPOVEDALO ČASOPISJU PRIOBČATI NATANČNA POROČILA O IZGUBAH. FRANCOZI SO BAJE ZASEDLI KOLMAR. NEMCI SO DOSPE LI V NAJLEPŠEM REDU V LUETTICH. KONCENTRACIJA NEMŠKE ARMADE. BITKA V JONSKEM MORJU. ZVEZE MED DUNAJEM IN PARIZOM PREKINJENE. Avstrijci prodirajo. AVSTRO 05RSKI POSLANIK JE ZAPUSTIL PARIZ. OBSTRELJEVANJE ČRNOGORSKEGA PRISTANIŠČA BARA. — AVSTRIJSKA KRIŽARKA V ČRN OGORSKEM PRISTANIŠČU. SRBI SO NA NEKATERIH KRAJIH VDRU V BOSNO IN HERCEGOVINO. K GLAVNEMU MESTU BELGIJE SO ZAPRTI VSI DOHODI. Avstrijci na Nemškem. IFrancozi so prodrli do Luetticba London, Anglija, 10. avgusta. - in napadli Nemce od zadaj. Nem-Itiiuski dopisnik Kxchangi' T«*le- «*i so i/.^u!>ili 8000 mož, do>*im se jrrajili (o. je j.oslal danes i/. Ka- jih nahaja 1800 v vojnem jetni-scla brzojavko, v kateri na/na- stvu. iija, da so avstrijska čete dospe- (V Alzaciji se lio v kratkem !«• pr«-ko Kodt-nskega jezera v vršila huda bitka, ki bo skoraj-nemško ozemlje. I*ri tem pride gol ovo odločilna, najprej v postrv prva divizija Bruselj, H«-1krmu generalnemu štabu tri dni skriti v kleteh in so se ni popolnoma nič znano, kje se prikazali na ceste šele tedaj, ko nahaja glavna sila francoske ar- jim je poveljnik zagotovil, da s<» made. Srvdi iim sta je posebna pi- ne bo nikomur nič zalega zgo-sarna, v kateri lahko izve mati za idilo. svojega sma, /ri tej priliki paillo, ni nikomur I klamaeijo, v katerej pravi, da s< znano. Nemci so obstreljevali neki francoski zrakoplov, ki je kmalo nato padel na zemljo. Pri zavzetju -Mue'ilmusena so zaplenili Francozi veliko tovarno za zrakoplove. V bližini Altkircha so izgubili Francozi sami) sto mož, d oči m je r»»l leta....... to m mesto New York----- M leta za mesto New York Evi Evropo za v»<* leto " " "pol leta . 1.50 4.00 2.00 4.50 2.56 £etrt leta............ 170 ki "GLAS NAROPA" izhaja vsak dan isvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") issooii ever; day except Sunday« anJ Holidays. Subscription yearly $3.00. kar imajo na sveta, si upajo ti drzni babnici, brez človeškega euvstva, krvavo norčevati iz ljudi, ki mrejo, — ne za domovino, — ampak za interese posameznih. Oblečejo se v vojaške uniforme kot pustne seme, narod pa krvavi na bojnih poljih in ne ve, zakaj in kako. Prišel bo čas in morda še kmalu, ko se bodo narodom odprla oči. ko bodo izprevideli, da so le slepo orodje v rokah par brezvestnih družin, katerim ni nič svetega, ki ženejo narode v propast, ki si grade prestole na truplih onih, ki so jim udani in jim po otročje zaupajo. Čim hujše bo sedanje klanje, tem večje bo spoznanje in napočila bo zora novega dneva. Zavladal bo duh resničnega demokratizma... Dopisi bres podpira in osobnoeti se n« priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, hi spremembi kraj* naročnikov prc-aiico. da ee nam tudi prcjfe^j« Mv«liUa naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in podiljatvam naredite ta na»lov: ' «OAS NARODA* * 81 Cortlandt S L, New. York City. Telefon 4€87 Cortlandt Duh demokratizma. ♦ V Dopisi. Ralphton, Pa. — Kot je že sedaj navada po Ameriki, se tudi pri nas zelo slabo dela. Xti toliko ne zaslužimo, da bi mogli iti na vojno na'Ruse in Srbe. No, sicer bi bili pa prokleto neumni, če bi hodili kar tako za prazen nič streljati drug drugega. Holjše je. če si naročimo par sodčkov piva ter povabimo vse rojake od blizu in daleč, kakor tudi člane društva sv. Barbare št. 35 na piknik. To bo gotovo boljše kot staro krajske neumnosti. Torej, dragi rojaki in prijatelji, pridite v o-bilnem številu in se vdeležite tf naše veselice. Vrši se v društveni dvorani. Pozdrav! — Josip Set-nišek. Radley, Kan. — Naznanjam vam, da smo tukajšnji samci priredili pred kratkim veselico, ki Ztrodovina človeštva je sestav-j je še preeej dobro uspela.. Cisti lji-na iz nasprotste v. Danes se po-i dobiček $25 smo poslali odboru nasarno z \eliko, mogočno kultu-, za.slovenske štrajkarje v Pueblo, ro, a gojimo obenem instinkte Colo. Upamo, da bodo kaj sporo (nagone , katerih se je človeštvo j čili, ko bodo sprejeli. Dne 31. ju-/c v davnih časih iznebilo in ki|lija je potekla pogodba med pre-se pojavljajo kot nekak atavizcm mogarji in delodajalci. Gospo-(prekiujena dednost) v sedanjem!darji so nas silili, da bi še en me-času. | sec delali, mi pa nismo hoteli in Človeštvo je živelo sprva v ple- srno zaštrajkali. Nikdo ne ve. ko menih, ki so bila ločena drug odjliko časa bo trajala stavka. Stav- drugega. Najmočnejši in duševno najbolj razviti član se je. polastil gospodova ter je ukazoval drugim. Ko je dospelo ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe in sploh kulture, je cela stvar predru-gačila. Ljudstvo je hotelo vladati samo. Po svojih izvoljenih zastopnikih je določilo, kaj naj bo zakon, kaj naj se opusti^ kaj dovoli. V takratnih časih je dosegla demokracija svoj višek. Pri bojevitih narodih pa se je razvila š'* drujra oblika vlade. Kdor je bil najmočnejši v vojni, najbolj izkušen voditelj, ta je bil izbran knezom, vladarjem, a samo za njegovo osebo. Ljudje niso poznali in tudi ne priznavali principa podedovanja zadobljene časti in dostojanstva. Princip podedovanja se je pojavil šele pozneje za stalno, po-tern ko so dobili dotični knezi in vladarji zadostno moč v roke, da so si upali kljubovati volji naroda. Opirali so se na izurjeno, njim zvesto armado iu narod jo moral molčati, vkovan v spone dednega monarh i zrn a. In naj je sin kakega vladarja se tak tepec, še tako duševno zaostal ali pa pokvarjen, — on doseže časti in vso oblast ter odločuje o usodi podrejenega mu naroda. Kako brezumna, da, naravnost zločinska je ta uredba, je razvid-jio iz katastrof, ki se porode iz tega stanja. Vladarji napovedujejo v svojem lastnem interesu vojno. Njim se ne gre za blagor Ijud-• za onega države. Gre jim za obla^f, za moč, katero ohraniti sebi in svojim 'tli. 1 pa vse to, krvavi i. Vtrplo se mu je v glavo. Ktva, r edin ob skušaj potorni Nan in mol da je kralj "po božji milosti". Večjega kri legija (oskrunje-»ija svetosti) se ne more napraviti kot v slučaju, da se izreče ali ftapiše take besede. Kririj ali ce-war ni po božji milosti, ampak po neumnosti in nevednosti naroda, ki v kloni svoj tilnik pod jarem tirana. Najhujše razžaljenje človeškega dostojanstva in samoodločbe naroda pa sta zagrešili hči nem *»kega cestarja in žena '' kronprin-ea", ki sta ae dali slikati v vojaški uniformi ter izjavili, da poj deta v "boa"... V časih, ko krvavi nemški na-pHl jn z njim francoski, slovenski in katerikoli t ko <$w»i&aan na v iti, ajnogoobetajočih di, dmitnaki* očetov, ie kajo tudi uslužbenei električne železnice. Nekaj sem slišal, da so v Coloradi začeli mali preihogo rovi obratovati, zato bi pa prosil ta mošnje rojake, da bi kaj sporočili. Na društvenem polju dobro napredujemo; imamo pet podpornih društev, spadajočih k raz ličnim zvezam in jednotam. Toliko za danes, pa drugič kaj več Frank Tonin. Ncrthone, Minn. — Danes nimam nič kaj veselega sporočiti, pač pa žalostno vest, da je umrla družini Urnavec (?) sedemletni hčerka, liolehala je na živcih. Zdravili so jo različni zdravniki, pa ji ni mogel nobeden pomagati. Pokopali smo jo na katoliškem pokopališču. Sladko počivaj, draga deklica! — Poročevalec. Kkalaka, Mont. — Večkrat či tam kak dopis iz naše naselbine, pa se mi vsi zdijo malo prepovršni. Sklenil sem nekoliko pojasniti. kako je s homesteadi. Svet je res čist, toda zemlja je zelo težka za orati. Brez štirih konj človek ne more veliko opraviti. Nadalje stane tudi orodje veliko, tako da se z malim denar jem ne da ničesar doseči. Mi imamo po 230 akrov sveta, pa letos ne bo nič kaj obrodilo, ker je vse vzela vročina. Oni, ki se bavijo z živinorejo, lažje izhajajo kot poljedelci. Zato svetujem rojakom, da naj ne pridejo kar tako na slepo srečo sem, ampak naj se najprej prepričajo, kako da je. Jaz sem se dobro opekel, zato pa ne želim, da bi se še kdo drugi. Delo se zelo težko dobi. Če je dobra letina, pa se še kaj zasluži, letos pa ne bo nič. Pošta je celih dvajset milj od tukaj. Če ne bo drugače, bomo morali v par letih oditi zopet s trebuhom za kruhom. Pozdrav vsem zavednim Slovencem širom Amerike. — Jane« Birtie. Portland, Ore. — Dne 2. avgu sta se je oročil rojak Peter Stražnik z gospodično Marijo Savinc. Ženitovanje smo obhajali na nevestinem domu. Da smo se izvrstno zabavali, mi ni skoraj treba omenjati. Kako smo se pa domov vozili, rajši ne povem, ker bi se nam smejali. Novoporočencema želimo obilo sreče v zakonskem jarmu. Prepričani smp, da bo gospa iStorklja večkrat gnezdila na njihovem domu in jima - pustila kakega krieača. Pozdrav! — Naročnik. tš —-——-- KOJAJfl NAfcOCAJTO SE HA "GLAS WAHOftA", NAJVEČJI ©NfiVNEK V Udovica. — Povest Is 18. stoletja. — Napisal L E. Tomič. (Konec.) Potrt je šel Zana za komisijo, ki je vse točno popisala. Zana je uvidel, da je sedaj odzvonilo njegovi oblasti in da nima nič več priložnosti, da obogati s tujim blagom. V kuhinji so dobili Gito, ki je prala perilo z deklami. Komaj so jo spoznali. Bila jo je sama kost in koža, lasje napol osiveli, obraz in čelo poln gub. Opazivši asesorja, je dela Gita robec na oči ter se spustila v jok. 44Milostiva", je pričel asesor v veliki zadregi, 4*ali je možno... Ne verujem lastnim očem..." Gita je molčala ter prikimala z glavo. 4'Tako ravnate vi z ženo, ki se jej imate vse zahvaliti?" je za-vpil asesor nad Zano, ki je stal za njegovim brstom. "Kaj je zanjo tako težko delo? Sram vas bodi!" Asesorja je to tako razjezilo, da je prijel Gito za roki ter jo odvedel v gorenje sobe. "Pojdite gori v sobe", je rekel s pomilovanjem, "tu ni prostora za vas!" "Gospoda se moti", se,je začel braniti Zana, "če misli, da jo silim k takemu delu. Ona sama tako hoče..." 44Molčite", se je zadri nadenj asesor, "mi vse to dobro vemo!" Asesor, že od narave razdraž-ljiv. se je tako osorno vedel na p ram Zani, da je le-ta postal kro-tak kakor dete. Čutil je, da ga je zadela moč, kateri ne more ubežati. Najbolj ga je vznemirjalo 1o, kar je spomnil asesor o tiso čili. Ni možno, da bi moral to deliti s svojima pastorkama! In gospod asesor je govoril o tem, in njegov vpliv je velik. Vsa gospoda bo držala z njiin in dovoli vse. kar bo zahteval za otroka. Zana se je sedaj prvič pokes«], da jt tako samotno živel, da ni imel nobenega prijatelja, ki bi mu sedaj, v sili, pomagal. Bil je tudi neuk. In k temu še kurator! To ga je še najbolj vznemirjalo. Dokler je gospoda popisovala imetje, je Zana premišljal o svojem položaju, iščoč izhoda. Zvečer se je bil ves spremenil. Po stal je zelo ljubeznjiv z gospodo in hotel jih je razveseljevati pri večerji. Ko je Gita odšla spat, je pričel Zana tiho in odkritosrčno in zaupno govoriti. "Naj mi oprostita, gospoda", je pričel Zana z zelo milim glasom, "če ju vprašam, kaj vse zahtevajo od mene?" Asesor in sodnik sta se spogle dala. "Zahteva se", je pričel asesor, "kar pripada otrokoma, da pripade njima. Vi ste, moj domine, skrbeli samo zase in spravljali denar, a na ubogo deeo, katere posestvo je, niste pomislili. To ni krščansko___ še celo luteran ne bi storil kaj takega___" "V mojih rokah se ni nič izgubilo", je rekel Zana ponižno "Ako gospoda mislita, da deci kaj pripada, denar je tu, pa more svoje dobiti." "Torej ste vi pripravljeni", je povzel asesor. "To je zelo pametno. Ker drugače bi mogli imeti še več neprilik... morda bi izgubili vse, tudi ono pri kap-tolu..." "Moj Bog, to bi bila vendar krivica!" je rekel Zana odločno. "Vsi vedo, da sem delal kakor črv in da je vse moja zasluga, kar sem si pridobil." "Res je", se je vmešal sodnik, "in če ne bi imeli tega posestva, ne bi si pridobili nič." "Tako je", je potrdil asesor. "Vidite torej, da ne more biti vse vaše, kar ste si tu pridobili." "Koliko pa zahtevate za otro^ ka?" je vprašal Zana mirno, ki se je bil že preje odločiL za to. Asesor in sodnik sta se razgo-v arjala sedaj v latinskem jeziku, ki ga Zana ni. razumel. Posvetovala^ sta se, koliko bi zahtevala. "Čujte, domine!" (Tako je asesor nazival človeka, ki ga je hotel zaničevati.) "Sporazumela sva se, da od gotovega denarja, ki ga imate vloženega pri kapto-lu, pripade polovica otrokoma in ves fundus instructus na posestvu." Zana se je zamislil. Bil je pripravljen odstopiti tretino, a kurator je zahteval polovico. Po kratkem molku je spregovoril: "Main preveč zahtevata, gospoda, a vendar naj bo. Deci polovica in meni polovica. Ako je mo takoj jutri v Zagreb iu uredimo vso stvar." Dragi dan so napravili pri kap-tolu pismo -in Zana je dvignil svoj delež. Asesor se je takoj podal z Zano v Konščino, kjer je moral voditi gospodarstvo. Drugi dan nato je povedal Zana asesorju, da gre na pot. "Kam?" je vprašal asesor, ki je že to pričakoval "Na Ogrsko." "Dobra misel... A vaša žena?" Zana je molčal. "No, bomo že mi skrbeli za-i njo!" je del asesor. "Saj tako niste vi nič." Zana ni rekel nič, temveč se samo naklonil asesorju. ki je bil že popoln gospodar, pa je odšel v Gitino sobo. "Žena, jaz odhajam!" je rekel suho in ravnodušno. Gita se je dvignila in pogledala svojega moža. "Grem v svojo domovino", je nadaljeval Zana. "ker tu mi ni več obstanka. Zate je spreskrblje no. kakor tudi za otroka", je pristavil Zana, ki je hotel povedati, da ne mara ne zanjo, ne za nje otroka. 44Ne vem, kedaj se vrnem... najbrže nikdar." "Kakor te je volja", je izustila Gita napol glasno in zelo inirno. 44Torej z Bogom!" "Z Bogom!" Zana je odšel proti vratom, ne da bi bil dal roko svoji ženi. O-krenil se je. da bi videl, kako vpliva na Gito njegov odhod. Hladen mir je počival na njenem obrazu. Najmanjše sledi ni bilo po kaki razburjenosti. Jezno je zaprl vrata za seboj ler odšel. Isti hip je padla Gita na kolena, dvignila suhi roki proti nebu ter vzdihnila od vsega srca: "Ilvala ti, Vsemožni!" XXTII. Siroti se je zdelo, da se je pre-rodila. Dosedaj sužnja svojega moža. tirana,' se je sedaj čutila svobodno in gospodinjo v lastni hiši. Težke njene muke so sedaj prenehale, ker jt- gospod kurator naročil, da nglasom. "Komaj čakam, da jo < objamem. Jelena, Jelena!" ter j? stekla k hodniku. letnim detetom na rokah. Bil je vnuk Gitin, prava očetova slika. "Moj otrok r" ter jo poljubila in objela. "Ali, kako sem srečna, srečna brezmejno!" je vskliknila Gita ter vzela vnuka Jeleni, ki ga je strastno pritisnila na prsa. "Samo zdravje mi daj sedaj in življenje, moj Bog!" * ♦ * Siroti se ni izpolnila ta želja. Njena bolezen se je vedno bolj slabšala in v hladni jeseni je morala Gita leči v postelj. Dva meseca nato jo je vzela smrt. Umrla je v naročju svoje deee, ki jej je bila največja tolažba do smrti. Vest o Gitini smrti se je takoj drugi dan raznesla po Zagrebu. Izvedeli so tudi samostani in cerkve. katerim je Gita dajala velike darove, a ni eden zvonov se ni oglasil za pokoj njene duše, in ni se darovala v njih ni ena maša za mir njene duše. Pa tudi druge sirote, ki so nekdaj stegovale v solzah roke za njeno miloščino, se niso spomnile ni z enim očenašem velike (}o-brotniee; tem več so pa obsojali javiio njeno življenje in dela, «o-voreč. da njeno usmiljenje ni bilo sad pobožnosti in ljubezni, temveč eastihlepnost in licemerstvo. Tako plačuje svet! Katastrofalno neurje v Trstu. V Barkovljah. Presenetljiv prizor pa je nudilo besneče morje ob barkovljan ski rivijeri. Visoki peneči valovi so :,c nodili proti laneiuu obrežju. Poplavili s? vso cesto od Barkovelj <|0 M i ram ara. Tuli tu bi se kmalu pripetila velika nezgoda. Jadrnica "Diomira" ni megla med nevihto kljub največjim naporom moštva pristabn v barkovljanski ribiški pristan. Valovi so polomili jambore in raztrgali jadra. "Diomira" se'je ž, začela potapljati. Razo Izsili so rešilno znamenje. Moštvo je za-eelo klicati na pomoč. Iz živi jen sk«' nevarnosti jih je rešil mimo ploveči slovenski parnik "Vitla", ki vozi med Grljanom in Trstom Po tri četrt ure trajajoči rešilni akciji se je posrečilo spraviti mo štvo "Diomire" na krov "Vide" ted jadrnico privezati, da so jc tako vlekli v Trst. Omeniti je še. da je bilo 1 Jud sko kopališče pri svetilniku po vsem porušeno. Dalje, da j«* na liv povzročil offromno škode o količanskim kmetom in vinograd nikom. Ob 2. popoldne je znaša la temperatura 27 stopnjev C. Trst, 23. julija 1914. Danes okoli li. dopoldne so pokrili tržaški zaliv gosti črni oblaki. Zaiiv je zatemnel. Ob 11. uri 15 minut pu se je spustila nad a« sto -iliia ploha, ki j«' »a- nkra. poplavila vse mesto. Močni potoki umazane deževnice so se valili po ulicah. Voda j»- ponekod udrla v nižje ležeče, prodajalne in lokale. K sreči je silni naliv trajal samo nekaj minut, tako da lokalna kronika ni mogla beležiti prav nikakc nezgode, odnosno človeške žrtve. Med {dobo je od juga zavel močain 4 široko'-veter, ki je imel. kakor pravi metereo-logično poročilo, 25—30 km hitrosti na uro. Mimogrede omenjamo. tla je kazal toplomer ob 7. zjutraj 22.4 stopnjev C in ob 12. opoldne 18.!) stopnjev C. Zračni tlak je znašal ob 7. 752.4 mm in ob 12. 751.4 mm. Zjutraj so imeli vetrovi 2 km iti opoldne 25 km hitrosti na uro. Južni, naenkrat nastali veter je morje popolnoma razburkal in vzbirnil. Dvignili so se do 5 m valovi in se peneče valili v enakomernih, hitrih intervalih proti obrežju. Vzburkano peneče morje je premetavalo v luki vsidrane jadrnice, ki so se grugale kakor orehova lupina. Pa tudi parniki so bili v nevarnosti. Panika v ljudskem kopališču pri svetilniku. V trenotku nevihte je nastala grozlna panika med ženami in o-troci, kopajočimi se v ljudskem kopališču pri svetilniku, ne daleč cd kolodvora državne železnice. Tik pred nevihto je bilo še nad sto žena in otrok v vodi. Valovi, viso-ki in peneči, šo še tako naglo privalili v kopališče, da se kopajoči niso mogli umakniti o pravem času iz vode. Valovi so se zgrnili nad njih glavami. Nastal je vik in jok. Hrabri stražniki, ki so prihiteli s kolodvorske stražnice jokajočim -na pomoč, pa so oblečeni praščili v morje, ki tu ni globoko, ter po malem izvlekli vse kopalke na varno. Žene in o-troke so potean spravili na kolodvorsko postajo, ker so bili mnogim valovi odnesli vso obleko, ki je ležala na obrežju. Okoli 80 o-seib je ostalo brez vsake obleke. Bili so to (povečini otroci in deklice. Nekatere tržaške tvrdke so jim potem podarile vso potrebno obleko. Male nezgode v pristanu. Besen pa je bil položaj v tako-zvanem noVem Prane Josipovem pristanu tik drž. železnice. Tu je bilo morje tako razburkano, da so valovi več parnikov odtrgali od obrežja, tako Lloydova parni-ka "Stamibul" in "Austria". Pa tudi več z lesom obloženih jadrnici so valovi premetavali po mil j-skem zalivu. Do resne katastrofe pa bi kmalu prišlo pri nekem ve-slarskem čolnu. Pet članov veslaškega kluba "Unione" je za časa nevihte veslalo z lahkim čolnom po miljskem zalivu. Vesljar-ji so si skušali s plavanjem rešiti svoje življenje. Rešilo jih je in iz vfclov potegnili moštvo trgov-akega parnika " Pe-raevferapfca". Na 4a klic se je prikazala napravili so jih na krov nmenje- dve-i Mffa. pacpifc*. V kopališču s«» navadno tekom dopohjlneva koplje do 3000 oseb. Kopališče pe predeljeno v moški in ženski oddelek. Za časa neurja je bilo okrog 1500 oseb; .do 300 oseb, žena in otrok po večini, je bilo takrat v vodi. Junaški stražniki. 20 po številu, so v pol-li opremi vlačili z valovi se boreče otročiče z vode in jih nosili na kolodvor. Drugi so zopet povsem nagi skakali in letali naokrog, jokajoč in klieajoe na pomoč. Pristsfiiiška oblast sedaj v pozni uri zatrjuje, da doslej ni mogla izslediti nobene nesreče, čeprav s«- je na noč raznesla vest, da so trije otroci iu ena ženska utonili. Nesreča sicer ni izključena. vendar doslej ni ničesar dosr- o uaaicga. človeške žrtve ciklona na Reki. Okoli 11. ure 5 minut je nastal md mestom in v zalivu silen ei-ilon. ki je napravil raznim nasa-lorn, vrtovom iu hišnim poslopjem ogromno škodo. Ciklon je po-liral drevesa. Na odprtem morju ■e j.- ponesrečilo v. ,* ribiških la-lij. I tonil je neki mlad d.-lavee, in lastnika jadrnice "Gesuina-•ia" Trst. Veerajsnji ciklon ni no-vzročil nobene človeške žrtve. Po^ srrešajo samo ribiča Karla Štefe-ta in njegovega sina iz Milj. Oba sta lovila ribe na odprtem mor' ju. Doslej še ne vedo. če sta se mofrla med divjanjem ciklona zateči na varno. Pristaniški kapi tan na je takoj odposlal remor-kerja "Audax" obema ribičema na pomoč. Izkušeni mornarji zatrjujejo. da je bil včerajšnji ciklon veliko silnej-i in "nevarnejši, kakor oni pred d v eni i leti. kateri pa je zahteval več človeških žrtev. V Trstu so bile vse telefonske zveze pretrgane, samo otia z Ljubljano je funkcionirala. * * * T einki današnjega ciklona v ljudskem kopališču iiri svetilniku so naravnost silni. Lesena zgradba za shranjevanje obleke in ve-drenje. v slučaju dežja ie približno 10 m oddaljena od obrežne črte. Visoki valovi so pridrveli do zgradbe s tako silo. da so vse polomili in-deske razmetali. Butnili pa so še dalje- na kopno. Očividci pripovedujejo, da so se na morju napravili do 10 m visoki vodni stebri. Vojaška. Korporal: — Ce ste streljali — i čim osnažite puške? Prvi vojak: — S cunjo. Drugi vojak: — S papirjem. Korporal; — Osla! Kaj si nične zapomnita? Puška se osnaži z največjo pozornostjo. SLOVENKA šče službo v kuhinji, v saloonu »li pa pri otrokih. Vajena sem vsakega posla. Kdor potrebuje služkinjo, naj mi piše. M. G., 313 Kirby Ave., Detroit, Mich. (10-11—8) en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. 'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unijo. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka ▼ HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najce-nejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spa vanje. Obed (tri jcdUa) 25 ccatar. Z velea pošto van jem Sparaale 25 ccatov. JANKO TUŠKAN, lastnik. Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWES, IN CONCORD prodaja j1 t JOSIP SVETE, 17SO-S2 E. 2Sth St., Lorain* Ohio Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 Za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam čim. Farmer je dandanes najbolj neodvisen človek v Ameriki SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ G0SP0QAR? ' 0 ® S Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? Zakaj s« ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, da je danes farmer najbolj" neodvisen človek v Ameriki. 1— Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se muzljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in. krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravat« kupiti zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na-leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter ieži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močfrirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pre toplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agri culture Society Rp vstopil, je bil majhen človek z rdečimi lici in puhasto sivo obstransko brado. Holmes je vzel pismo iz svojega že-pa. "Vaic imet" je vprašal. 'James Lancaster." "Mi je žal, Lancaster, toda imam jih dovolj. Tukaj je pol sovereigns za vaš trud. Sedaj pa stopite malo semkaj v to sobo in počakajte nekoliko minut." Drugi je bil dolg, suh človek, temnih las in bledih lic. Njegovo ime je bilo Hugh Pattins. Tudi on ni bil vzprejet; dobil je svojega pol sovereigna in naročilo, da malo počaka. Tretji prosilec je bil Človek znamenite zunanjosti. Divji obraz je gledal izza okvira las iu brade in dvoje drznih oči se je svetilo iz gostih, dolgih obrvi. Pozdravil je in se postavil po mornarskem običaju ter vrtel svojo čepico v rokah. "Vaše ime?" "Patrick Cairns." "Harpunect" "Da, gospod. Šestindvajset voženj." "Iz Dundeeja morda?" "Da, gospod." "in pripravljen odriniti na preiskovalni ladji?" "Da, gospod." "Koliko plače?" "Os< im funtov na mesec." "Ali morete oditi takoj?" "Kakor hitro dobim svojo o-pravo." "Imate svoje papirje?" "Df, gospod." Izvlekel je zavoj obrabljenih, mastnih papirjev iz i svoje ga žepa. Holmes jih je pregledal in mu jih ^opet vrnil. "Vi ste ravno človek, kakor ga* potreb j jem", je rekel. "Tamkaj na stranski mizi je pogodba. Ako jo počpišete, je vsa zadeva urejena." Mornar je stopil počasi preko sobe in prijel za pero. "Ali naj tukaj podpišem?"'je vprašal ter se sklonil preko mize. Holmes se je sklonil preko njegove rame in ga z obema rokama prijel za vrat. "To zadostuje", je rekel. Slišal sem glas jekla in rjovenje khkor razljučenega vola. V naslednjem trenulku sta se valjala Holmes in mornar skupaj po tleh. Vendar je bil tako močan človek celo tedaj, ko je imel že ročne vezi na členkih, ki mu j h je Holmes tako spretno nadel, du bi kmalu premagal mo-jegal prijatelja, ako bi mu Hopkins iti jaz ne prišla na pomoč. Sele ko sem mu potisnil mrzlo cev revolverja na njegova senca, je končno spoznal, da je ves njegov upor zaman. Z vrvico smo mu zvezali njegove gležnje, nato pa skoro brez sape vstali. "V resnoci vas moram prositi odpuščanja, Hopkins", je dejal Sherlock Holmes: "bojim se, da so vaša metena jajca mrzla. Vse-no vam bo pa ostali zajtrk toliko bolj teknil, posebno spričo misli, da ste do vedli svoj sučaj do zma-goslovnega konca, ali ne?" Stanley Hopkins začudenja ni mogel izpregovoriti besedice. "Ne vem, kaj bi rekel, Mr. Holmes", je naposled bleknil ves rdeč v obraz. "Meni se zdi, kakor da sem prav od početka samega sebe imel za norca. Sedaj šele razumem, kar bi ne smel nikoli pozabiti, da sem jaz učenec in vi mojster. Šele sedaj sprevidim, ste storili, vendar ne vem, ka-to storili in kaj pomeni" Holme« jo izkušnje in vaš nauk je to pot (zgodbe. Komaj sem stopil iz ko- ta, da ne smete nikoli izpustiti alternative izpred oči. Vi ste se tako zagledali v Neligana, da niste mogli posvetiti niti ene misli temu Patricku Cairnsu, pravemu morilcu Petra Careya." Hripavi glas je pretrgal naš pogovor. "Glejte, gospod", je dejal, 'ne pritožujem se, ker ste na ta način ravnali z menoj, samo to bi želel, da bi imenovali stvari s pravim imenom. Pravite, da sem Petra Careya umoril, jaz pa pravim, da sem ga ubil in to je ves razloček. Morda mi ne verujete, kar vam povem. Morda celo mislite, da vam bajke pripovedujem."- "Nikakor ne", je dejal Holmes. "Dajte, da čujeino, kar veste povedati." "To je kmalu povedano in pri Bogu, vsaka beseda je resnica. Jaz sem poznal Petra Careya in ko je potegnil svoj nož, sem mu zadri harpuno skozi prsi, kajti vedel sem, da se je šlo za to, ali uaj bo on mrtev ali jaz. Tako je umrl. Vi lahko to imenujete umor. Na vsak način pa bom z vrvjo okoli vratu ravno tako kmalu umrl kakor od noža Petra Careya." "Kako ste pa tja prišli?" "Povedati vam hočem vse od začetka. Samo postavite me malo, da bom lažje govoril. Bilo je leta 1883., ko se je zgodilo — meseca avgusta onega leta. Peter Carey je bil poveljnik ladje Sea Unicorn, jaz sem bil pa prvi nadomestni harpunec. — Na poti domov smo prišli z nasprotnimi vetrovi in ves teden trajajočim južnim viharjem iz ledu, ko smo naleteli na neko majhno ladjo, ki jo je vihar zagnal proti severu. Samo en človek je bil na njej — neki rojak. Mornarji so mislili da se bo potopila, so zapustili ladjico in se obrnili proti norveškem obrežju. Mislim, d so vsi potonili. No, mi smo vzeli tega človeka na krov in on in kapitan sta imela dolge pogovore v kabini. Vsa prtljaga, ki smo jo z njim vred vzeli na našo ladjo, se je nahajala v pločevinasti škatli. Kolikor je meni znano, ni nihče nikoli omenil njegovega imena, drugo noč pa je izginil, kakor da bi ga nikoli ne bilo. Govorilo se je, da je ali sam skočil s krova ali pa je v viharju, ki smo ga imeli, sam padel v morje. Samo en človek je vedel, kaj se je zgodilo z njim in to sem bil jaz, kajti s svojimi lastnimi očmi sem videl kapitana, kako ga je zgrabil ter vrgel preko ograje v morje; to se je zgodilo za srednjo stražo v neki črni noči dva dni preden smo ugledali Shetlandski svetilnik. "No, jaz sem obdržal zase, kar sem vedel, in čakal, kaj da pride iz tega. Ko smo prišli nazaj na Škotsko, je bila vsa stvar hitro potlačena in nijiče ni ničesar več povpraševal. Neki neznanec je umrl po naključju in nihče ni imel vzroka po teiu povpraševati. Kmalu za tem pa je Peter Carey zapustil morje in več let je tra-[jalo, da sem mogel izvedeti, kje da se nahaja.. Uganil sem, da je storil ono dejanje raditega, kar se je nahajalo v oni pločevinasti škatl i in da bi mi sedaj lahko kaj plačal, ker sem dosedaj molčal. "Njegovo bivališče sem izvedel od nekega mornarja, ki ga je srečal v London, in podal sera se k njemu, da ga malo stisnem. Prvo noč je bil še precej pameten in mi je b;l pripravljen dati toliko, da bi bil lahko tudi jaz za vedno prost morja. Dogovorila sva se, da dve noči pozneje stvai doženeva. Ko sem nato prišel, sem ga našel skoro popolnoma pijanega in jako zlobne volje. Sedela sva za mizo, pila in kramljala o starih časih, toda Čim bolj je pil, tem manj mi je ugajal izraz njegovega obraza. Zagledal sem ono harpuno na steni in mislil sem si, da jo znam potrebovati, preden prideva do konca. Nato je kar naenkrat planil name, .preklinjal in pljuval; umor mu je bil videti v očeh, v roki pa je držal velik nož. On ni imel časa, da bi ga potegnil iz nožnice in že sem ga jaz predrl s harpuno. Sveta nebesa, kako je za vpil! In njegov obraz me vedno straši ponoči. Kri je brizgala naokoli, jaz pa sem stal tamkaj in malo počakal. Vse je bilo mirno; zato sem se zopet ojunačil. Ozrl sem se naokoli in tam na polici sem ugledal pločevinasto škatlo. Gotovo sem imel jaz ravno toliko pravice do nje kakor Peter Carey; raditega sem jo vzel s seboj in odšel iz koče. V svoji nespametnosti pa sem pustil na mizi mošnjo za tobak. Sedaj vam pa hočem poveda- če, ko sem slišal nekoga prihajati in se skriti med grmovjem. Neki človek se je priplazil in stopil v kočo; komaj pa je položil svojo nogo vanjo, je zavpil, kakor da bi bil videl kakega duha in je bežal, kolikor so ga mogle nesti noge, dokler mi ni izginil izpred oči. Kdo je bil in kaj je hotel, to je več kakor vam morem jaz povedati. Jaz pa sem hodil kakih deset milj daleč, stopil v Tun-bridge Wel na vlak in tako dospel v London. "No, ko sem prišel do tega, da sein mogel pregledati škatlo, sem spoznal, da ni bilo nobenega denarja v njej, marveč sami papirji, pa se jih nisem upal prodati. V Črnem Petru sem izgubil svojo zaslombo in sem se nahajal v Londonu brez šilinga v žepu. Preostal mi je samo moj poklic. Videl sem oglase o harpuucih in dobri plači; raditega sem se podal do ladijskih agentov in oni so me poslali semkaj. To je vse, kar vem, in rečem še enkrat, ako sem jaz ubil Črnega Petra, mi je postava hvalo dolžna, kajti prihranil sem jim denar za laneno vrvico." "Jako jasno poročilo", je dejal Holmes, vstal in si zapalil svojo pipo. "Jaz mislim, Hopkins, da ne smete izgubljati niti trenutka, da popeljete svojega ujetnika na bolj varen kraj. Ta soba ni nič kaj primerna za celico in Mr. Patrick Cairns zavzema malo prevelik del naše preproge." "Mr. Holmes", je dejal Hopkins, "ne morem najti besedi, da bi vam izrekel svojo hvaležnost. Vendar niti sedaj ne razumem, kako ste dosegli ta uspeh." "Čisto enostavno raditega, ker sem imel to srečo, da sem bil od začetka na pravem sledu. Zelo mogoče je, da bi me ta zapisnik, ako bi bil vedel zanj, ravno tako drugam odvrnil moje misli kakor je vaše. Toda vse, kar sem slišal, je kazalo v eno smer. čudovita moč, spretnost v rabi harpune, rum in voda, tobačnja mošnja iz kože morskega psa, navaden močan tobak — vse to je kazalo na mornarja, in sicer takega, ki je bil kitolovec. Prepričan sem bil, da so bile začetne črke 'P. C.' slučajne in ne Peter Careyeve, ker je on le redkokdaj kadil in ker niste našli nobene pipe v njegovi sobi. Gotovo se spominjate, da sem vas vprašal, ali ste našli whisky in brandy v kabini. Dejali ste, da ste ga našli. Koliko je naših rojakov, ki bi pili ruin, ko morejo dobiti ono drugo pijačo? Da, prepričan sem bil, da je bil to mornar." "In kako ste "ga našli?" "Moj dragi gospod, sedaj je postal problem zelo enostaven. Ako je bil mornar, je mogel biti samo tak mornar, ki je bil z njim na ladji Sea Unicorn. Kolikor sem mogel izvedeti, se ni nikoli vozil s kako drugo ladjo. Te dni dni sem porabil za to, da sem brzojavljal v Dundee in čez te 3 dni sem izvedel imena vseh mornarjev ladje Sea Unicorn leta 1883. — Ko sem našel Patricka Cairnsa med harpunci, se je mo ja preiskava bližala svojemu koncu. Domneval sem, da je ta človek morda v Londonu in da bo želel za nekoliko časa zapustiti deželo. Raditega sem prebil nekoliko dni v East Endu, snoval arktiško ekspedicijo, obljubljal vabljive pogoje za harpunce, ki hoteli služiti pod kapitanom Ba-zilom — in glejte uspeh!' "Čudovito!" je vzkliknil Hopkins!" "Sedaj pa glejte, da kolikor kmalu mogoče dobite prostost za mladega Neligana", je dejal Holmes. "Priznati moram, da ga moram takoj lepo prositi odpuščanja. Pločevinasto škatlo mora dobiti nazaj, seveda vrednostni papirji, ki jih je Peter Carey prodal. so izgubljeni za vedno. Zunaj je voz, Hopkins, tako da lahko odpeljete svojega ujetnika. Ako želite moje navzočnosti pri sodni obravnavi, bo moj naslov in oni Watsona nekje na Norveškem — podrobnosti pošljem kas ne je." Osebna svoboda. Važen izum za zrakoplove«. Haaoverski aviatik Oppermann je po triinpolletnem delu izumil stroj, ki avtomatski kaže zrako-ploveu na zemljevidu, kje se nahaja. Nemške vojaške oblasti so kupile to iznajdbo in jo sedaj preizkušajo. Iznajdba je zelo važna za zrakoplovce, ker jo lahko rabijo v poljubni višini, med ob- LonSs V. Hammtrttng. XV. Stara resnica je, da se mora človek najprvo naučiti ubogati, predno zna zapovedati. V isti meri je resnično, da se mora človek najprvo naučiti premagovati samega sebe, da je potem zmožen uživati prostost. Žival, človek, potrebuje mojstra, da živi spodobno in primerno. Ako hoče biti prost mojstro-vanja od zunaj, mora imeti mojstra v samem sebi. To se pravi: ako hoče biti prost, mora vladati samega sebe s svojim razumom in svojo voljo. To je osnova in bistvo vse prostosti. Da se živi prosto življenje v mejah civilizirane družbe, je treba gotovih omejitev. Moralno prosti človek pa ne čuti tega kot omejitev, marveč kot izraz svojih lastnih nazorov in želja. Razum in volja moralno velja tudi o bistvu samo-vla Samovlada ni ničesar drugega kot oblast nad samim seboj pri številnih individuih, mesto pri posameznem. Raditega je resnica, da je oblast nad samim seboj predpogoj za prostost prav kot je prostost edino ozračje, v katerem se more izvajati to oblast. Vsi ti osnovni nauki so dobro-znani v deželi, kjer je že stoletja uvedena samovlada. A ravno to znanje nas zavede, da se ne brigamo zanj. Le preveč se udaja-mo misli, da se vsakdo zaveda •teh resnic in da jih vsakdo ceni in spoštuje kot svete. Tu je ravno točka, v kateri se motimo ter se izpostavljamo nevarnosti, da izgubimo našo pozornost. To pa zato, ker večina nas ne zna »pravilno ceniti važnosti mojstrstva nad samim seboj kot podlage prostosti ter skuša vsiliti svojo lastno voljo drugim ljudem. V tem pa tudi tiči nevarnost, ki nas ogroža dandanes v tej deželi. Veliko naših državljanov je očividno izgubilo zaupanje v zatajevanje samega sebe. Ti ljudje mislijo, da gre dežela k vragu, ker ne misli vsakdo tako kot mislijo oni. Raditega sprejemajo neštete zakone, skušajo predpisovati vsakemu, kako se mora vesti ob tej ali oni priliki. Splošna pritožba se glasi, da imamo preveč zakonov. Celo najbolj vesten državljan prekrši vsaki dan veliko zakonov, ne da bi vedel za to in ne da bi si znal pomagati. Res, preveč je takih postav, vendar pa je še premalo postave. Postave lahko predpisujejo ali prepovedujejo nekaj, postava pa, to je smisel za pravico in želja, ravnati prav, prihaja edinole iz prave vzgoje v zatajevanju samega sebe. Čim več o>por preskrbimo za kakega človeka, tem slabejši go v svojih nogah. Čim več postav sprejmemo, da predpišemo človeku, kako naj živi, tem manj se bo zanesel na samega sebe, da stori dobro, tem manj bo zmožen izbrati si za somega sebe dolžnost, tem bolj bo propadlo zatajevanje samega sebe. Konečno se bo omejilo 'tudi prostost in izginila bo tudi zmožnost za uživanje prostosti, to je za moralno in primerno življenje v civilizirani občini brez zunanjega jpritiska. Tendenca v našem javnem življenju, katero se tukfaj obsoja, se je razširila tudi na naše šole in na vzgojo v domačem krogu. Vedno bolj se je razširil princip otroškega vrtca ter se je splošno utrdilo prepričanje, da se sme zahtevati od otrok le to, kar žele stiriti ter da je največja umetnost vzgojitelja, da preskrbi to, kar otroke najbolj zanima. Osnovna misel je brez dvoma dobra, a preobširno izvajanje ne prinese nobene koristi- D« se pripravi otroka za življenje, se mora naučiti slednji vršiti dolžnosti, ne zato, ker mora tako. V otroku se mora razvijati čut dolžnosti, kar je toliko kot kontroliranje samega sebe. Kot razvijamo svoje mišice s telesnimi va|jami in delom, kot širimo duševno obzorje s študijami, tako moremo tudi razvijati v sebi domnevanje samega sebe edinole s tem, da imamo prilike izvajati ga v javnem življenju. Neumnost bi bila dajati zdravemu telesu terglje, ker je v družbi par pohabljencev in kru-Ijevcev. Od zotraj ven mora izhajati premagovanje samega sebe. V slednjem pa leži edina stalna var nost na naše prostosti. Oni, ki se zna premagati samega sebe, je edini resnično prosti mož. r)CENIK KNJIG /f/ katere ima v zalogi ( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. C Raznoterosti. Kako je Conan Doyle našel novega Sherlocka Holmesa. Vesel dogodek je doživel pred kratkim svetovnoznani avtor in pisatelj Sherloek-Holinesovih romanov z nekim šoferjem. Angleški pisatelj se je šel, predno je odpotoval v Ameriko, pokrepčat na franeosko riviero. Na povrat-ku se je za par dni ustavil v Parizu. Na kolodvoru je najel avtomobil ter se dal odpeljati v hotel. Ko je plačal ter dal lepo napitnino, se mu je. zahvalil šofer z besedami, ki so ga zelo iznenadi-le: "Hvala lepa, gospod Conan Doyle." — 'Kako veste, da se tako imenujem?" ga je vprašal Doyle. — "To je popolnoma enostavno. V časopisih sem čital, da se zdaj. v temle času vrnete iz Nizze. Na kolodvoru sem vas dobro ogledal in takoj sem ugotovil, da ste Anglež. Vaše lase je skorogotovo o-strigel južno francoski brivec in na vašem podplatu so še sledi marseillskega blata." Conan Doyle je bil iznenaden. "In samo po tem ste me spoznali?" — "O, ni kakor ne. Tudi še po nečem drugem. Vaše. ime je na vaših kovč-gih!" Nato se je šofer v hitrem tempu odpeljal ter izginil po u-lici. Kako je bil Pašič na smrt obsojen. Pred več kakor 30 leti se je Pa-šičevo ime prvikrat mnogo ime novalo, ko je bila razkrita zarota rusofilskih radikalcev proti kralju Milanu. Vse zarotnike so po-zaprli, samo eden je še o pravem času ušel v tujino, Nikola Pašič, in vrnil se je v domovino šele ob času, ko se je kralj Milan kraljestvu odpovedal, ker je bila raz glašena splošna amnestija. Agi tacija proti dinastiji Obrenovi cev se je takoj zopet začela, ko se je Milan nenadoma vrnil in Pariza in se dal od mladega kralja Aleksandra imenovati za vrhovnega poveljnika vse oborožene sile. To je bilo leta 1899., in nekega poletnega dne se je zgodilo, da je topničar Kneževič na javni cesti na bivšega kralja z revolverjem streljal. Poizkus se je ponesrečil, Kneževiča so aretirali in mož je priznal, da ga je radika-lec Pašič najel za umor. Nato sta bila Pašič in Kneževič obsojena na vislicah. Topničarja so potem res usmrtili. Pašiča pa so pomilo-stili in ga iz ječe poklicali naravnost v konak.. Pozneje, se mu je z dejanskim sodelovanjem pri zaroti proti kralju in kraljici posrečilo, da je opral s sebe vsako sumnjo kakega dinastičnega čuta. Slovaški otroci na Dunaju. Dne 15. pr. m. se je pripeljalo 35 slovaških otrok na Dunaj, da si ogledajo cesarsko mesto. Otroke so na kolodvori sprejeli in pozdravili zastopniki čeških učiteljskih društev. S kolodvora so o-troci odkorakali pred Komenske-ga šolo. Malim popotnikom kar ni hotelo v glavo, čemu je tako krasna šolska stavba zaplankana z deskami. In otroci so kar strmeli, ko se jim je pojasnilo, zakaj je to napravil dunajski občinski zastop. Ogledali so si nato Komenskega šolo v Favoritih, kjer so jim šolarji 'Komenskega' zapeli nekaj slovaških in čeških pesmi. Slovački jim niso ostali dolžni. Zapeli so svoje slovaške pesmi: "Nad Tatro se bliska", "To Slovaško naše" in druge. Starši, kateri so bili pri slavnosti navzoči, se niso mogli ubraniti solzam. Bilo vam je to nad vse lepo, pretresljivo pobrat imstvo češko-slovaako, ki bo češko-slova-ški mladini ostalo v spominu do grOba. Popoldne so si ogledali Schoenfonro. Veselje jim je iskrilo iz jasnih oči, ki so se zvečer vsi MOLITVENIH: Dnina pate —.M Dušna paša r vanje vezano 1.00 Goepoa uslišl mojo molitev, elegantno vezano 1.40 Ključ nebeških vrat —-BO Marija varhinja v usnje vezano —-M Marija varhinja elegantno vezano 1-20 Otročka pobožnost —.26 Rajski Glasovi —41 Rajski Glasovi ▼ nanje vezano -M Skrbi za Duio v usnje vezano —.70 Skrbi, za Dušo elegantno vezano 1.24 Skrbi za Dušo elegantno vezano ■ za po no 1.40 Skrbi za Dušo t zlonovo kost vezano 1-29 Sv. Ura elegantno vezano 1-20 Sv. Ura elegantno vezano z zapono 1.44 Sv. Ura v šagrin vezano z zapono 2 00 Sv. Ura v slonovo koet vezano 1-20 Vrtec nebeški - M POUČNE KNJIGI: —.25 Abecednik nemški Abecednik slovenski Ahnov nemško angleški tolmai —.M Angleščina brez učitelja, —.4» Angl. »lov. In ulov. angL slovar —.40 Dobra kuharica 92-00 DomaČi zdravnik —SO Domači ZlvlaozdravnDc —-M Drugo berilo —.40 Hitri račun ar —.40 Katekizem mali — .1» Navodilo za splsovanje rasnih pisem —71 Novi domovinski zakoa —.20 Odvetniška tarifa - « Pesmarica, nagrobnlc* 1-— Poljedelstvo —M Popolni nauk o Čebelarstva 1.— Pouk zaročencem —.70 Prva nemška. vadnica —-35 Prva računlea —.20 Ročni slovensko-nemlld slovar —-M Schlmpffov nem&ko-slovenskl slovar 1.20 Schlmpffov slovensko-nemškl slovar 1.20 Sadjereja r pogovorih —.26 Slovar slov. nemikl tJaneil« - Bartel) nova izdaja 2.M Slovar nemško slovenski (JaneHC- Bartel) nova Izdaja 2.S0 Slovensko-angieSka slovnica SI-00 Slovenska slovnica 21.25 Slovenska pesmarica, I. In TI. selc, vsaki po —.90 Splsovnik ljubavnlh plsest —-40 Spretna kuharica |l-26 Srednji katekizem —-20 Trtna uš in trtoreja —-40 Umna živinoreja —.ŠO Umni kmetovalee — Veliki katekizem —40 Voščilnl listi — 20 Zgodbe sv. pisma —-M Zlrovnlk, narodne pesmi, vezano, 1. 2. 2. In 4. zvezek vsaki po — -M ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekapedlclja —.20 Avstrijski junaki, bro«. —.70 vezano —.90 Baroq Laudon —.20 Baron Trenk —.20 Bele noči.... —.tO Belgrajskl biser Beneška vedeževalka -.20 Berači ca —.20 Boj s prirodo —.IS Boj za pravico —.40 Boj tek —.10 Božični darovi —.IS Burska vojaka —-2S Car ln tesar —.20 Cerkvica na skaH —.IS Cesar Fran Josip —.20 Ciganka — .IS Ciganov a osveta —.20 Ciganska sirota, 98 zvezkov S.— Cvetlna borograjaka —.40 Cvetko —.M C as Je zlato —24 Cez trnje do sreče —.60 Človek ln pol 1.— Darinka mala Crnogorta —Ji Deseti bi-at —-80 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20 Naseljenld _.M Navlhancl Nedolžnost preganjana In povallčana_39 Nearečnica _M Nezgoda na Palavana Nikolaj Zrlnskl O jetlkl O te ženske Pariški zlatar Paajegiavd Pavlih* F e trosi nI, znani N. T. detektiv Pod tu rt ki m Jarmom Poroka po pomoti Pot spokomlka Pota ljubezni 110 zvezkov Potop Potovanje v Lillpu* Poslednji Mohlkanee Poilgalec Pred nevihto Prihaja« Pregovori, prilike, raki Pri Vrbčevem Grozi Princ Bvgen Savojekl Prva ljubezen Punčlka Repoštev Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldlnl Robinzon Ruska Japonska vojna 4 zv. Had greha Sanjska knjiga velika Sanje v podobah Sherlock Holmes detektivske povesti. 1.. 2., 3.. 4.. 6. in 6. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.8S Sita, mala Hindostaaka Skozi širno Indijo Skrivnosti Brca Slovenski šaljive« f S prestola na morliče Stanley v Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Klizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec Stoletna prati lca Strah na Sokolskem grada. 1M zv. K-— Šopek lepih pravljla Strelec Šaljivi Jaka Štiri povesti Tegethof Turki pred Dunajeai Tisoč in Jedna noč Tlun Ling Timotej in Fllemon Tri povesti grofa Tolstoja Trije rodovi Uporniki Vohun Vojna leta 2000 V delu rešitev V gorskem zakotja Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu V srca globini Žalost ln veselje Zadnl grof celjski Za kruhom Zaroka o polnoči Za tuje grebe Zbirka znamenitih povesti Zlate Jagode Z ognjem ln mečem —.IS 1.00 —-ta L— S.SŠ iN —.M —.20 —.20 —.M —.60 —.20 —.20 — 2» —.11 —4« —.60 —.s6 —.20 —.16 — 29 —* — SO —.20 —.29 —.40 —.20 —.20 —.99 —.29 —.20 —.29 —.9* 7.99 19 zvezkov ""'15 Zmaj Iz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča Življenje Je trnjeva pot —.90 Krasni roman "Prekleta'*! 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalee 2. zv. Na pokopališču v Fremlcourttf 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 5. In 6. zv. Ugrabljeni grofič 7. In S. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano Devica Orleanska Don Klžot Doma ln na tujem Dobrota ln hvaleinos9 Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem PredJamaU Evangeliji Bvstahlja, dobra Ml Fablola Fra Dlavolo George Stephenson, oče Selesnls Godčevskl katekizem —.90 —.29 —.20 —.90 —.20 — 29 —.99 — SO —.20 —.29 —29 —.28 —.29 Gorenjska knjižnica: 1. zv. Kukmanova povest 3. zv. Izpokorjena romarlca 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev stan 6. zv. Šmartno pri Kranju Gosdovnlk. 2 zvezka Grof Montekristo Grof Radeckl Grlzelda Greh in smeh Hlldegarda Hlapec Jernef Hlrlanda Hubad. pripovedke. L In If. zvezek PO Ilustrirani vodnik po Oorenjskezs tzdajavec * Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovina Ivan Resnicoljub izanaml, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo TaromU Jazbec pred sodnljo Jetnlkovl otroci Kaj se Je Marku sanjalo Kako m Je pijanec IspreobrnU Kapitan Marijat Kraljevič ln berat, Kraljica Draga Krištof Kolumb« Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč ▼ LjablJeaO Lažljlvl Kljukec Cjšban. sto beril Ljubezen in maščevanje, Ml sv as. Marjetica Marija hči polkov« Materina žrtev Mati. aodjalan Mir božji Mbfcn Poštenjakov« Mlinarjev Janša Moč ljubezni Mrtvi gosta* Na različnih potta Sa valovih Južna«*__ Narodno pri povesti, I., IL, m. ta i —.15 —.15 —.15 —.15 —.16 —.99 9 — —.29 — 10 —.50 —.29 —.90 —.20 —.29 —.20 —.99 L— —.20 —.20 —.29 —.20 —.29 —.29 —.29 —.90 —-SI —-JO —.90 I.— —.18 — M —.29 —.19 —.19 —.40 —.29 —.20 9 — —.20 —.19 —.90 —.89 1.— —.79 —18 Na divjem napada Na bojišču Na Indijskih otoktt Najdenček Na fntrov— Na preriji 8PILMANOVE POVESTI? 1. sv. Ljubite svoje eovrašnlke - 2. zv. Maron krščanski deček 2. zv. Marijina otroka — 4. zv. Praški judek _ 6. zv. Ujetnik morskega roparja -9. sv. Arumugan sin Indijanskega kneza _ 7. zv. Sultanovi sužnji -9. sv. Tri Indijanske poveš* - 9. zv. Kraljičin nečak - 10. zv. Zvesti sin _ 11. zv. Rdeča ln bela 12. zv. Korejska brata 12. zv. Boj In zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja — 15. zv. Angelj sužnjev — 19. zv. Zlatokopl — 17. zv. Prvič med Indljanel _ 18. zv. Preganjanje Indijanskih al4-fonarjev 19. sv. Mlada mornarja ^Si TALIJA. l ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol —.99 Cigani —49 Dobro došll —20 Doktor Hribar —99 Dve tašči —.29 Idealna tašča —.99 Medved snubaS —90 Ne kliči vraga —.19 Nemški ne znajo —.99 Pot do srca —.20 Pri puščavnlkn —.29 Prvi ples —.29 Putlfarka —.M Raztresen ca —.99 Revček Andrejček —.49 Rokovnjači, narodna igra —.49 Starinarlca —.10 V medenih dneh —M RAZGLEDNICE i Newyorlke. s cvetlicami, humoristi 8-ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad — ducat po — Narodna nošnja ln mesta LJubljane, ducat po — Humorlstične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat — Z ellkaml mesta New Torka P* — Razne svete podobe po — ducat — Album mesta New York ' s slikami, mali veliki Ava Marija -S. —-!• I —.IS —.10 ZEMLJEVIDI! Avstro - Ogrske, man . Avstro-Orgske, veaaa Kranjske dežele, mali Združenih držav. saM9 veliki Evrope, vezan Gorenjske s novo bnlllllj^t ta iko železnico Celega sveta Balkanskih držav Zemljevidi: New Torte, Colorado, nwnd» Kansas. Montana. Ohio. Pennsylvania. Minnesota, Wisconsin, Wyoming In W«4 Virginia, vsak M e komad. Opomba: NaroČilom je priloiiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni niktiniq,.iH poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh GLAS NARODA. 11. AVGtJSTA. 1911 JlfSSlSTdDSka lit =a Kiti), iedniti — — - ■ B dom 34. jamarja 1901 ▼ drlari Iff SmMt v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predaednik: J. A. GERM. 507 Cherry Way or box 87 Brad dock, Pa. Podpredsedniki ALOIS BAL A NT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. . NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPKHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN A US EC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTjSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od droit va St v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 9f>1, od društva št v. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva št v. 114., Ely, Minn. Vii dopisi tikajoči se nradnih zadev kakor tudi denarne poli jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe »a na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali ne ara dna pisma od strani članov se nebodr tiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". njega nekaj lepega težko priča-ktrvanega 7.. ~ je bila. Ali morda ne?___Pa ste v vsej tej nedolžnosti pičili Na kraški postaji. Jos. Kostanjevec. I. Stemnilo si* je, dasi je bilo še zgodaj dopoldni'. Zadnji li.sti na drevju, nekoliko prej še tre {H* Tori v mrzli poznojesenski sapi. so hipoma obstali, kakor l>i prisluš-kavali; zavzdihnila je zemlja naokoli in onemela. Visoko v zraku je letela mimo jata velikih čr-nih ptic*, nov oblak pod oblaki.. A tedaj so naenkrat zaprli utal i po zraku majhni metuljčki od vseh strani, objemali se in polju-bovali, stiskali s«* drugi k drugemu, j rekopicali se in si nagajali. Vedno več jih je bilo. množili so se sproti in so nazadnje kakor u-trujeni posedali po drevju in grmovju, pa tratah in poljanah, po kamenju in cestah iu potih. Poln jih je bil hipoma ves gozd, polni vrtovi in vinogradi. A za njima so pri plesal i novi tropi, se vrtili, dvigali, se utrujali iu posedali. ... Prvi sneg. .. Na mali kraški postaji je bilo tiho kakor v gozdu. Skozi gosto padajoče snežinke se je komaj razločevalo nizko poslopje, a so ■toliko bolj temnela prazna okna. kakor velike, mežikajoče oči. Nekoliko železniških tovornih voz je stalo ob nizkem skladišču in se pogrezalo v burni metež. Vsa daljna skalnata ravan se je polagoma stisnila in skrčila na neko-liao pedi prostora. In od nikoder nobenega glasu, nobenega življenja ... Postajni načelnik Anton pl. Brigada je tedaj dvignil glavo iznad računov ter pogledal na uro. Skoro bo deset. Odložil je svinčnik, potegnil z desnico po dolgih,. že precej osivelih laseh, poveznil nanje rdečo kapo in mehanski odprl blagajno. Takoj nato je odgrnil zastor, odprl okence ter pogledal ,po veži. Nikogar ni bilo tam, od po-vson je zevala praznota in žalost. Samo v kotu pri vhodnih vratih je snažil sluga Cehovin veliko sajasto svetiljko. Nekoliko dostojneje bi bil lahko oblečen... lahkomiselnost nesramna!... Že nekoliko časa ga vidim, kako zavija k Matiji... doma mu pa stradajo žena in o-otroei... In tako izgleda sluga na postaji, kjer načel uje plemeniti Brigada! Treba bo remedu-re..." je razmišljal Brigada in na ustne so mu lezle hude besede. Sluga je bil medtem naslonil s prosto roko na steno lestev in počasi, oprezno stojal navzgor. Od svetiljke je visela zamazana rdečkasta cunja, okoli Cehovin i h pet pa so opletale ohlapne, raz-eefrane hlačnice. Na lestvi se je zibalo sloko in raršavo truplo, motno se je bleg-eal zaripljeni podolgasti obraz, velike zaernelc roke so se iztezale ter privy ale iu pritrjevale sve- trdno. Te- "Brez voznega lista se vozi od Kakor gad v avgustu ste pičili. Gorice! Pa šele sedaj sem jo za-|Ha, ha!... Pa davno je že od tis-sačil! Znala se je umikati; prvič tikrat, davno. Že skoro več res se ni vozila tako. Tu jo imate, ni. Pa je vendarle res. In danes gospod načelnik, storite ž ujo ka-'tp svidenje, to nenadno svidenje! kor veste in znate!" Ali vam morda ni prijetno, go- Napol škodoželjno, napol po- spod načelnik? ... Morila se pa milovalno se smejoe je s temi be-'odzdaj še večkrat vidiva... Da, sedami izročil postaren debel da, se še vidiva! Zbogom, gospod sprevodnik načelniku v temno naeelnik!" dolgo ruto zavito žensko in se j Zašumelo je v sobi, odprla so vrnil k svojemu vozu. Načelnik se vrata. Prepih je zdramil naeel- daj pa se je nenadno zazibala rdeča in mastna cunja, črna velika roka jo j«* potegnila k obrazu iti skril se j.' v njej ves obilni in šiljasti nos. Pl. Brigado je streslo od studa. Oči so mu hipoma zamižale, preoduren prizor je to bil za njegov.- živee. Pozabil je v tem tre-notku na vse in se sesedel na stol. V tem je že zlezel sluga po lestvi navzdol, v veži je zacepetalo. odprla in zaprla so se vhodna vrata. In načelnik je še opazil. kako je sluga izginil urnih korakov. Tedaj se je rezko oglasil sig-gnal, vlak je prihajal. Načelnik je stopil na ozki peron in odtod na progo. Kakor bi bil zrastel iz tal, je že stal v bližini Cehovin in si brisal z roko mokre brke. In smejal se je tako zadovoljno in tako nedolžno kakor dete v zibeli. Načelnik ga je pogledal od strani in ta pogled je bil napolnjen z nepopisnim zaničevanjem in studom. "Takoj hi ga odpravil... pa je j reporaben, ta lopov... no-beden ne opravlja službe tako vestno... pa tudi vse ve... gotovo še preveč ve... moglo bi postati neprijetno..." Skozi metež je hipoma zašume-lo kakor bi bila sunila burja, sunek se je podvojil, mimo je šinil velikanski črni, po hrbtu se belo blesteči reptil. zasopel še enkrat globoko in se ustavil nalahko in natiho. Načelnik je salutiral. sprevodniki so poskakali z vozov, odpirali vrata ter izklicavali s liri-pavim glasom ime postaje. Gori v prvem nadstropju postajnega poslopja se je prikazalo za motnimi šipami par kustra-vih ženskih glav in zrlo napetih oči navzdol na vozove. Skozi okna k upe je v prvega razreda so se svetlikale blazine, na njih se je valjalo nekaj debelih -trebuhov, povitih s težkimi zlatimi verižicami. Ženske glave gori za okni so se napolnile s čudnimi mislimi. Da bi mogle sedajle tja doli, da bi se odpeljale iz*tega dolgega časa in iz te puščobe v življenje, ki ga razsiplje solnce tam za daljnimi južnimi hribi še sedaj, ko je tukaj zavladala zima in smrt. Blagor vam. ki hitite na lahkih krilih in z lahkimi srci tja proti deželi prelestni, vedno cvetoči! Blagor vam. ko si lahko izbirate pomlad in poletje sredi zime, ko si lahko kupujete hlad sredi poletja in kadar ne morete več prenašati solnčnih žarkov.. Napete oči strme navzdol, zavist in bridkost gledata iz njih____ Izstopilo je nekaj domačinov. Sključeni so hiteli proti izhodu, kjer se je bil nastavil sluga. Z nedolžnim nasmehom je z velikimi rokami jemal liste od vsakega posebe, hitro in spretno kakor stroj, a njegove vodene oči so strmele preko -teh znanih obrazov nekam y metež, kakor bi se 1 moralo vsak čas prikazati je niti pogledal ni, samo pomig-nil je bližnjemu železniškemu delavcu, rekoč: " Pel j i te jo v pisarno in pazite nanjo, dokler ne pridem..." Vlak je zopet zasopel in se premakni naprej. — Steber čr-nosivega dima se je dvignil iz dimnika in pogoltnil na tisoče trepečoeih belih metuljev v bližini. Se nekoliko hipov se je čul šum izza skalnatega ovinka, a skoro nato je bilo tiho vse naokoli. Gori v prvem nadstropju so za okiu izginile kuštrave ženske glave... sneg je padal gosteje iu gosteje... II. Brigada se je vrnil v pisarno. Slabe volje se je zazrl skozi okno, in duša mu je zahrepenla daleč. daleč proč od tega dolgočas-nega kraja. Na žensko ,lci je čakala njegovi* sodbe, se ni niti zmenil več. "Gospod načelnik!" Polglasno in plašno se je oglasila ženska v kotu. "Tiho!" Ženska se je stresla in vzdihni-la. Takoj na to pa se je zravnala iu odločno stopila proti vratom. nika. Planil je kvišku in proti vratom. "Nazaj, nazaj!... Slišite, nazaj!" Toda pred vrati je stal Cehovin sam, visoko zravnan, s čudovito neumnim nasmehom okoli usten. Načelnik je odskočil in zalo-pirtnil vrata za seboj... ur. Cehovin je položil kazalec svoje desne lopate navpično na sredo Čela, se obrnil po vojaško na sami peti ter dolgih korakov odjadral skozi izhod v sneg in metež. Cok. cok. . . cok. eok... je pluskal južni sneg okoli njega in prav do cestnih kantonov, flok. flok... flok, flok. so opletale razee f rane hlačnice okoli suhih njegovih gležnje v. Cok. eok... flok. flok. .. eok, eok... flok. flok. .. in že je dohitel žensko sredi pota med postajo in kremarjem Matijo. "Ile, Micka, čakaj malo... čakajte malo... kam tako naglo, saj ne gori voda.*" Ženska se je komaj ozrla in molče nadaljevala svojo pot. "Vraga, čakajte!... Kdo vam Njena roka je trdo prijela za. , . . „ „ x. kljuko. Tedaj se je pl. Brigada Jm kaj • Umnost! zdramil, planil kvišku in potegnil žensko za ruto nazaj na sredo pisarne. "Čakaj eoprnica! Ali misliš, da sem tukaj zaradi tebe ali sem zaradi službe! Torej, kako je bilo? Zakaj nimate lista ? Kako ste se upali brez lista v vlak? Ali ne veste, da je to kaznivo? Govorite vendar, sofrainent!" Naglo so bruhale besede iz njega, med tem ko je njegova roka še vedno držala dolgo ruto in jo stiskala. Njegovo oko pa je gledalo skozi okno v burni metež. ne da bi se bilo ozrlo na trepeČo-čo žensko. "Gospod načelnik!" Šele sedaj je popolnoma slišal nje glas. In šele sedaj je popolnoma tudi ženska videla njegov o-braz. Nehote je izpustil nje ruto izmed prstov in obstala sta oba, nekoliko hipov zroča drug drugemu v oči... Prva se je zdramila ona. Kakor bi se oddahnila, ko je legel komaj viden zaničljiv nasmeh v desni kot nje ozkih, nekoliko po-sinjelih ustnic. Za njimi se je zabelila vrsta drobnih, močnih zob. sam sneg, samo srebro. In vse to na precej navadnem, skoro ostarelem obrazu. Načelnik je p obledel in zdelo se nm je, da so se zgenili njegovi sivi lasje ob sencih. Nemirno se je premaknil, odstopil za korak in se naslonil z desnico ob mizo. Zavezan je bil njegov jezik, nobena beseda ni hotela nanj. Zasmilil se je sam sebi. Oj, ko bi ga sedajle videl Cehovin! Skoro zastokal je___ "Sisj smem iti sedaj, gospod načelnik, kaj ne?" se je oglasilo v tistem hipu poltiho in zaničlji-vo... tako zaničljivo. .. Oni se ni ganil. "Toliko je menda nekdo zaslužil v onih davnih časih, da plačate zanj ta ubogi list od Gorice do tukaj. Ali ne mislite? Kaj, gospod načelnik?" Stopila je prav tik njega. "Tako. Pa nikar ne mislite, da hočem s tem buditi vašo vest... ha, ha... vest. Ali jo imate?... Ne?... Jaz menda tudi ne več.. In prav je tako... Človek bi se smejal, tako lahko mu je ,p.ri srcu... Ali ga imate?... Ne?.... Jaz tudi ne, gospod načelnik. Tam nekje med Kostanjevico in Goriškim Gradom je strohnelo v jarku... Ali vas ne veseli to, . gospod načelnik?... Da?... Mene tudi, mene tudi. In pa še kako! Načelnik se je vedno trdneje oprijemal mize, nohti njegove desnice so se usekali jglofboko v les. Na uho pa mu je zvenelo še vedno: "Vam ni prav, gospod načelnik? Saj nisem mislila hudega___ pa je že tako... Kadar človek najnedolžneje misli, najhuje piči, kaj ne, gosfpod načelnik T Vi ste svoj čas tako nedolžno misli- bilo, da ni jedla že dolgo do sitega, zakaj njeni zobje so mleli in žvečili, kakor bi šlo za stavo. Takoj je bil prazen krožnik, in Cehovin je poklical vnovič. "Pa jejmo... jejte...!" je dejal potem in porinil zopet napolnjeni krožnik pred njo. In s krožnikom vred je iprknek-nil nehote bliže nje še svoj stol in zarjul: "Pa jejmo... jejte — pa pij-mo... pijte!" Izpraznil je hipoma kozarec in. tudi njegova soseda se ni branila. Iztegnila je roko, in ko se je pri tem rokav nekoliko skrčil, je zablestela pred Cehovinimi očmi okrogla, kakor sneg bela laket. "Vraga, kje je pa to dobila?" je pomislil. "Moja stara nima takšne." V veliki zadregi ni vedel, kam bi pogledal. Matijeve vodene oči so mu hudobno mežikale. Udaril bi ga bil. Cemu sedi tukaj, ko ga ni prav nič treba? la prosto... ha, ha, ha... ha, ha, ha..." . Cehovin se je smejal, da so se mu solzile oči. In iskal je na svojem prostoru in cepetal z nogami kakor bi bil obseden. Tedaj seje zakrohotal tudi Matija in ipriteg-nila je ženska, glasno in neukro-čeno. In vse se je smejalo, smejali so se celo stoli in mize, in stene so dobile obraze, ki so se režali kakor predpustne seme po staromestnih ulicah. Janez pa se je držal resno in njegovo načelniku vdano srce je vz trepetalo v veliki bridkosti. "Oh, znoreli ste, znoreli ... Takšno obrekovanje., moj bog!" "Oj prase... takšno prase... moj bog!" se je rogala ženska, oponašajoč Janezov glas... Sol nce je bilo zašlo, mimo postaje je ropotal vlak in ipl. Brigada je stal ravno in trdo na progi ter salutiral. Bil je nenavadno bled. njegovo oko je strmelo nepremično v daljo, tja nad goro, Odkod ste doma, gospodična. 1 kjer se je še svetila škrlatasta ako smem vprašati?" je dejal krpa nad zašlim solncem.. Matija in nekam čudno poudaril besedo gospodična. ."Doma?... Jaz sem doma... Kje sem že doma?" je odgovorila začudeno in roka se ji je zopet iztegnila po čaši. In zopet tista laket, okrogla in bela, da je Ce-hovina zaščemelo v očeh, kakor bi gledal v solnce. "Torej, kje sem doma?" je ponovila zateglo. "Nikjer, prijatelja, in povsod... Včasi pa sem bila doma dobro uro odtod, ako ne zamerita." Oba sta se spogledala, Matija in Cehovin, in zmajala neverjetno z glavo. Toda bodisi kakor hoti, eno je bilo gotovo, ženske se je prijemalo vino. Njene oči so postajale nekam čudno svetle, skoro stekle- I'«* nuj iiui c:. . . uruuiiiuai : . . . , —-— .mm,, aauiu meiv.nr- Kaj mene briga, kaj sta imela v) ne» T,.i<' glas hripav in neprijeten. Brigado!...'" Zasmejal se je in moško stopal zraven nje, z enim očesom škilei nanjo, a z drugim strmeč naravnost v vežo Matijevo. Z desnicc je segel v hlačni žep in patresel Začulo se je iz njega nekaj, kakor bi se tam notri valjalo nekoliko dvajsetic in med njimi celo svetla kronica. In zarožljal je š< enkrat. Potein je ipa dejal: "Kakor vidiš... vraga, kakoi vidite, imam še nekaj evenka... kakor slišite, sem hotel reči ... In vi ste lačni, ne zamerite ... Lačni ste, pravim, na obrazu se vam pozna in na hoji. In denarja nimate, sicer ne bi se pripeljali črno kakor cigani in ljudje ne-krščanski... Jaz ga pa imam, pa ne da bi se balial z njim, in zato pojdite z menoj, pri Matiji se bo že kaj dobilo. .. " Ženska se je ustavila in mu pogledala naravnost v obraz. Potem se je kar molče obrnila in stoipa-la ž nji in proti gostilni. Cehovin je bil Kadovoljen sam s seboj, češ, pa sem le uganil, da je lačna. In sedaj jo napasem kakor svojo ko-'.o doma in kakor otroke in ženo in gledal bom, kako se bodo brusili njeni beli zobje. Ko sta stopila v vežo, je Matija mlad, zdrav vdovec, pravkar odpiral steklenico piva in žvečil veliko žemljo, ki pa ni bila prazna. Bog ne zadeni! Iz nje je sililo od vseh strani nekaj rdečega, 8e-likatnega, na debelo podloženega. Tam zadaj za hišo je bilo zrastlo in je skakalo lansko leto. In dobro se je bilo zredilo. To je Cehovin vedel, zato se je zasmejal in naročil tudi nekaj takšnega za svojo spremljevalko. Matija se je (pobrisal z mastno svojo desnico preko ustnic in prinesel kakor redkvica rdeče gnjati in zraven še liter terana... Nato je slonel zibaje se v stolu in s prekrižanimi nogami. Pušil je cigareto in spuščal dim srdito v velikih kolobarjih proti rjavemu stropu. Žensko zraven njega je vino segrelo, nje obraz je rdel in je bil videti mnogo mlajši nego prej. Nekaj simpatičnega je velo od nje, in Cehovin nikakor ni vedel, v katero vrsto bi jo u-vrstil. On je razločeval za svojo osebo samo dvoje vrst potujočih žensk: gospe in vlačuge. A tukaj 5e prišel s svojo razdelitvijo nenadoma v zadrego in ni vedel, kam bi. Nikakor mu mnenje ni hotelo sdglašatr z resnieo in zaradi tega je bil čmeren in sam s sabo zadovoljen. In vlekel je svoj dim še vedno srditeje in opazoval ves zamišlejn svoje razcefra-ne hlačnice. Pa tudi Matija ga je -začel je-siti. Kadarkoli se je prikazal, mu ie namežiknil in se nasmehnil tako neumno kakor še nikoli. Nazadnje je pa eelo prisedel in mežikal m se smejal. Ženska pa je bflfc sklonjena na kroftnik in a« m cmetoila ne Z& pouliški, A Cehovin je še vedno klical pijače, in Matija je nosil, mežikal in se smejal... IV. Pod večer je že bilo, ko je Cehovin težko vstal izza mize. No-^e so se mu vpotekle in železniška kapa mu je zdrknila za desno uho. "K vlaku moram... po-ča-ča-kaj tukaj... vr-vr-vrnem se takoj!" Toda ženska ga je trdo prije-!a za rokav in ga potlačila zoipet aa sedež. "Kam... kam hočeš... tukaj ;edi... Brigada... fej... pleme-liti Brigada... naj dela danes sam... razumeš... o... sam... :ej..." je jeeala in pene so ji iščale iz ust. "Slu-slu-žba je slu-slu-žba", se je branil Cehovin. "Tukaj sedi... ti pravim____ -a danes ti dam jaz prosto... potem... zvečer... pojdem pa jaz s teboj... razumeš... To bo vend Brigada... ta prasec ... in nič ti ne poreče... iprav nič... moja beseda!" Cehovin jo je topo gledal s svojimi osteklenimi očmi in nazadnje je resignirano sklonil glavo lad kozarec ter mrmral: "Saj— saj... .i-imaš menda res p-prav." Matija pa se je venomer smejal. malo pil, a vedno natakal. "To bo špas... to bo špas... če pojdeta res skupaj tja", je dejal čez nekoliko časa. "Kaaam ?" se je oglasil Cehovin. Pij in... molči... " se je hri-;pavo zasmejala ženska in mu potlačila kapo na tilnik... Zunaj je nehalo snežiti, raztrgali so se bili oblaki in velike modre lise so se prikazale na ndbu. Razmaknil se je zopet svet, kakor bi se bil dvignil velikanski zastor. Za daljnim gričem je zahajalo solnce in v njegovih žarkih se je motno bleščala snežena rjava pluiidra na cesti. V veži so se zaslišale stopinje in vstopil je železniški uslužbenec. Vtaknil je samo glavo skozi napol odprta vrata in pogledal v sobo. "Na, pit pojdi, Janez", je poklical Matija, "danes ga ne manjka." Janez je pristopil, obrisal si brke s črnimi prsti in vzel kozarec. Kažoč potem na Cehovina, je zmajal z glavo in dejal: "Stari je hud. Ta ima zdaj službo, pa je tnkaj." "Te je poslal ponj?" je -vprašal Matija. Tedaj pa je iplanil Cehovin kvišku iu udaril po mizi. "Kaj komu mar... a-a? Papo-povej staremu, da... da... naj mi... pi-piše, da... da... sem daanes prost... tu-tu-tu-kaj njegova ljuljugiCa... nek-nek-danja B, kres iale, aama BedePtoat vaa *♦• klico so stariši prenesli do-uiov, kolesar je pa dirjal dalje. Velikanski vihar je divjal dne 23. julija opoldne v Ljubljani in po velikem delu Kranjske in Primorske. Kako moeau je bil vihar, se da spoznati iz tega, da je prelomil deblo krepkega kostanja h red i l^uttermannovega drevoreda. poldrugi meter nad tlom. Pred Koreučanovo vilo je izruval lepo brezo in sploh polomil mnogo drevja in vej. V ljubljanski okoliei je podrl tudi nekaj kozol-eev in napravil na drevju veliko škodo. — V okolici Novega mestu je vihar [»odri več kozolcev iu polomil mnogo drevja ter po-škodoval novomeški drevored. V Št. Janžu na Dolenjskem je vihar ruval drevesa, preobračal ko-zolee in vozove; dežja je bilo le prav malo. — V Mokronogu je vihar trgal opeke s streh, podiral in razkrival kozolce, ruval s koreninami drevje, podiral ograje ter metal celo ljudi ob tla. Škoda j»- velika. Trpeli so vrlui nasadi, a še večja škoda je pO vinogradih. Nesreča v cerkvi. 24. julija zjutraj je v viški eerkvi, katero prest i k ti jf jo, z lestve na oder, z odra I a na tla padel slikarski pomočnik Jožef Letner ter si pri padcu /lomil desno nogo, si razbil spodnjo čeljust in tudi izbi! več zob. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Nesreča. Kajžar Ivan Sitar s 1'erovega pri Kamniku je delal na domači žagi. Proti večeru je pospravil ostanke od žaganih desk in jih zmetal na kup. Pri tem je pa zadel svojo petletno hčerko, ki s»- je neopaženo igrala na prostoru, kjer je metal deski-lie ostanke, in jo težko poškodoval. Umrla j«- na Dunaja rodoljubom gospodu Vinku Krušiču star. njegova Uletna hčerka Vitla, u-t < nka 3. razreila ljudske šole. Štajersko. Sv. Marjeta ob Pesnici. Vsled zadnjega deževja je naša hudomušna Pesnica prestopila na več krajih bregove in nam preplavila že precej lepo otavo. Zgodnji krompir že precej močno gnije. V naših vinogradih se jc spomladi prav lepo pokazalo. Pa vsled ved-nega deževja se peronospora in plesnoba zelo razširjata. 1'bogi kmet! Sp. Sv. Kungota. Poročil se je mladenič Alojzij Matjaaič, ekonom v Ciradiški, z mladenko Alojzijo (»radošek, posest ni ko vo hčerko istotam. Ptuj. Spominjamo se še gimnazijskega profesorja Hoferja, ki je razgrajal v javnih lokalih, v katere ne gre pošten človek. Bil je tudi kazuovau pri sodniji, ker je zmerjal in napadel slovenskega odvetniškega koneipijeuta. Deželni odbor je baje, kakor slišimo, podelil vzornemu profesorju pismen ukor, ki vpliva tudi na plačo. Zaeno mu je zagrozil z odpustom, če se pripeti še kak podoben slučaj. To je že vse lepo, let, pride naše slavno okrajno glavarstvo in kaznuje nadueitelja z globo, ker je zapuščen pašnik, na katerem je baje stal pred davnimi leti — kar pa nobeden najstarejših ljudi ne pomni — gozd, spremenil v rodoviten sadonosnik. l)a bi bilo kaj takega mogo-r*e v kakem drugem okraju, zelo dvomimo. I)a pa so kaj takega zmožni doprinesti naši gospodje Uri okrajnem glavarstvu v Breži-ali, se ne čudimo, ker smo že vajeni v zadnji dobi — pogostih dopustov glavarja — (la ti ljudje streljajo kozle, ki so že v pradavni dobi izobraženemu svetu izumrli. To priobčimo radi tega, da širša javnost izve, kako skrbi naše slavno glavarstvo za procvit sadjereje in občni blagor kmetijstva. Bo pač treba zopet nekoga, ki bo v ta urad z veliko svetilko posvetil. Šmartno ob Paki. V gostilni Pri Martinu" v Velikem vrhu so se fantje stepli. Pri tem je u-daril Miha Ježovnik Alojzija Klančnika tako močno po glavi, da ga je skoro ubil. In ni gotovo, da bi popolnoma ozdravel. Sedaj obžalujeta obadva svojo nespa-met. eden bolan, drugi v zaporu. PRIMORSKO. Ulivi v Trstu. Znani inženir U-livi, ki je s hčerjo admirala For-narija iz Florence pobegnil, se je 19. julija pripeljal na parniku 4'Graf Wurmbrand" v Trst. Ulivi je izjavil, da je iz Florence.zato odpotoval, ker se je admiral Fornari upiral poroki z njegovo hčerjo. Ulivi trdi. da je njegova iznajdba resna. Trst je Ulivi že zapustil. Italijanski zahrbtni napad. 20. julija sta šla okoli polnoči iz kavarne "Minerva" mimo znanih "voltov" v Trstu sodar Fr. Ušaj in mizarski pomočnik Vinko Le-ban.. Pri "voltih" so ju zahrbtno napadli italijanski razgrajači. Leban je dobil z boksarjem močan udarec po hrbtu, Ušaju pa je nekdo porinil nož med rebra tik in o cesarski hiši ter proslavljal srbskega kralja Petra in črnogor- LISTNICA UREDNIŠTVA. A. & J., Reek Springs, Wyo. —, skega kralja Nikito. Oddali so ga Vlada v Avstriji ne sme zapleniti, sodišču. 'denarja, katerega je naložil v Aretacije v Šibcniku. Kakor banki človek, ki živi v Ameriki smo že poročali, je bilo v zadnjem iu se ni zglasil k vojaštvu.. Kadar ' času aretiranih v karbidni tovar- pride do najhujšega, takrat seve-ni v Sibeniku več oseb radi vo- da so razveljavljeni vsi zakoni hunstva. Ovadil jih je neki inže- ter vlada le kruta sila. Denarja nir vojaški oblasti. Dosedaj so ni mogoče prepisati na drugo o-zaprli 7 uradnikov. Med njimi je sebo neki Colombi, ki je italijanski ( častnik in je poleg vohunstva iz- ZGLASI NAJ SE ."-•i + J ,J?. -— I JANEZ SOMRAK, ki ie bival vršil tudi ra/zaljeuje velican- . . ,1T. J stva. Neki drugi aretiranee, po T? V ^ v " iIV- imenu Paganelli. je fotografiral .mlnist,v0. ('laS .^oČR. Dobiti ljudem. Nazadnje je bil agent za1 pod srcem. Zadobil je okoli 15 mi-hrzoparilniee in di^ge stroje ter limetrov globoko rano. Neznani je gotovo znan daleč na okrog, napadalci so takoj po storjenem »Slednji č se je navadil še na žga- činu pobegnili. Ušaja so prepe-nj.'pitje, kar je pospešilo njegovo' Ijali v mestno bolnišnico, k zaveza pravi ji voat in nemoralDost. «ti je prišel šele okrog poldneva. V Ljutomeru se je naselil vrlo. "Veleizdaja". Na Sušaku pri narodm studenčni mojster AJoj-!$eki so orožniki aretirali službu-zij li rati na iz Križevec. jjoeega policijskega stražnika VnAja vaa. Ker se je pojavilo Boroevica, ker so ga naznanili med M a rji tukaj in v bližnji oko- njegovi tovariši, da se je žaljivo li«i 1* tiri*. 11» ______:i - ________, - ganelli. je fotografiral neki novi bidroplan. Italijanski konzul iz Zadra je dospel te dni Šibenik. da se informira o celi zydevi, a je moral oditi, ker preiskava še ni končana. Krvavo klanje v starem mestu v Trstu. 21. julija okoli 11. zvečer je sedelo v gostilni "Argus" starem mestu pet Turkov iu pivalo. Pri vratih pa je kramljal 231etni mornar Jurij Lubin z 22-letno prostitutko Pasquo Bernar-dinovo. Ko so turški mornarji odšli, si je dovolil eden izmed njih neko opazko, kar je Lubina tako vjezilo, da je takoj udaril enega Turka po glavi. Turki so nato zbežali, Lupin ]>a je stekel za njimi in zabodel dva v prsi. Tudi je zabodel 461etnega Ivana Mosehina, ki se mu je postavil na pot. Zadnji je bil le lahko ranjen. Ranjena Turka so prenesli na rešilno postajo, kjer je 351etni Al Ben Iladis kmalu umrl, medtem ko je drugi Turek Hamed Maoreham težko ranjen. Kmalu po tem klanju je policija aretirala morilca Lubina in več drugih oseb, med njimi tudi prostitutko Pasquo Bernardinovo. Vse so oddali sodišču. Pohctnež. Dne 21. julija so a-retirali v Trstu 361etnega mizarja Andreja Dellegrazio, ker je hotel zadostiti svoji pohotnosti na neki 9letni deklici. Oddali so po-hotneža sodišču. Pcizkušen samomor. 21. julija so našli proti večeru na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu 451etno E. Seciarjevo, zvi-jajočo se v bolečinah. Izpila je precejšnjo množino karbolne kisline. Prepeljali so jo v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. KOROŠKO. Samomcr iz nesrečne ljubezni. Iz Beljaka poročajo, da so 17. julija našli otroci na neki cesti mrtvo 321etno Julijano Sommereg-gerjevo. Samomorilka je bila zelo nervozna oseba in si je vzela živ- ima nekaj denarja. (11-13—8) Rad bi zvedel za naslov ANDREJA LEV AR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Stra-žišar, Box 31, Label in, W. Va. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo "Jutranja Zarja" št. 29 SDPZ. v Mea(lowlands. Pa., dne 16. avgusta 1914 na navadne prostoru na Allison. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake iu rojakinje iz Meadow-lands in okolice, da se tega našega izleta v polnem številu udeleže. Vstopnina za inožke je #1.00. ženske so stopnine proste. Pivo je prosto. Za dober prigrizek in fino postrežbo skrbel bode vese-lični odbor. Torej na veselo svidenje dne 16. avgusta! K obilni udeležbi vabi ni-12—8)_ODBOR. VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SE VSAKDO ZANIMA ZA DOGODKE V STAREM KRAJU. DNEVNIK "GLAS NARODA" JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTI, KER PRINAŠA DANZAl)NEM NAJ NOVEJŠE VESTI O TEJ VOJNI. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu." Tvrdka Frank Sakser. VOJNI ATLAS vojskujočih se evropskih držav: Rusije, Avstrije, Srbije, Nemčije. Anglije in Francije. SVETOVNI ATLAS kolonijalnih posestev vseh velesil. Vsak zemljevid je v lepih barvah. Skupno 8 zemljevidov. Cena 210 komadov #2.00. Balkan Book Co., P. O. Box 109, New York. N. Y CENIK IMENIK m najglavnejših zdravil svetovnoznane lekarne PARTOSv NEW Y0RKU ei*ten->e krvi in želodca ter redno stolico........ PAKTOWILL za želodčne bolezni........... PARTOHERR za bolezni na ledicah ......................... ??fTl/!rmBD^A--! & P0WDEli za revmatiztm inkošteničo pa5JSAfeVKG za zivene bolezni, slabost in slabo spanje .... « . " za kaselJ. prsne in plučne bolezni ............ PARTOCUKA zoper glavobol .......................... ^Padanje in poraščanje las .. ..!...*"""' gffeAUra WATER &P()JW^R za očesne bolezni rAKlULYL za kožno srbenje in mazuiie.......... PARTOSWEAT za potenje nog.................. .......... PARTO-BISQUITS za sifilis 7............................... TRIPLETS No. 1. za akutno kapavico (triper).!....!! 11" * * za zastarelo kapavico............... . . ... . 3. za polucijo a i gubitek semena .......". *!! 4. za beli tok žen ......... I>A p°L£i\Tanijo in stabo možko naravo V.".'! PARTOUREAM & SOAP za one. kateri imajo mazulje po licu r,T 0 ,"?"er',.kater( ,meti KJadko kožo............ ELSAWA1ER zoper osivele lase........................ Naročila je pošiljati na: THE PARTOS PHARMACY. 160-2nd Ave., New York. $1.00 o za H.oo 1.00 za 4 00 1.00 5 za 4.00 2.00 H za 4.00 1.00 ?> i:a 4.00 J. 00 5 za 4.00 l.i »0 ~> za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.(JO l.co 5 za 4.00 1 ,r>i» 5 za 4.00 4.00 2.00 2.«") 2.00 2.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.0C Iščem svojega brata FRANCA MIHELL IČ. Doma je iz Planine pri Rakeku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se! pa sam oglasi svojemu bratu, za kar bom zelo hvaležen. —j Andrew Mihelčič, P. O. Box t 14, Woodlands, W. Va. (10-12—8) Odgovor vsem onim, ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne. Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog. in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnest vlog. Vsak vlagatelj veT da izposoju- ljenje najbrže iz nesrečne ljubez- ^nariii zavodi vloge strank ni. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico v Beljaku, kjer so je obducirali. Zblazneli vlomilec. Kakor smo že poročali, je vlomil pred nedavnim časom neki I*ucher, ki je ušel iz blazniee v Celovcu, pri posestniku Ivanu Krobatu in odnesel 490 K. Dne 18. julija se je pojavil Pucher v bližini Celovca ter kupil pri neki prodajalki več žganja. Ko je bilo treba plačati, je Pucher pričel razsajati, češ, daje žganje predrago, in je zaprl prodajalko Krenn in njeni hčeri v klet. Nato je pobegnil. Šele čez eno uro so sosedje na klice prodajalke rešili njo in njeni hčerki iz neprostovoljnega zapora. Kmalu nato so Pucherja prijeli in oddali zopet v blaznieo. Pobegli defravdant. Iz Sv. Štefana ob Glini poročajo, da je neki ■mu tamošnjemu peku poneve-( ril njegov pomočnik Gabriel Pe-ternel večjo svoto denarja in pobegnil. Zapustil je pri svojem gospodarju svojo delavsko knjižico in svoj kovčeg. O pobeglem de-fravdantu nimajo še nobene sledi. Strupene jagode. V bližini Him-inelberga je šla te dni štiriletna Marija Dorfer v gozd ter nabirala in jedla jagode. Ko se je kmalu nato vrnila domov, pričela je bljuvati in so jo obhajale slabosti. Kmalu nato je otrok umrl. Domneva se, da je otrok jedel v gozdu kake strupene jagode, vsled česar je umrl. Nezgoda pri delu. V bližini See-bodna je pomagala Angela Bru-ner pri žetvi. Pri tem se je s srpom tako ranila na nogi, da je obstojala nevarnost, da izkrvavi. Le hitra zdravniška pomoč ji je rešila življenje. Požar. V Dulah je izbruhnil 19. julija ob pol 9. zvečer požar pri gospodarskem poslopju, ki je last posest nice Ane Taurer. Zgorela so vsa gospodarska orodja, zaloga sena in več vozov. Le mirnemu. brezvetrnemu vremenu se je zahvaliti, da ni unieil tudi hišo. Požar je zanetila najbrže zlobna roka. Škoda, ki jo utrpi po»st- š&rl£tice, lzr^il q avstro-ograjtj monarhiji niča, je precejšnja. VABILO na PRVO PLESNO VESELICO, katero priredi novoustanovljeno godbeno društvo v soboto dne 15. avgusta 1914 v Austrian American Ilall na Bessemer, Pa. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Bessermer, Pa., in okolice, da se te naše veselice polnoštevilno vdeleže. Čisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov, katerih je imelo društvo jako mnogo, posebno v po-četku za inštrumente, dohodkov pa še ni bilo. Torej, rojaki", pri-pomagajte nam k boljšemu uspehu. društvo bode vsakemu hvaležno. Za dobro postrežbo, fini prigrizek itd. bode dobro preskrbljeno. Šaljiva pošta bo napravila mnogo zabave. Za ples bode igralo novo godbeno društvo, ki priredi veselico. Rojaki, na svidenje dne 15. av-gus' a v Austrian American Ilall! X10-11—8) Godbeni odbor. na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada. vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila. Kdor ima hranilno knjižico. naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraju. FRANK-SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York City. Kje ie moj brat PETER MUH-VTČ? Zanj bi rada zvedela jaz njegova sestra, ker mu imam poročati jako važne stvari; zato naj pride takoj v Pueblo. Colo., ali naj se pa pismeno o-glasi. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Mary Vodopich, H. R. 2, Box 300, Pueblo. Colo. ' (8-11-8) OOLAA Ceajenim rojakom priporoba svoja NABAVNA VIHA is Mjboljiflffa fro>4Ja Lansko rnde&e vino po 404 ga> itaro rudeč* fino po 451 g alone lansko help rmo po 45* gal. L najboljše staro belo vino po 60* gaL 100 proof močaa tropinjevet Salone $12, 10 gmloa pa *2S Vino poHljaai po 18 in 19 ca ?lntp*» hp iistflJefijn Wis* r t«j«. j ,, Fofljito Vn pisma m* Obl NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Tragedija Franc Ferdinanda. Izšla js senzafna knjiga o umora avstr, prestolonaslednika, kije senza-cija sedanjega časa- 36 velikih slik krasi knjigo in sicer: Slike -obeh atentatov. smrt. pogreb," demonstracije, aretacija atentatorjev, slike iz Trsta in Ljubljane, itd. Itd. itd. Zajedno je izšla knjiga o Cesarjevič Rudolfu Ki pojasnjuje resnico o njem, katera seje šele sedaj odkrila. Cena obedvem knjigam 1 dol. pošilja se tndi po povzetju. Naroča se pri: Slov. Knfitfarnl. 535 Washington St.. Milwaukee. Wis. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je in 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. ''KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. • V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-01, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA CRIILL gallon fii'oo $12.00 $16.00 Prtxlaja belo vino po............... črno vino po................ 50c. DroEnik 4 gallone za ................ Brinjevec 12 steklenic za............ ,, 1 gallone (sodček) za...... Za obilno naročbo se pripoioča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Pozor rojaki! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalne delo, brezplačno sta vi j an je poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveza katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogoje^ in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukeej Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta( svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mape tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnen* tratiti. Mr. M. PAPIG, * 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo, Ujpnwiiiitvo GIm Naroda, - d) ® (*) NAJBOLJŠA d) © e vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. » Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company/ 82 Cortlandt Street, New York,'N. Y. -. j-,.^'.^._si___ oA r » > » h * ____ HLAS NARODA, 11. AVflT'STA. 1914. Prazna hiša. Detektivska povest. (Nadaljevanje.) "No, gospod, ako smem biti tako prost, jaz sem vaš sosed, kajti moja majhna knjigarna je na vogalu Church Streeta, in zelo m«- ho veselilo, ako Vas kdaj vidim tamkaj. Morda vi sami kaj nabirate, gospod; tukaj imam: "Britske ptice", in "Katula" ter "Sveto vojsko" — vsaka knjiga j<- vredna svojega denarja. S petero zvezki lahko ravno zamašite ono vrzel na drugi polici. Ne dela ugodnega vtisa, ali ne, gospod?" Ozrl sem se. da pogledam na polico. Ko sem se zopet obrnil nazaj, je stal tamkaj Sherloek Holmes ler se mi smejal preko mize. Skoril sem pokonci ter ga gledal nekoliko sekund nad vse zaeudeu, nato pa se zdi, da sem sem moral onesvestiti prvikrat iu poslednji krat v svojem življenju. Resniea je, da se je neka siva megla zavrtela pred mojimi očmi iu ko je zopet izginila, sem začutil, da je moj ovratnik »Kipet, na ustnicah pa rezki poizkus brandvja. Preko mojega stola pa se je sklanjal Holmes s steklenico v roki. da je pri koncu z njegovo igro in je samo po tem hrepenel, da bi se nad menoj maščeval. Majala sva se skupno na robu prepada. Jaz sem nekoliko .poznal garitsu, jnpanski način rokohorbe, ki mi je že več kakor enkrat zelo koristil. Izvil sem se njegovemu objemu, on pa je s strašnim krikom nekoliko sekund z obema rokama blazno mahal okoli sebe po zraku. Kljub vsemu naporu pa ni mogel ohraniti ravnotežja in padel je v prepad. Precej dolgo sem ga videl padati, gledajoč preko roba brezdna za njim. Nato je u-daril ob skalo, odletel ter pljusk-ii i I v vodo." Začuden sem poslušal to zgodbo, ki jo je Holmes pripovedoval med pušenjeni ^cigarete. "Toda sledovi!" sem zaklical. "S svojimi lastnimi očmi sem videl, da sta šla dva po stezi dalje in se nobeden ni vrnil." To se je takole zgodilo. V onem trenutku, ko je profesor izginil, mi je šinilo v glavo, kako resnično nenavadno srečno priliko mi je naklonila usoda. Znano mi je bilo, da Moriartv ni bil edini človek, ki je prisegel, da me usmrti. Bili so najmanj trije drugi, kojih željo po maščevanju je smrt njihovega voditelja še povečala. Vsi so bili zelo nevarni ljudje. Ako bi bil ves svet pre- je prižvžigala skala mimo mene. ko sem na obeh rokah visel ob aaoH t ge, prehodil deset milj preko go-1 NAZNANILO, rovja v temi in teden dni pozne- Rojakom v Milwaukee, Wis., in, robu. Spustil sem se. toda z bož- je sem se nahajal v Ki o renči, pre- okolici naznanjamo, da je jo pomočjo sein ves opraskan in j pričan. da nikdo na svetu ni ve-1 krvav srečno d sp. 1 dol na ste- j del, kaj da se je zgodilo z menoj, zo. Nato pa sem vzel.pot pod no- (Dalje prihodnjič.) JQE i ričan, da sem jaz mrtev, potem "Moj dragi Watson", je dejal j bi si ti ljudje marsikaj dovolili, dobro poznani glas, "tisočkrat te oni bi se boj izpostavili in prej moram prositi odpuščanja. Nisem si mislil, da te bo tako prevzelo." Zgrabil sem ga za roko. 'llolmes!' sein vzkliknil. "Ali si v resnici ti* Ali more zares biti mogoče, da si še živ? Ali je možno, da se ti je posreččilo splezati iz onega strašnega prepada?" "Počakaj za trenutek!" je dejal. "Ali si prepričan, da si ti v resnici zmožen razpravljati o stvareh? S svojo po nepotrebnem dramatično vrnitvijo sem t«- preveč razburil." "Popolnoma sem okrepčan; vendar v resnici, llolmes, skoraj ne morem verjeti svojim očem. Sveta nebesa, ako pomislim, da ti — prav ti izmed vseh ljudi na svetli — sedaj stojiš v moji sobi!"' Zopet sem ga prijel za rokav ter potipal bolj drobno, lni-šičasto roko pod njim. "No. navzlic tem duh nisi", sem dejal. "Moj dragi, nad vse me veseli, da te zopet vidim. Sedi in povej mi, kako si prišel živ iz tistega strašnega brezna." I "sedel se je meni nasproti ter si zapalil ,po svoji stari brezskrbni navadi cigareto. Imel je na sebi obnošeno suknjo trgovca s knjigami, ostali del te osebnosti pa je ležal na kupu sivih liis in starih knjig na mizi. llolmes je bil videti še bolj droben in špi-čast kakor nekdaj, toda na njegovem orlovskem obrazu ie bilo opaziti neko bledico, ki mi je pričalo, da njegovo zdravje v poslednjih čflftiih ni bilo dobro. "Veseli me, da se morem malo iztegniti, Watson", je rekel. "Nobena šala ni. ako mora velik človek navsezadnje hoditi nekoliko ur na dan sključen. Kar se tiče te zadeve, moj dragi, imava težko in nevarno nočno delo pred seboj, ako te smem prositi sodelovanja Morda bi bilo bolje, da ti razjiiKtiim ves položaj potem, ko bo "o tlelo končano." ali slej bi mi bilo mogoče uničil* jih. Tedaj bi prišel čas mojega zopet nega nastopa. Možgani delujejo tako hitro, da mislim, da mi je prišlo vse to na misel, preden je profesor Moriartv dospel do dna Reichenbachskega slapa. "Nato sem vstal in si natanko ogledal skalo z.t seboj. V tvojem slikovitem opisu vse zadeve, ki s'*m «ra čital črez nekoliko mese-cev. 1i trdiš, da je bila stena navpična. To ni dobesedno res. Bilo je nekaj mest, kamor bi se mogel Človek upreti z nogo in zgoraj je liil videti m4kak rob. Skala je tako visoka, da je bilo očito, da je nemogoče splezati do vrha. Prav tako pa je bilo nemogoče uporabiti mokro stezo, ne da bi pustil sledove za seboj. Lahko bi bil seveda obrnil čevlje v obratno smer. kakor sem že storil v podobnih slučajih, toda pogled na tri vrste sledov v eni smeri bi gotovo vzbudil sumnjo o prevari. Zategadelj je bilo splošno najbolje, da sem poizkusil plezati. To ni bila prijetna stvar, Watson. Slap je grmel in bobnel pod menoj. Jaz nisem človek, ki si nino-jjto domišljiijc, vendar dam ti svojo besedo, da se mi je zdelo, kakor da slišim Moriartyjcv glas iz prepada. Vsaka zgrešena stopinja bi bila lahko usodcpolna. Več kakor enkrat, ko mi je šop trave ostal v roki ali mi je noga izpodrsuila na mokrih skalnatih robovih, sem mislil, da sem izgubljen. Vendar sem vztrajal in končno dospel do roba, ki je bil porastel z mehkim zelenim mahom in kjer sem mogel čisto u-dobno iu neopaženo ležati. In tamkaj sem ležal, ko ste vsi, ti moj dragi Watson in ostali trije zelo sočutno, toda brezuspešno preiskovali okolnosti moje smrti. "Naposled, ko ste vi vsi prišli do svojih neobhodnih in popolnoma napačnih sklepov, ste odšli 'proti hotelu in nazaj iu jaz sem ostal sam. Mislil sem. da je sedaj Jaz sem nad vse radoveden. konoc VS(.,} n,.vaniosti 74lin,. Ven. Najraj*» bi sedaj slišal tvojo' lar mi je z,.!o m.,)ričakovan do- '.. » . godek pojasnil, da me še vedno Ah poj,les danes zvečer z me- 5aka marsikako iznenadenje. Zgo- noj I raj nad menoj se je utrgala ve- "Kadar in kamor ti je drago." lika skala, drla mimo nu ne. za-"To je v resnici tako kakor v i dela na stezo ter štrbuuknila v nekdanjih časih. Imela bova še prepad. Za trenutek sem si m:- Za smeh in kratek čas. SOVRAŽNIK VODE. nas zastopnik, torej je opravičen j pobirati naročnino za list "Glas j Naroda" in izdajati pravoveljav j na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravriistvo fllnsn Naroda. v " ^ t 'V:-'- • JI ; _ • v/:-'*,--. t — Zdi se mi. da nekje šumi voda. — Da, tudi meni se zdi. tla slišim neko sumljivo šumenje! Fomagati si zna. M 1®T Prva hišna drugi: — Veš kaj. Ančka, obesi slike malo pošev, d# bo mislila gospa, da sva obrisali prah. Vzgoja. Mati (sinu, ki je ujel muho) : Nikar ne muči živalice, ampak jo lepo ubij. Fizika. V kopališču. k.7. "Ji M - ^ >1 llAiHOMM Ikm Jisl kflkortn'knli vrste lz«I*»I'iJ-;m It. lMipravlj.ini po najnižjih cenah, a dele tr-»«-žno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo jiošljp, ker s<->n nad lfi let tukaj v t«-m po^lu in s<*daj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem M .inj*!-kakor vse drusje harmonik« »»-:* ra'un.im po delu kakorSno krlo za-M>*va brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZJtL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Izšla je »i- (\ ---.^w' i —S' 'T* • L"'i -- ... ■ • 5 -V- — O- v L_--r-^ ^r- v- v I . 'i I — Ali se greš ii rad z menoj kopat ? — Seveda, ker se vendar zabavaš k kakim gospodom jaz p:i delani, kar se mi zljubi. Njen ideal. dovolj časa za majhno večerjo pred odhodom. Sedaj pa. kar .»e slil, da je bil to samo nekak slučaj, ko sem se pa trenutek ka:s tiče on ga prepada. Meni ni bilo.neje ozrl kviško, sem ugledal pro- prav me težko priti iz njega, in aicer ii: prav navadnega vzroka, ker nil dar v njem nisem bil." "Ti r.ikdar nisi lil v njem T* * i"Ne, Watson, nikdar nisem bil. Pijimo, ki sem ti ga pisal, je bilo popolnoma pristno. Prav nič ti temneeemu se nebu človeško glavo in še ena skala je priletela in komaj čevelj daleč od moje glave zadela ob rob, kjer sem ležal. Njen pomen je bil seveda o-čiten. Moriartv ni bil sam. Njegov tovariš — in oni edini po- { — Veste, gospodična, morska Povejte mi. gospod zdrav ni bolezen je nekaj strašnega. Vse se vrti okoli človeka. - To mora biti vendar nekaj k, zakaj ima zemlja tako privlačno moč v sebi ! Zato, ker vi živite na njej. krasnega! DANAŠNJI ZAKONI. nisem Ivomii, da je konec moje i gl^d mi je povedal, kako neva-karijer ko sem ugledal nckoli- ren človek je bil njegov tovariš ko zloi osno postavo rajnega pro- — stal na straži, ko me je profesorja M or i at rtv ja na ozki ste- fesor napadel. Iz daljave, ne da r.i, ki ,e vodila na varno. Neki bi ira jaz videl, je bil priča smrti neizprosen namen sem čital v svojega prijatelja in moje re- njegovih sivih očeh. I z, pregovoril »♦»in z njim nekoliko besedi ter dobil prijazno dovoljenje, da napišem kratko sporočilo, ki si ga poznej< prejel. Pustil sem ga pri avoji š atli za cigarete in gorski palici, nato pa odšel po stezi dalje, Mcriarty pa takoj za menoj. Ko ser;", dospel do konca .pota, sem se postavil v bran. On ni potegnil ilobenega orožja, marveč proti meni ter me objel s šitve. Počakal je name in skušal doseči to. kar se je njegovemu tovarišu ponesrečilo. "Nisem dolgo razmišljal o tem. Watson. Zopet sem ugledal preko skale oni srditi obraz in vedel sem. da je bil predhodnik druge skale. Zlezel sem dol na stezo. Ne vem. da bi storil to hladnokrvno. Pot navzdol je bila stokrat težja nego plezanje navzgor. Vendar nisem imel časa lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranska želja naroči li smo več iztisov te knjige in j« sedaj «eaj. rojakom aa raz p o lago. Knjiga "Vojska na Balkanu' sestoji iz 13 posameznih sešitko* obsegajočih skupaj na večjeni formatu 192 strani. Delo je o premljeno z 255 slikami, tikajo če ae opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražniki. Sešitkom je prideljea tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p I5e, vseh 13 »ešitkov skupaj p» stane a poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Blovenic Publishing Con 82 Cortlandt St.. New York Citr- Podpinanl je i7.riaj(l:tp!j najuspesnej -re t'nkturv r>» rr w I svetu Alpon- * ieif^l SL Tfc-^S^B tinkture in iP' g j... ntožkim. ka- teri K> rabijo, tej" v ie-«tth tednih la.:}*? p' po!no-niiL no bodo izpadali in ne bodo osiveli. ____Iluvr.o ti ko ».raste muZKD) » e>tiili lc.i.iii brada in brke. ki ne bono izoaiiale in r.e bodo po*tu)e aive. O teka 3 dni poDolnorr.a ozdravita revmalizc-m. kostibol. tr-ifanje po rukah. notrah in hrbtenici. Rane, npekli-ne. buU». tnro. kraste in kurja o^esa. bradavice, potenje n-«. zeb?ine itd. r cm. K^se so izdelane iz najboljšega jekla v znam tov=n n; na Štajer-skem. Iste se pritrdijo na kosif-ee z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz fineffa jekla; e a cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Da/je imamo" tudiSfine jeklene srpe po 50c. Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. M Compapie generale fMiianiip (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: •LA PROVENCE*" »» dva vijaka i"i A SAVOIE" la* dva vijaka **LAILORRAINE" • a'dva vijaka! "LA FRANCI >u i tiri vijak* b: ' : I'. ; ^ i; sifg i',". . hm i M 4. j- 3® SSf ■jp*''* . i.' - ^ M irni M fc i -Ss«? m- Ti&Stši Mxpresni parnikl so: " — ^ "Chicago", "La Tonraine", "Rochambean^in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner P«arl St., Cheiebroufh Mulldlng. Poštni parnikl odplujejo vedno ob sredah is pristaniida številka 87 W. K. Parnik "ROCHAMHEAU" odpluje v sredo, dne 12. avgusta ob 3. uri popoludne. . ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Denar mecete proč! ako ne podpirate svojega rojaka. Pri mtni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in reč. Pri oijerna vei kot 10 galon dajem pc-pust, t<«r sa podimo priporočairi glavnim biovenekim tvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatb«. V zalogi imam izvrstne domače klobas« in vsakovrstno grocerijeko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vse strani sveta ia parobrodne lietke za vse proge. Za&topam "