51. štev. V Kranju, dne 23. decembra 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1 — Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Božič 1916. Tretji Božič v vojni! Ko smo leta 1914. dočakali prvi Božič v najhujših bojnih mesecih, smo trdno upali, da bomo prihodnje rojstvo Gospodovo že obhajali v blaženem miru. Nadejali smo se, da se bodo takrat že celile rane, ki jih je vsekala kruta vojna vsem onim, ki so na bojnih poljih žrtvovali kri, in onim, ki so doma po svojih močeh prispevali, da se vsiljena nam vojna konča zmagovito. Pa tudi leta 1915. niso upoštevali angelovega glasu: „Mir ljudem na zemlji!" Našim sovražnikom niso zadostovale naše krasne zmage na vseh frontah. Vedno so še upali, da se bo obrnila vojna sreča njim v prilog in da bodo upropastili našo državo. Računali so na neizčrpljivost ruskih bojnih sil, na premoč svojih topov in na izstradanje centralnih držav. Pomladi leta 1916, naj bi se bil iz-vojeval gigantski boj. Ves napor je bil zaman in v skrajni sili so potegnili v vojni ples še Romu-munijo, ki je pravtako kakor Italija nastopila proti svojim naravnim zaveznikom. Tudi ta poizkus se je izjalovil. Pomandrana so romunska polja, uničena industrija, pobita je vojska in le še par dni in Romunije ne bo več na zemljevidu. In tako je prišel tretji Božič v vojni. Tik pred njegovim nastopom je šel k večnemu počitku blagopokojni cesar Franc Jožef 1., kojega edina želja m srčna skrb je bila, osrečiti svoje narode z blaženim mirom. Ni mu bilo več dano dočakati tega srečnega trenutka. Sledil mu je mladi cesar Kari in prvi njegov korak je bil ta, da je kot zmagovalec ponudil sovražnikom mir. Velikodušen poizkus je bil to, da se napravi konec grozni vojni in sporazumno ustvari podlaga, ki bi zajamčila časten mir in onemogočila v prihodnjosti zopetno svetovno katastrofo. Nesebične so besede mirovne ponudbe, brez vsake poniževalne tendence napram sovražniku. Toda posmeh je vse, kar nam zveni iz sovražnikovega odgovora na mirovno pom;dbo. Tako nam tudi Božič 1916 ni prinesel zaže-Ijenega miru in krvavi ples bo trajal naprej, ne po naši krivdi, ampak vsled nadutosti naših sovražnikov. Tudi letos bo angelov klic zaman donel po višavah. Naši sovražniki niso dobre volje in v do- sego svojih namenov potrebujejo krvi, gorke človeške krvi in joka ter stoka stotisočev. Ni jim mar človeškega življenja, ne brigajo se za blagostanje cele Evrope, vodi jih v vsem pohlep po tujem imetju! Pa zadonel je klic o miru in glasno bo odmeval odslej povsod. Se bolj kot mi, bodo poslušali ta klic državljani sovražnih nam velesil. Ko se bodo prepričali, da je vse upanje, s katerim jih tolažijo njih voditelji, le prazna pena, takrat bo zadonel klic po miru tako glasno, da ga tudi naj-| bolj gluhi državniki ne bodo mogli preslišati. Takrat bo tudi za nas prišel čas mirnega ! dela. Vsi narodi naše mnogojezične države bodo : z združenimi močmi morali napeti vse sile, da se 1 bo popravilo in zopet zgradilo, kar je opustošila in uničila vojna. Ta cilj bo pa mogoče doseči le tedaj, ako se bodo po možnosti omejili in ublažili neplodni narodnostni boji, ki so nam doslej absor-birali.najboljše moči. Vsi avstrijski narodi žrtvujejo z brezprimerno vnemo kri in blagostanje za obstoj in srečo Avstrije, zato so pa tudi vsi prepričani, da se po srečno končani vojni ne bo nobenemu zapirala pot do samostojnega razvoja. V tem pogledu vred z drugimi narodi tudi mi Slovenci z zaupanjem in največjim vonosom zremo na mladega, vitežkega cesarja, ki je na tako jasen način izvolil v nošeni jeziku oceniti vrline slovenskega ljudstva. Zaupajoč tedaj v boljšo' prihodnjas-t, bumu Slovenci praznovali tretji Božič v vojni v trdni nadi, da se bo prihodnje leto veselo razlegal angelski klic: Mir ljudem na zemlji! Karlov križ. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati to-le armadno in brodovno povelje: Med vsemi Mojimi vrlimi bojevniki je pripadla v teh zmagovitih bojih najtežavnejša naloga Mojim četam. One izpolnjujejo v bojih do sedaj nezane sile in trajnosti junaško svojo dolžnost v trajni nevarnosti, zvesti svoji prisegi, zastavljajoč svoje življenje za našo pravično stvar. Da izkažem tem vrlim Svojo hvaležnost in priznanje, ustanavljam Karlom križ za čete. Ta križ je izvesti podobno armadnemu križu iz iz leta 1914. Nadalje ukazujem, da se opremijo vsi trakevi vseh dekoracij, ki so bile podeljene ali se bodo podelile za hrabri ali uspešni nastop pred sovražnikom, in za zasluge v vodstvu čet, z dvema navzkrižnima mečema. Od vojnega ministra predložene statute za Karlov križ za čete s pripadajočimi izvedbenimi določili je takoj opustiti. Naročam vojnemu ministru, da mi predloži načrt navodil, po katerih naj se opremijo trakovi z navzkrižnimi meči. Dunaj, 13. decembra 1916. Karel m. p, Clam-Martinic — ministrski predsednik. Spitzmuller je odložil svoj mandat. — Novo ministrstvo že sestavljeno. Dunaj, 21. decembra. Z ozirom na celokupni položaj je dr. von Spitzmuller položil mandat, da sestavi novo ministrstvo, zopet v cesarjeve roke nazaj. Kakor je Kor. urad izvedel, je dobil nato poljedelski minister grof Clam-Martinic nalog, da sestavi novi kabinet, ter je že podal cesarju primerne tozadevne predloge. Novo ministrstrstvo. Novo ministrstvo je sestavljeno takole: Ministrski predsednik in poljedelski minister: grof Clam Martin i c: notranje ministrstvo: baron Handel; finančno ministrstvo dr. pl. Spitz-miiller; justično ministrstvo: baron Schenk; trgovinsko ministrstvo: dr. Urban; nemški mini-ster-krajan: dr. Baernreither; delavsko mini-nistrstvo: baron Trnka; naučno ministrstvo; baron Hussarek; železniško ministrstvo: baron Forster: domobransko ministrstvo: baron Ge-orgi; gališko ministrstvo:-dr. pl. Bobrzvnski PODLISTEK. Vladi mir Korolenko. Požigalec. (Božična povest.) Hitro se je pomikala trojka čez s snegom pokrito ravnino. Kristalni ledeni kosci so frčali Čez njo in gorko sopenje konj je sproti zmrzova-b. Kočijaž pa je vedno priganjal konje, da tem Preje dospe v gorko zavetje In se reši mrzlega Severnega vetra. Fedor Ivanovič Markov, okrajni zdravnik iz Volsk, je sedel v saneh ter bil opravljen v težak kožuh in se ni prav nič zanimal, kaj se okolu nJega godi. Njegove misli so bile popolnoma drugje. Na guvernerjevo povelje je moral v Obojan Pregledat šolsko mladino. Toda mož se ni toliko brigal za guvernerjevo povelje, kakor za vitko, l^po Marijo Pavlovno, mlado učiteljico v Obojanu. To pa ni šteti v zlo pretintridesetletnemu možu v dobrih razmerah. Uboga učiteljica pa se je morala 2a bornih dvajset rubljev in s prostim stanovanjem u,{varjati z vaškimi dečki in deklicami ter jim v glavo ubijati prve stopnje znanosti in obnašanja. Ta uboga deklica se mu je smilila. Živeti je m°rala med neizobraženimi ljudmi, prebiveti sama v bornem šolskem poslopju in se ukvarjati z razvajeno vaško mladino. Od svojega pičlega za-•lUŽka je še hranila, da bi zamogla kasneje obilovati višjo šolo in nastopiti boljšo službo. . Posrečilo se je Fedoru Ivanoviču preskrbeti sklici še postranski zaslužek pri stari plemeniti gospej. katere posestvo je bilo v bližini. Marija Pavlovna bi ji morala vsak dan čitati od četrte do šeste ure zvečer. Danes se mu je ponudila prilika, da jo predstavi. Smejati se je moral njeni brezskrbnosti. Ko je ostavila šolsko poslopje, je vrata malega stanovanja samo zapahnila, ključe veznih vrat pa dela pod velik kamen ob pragu. Ko ji je Fedor Ivanovič očital lahkomiselnost, mu smeje odgovori: „Oh, gospod Fedor Ivanovič, kako pa naj slabotna ženska seboj vlači tako težak ključ. Tukaj leži bolj na varnem kakor v blagajni; moje šole se vaščani od daleč izogibljejo.u Kakor je bila sicer vesela, tako je bila včasih tudi resna. Ko ji je omenil bližajoči se Božič, je postala hkrati popolnoma spremenjena in komaj je zadrževala solze. „Pri Bogu, deklica se mi smili," je govoril Fedor Ivanovič sam seboj — pri tej priliki pa je obstala trojka pred njegovo hišo v Volskem. V prvem nadstropju so gorele svetilke in ogenj je Dlapolal v kaminu. Prijetna toplota se je razširjala po prostorih. Toda gospod okrajni zdravnik ni čutil udobnosti — nekaj ga je nadlegovalo in našel ni pokoja ne pri pisalni mizi, ob kaminu, ne pri jedilni mizi, niti pri puhtečem samovarju. Kar se že leto dni ni zgodilo, se je sedaj. Gospod je pregledal hišo od kleti do podstrešja, grajal to in ono in naposled rekel, da je potreba marsikaj prenoviti. „Pazi, Matuška," je rekel kočijaž kuharici, „hišo hoče prodati." „To bi bila moja smrt," je vzdihnila stara. „Pa še več se je zgodilo," je pravil kočijaž. „Po mestu se je vozaril, kupil lepe prte, kožuhaste rokavice, samovar, knjige in več drugih stvari." „Zakaj pa to?" je vprašala Matuška. „No v štirinajstih dneh obhajamo naš božič,11 je veselo pripomnila dekla. „Blagorodni gospod nas hoče obdarovati. Bog mu nakloni zdravje in dolgo življenje." „Prav imaš, Katinka. Toda gospod je bolan — zelo bolan, najbrže ni nekaj prav v njegovi glavi. Kdor je pameten, ne poseka na vrtu s snegom pokrite smreke, je ne vleče v hišo in dela ž. njo kakor da je čudežno drevo." Med tem kramljanjem pa se začuje ropot žage. Fedor Ivanovič je sam lastnoročno žagal stojalo za smreko. „Sveta mati božja kazanska," prične zopet kuharica, „blagorodni gospod so zblazneli." Vsi trije se prekrižajo. Drugi dan, katoliški sveti večer, pa je bit njih strah že večji. Gospod je smreko povezal z vrvjo, vzel lep mizni prt, si dal prinesti zlatih pen in z jabolki ter orehi je delal raznovrstne burke. Opoldne se je komaj dotaknil jedil, najboljše stvari pa zavil in skrbno zaklenil v ročni kovček. „Ali ni to prava blaznost?" „Da, to je blaznost," so vsi pritrdili. „Matuška je vzdihovala, medtem so ji pa. solze tekle po licu. Tudi Katinka je ihtela. — Kočijaž pa je bil tano ginjen, da je pozabil na kozarček in je vodko na debelo požiral kar iz steklenice. Na čelu novega ministrstva stoji konservativni češki veleposestnik in eden poglavitnih pred-staviteljev češkega zgodovinskega plemstva grof Clam-Martinic. Bil je že v kratkem Korberjevem kabinetu poljedelski minister, znan pa že odprej kot predstavite!) idej, katere zastopa češko vele-posestvo, zlasti idejo velike in močne Avstrije, v kateri so vsi narodi ravnopravni. Ministrski predsednik grof Clam-V.artinic je izrazita politična invidualnost, a tudi poleg njega v novem ministrstvu jako določni značaji. Zlasti so to finančni minister dr. Spitzmuller, železniški minister Forster, trgovinski minister dr. Urban in justični minister Schenk. Poleg teh je po dolgih letih zopet imenovan nemški minister-krajan dr. Baerenreither. O političnih težnjah in idealih teh ministrov ni nobenega dvoma in zato se nam dozdeva, da je novo ministrstvo sestavljeno na podlagi popolnoma konkretnega dogovora, da je sid kompromisa glede vseh važnih vprašanj, ki jih je treba rešiti v bližnji prihodnjosti. Najbližje naloge novega kabineta. Z Dunaja poročajo: Kabinet grofa Clam-Martinica bo pred novim letom uzakonil s § 14. budgetni provizorij za prvo polovico leta 1917., v ostalem pa bo pripravil vsa druga vprašanja za parlamentarno rešitev. Ali bo ministrstvo pred sestankom državnega zbora uveljavilo novi državno-zborski poslovnik naredbenim potom, ali se bo zadovoljilo s tem, da se stranke sporazumejo glede tega poslovnika ter ga takoj v prvih sejah državnega zbora tudi formalno odobre, je še negotovo. Glede nagodbe z Ogrsko je razvideti že iz sestave novega kabineta, da bo v bistvu prevzel Stiirgkhov elaborat zatrjuje se pa, da hoče rešiti grof Clam-Martinic tudi to vprašanje V državnem zboru. Na vlaških tleh. Dunaj, 16. decembra. Umikanje sovražnika se je raztegnilo sedaj tudi na fronto v Dobrudži, kjer so zavezniki začeli včeraj zjutraj zasledovati. Jugovzhodno od mesta Buzeu so naše čete prekoračile reko Cal-matulul, severno od tega mesta pa so dospele do vznožja gore. Pri tem je bilo zopet 2000 mož vjetih. Ruski napadi so se omejili včeraj samo na prostor južno od doline Uz. Tu so se v našem artiljerijskem ognju strojnih pušk zlomili štirje naskoki na čete feldmaršallajtnanta Fabinvja. Dunaj, 17. decembra. Na vzhodnem Vlaškem so prekoračile čete generala pehote von Falkenhavna na več točkah odsek Buzeu. Tekom včerajšnjega dneva smo vjeli 1150 mož ter vplenili 18 lokomotiv in 400 obloženih železniških voz. Južno od Valeputne smo zavrnili napad dveh ruskih bataljonov z energičnim protisunkom av-stro-ogrskih čet. Pri tem smo vjeli enega praporščaka in 65 mož. V dolini Uz in zapadno od doline Cibo so sunili nemški oddelki preko lastne črte in vjeli nekaj tucatov mož. Dunaj, 18 decembra. Na obeh straneh doline Uz so napadli Rusi naše pozicije po silni artiljerijski pripravi. Boji še niso končani. Dunaj, 19. decembra. Na vzhodnem Vlaškem je položaj v splošnem I neizpremenjen. Zadnje dni smo vjeli kakih 1000 mož in vplenili mnogo vozil. V odseku Mesticanesti sta se zlomila dva sovražna infanterijska napada po močni artiljerijski pripravi v našem obrambnem ognju. Položaj na romunskem bojišču je v splošnem neizpremenjen. Domneva se, da je bil na naši strani odrejen kratek odmor, ker sedaj ni več povoda, forsirati zasledovanje. Sovražniku se je namreč v zadnjem trenotku posrečilo, se izogniti ! nastavljeni zanjki in rusko-romunksi umik poteka j sedaj normalno. Odprto je le še vprašanje, na kateri črti se bo sovražnik znova uprl. Dunaj, 20. decembra. Proti našim pozicijam v odseku Mesticanesti so obnovili Rusi včeraj svoje silne napade, ki smo jih z izgubami za sovražnika zavrnili. Berolin, 20. decembra. V najsevernejšem delu Dobrudže se je sovražnik, ki se je umaknil do tja, zopet postavil v boj. Berolin, 20. decembra. V loku Crne so se izjalovili po silnem ognju pričeti sovražni napadi pred našimi pozicijami. Rusko-angleški podžigalni oddelek. „Pester LIoyd" poroča: Na Vlaškem so delovali posebni, iz ruskih kozakov in angleških pi-jonirjev sestavljeni podžigalni oddelki, ki so imeli I nalogo, da požgejo za umikajočo se armado vse j zaloge živil, razrušijo industrijska podjetja in tudi I večje kraje. Ti oddelki so nastopali s tako brezobzirnostjo tudi proti privatni lastnini, da je celo ; romunska vlada ugovarjala. V Brailo so dospele posebne angleške čete, ki spravljajo tamkajšnje j ogromne zaloge žita na varno. Ruski neuspehi. Dunaj, 16. decembra. Pri Avgustovki so Rusi večkrat napadli od naših lovcev predvčerajšnjem zavzete jarke, toda j vedno zaman. Zapadno Lučka je napadel neki i komando ruske varstvene čete ter jih razpršil. Vjetih je bilo več mož. Dunaj, 17. decembra. Južno od kolonije Porsk so naskočile nemške stotnije sovražne pozicije ter jih zavzele v širini 600 m. Pet častnikov, 300 mož, 3 strojne puške in 3 metala min so ostali v rokah napadalcev. Berolin, 16. decembra. Zapadno od Lučka so vdrle po posrečenih razstrelitvah avstro-ogrske čete v poškodovane j sovražne jarke ter so se po nadaljnem razdiralnem ! delu vrnile z več vjetniki in plenom. Berolin, 17. decembra. Po močni artiljerijski pripravi so napadli Rusi pri Ilukstu (severozapadno od Dvinska). Zavrnili smo jih. Severno od železnice Kovel—Luck so so zavzeli deli brandenburškega rezervnega pehotnega polka št. 52 ruske poziciji v širini kakih 600 m. Pet častnikov, 300 mož so vjeli, več strojnih pušk in metal min pa kot plen poslali nazaj. Dunaj, 18. decemkra. Ruski sunki proti črti naših poljskih straž pri Avgustovki so ostali brezuspešni. Enako so se ponesrečili slabotni sovražni napadi na naše nove pozicije pri koloniji Porsk. Berolin, 18. decembra. Severozapadno od Lučka so poskusili Rusi vzeti nazaj od nas dne 16. t. m. pri koloniji Porsk vzete pozicije. Njih tudi ponoči obnovljene napade smo zavrnili. Enako so se ponesrečili ruski sunki pri Avgustovki (južno od Zborova) v našem obrambnem ngnju. Berolin. 19. decembra. Južno od Naroškega jezera in južno od železnice Tarnopol—Zločov je artiljerijsko delovanje od časa do časa prihajalo močnejše. Ob Gutin Tomnatecu v Gozdnatih Karpatih smo zavrnili ruske patrulje, na cesti v Valeputno pa en ruski bataljon. Bitka ob Somtni. Berolin, 16. decembra. V loku Ypres - Wytchaete se je stopnjeval I topovski boj od časa do časa do velike sile. Naše skupine so v sunku prodrle jugovzhodno od Zil-J Iebeke tja v drugo angleško črto, katere posadka je bila pobegnila. Dne 15. decembra se je posrečilo Francozom j na severovzhodni fronti Verduna potisniti nas na j najsprednji poziciji v drugo pripravljeno črto hrbet Thalou-višine severno od Louvemonta - Chambret- tes ferma — južno od Bezonvauxa. Berolin, 17. decembra. Pri Hanneschampsu severno od Ancre so poskusili angleški oddelki pod zaščit močnega ognja ! vdreti v naše jarke. Krvavo smo jih zavrnili. Na vzhodnem bregu Mose so Francozi včeraj nadaljevali svoje napade. Po trdih bojih sta jim ostala Bezonvaux in gozd zapadno od te vasi. Njih sunki, ki so jih nadaljevali severo - zapadno I od tam, so se zlomili pred našimi pozicijami na višinskem hrbtu severno od vasi Bezonvaux. Francoska linijska ladja in transportni parnik potopljena. Berolin, 17. decembra. Neki naš podmorski čoln je dne 12. decembra 55 morskih milj vzhodno - jugovzhodno od Malte s torpednim strelom poškodoval francosko I linijsko ladjo tiDa „Patrie". Neki drug podmorski čoln je dne 11. decembra jugovzhodno od doka Pantellaria s torpednim strelom potopil oboroženi transportni parnik „Maghellan" (6027 ton) z nad 1000 možmi belih in črnih čet na krovu. Berolin, 19. decembra. Na obeh bregovih Somme je bil topovski I ogenj in ogenj metal min od časa do časa živahnejši. Severo-zapadno in severno od Reimsa smo ; pognali francoske oddelke, ki so prodrli po močni strelski pripravi proti našim jarkom, nazaj. Popoldne se je stopnjevalo na vzhodnem bregu Mose streljanje. Francozi so napadli gozd t Fosses. PreJ našo pozicijo ležeča ferma Cham-brettes je ostala po bližinskem boju v njihovih rokah. Na drugih točkah napadalne fronte smo jih i zavrnili. „Meni je tako tesno pri srcu," je zagotavljal. „Ob treh se hoče blagorodni gospod peljati k nekemu bolniku v Petrovsk. Bog ve, kaj se nam med potjo pripeti?!" Se bolj tesno mu je bilo pri srcu. ko je videl, da gospod ni dal le ročnega kovčeka v sani, temveč tudi povito smreko. „Vozi naravnost — mimo Obojana!" Smrtna tišina je vladala v vasi. Nič se ni ganilo, samo snežinke so padale. „Počakaj me „pri vrču"!" je zapovedal Fedor Ivanovič, ročni kovček in smreko pa postavil v sneg. Kočijaž je sam vozil po samotni vaški cesti. Fedor Ivanovič pa se je previdno oziral okoli. Tudi šolsko poslopje z zaprtimi okni je kazalo osamelost, Marija Pavlovna je čitala stari gospej. Iskaje pripognil svoj obraz k tlom. Gladek kamen je preobrnil in z zadovoljstvom izvlekel izpod njega ključ. Malo trenutkov nato je bil Fedor Ivanovič v sobi Marije Pavlovne. Brzo je razvil smreko, olepšal drevo s pozlačenimi in raznobarvnimi sladkarijami, vrh okrasil z lepim angelom, na veje nasadil lepe voščene svečice, stojalo pa pokril z mahom. Skrbno je pogrnil čez mizo dragocen prt, na sredo postavil božično drevo, spodaj pa razložil svoja darila. Potem je prižgal svečice. Cas je bežal — Pavlovna je gotovo že na povratku. Brzo je odšel in ključ zopet skril pod prag. Nekaj minut kasneje pa je drvila trojka med glasnim zvonenjem proti Petrovsku. Potem se je vračal proti domu zopet čez Obojan. Ali naj se vstavi pred šolo ? — Ne, to bi bil j povod slabim govoricam. Daleč na obnebju je bilo videti temnordeč žar. Kočijaž se je prekrižal. To je severni žar — veliko morje v ognju. Sedaj je zaplapolalo in visoko se je dvigal plamen, na tisoče isker je padalo na sneg. Ne, to ni bil severni žar, temveč — požar! „Blagorodni gospod," je zaklical kočijaž j prestrašen, „ves Obojan je v plamenu." Kakor vihar je drvila trojka čez sneg. Prikazala se je vas, — vaška cesta je oživela — va-ščani so hiteli iz svojih koč. „Kje gori?" „Tain zadaj — pri šoli!" Kakor bi strela zadela dobrega Fedor Iva- noviča.--Bleščeče božično drevo, mehki prt — samo ena iskra — dalje ni mogel misliti. Plamen je švigal iz šolskega poslopja in več sosednih hiš je bilo v plamenu. Trske so pokale in iskre so letele visoko in na široko naokolu. Vsak poskus jadikujočih vaščanov ogenj pogasiti i je bil zaman. Preostajalo ni nič drugega, nego ! ogenj omejiti. Fedor Ivanovič je pohitel k starosti ' in vprašal': „Kje je učiteljica?" „Tam pri drevesu !" Nema in bleda je zrla Marija Pavlovna na pogorišče. Fedor Ivanovič je stal pred njo. Globoko je sopel. Prijel jo je za mrzlo roko. Stresla se je po celem životu in ga gledala, kakor bi pri njem iskala pomoči. „Vse je proč — spomin na pokojne stariše, moje knjige, moje delo, moji prihranki — vse, vse je proč! Ko sem odprla duri, se mi je zdelo, ka- kor bi padlo ognjeno drevo. — Vse izgubljeno! — Prav nič nimam!" „Vendar imate še nekaj, Marija Pavlovna !" Uprla je svoje oči vanj. „Srce, katero vam je naklonjeno, in katero bode bilo za vas do poslednjega trenotka." Stisnil je njeno drobno roko in jo krepko držal in natiho nadaljeval: „Marija Pavlovna, ako imate pogum, zaupajte vaie življenje človeku, ki stoji pred Vami in prosi za vašo ljubezen!" Iskala je besedi in slednjič rekla boječe: „Fedor Ivanovič, okrajni zdravnik iz Volska in jaz siromašna deklica?" Pripognila je k njemu svojo glavo in čutila nepopisno srečo. V tem hipu je šolsko poslopje zagrmelo na kup in velik plamen je švignil proti nebu.--------------• V hiši v Volsku je bilo vse razsvetljeno. Pred bogato okrašeno smreko ja stala Marija Pavlovna, za roko pa je držala triletnega dečka plavih las. Radostno sta gledala čarobno drevesce. Vnela se je veja. „Požigalec!" je rekla glasno se smeje mlada žena. Gospodar je hitro pogasil gorečo vejo in potegnil svojo ženo k sebi. Marija Pavlovna pa je I zbežala v sosedno sobo in z nežnimi prsti pričela udarjati na tipke. V lepih in mogočnih akordih je odmevalo po vseh prostorih: „Sveta noč . . ." Berolin, 20. decembra. Ob Sommi, ob Aisni in v Champagni ter na vzhodnem bregu Mose samo v posameznih odsekih izmenoma močen artiljerijski ogenj in delovanje patrulj. Potopitev „Suffrena". Berolin, 20. decembra. Neki naš podmorski čoln je dne 26. novembra kakih 50 morskih milj severo-zapadno od Lisa-bone s torpednim strelom potopil sovražno linijsko, ladjo. Gre se za francosko linijsko ladjo „Suffren", o kateri je francosko mornariško ministrstvo dne 8. decembra poročalo, da je z vso posadko izgubljena. Na Balkanu. Grška se je uklonila. Amsterdnm, 16. decembra. Reuter poroča iz Rima : Grška vlada je ultimatum entente sprejela. Milan, 16. decembra. Od Grške sprejeti ultimatum zahteva, da se morajo grške čete vštevši one v Epiru z artiljerijo vred kar najhitreje umakniti v Peloponez. Dne 1. decembra pod zastave poklicani reservisti in prostovoljci so bili popolnoma odpuščeni. Položaj v Atenah. Amsterdam, 18. decembra. „Times" poročajo iz Aten: Sprejem četverozveznih zahtev pomenja odstranitev grške armade iz Tesalije in premestitev artiljerije v Peloponez. Ententa bo izročila radi dogodkov, ki so se odigrali začetkom decembra, grški vladi še eno noto. Francoski in angleški poslanik pričakujeta nadaljnih navodil ter se nahajata na krovu ententnih ladij v Pireju. Bern, 19. decembra. „Echo de Pariš" poroča iz Aten: Položaj ostane negotov. Kralju zvesto časopisje poživlja vlado, naj energično nastopi. Berolinsko brezžično poročilo o mirovni ponudbi je napravilo v Atenah velikanski vtisk. Francozi na Zakintu. Milan, 18. decembra. „Secolo" poroča, da jc francosko brodovje izkrcalo na Zakintu pomorščake s strojnimi puškami, ki so zasedli gledališče, policijsko poslopje in brzojavni urad. Venizelos proglašen za veleizdajnika. London, 18. decembra. Reuter poroča iz Aten: Vlada kralja Konstantina je izdala zaporno povelje proti Venizelosu radi veleizdaje. Grški protest. Milan, 20. decembra. „Corriere della sera" poroča, da je izročila grška vlada italijanskemu in ruskemu poslaniku noto, v kateri protestira proti podvrženju otokov Sire, Naksosa, Parosa, Fina, Keje in Santorina pod Venizeiosovo vlado ter zahteva z ozirom na kralju zvesta čustva tamošnjih prebivalcev njih povrnitev. Grška vlada je izročila to noto tudi francoskemu in angleškemu poslaniku, ki se mudita na ladjah v Pireju. Venizelos odstavlja kralja. Iz Soluna poročajo preko Ženeve, da je Venizelos proklamiral na otokih Kandiji, Lemnosu, Kiosu, Samosu in Mitilenah odstavljenje kralja Konstantina. Venizelos mobilizira. Preko Ženeve poročajo, da je Venizelos odredil generalno mobilizacijo na otokih, ki so mu podvrženi. Mirovna ponudba. Bern, 18. decembra. Diplomatska osebnost, ki velja za jako podučeno, je izjavila, da izroči ententa najbrž že konec tega tedna nevtralnim diplomatom odgovor na mirovni predlog. Zdaj se vrše živahna posvetovanja med vladami entente •n pričakovati je, da podajo napovedane vladne izjave v francoski in angleški zbornici bistveno Podlago za sestavo odgovora. Četudi še ni natačn-•io znano, kaj bo natančna vsebina odgovora, je vendar verjetno, da ostane centralnim državam odprt pot za protiodgovor. Kratkomalo mirovna Ponudba ne bo odklonjena. Govori se pa, da bo ententa zahtevala najprej naznanilo mirovnih po-Rojev. Ce bi centralne države v takem slučaju odgovorile, da je potreba najprej sesti k razprav-W mizi, predno bi zastopniki centralnih držav mirovne pogoje uslmeno povedali, potem bi bil najbrž za sedaj konec izmenjavanju dopisov. Premirja ni nobena vojskujočih se držav ponudila. Konfcreca pri Sonninu. Lugano 10. decembra. Italijanski zunanji mi-'llsCXX>OCX)CXXX5CX> I j Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 3 milijone 900 tisoč kron Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje v Kranju na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik. Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.