Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za ino/.enistvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ni. 6/lil VENEC Telefoni nredniitvai dievu alnžba 2050 — nočna 299«, »9« In 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka In dneva po prazniku ček. račun: Ljubljana št, 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Kmetu pravične cene V sedanji krizi je prišel svet do spoznanja, da je jedro krize iskati v prenizkih cenah kine. tijskih pridelkov. Zato se vsa prizadevanja za izboljšanje položaja v gospodarstvu sploh začenjajo pn' kmetu, odn. pri cenah, ki jih dobiva za svoje pridelke. Tudi pri nas smo skušali pomagati kmetu, toda vendar smo imeli pri tem nesrečno roko in se še do danes ne kažejo znaki izboljšanja, dočim se je drugod po svetovnem gospodarstvu marsikaj začelo obračati na bolje. To naim nalaga nujno dolžnost, da čim. prej začnemo s konstruktivnimi ukrepi v pomoč našemu kmetu. Dokler vztrajamo pri sedanji deflacijski politiki, se da v korist kmetu mno.go napraviti z znižanjem cen izdelkov, katere mora kmet kupovati. To so predvsem industrijski izdelki, ki so danes carinsko izredno visoko zaščiteni. Ta zaščita je sedaj pravzaprav višja, kot je bila. Kajti naše uvozne carine se računajo v zlatu, k čemur se prišteje še odgovarjajoč ažio 1000%. Med tem so pa zunaj tudi cene industrijskih izdelkov padle — sicer ne toliko kot cene kmetijskih proizvodov 6ploh — in tako je sedanji odstotek carine v primeri z vrednostjo blaga, ker so se cene znižale, višji, kot je bil še pred nedavnim. Poleg tega so nekatere cene važnih proizvodov visoke, ker imamo kartele. Sicer smo pred nedavnim dobili uredbo o kar-telih, ki sicer v prvem členu prepoveduje kartele, v naslednjih členih se pa pokaže, da velja ta prepoved samo za kartele, kateri niso dovoljeni po pristojnih oblasteh, in da lahko karteli še naprej del ujejo, seveda pod nadzorstvom oblasti. Tudi ne smemo pozaibiti pri nekaterih predmetih tudi visoke obremenitve po trošarini n. pr. za sladkor, za katerega anaša samo trošarina okoli polovico prodajne cene. V drža-žavah z izrazito deflacijsko politiko so izvršili na cene industrijskih izdelkov že velik pritisk in polagoma se cene znižujejo. V zadnjih 3 letih so se cene industrijskih izdelkov dobro držale in so celo narasle, nasprotno pa so cene kmetijskih pridelkov padle. V razvrednotenju valute kmet ni imel koristi in in se je razlika v cenah še povečala v njegovo škodo. To je dovolj jasen opomin, ki ga mora naša gospodarska politika vpoštevati. Kakor na eni strani lahko znižamo cene industrijskih izdelkov, tako je na drugi strani potrebno, da tudi zvišamo cene, ki jih dobi kmet za svoje pridelke. Tu je več poti, ki jih že porabljajo v gospodarski politiki raznih držav. V Zedinjenih državah je v ta namen slučil veliki valutni eksperiment predsednika Roosevelta, ki pa je imel namen dvigniti vse cene, ne samo cene kmetijskih proizvodov. V Nemčiji uibirajo drugo pot. Tu so določene minimalne cene za kmetijske pridelke, katerih se morajo držati tako trgovci kot kamzumenti pri nakupu. Sicer so tudi v drugih državah poskušali s takšnimi ukrepi, kot n. pr. pri nas z minimalnimi cenami pšenice leta 1931, nadalje lani v Franciji, tudi pri pšenica, vendar je drugod uspeh izostal, ker je manjkalo organizacije, katero ima pa lahko na razpolago Ie totalitarna država diktatorskega kova, kot je ravno Nemčija. V tem oziru je dvomljivo celo, če bi uspela popolnoma tudi Italija. Tudi pri nas bi se dala ubrati ta pot, če bi bil za to zadosten aparat in resna volja. Na drugi strani pa ni potreba poseči po takih sredstvih, ki so lahko preradikalna, ker se da tudi z drugimi primernimi ukrepi doseči mnogo. Pravično je treba urediti vprašanje po-srerlovalniških zaslužkov. Velevažno pa je vprašanje kmetijskega kredita. Danes mora kmet s svojimi pridelki takoj na trg, ker nujno potrebuje gotovino. So stvari, ki jih je treba takoj plačati in ni dovoljenja za odlog, tudi se ne da počakati, kakor je včasih celo z nakupom najvažnejših potrebščin. To žene kmeta, da prodaja po vsaki ceni in ob sedanjem položaju na trgu še bolj tlači cene. Tu bi pomagala dobra kreditna organizacija, da bi kmetu dala denar za njegove pridelke, da bi lahko počakal na ugodnejši čas za vnovčenje svojih pridelkov in jih dotlej kje vskladiščil. To so uvideli v celi vrsti držav in dajejo emisijske banke na ra-zipolago v take namene: za lombardiranje žita, vina itd. velike zneske. Tako je mogoče porazdeliti ponudbo na daljšo dobo. Vprašanje je tudi del splošnega kreditnega vprašanja pri nas. Naš kredit je izginil in najbolj občuti pomanjkanje kredita naiš kmet. Res je zalščiten pred upniki, toda nima nobene možnosti dobiti novega posojila za najnujnejše potrebe, za premostitev med plačilnimi roki svojih obveznosti in med plačilnimi roki za svoje proizvode. Šele sedaj uvide varno, kaj vse smo izgubili v sedanjih razmerah na kreditnem trgu. Ob sedanjih raramerah se tudi prodajne zadruge za kmetijske pridelke ne morejo razviti, saj jim manjka najpotrebnejših sredstev.^ V prodajnem zadružništvu pa loži tudi dobršen del rešitve vprašanja kmetske krize in sploh re. šitev kmeta pred popolnim propadom. Našega zadružništva ne smemo podpirati samo z izjavami, kako nam ie pri srcu, ampak s podrobnim delom, še bolj pa s tako gospodarsko politiko, ki bo to praktično vpoštevala in pomagala Kmetu na noge. Poleg kreditnega vprašanja je važno vprašanje davkov. Mi smo kmetijska država in ker ni mogoče uvesti dovolj neposrednih davkov, je ri nas največji davčni donos od posrednih davkov. Ti davki so pa taki, da se dajo prevaliti v večini slučajev na konzumenta in kot taki tudi obremenjujejo kmeta kot konzumenta, zlasti v naših krajih, ki so bolj industrializirani in je tudi naše kmetijstvo usmerjeno v druge panoge, ne pa samo v poljedelstvo kakor v celi vrsti po- I____- !_ _ x „ ,1 X n .. A 7nin t rt 4 t- mh n 4 r\ m 1 % rul * no . Jedro madjarske politike: Kje imam še kakšnega prijatelja? Strah pred odgovornostjo podi madjarskega ministrskega predsednika h prestolice v prestotico Ziirieh, 7. nov. b. cNene Ziircher Zeitung* objavlja poročilo svojega dopisnika na Dunaju, v katerem obravnava zadnja potovanja madjarskega ministrskega predsednika po Evropi. Spričo redno večje jasnosti, ki nastaja okrog marsejskega zločina, pravi časnikar, in ki prikazuje odgovornost Madjarske r čedalje večji meri, se je madjarske vlade polastil velik strah, da ostane osamljena. Nikdo Madjarski ne bi hotel izkazovati prijateljstva, kadar bo dokazano, da je imela roke vmes pri krvavi žaloigri v Marseilleu. Madjarska vlada se tega saveda in ker se boji posledic, ki so skoraj neizogibne za njo, ae je hitro hotela prepričati, na koga še lahko v Evropi računa. General Gombos je hitel najprej v Varšavo, zatem je tekel na Dunaj, sedaj je pribežal še v Rim. Ce ga vsi ti njegovi prijatelji zapustijo, je skoraj neizbežno, da se bo moral staviti na razpolago Mali zvezi, ki bo od njega zahtevala obračuna za marsejsko žalo-igro. Ce bo našel v Varšavi, na Dunaju in v Rimu zaščitnike, bo lahko bolj osoren, če ga bodo zavrnili, bo moral biti ponižen. Midjarska politika je sedaj osredotočena v skrbi polnem vprašanju: Kje imam še kakšnega prijatelja? Vse pri starem Rim, 7. nov. b. Danes je madjarski ministrski redsednik tretjič obiskal šefa it;lijanske vlade lussolinija v beneški palači. Sestanku pa je prisostvoval tudi državni podtajnik za zunanje za deve Fulvio Suvich. O uspehu današnjega in včerajšnjega sestanka med Mussolinijem in Gombo-som ni bilo izdano uradno poročilo Mussolinijev list »Popolo d'ltalia« jnsoo določa načela, na katerih se razvija madjarsko--tali-jansko sodelovanje, ki ga madters.u revizionltem ne more oslabiti, temveč ravno nasprotno, _ '"hko ga samo še okr ep j. Doslej se ni pojavil v jasnem ozračju niti en oblaček, ki bi zatemnil prijateljstvo obeh plemenitih narodov. Vsa ugibanja, ki so na- Pr M stala pred kratkim v zvezi z nekaterimi spremembami glede stališča Italije, so tendenciozna in napačna. Med Italijo in Madjarsko ni prav nobene razlike r njunih interesih in to dejstvo samo fe že dovolj močan dokaz, da ostane italijansko-ma-djarsko prijateljstvo nerazdružljivo. ... a vendar ne Dunaj, 7. nov. m. Dunajska »Morgenzeitung« poroča od svojega dopisnica iz Rima, da tamkajšnji krogi z največjim zanimanjem zasledujejo pogajanja med madjarskim ministrskim predsednikom Gombosom ter med Mussolinijem in Suvichem. Dopisnik tega lista poroča, da je iz zanesljivega vira zvedel, da sedanja pogajanja med Mussolinijem in Gombosom n«; potekajo prav nič gladko in povoljno. Po njegovih informacijah je Gombos odkrito izjavil M,isoliniju, da ni zadovoljen s postopanjem Italije in z njeno gospodarsko podporo, ki jo je Italija obljubila Madjarski ob priliki sklenitve rimskega protokola: Po določbah tega protokola bi se bil moral uvoz madjarskega blaga v Italijo znatno povečati do te jeseni. To se pa ni zgodilo. Povečal se je samo izvoz italijanskega blaga v Madjarsko, kar dokazujejo vse statistike zunanje trgovine. Nasprotno pa se je znatno povečal po sklenitvi rimskega protokola izvoz avstrijskega blaga v Italijo. Predsednik madjarske vlade Gombos je radi tega izjavil Mussoliniju, da ima vtis, da Italija podpira gospodarstvo Avstrije na škodo Madjarske. Zapretil je Mussoliniju, da bo Madjarska odpovedala rimski protokol, če Italija ne bo ukrenila vsega, kar je potrebno, da bi se znatno povečal uvoz madjarskega blaga v Italijo. Zatem je prišlo med Mussolinijem in Gombosom do ostrega prerekanja, ki je doseglo višek v trenutku, ko je Mussolini zapretil Gnmbosu, da bo Italija prenehala podpirati madjarsko revizio-nistično politiko, čim bi Madjarska odpovedala rimski protokoL Radi tega je sedaj položaj v Rimo zelo napet kljnb optimističnemu pisanju italijanskih listov. Zdi se, da to pot ne bo prišlo tako gladko do sporazuma med Mussolinijem in Gom-bosem. Gombosev: „Ne zapusti nas*4 Rim, 7. nor. c. Ko se je Gombos dopoldne ijal v palačo Venecia na ponovni sestanek z lussolinijem, je hitel poudariti časnikarjem, ki so ga ustavili, da je izredno zadovoljeni z razgorvori, ki jih je imel z Mussolinijem. Izjavil je, da ni soglasnost me dMadjarsko in Italijo nikdar bila večja, nego je tokrat. Vendar pa "roibnositi razgovorov ni hotel reči niti be- pelja Muss Tako madjariski, kakoir tudi italijanski diplomatski krogi zavijajo vsebino tokratnih razgovorov v popolno tajnost, če je molk r diplomaciji naraven, potem je tajnost tista lasnost diplomaskih razgovorov, ki daje možnost najrazličnejšim komentarjem tokratnih rimsko-madjarskih pogajanj. Tako se kljub temu z gotovostjo računa, da hoče tokrat Gombos za vsako ceno izsiliti od Italije zagotovila, ki jih danes madjarska politika bolj potrebnje, nego kdaj poprej. Tako je rimski dopisnik »Petit Parisiena«, ki je danes glasilo francoskega zunanjega ministrstva, v stanju povedati, da je Gombos vztrajal pri svoji prošnji, da naj Italija nikakor ne opusti svoje revizionistične po. iitike. Gombos smatra za nujno, da dobi zagotovilo v tej smeri, ker je Madjarski jasnost v te msmislu danes bolj jiotrebna, nego kdaj j)o-prej. Predvsem je Gombeo prosil, da nnj italijanska diplomacija odslej naprej zastopa stališče, da za Italijo revizionizcin ni samo vpra, šanje diplomatske polemike, anipak vnrnšanje načelne važnosti, od katerega zavisi vprašanje evropskega miru in njegove organizacije. Za zbližanje Avstrije in Nemčije Von Papen na agitaciji Čudni govori con Papena v Celovcu in v Gradcu Celovec, 7 .novembra. TG. — Nemški poslanik na Dunaju baron von Papen, ki mu je bila dana izrecna naloga, da pripomore k spravi med Nemčijo in Avstrijo, se je pripeljal v Celovec, da uradno obišče nemško kolonijo, to se pravi nemške državljane, prebivajoče na Koroškem. Oblasti so ga sprejele z vsemi častmi, ki pripadajo inozemskim poslanikom. Ker je Koroška že od nekdaj bolj prevzeta od narodnosocialističnih stremljenj in je tudi koroška domovinska fronta v precejšnji meri prepletena s pristaši starih vsenemških struj, je bilo opaziti, da je bilo med občinstvom, ki je von Papena prišlo pozdravljat, več navdušenja, kot ga je nemški poslanik doživel po drugih krajih Av-strije. Von Papen je imel v nemški koloniji daljši govor, v katerem je povdaril, da je bila poslednja Hindenburgova volja, da naj gre on v Avstrijo, kjer naj se z vsemi silami trndi, da ugladi vse spore, ki so na žalost nastali med dvema nemškima državama, in da pripravi vse potrebno za lepo prijateljsko sodelovanje med Avstrijo in Nemčijo. Nemčija nima nikakih namenov, ki bi ogrožali avstrijsko neodvisnost in se noče vmešavati v notranje avstrijske razmere, prepuščajoč avstrijskemu ljudstvu, da si uredi svoje državno živlfenie kakor hoče. Njegova želja je le, da odstrani vse ovire, ki so se zadnja leta nakopičile med dvema čisto nemškima narodoma, ki govorita isti jezik, imata isto kulturno bogastvo in sta iste krvi. Bratje se med seboj ne smejo sovražiti. V sedanji Evropi se morajo zbrati v močno duhovno skupnost, da bodo dosegli, da pride nemško ljudstvo do tiste veljave, ki jo njena številčna moč in njegova kulturna tvornost zaslužita sredi narodov sveta. Po- E krajin naše države. Zato je treba tem bolj paziti, kako se porablja donos davkov; jasno je, da nobena kmetska država ne zmore velikega aparata, ker je predrag, če so uradniki dobro plačani in dobri delavci. Če bomo vos naš državni aparat tako popraviti, da bo v resnici ustrezal potrebam nase države, potem tudi ne bo treba velikih davčnih bremen. Bden izredno važnih proizvodov, ki ga ima naš krnel, je les. Pri lesu smo navezani na izvoz, zato mora biti vsa naša skrb posvečena tej pa- Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo oblačno (oblačnost bo naraščala), vreme se bo ponovno poslabšalo v znatno večjem obsegu, temperatura pa bo močno padla. mammtmnammmmmmmmummBmmmmmmm^mmm^mmmm nogi. Žal pa ta naša panoga, ki donaša vsej državi milijardne vsote, ne uživa vedno dovolj vpoštevanja. Pri trgovinskih pogodbah boono morali skrbeti za zadosten odjemi našega lesa, kar bo popravilo naše cene in bo naš kmet lažje dihal, ker mu bo šel les v denar, tako pa leže velike zaloge in čakajo na kupca, pa čeprav po nizkih cenah. Podobno velja za našo živino. Tu je kot pri lesu naš najvažnejši odjemalec Italija in interesirani smo na dobrih Kupčij,skih zvezah s to državo. Vse dosedanje f.ogoilbe z Italijo so to premalo vpoštevalc in talija se nam vedno bolj zapira, drugim našim konkurentom pa daje vedno večje ugodnosti. Našteli smo nekaj ukrepov, ki bi pomagali kmetu do viišje cene za njegove pridelke in ustavili njegovo naraščajoče obubožanje. Brez rešitve tega vpraišanja ni mogoče nobeno trajino i/.boljšanje našega gospodarstva kakor tudi ni mogoče iziboljšanje brez ureditve vprašanja na-! ših denarnih zavodov. To spoznanje mora pro-• dreti v na.šo gospodarsko politiko, če si ne za-! piramo oči pred dejstvi, ki so usodnega pomena ' za naše gospodarstvo. slanik je pozval nemško kolonijo, naj deluje v tem smislu, naj bo pokorna zakonom države, v kateri našla gostoljubje, in naj pomaga z vsemi močmi, da bo najjužnejša nemška pokrajina trden obrambni stolp nemštva in nemške kulture, a istočasno tudi njen daleč žareči svetilnik. Nemška kolonija je bila za izvajanje nemškega poslanika hvaležna. Von Papen se je na to še Kdo bo vladal Tiho morje? posebej razgovarjal z nekaterimi voditelji »nacionalne fronte«, ter jim svetoval, naj sodelujejo pri »domovinski fronti« v smislu razgovorov, ki so jih že imeli s koroškimi predstavniki. Poslanik von Papen je obiskal tudi pokopališče nemških vojakov padlih v svetovni vojni ter položil na spomenik v Annabichlu lep venec. Zvečer se je poslanik odpeljal na Dunaj. Dunaj, 7. nov. b. O obisku nemškega poslanika nd Dunaju von Papena v Celovcu in Gradcu se čujejo še naslednje podrobnosti. Von Papen je imel v Gradcu sestanek z uglednimi narodnimi socialisti, s katerimi je imel dolg razgovor. V govoru je bil precej zmeren in je povdaril, da An-schluss sedaj ni aktualna zadeva, lahko pa postane vsak trenutek ter je pozval navzoče, da ostanejo v strnjenih vrstah. 20 trdnjav okrog Avstralije Anglija gradi ogromno letalsko opirališče za 500 letal London, 7. nov. TG. Angleška vlada je na predlog admiralitete sprejela sklep, da zgradi na otočjih Tihega morja in r okolici svojih avstralskih posestev 20 novih najmodernejših letališč za vojaška letala. V ta namen jc sklenila nadalje, da bo takoj zgradila zračno vojsko, ki jo bo sestavljalo 50 letalskih eskadronov (okrog 500 letal) najmodernejših bombnih letal, ki jih bo namestila na imenovanih opirališčih r Tihem in Južnem morju. Letališča bodo tako obsežna, da bodo lahko sprejela 20 letal, nadalje bodo imela velika skladišča za ben- Gil Robles: cin in petrolej ter močnejše letalske garnizije. V poštev pridejo: otočja Fidži, Tonga, Norfolk, Solo-mon in Paupa. Državni podtajnik za vojno mornarico bo takoj odpotoval, da se sporazume z raznimi dominijonskimi vladami glede skupnega postopanja pri zgradbi teli pomorskih letalskih trdnjav, ki so potrebne za obrambo angleških posestor r Tihem morju. Bombna letala, ki bodo nosila posadko 6 mož ter bodo opremljena z velikimi strojnicami, so že naročena pri angleških tvrdkah. 99 Za to gre, da rešimo Španijo u Madrid, 7. novembra. Seja poslanske zbormce je bila vprav dramatična. V trenutku, ko so ee javili razni govorniki, ki so kritizirali vlado, je prispela vest, da so osrednje sindikalne in anarhistične organizacije proglasile r Saragoci splošno stavko. Ta vest je silmo vplivala na nadaljni potek razprave. Prvotno so bili monarhisti, Baski in Katalonci že domenjeni, da glasujejo proti vladi; toda pod dojmom vesti o proglasitvi splošne stavke so takoj menjali svoje stališče. Tudi oni so glasovali za Lerrouxovo vlado. Za Lerrouxa je bilo oddanih 233 glasov, proti njemu nobeden. Socialisti in levi republikanci se ne udeležujejo več sej poslanske zbornice. Gal Robles, vodja katoličanov, je med razpravo dvakrat nastopil. Pred glasovanjem o zaupnici vladi je dejal: »V tem zgodovinskem trenutku sprejemamo odgovornost sodelovanja z vlado, od katere nas delijo nekatere programne točke, ker čutimo, da niso bili interesi stranke, ampak da gre za to, da rešimo Španijo.« — Gil Robles se je po izglasovanju zaupnice vnovič oglasil k besedi in oetro napadel vodstvo stavkujočih delavskih organizacij. Dejal je, da je to gotovo zadnja splošna stavka, ki jo bo Španijo še trpela. Gil Robles: „Mi smo demokrati" Madrid, 7. nov. TG. Gil Robles je danes sprejel dopisnika »Petit Parisiena« in mu med ostalim rekel tudi sledeče: »Mi nismo stranka katoličanov, ampak stranka, ki temelji na katoliških načelih, Id jih hoče ožirotvoriti. Mi si ne želimo nobene moči v državi, ampak hočemo doseči le to, da bo država dobila močno vlado, ki se bo opirala na močno in stalno večino in ki bo lahko brezskrbno vladala v mejah republikanske ustave. Mi nočemo nobene diktature katerekoli oblike, najmanj pa vojaške, ker mi smo in ostanemo demokrati. Ljudje mislijo, da hočemo mi režim spremeniti, to je usodna napaka, kajti mi hočemo ustavni režim samo podpreti in utrditi.« Stavka ni uspeta Madrid, 7. nov. c. Stavka, ki so jo snoči oklicali anarhistični in socialistični sindikati, ni uspela. V Madridu je bil danes ves promet normalen. Stavka se je poznala samo med-stavbnimi delavci. Kljub temu, da je bila stavka aklicana »aradi tega, ker je vlada podpisala nekatere smrtne kazni, sta liili vendar danes izvršeni dve usmrtitvi. Kanalu nato je vladni predsednik Lerroux sprejel časnikarje in jim podal podrobno poročilo o stavkovnem gibanju. Izjavil jim je, da je stavka kolikor toliko uspela samo v Saragosi. Priznal jc tudi, da je možno, da se stavka še razširi, vendar je danes položaj v Španiji že tak, da je stavku že vna/poroj obsojena na popoln neuspeh. Žid-marksist, vladar Rusije Lenin-orodje Židov Brez Udov hi morala boljševiška revolucija hrathomalo propasti Deset mož, ki so sestavljali »Polit'biro« in »Vrhovno vojno poveljstvo«, je 28. oktobra 1017 za-ukazalo boljševiško revolucijo in jo je izpeljalo. Od teh mož je b;l eden Rus, eden pol-žid, šest Židov in dva ne-Rusa, in to na hrbtu slovanske Rusije s 130 milijoni Slovanov, med katerimi je živelo samo pet milijonov Židov. Bajka o »slovanski revoluciji« I Židovska revolucija je bila to, sijajno izpeljana ži-dovBka revolucija, ki je koristila tudi samo židoni-marksistom, kakor je bil njen namen. Vse drugo o »proletarcih in kmetih« je strašna krvava bajka, v katero je žid znal zaviti krvoločnost, s katero ee je maščeval za prejšnja zapoetavljanja, in s katero si je osvojil oblast, da »e še nadalje maščuje za prošla zaničevanja. Pesniki komunistične revolucije, povečini zopet židje, ki so hoteli posebno v slovanskih državah naslikati sovjetski režim kot sad slovanske tvornosti, da bi s tem pridobili zase navdušenje mladine, eo so dozdaj skrbno ogibali povedati resnico, ki pa je ni prikrival vodja sovjetske revolucije Lenin sam. Kajti Lenin je bil Židom naklonjen in jim je bil za storjene zasluge hvaležen. Pred revolucijo Lenin je bil marksist in je našel v vseh marksističnih gibanjih sveta povsod Žide na vodilnih mestih. Saj je ustanovitelj marksizma Kari Mara sam žid, mednarodni brezdomec, k: nikjer ni pognal korenin, ki se pred nobeno vrednoto ni s spoštovanjem ustavil, ki je vrgel v svet tipično židovski evangelij razdejanja vsega obstoječega. Zid Kari Marx je dal Leninu svetovni nazor, g katerim je slednji hotel osrečit: Rusijo in ves svet. Lenin je imel tudi veliko spoštovanje do židovsko bistroumnosti, do njihove čarobne sposobnosti prilagoditve metu raomerajn in do njihove čudovite nadarjenosti »a posnemanje. Tako je baš žid Zinovjor dolga leU iivel r najbližji bližini Lenina ter delal i njim. Nikdo bolj kot Zinovjev ni znal meglene in zamotane misli Lenina spraviti r jasne oblike, ki s« jih ljudske mase raaumele. Lenin je bil kot gosta devoča voda. ki jo je Zinovjev s stoterimi sredstvi svojega uma znal napraviti pitno. Nikdo bolj kot Zinovjev ni »nal najbolj neumno in notranje si nasprotujoče sklope stranke prikazati javnosti kot namoposebi umevne resnice. Lenin je takih ljudi potreboval in so mu zaradi tega bili židje vedno bolj simpatični. Prav to pa je bilo tudi vzrok, d« »o židje dobivali tudi v l>oljševiški stranki vodno več vpliva pri vodstvu, še danes obstoja lista spremljevalcev Leninovih, ki so leta 1917 ii Švice »kosi Nemčijo in Švedsko potovali v Rusijo, da uvedejo revolucijo. Objavili jo bomo pri drugi priložnosti. Ve« kot polovica Leninovega spremstva sestoji iz samih Židov. Zato so tudi židje vodilno vplivali n« oktobersko rovolucijo, kar je Lenin sam radevolje in s ponosom priznal. Dimantstein, komisar za židovske narodne zadeve, ki je v tem svojstvu b;l v vsakdanjih zvezah z Leninom, piše v svojem uvodu k »Leninu in židovskem vprašanju v Rusiji« na str. 16, >da je Lenin neštetokrat poudarjal pomen Židov pri revoluciji v Rusiji in sploh pri svetovni revoluciji in kako neobhodno potrebno jc. dati židovskim masam odgovarjajoče življenjske pogoje v državi«. „Brez zidov bi nikdar ne zmagati" Isti Dimantstein piše na drugem mestu, da ga je nekoč Lenin celo opozoril na to, kako se boji, .la ne bi bodoči zgodovinarji ruske revolucije pozabili nekaterih dejstev, ki so bila za oktobersko revolucijo ogromnega pomena. Med nje »pada, recimo. dejstvo, da se jc morala zaradi vojne vsa industrija preseliti z Baltika v notranjost Rusije in du se je mnogo ljudstva iz obmejnih guliernij moralo preseliti tudi v notranjost, ker so s tem prišli ravno najbolj delovni in najbolj razgibani židje v notranjost države. Vojna je izkazala veliko uslugo revoluciji tudi s tem, ker je omogočila, da »o mogli židovski izobraženci v velikem številu zasesti mesta po vseh večjih središčih Rusije... Kajti, ta; ko nadaljuje v knjigi Dimantstein, ti židje so bili tisti, ki so nam na ljubo in nam r korist zlomili splošno sabotiranje v državni upravi, ki je bila najhujša novarnost sa zmago revolucije. Ker »mo razpolagali s temi židovskimi priseljenci, smo lahko sabotiranje uničili, uradništvo, ki se revolucionarni upravi ni pokorilo, odstranili, saj smo imeli vsaj ■a sik) zadosti Židov, da smo jih na ta mesta postavili. Židje so nas iz težavnega položaja rešili. Da smo mogli vaeti državno upravo ▼ svoje roke tn jo spremeniti, je zasluga te židovske rezerve branja in pisanja zmožnega židovskega raiumnfštva in polrmzumništva, ki so postali naši novi uradniki T»volueionairne državo. Kol volkovi so se židje, edini izobraženci, vrgli v revolucijo Ali ni prav v tej izjavi Lenina samega skrita najvažnejša razlaga uspeha boljševiške revolucije? Če bi caristicna vlada med vojno ne bila sama spravila Židov v notranjost Rusije, bi boljševiki ne bili v stanu, dobiti državno oblast v svoje roke. Tako pa eo bili ti židovski izobraženci in polizc/braženci že na licu meeta in so se kot deroča reka vrgli na izpraznjena mesta v državni upravi, kjer so odslej postali predstavniki boljševiške moči. Židovsko raznmništvo je bilo tudi edino v Rusiji, ki je pri-hežalo k boljševikom, slovanska ruska inteligenca tega ni storila. Kot volkovi so ge vrgli na ponujena mesta, da bi ja ne zamudili niti ure, da bi ne zamudili enega samega mesta, ki jim je ostalo na razpolago. Revolucionarna prostitucija plemena, ki je bilo v Rusiji tuje in je zato bilo srečno, ko je ilobilo priliko, da je moglo izpodriniti domačina, ki je imel vsaj še nekoliko spoštovanja d« starih slovanskih tradicij. Usoda Rusije je torej po okto-berski revoluciji 1917 bila odvisna edino le od tega, da so se v Moskvi, v Petrogradn, v Kazanu, v Kijevu, v Orenbnrgu, v Odesi, nahajale armade židovskih izobražencev, ki so malt pisati In brati in ki jih je boljšovi&ka revolucija takoj uporabila, da je mogla vsaj za silo obvladati državno upravo. Kje ostane torej tista pravljica revolucionarnih marksističnih gesel, ki so baje kot ogenj vžigala po vsej Rusiji in prepričevala milijone kmetov in delavcev, da so s petjem :n v solzah veselja pozdravljali novi režim? Ko bi vrhovni revolucionarni odlx»r. po svojem sestavu židovski, ne bil imel na razpolago teh židovskih marksističnih prostitutk, brez rasti in bre« čednosti, ki so zasedli mesta, s katerih so bili a silo odstranjeni pravi slovanski Rusi. bi bil boljševizem v prvih tednih obstoja utonil v neznanskem kaosu, uničen in poteptan od slo-ranskega uradništva. ki se ni hotelo pokoriti poveljem peščice Židov, ki so se nlaborili v Moskvi in Petrogradn. 'vinovo priznanje je torej neizmerne važnosti Položaj v Franciji zelo resen Tihi dvoboj Herrt°* - Odločitev bo padla danes najbrže na podlagi kompromisa za pravilno presojanje oktoberske revolucije. Takrat eo židje, ki jih je bilo šlevilčno premalo, da bi mogli zasesti vsa mesta, dobili v svoje roke če ne vsa, pa najvažnejša, poveljniška mesta. Tako najdemo pri podeželskih sovjetih, ki so pri izvedbi državne politike brez pomena, le malo Židov. Tudi na podrejenih uradniških mestih jih ni. Pač pa sedijo povsodi na vseh središčih in križiščih državne oblasti, odkoder poveljujoče vodijo uBodo države in naroda. Žid zasede vsa poveljujoča mesta S strojnicami ti« sovražnika lahko spravi na kolona in tudi na tla, toda s strojnicami ni mogoče države upravljati, niti, in so manj, ustanoviti nov državni in družabni red. Strojnice so imeli boljševiki somi, svoje edine izobražene pomočnike pri organizaciji države pa so dobili med Židi, ki so se vrinili takoj na poveljujoča mesta državnega, aparata, saj s« bili odločilni v sovjetih, kjer s« sedeli delavci, kmetje in pomorščaki, ki so z veliko silo komaj narisali tri križe namesto podpisa. V kratkem času so židje spodrinili vse domače slovan-sko-rusko uradništvo * vseh mest, ki so bila količkaj važna za obvladanje državne uprave. Nadmoč Židov v boljševiški državni upravi je postala tako velika, da so se je židje sami iz previdnostnih vzrokov ustrašili. Saj ee je začel po vsej Rusiji čutiti silen val protižidovskega srda, ki ga je protirevolucija pridno izkoriščala. Trocki pripoveduje v svojem lastnem življenjepisu na strani 826, da n: hotel sprejeti koraisarijata za notranje zadeve, češ, »ne dajajte sovražnikom v roke orožja, jaz sem žid«, nakar se je Lenin razsrdil in se obregnil, rekoč: »Ne govorite o takih malenkostih, ko vendar pripravljamo svetovno revolucijo«! Tudi o Gorkiju pravi Dimantstein, da je napisal tako poveličevalen letak na Žide, da so židje sami prišli prosit Lenina, naj ga prepove, v strahu pred pogromi, ki bi bili neizbežni, če bi protirevolucija zmaigala. Lenin pa je njihovo prošnjo odklonil, češ, >da je treba Židom dati priznanje, ki jim gre«. Le tako si moramo razlagati dejstvo, da nekateri vodilni boljševiki Lenina niso marali, ker jih jo preveč hvalil, ker je njihovo vlogo pri revoluciji preveč podčrtaval in jih na ta način r Rusiji sami in pred vsem ostalim svetom preveč kompromitiral kot odgovorne za vse, kar sc je t Rusiji dogodilo. Kaj pa bodo rekli kapitalistični židje na zapadu in v Ameriki, če to zvedol Lenin in žid Trocki Čudno je bilo takoj spočetka razmerje med Leninom in med Židom Trockijein. Židje so Trockega potiskali vedno v ospredje in Lenin je moral ž njim vedno računati, ker je Trocki imel za seboj ameriško židovstvo in bržkone tud: njihov denar. Do revolucije Trocki ni pripadal ne boljševikom, ne menševikoin. Hodil je vedno svoja pota in Lenin pravi sam o njem, »da Trocki ni nikdar in v nobenem resnem marksističnem vprašanju imel kakšnega določnega mnenja. Vedno se je med špranjami nasprotujočih se mnenj izmuznil in stekel od ene strani na drugo«. Šele, ko se je žid Trocki vrnil iz Amerike, se je Lenin ž njim zvezal in je Trocki takoj prišel na najveljavnejša mesta v bolj-ševiškem strankinem vodstvu. V avgustu 1917 je ozlovoljen v strankino vodstvo, vstopil takoj nato v ZK (ožji odbor), v »Politbiro« in v vojni revolucionarni odbor in se nahaja med desetimi možmi, ki so pripravili in izvedli boljševiški udar. Proti Židu - proti revoluciji Višek je dosegel židovski vpliv v boljševiški revolucionarni vladi, ko je Lenin napovedal odprto vojno protižidovskemu pokretu tn ga označil kot največjega sovražnika revolucije, ki ga je treba z vsemi silami zatreti, kot orožje kapitalistov in vere, s katerim hočejo uničiti pridobitve revoluci- i je »kmetov in delavcev«. V ta namen je Lenin ustanovil že v februarju 1918 pri osrednjem vs-e-ruskem izvršilnem odboru poseben oddelek z nalogo, da pobija protižidoveke pokrete. Lenin sam je svojeročno sestavil dekret, ki se glasi: »Sovnarkom« (Sovjet Narodnih Komisarjev) zapoveduje vsem sovjetom, da naj z učinkovitimi ; sredstvi iztrebijo protižidovsko gibanje. Pogromisti j in vsi, ki vršijo propagando za protižidovske po-groine, naj sc postavijo izven zakona. — Ta dekret nosi datum 27. julija 1918 in je najčistejši dokaz za vpliv, ki so ga židje t boljševiški državi dosegli. j Žid ustanovitelj, agitator in or- j gamzator komunistične stranke j Cisto naravno je, da so se židje, ki so s svojim izobraženstvom zasedli poveljujoča mesta v boljševiški stranki in v boljševiškem državnem vodstvu, začeli veduo bolj vsipati tudi v komunistično stranko, o kateri so zaslutili, da bo pri vodstvu države začela vršiti polagoma odločilno vlogo. Žid | Larin piše v svoji knjigi »Židje in antisemitizem v sovjetski Rusiji« (1929 v Moskvi), da so »židje v podeželju bili predstraža boljševikov pri ustanav- ' 1 janju komunističnih odsekov in da so cele pokrajine pod vodstvom Židov in pod njihovim pritiskom prešle v tabor komunistične stranke«. Vse, kar jc znalo citati in pisati, je našlo zaposlitve v sovjetskih uradih, vsi židovski mali trgovci ia trgovci s starinami so prišli v državne trgovinske ustanove, vsi mali židovski denarni verižotiki so zasedli boljševiške denarne ustanove. Zopet drugi so vstopili kot prvi v rdočo armado in so tako dobili t svoje roke poveljniška mesta in, kar je zelo važno, velik del podeželske policije, ('e jo le količkaj mogel, jc Md postal komisar v podeželskih mestih in trgih, zbral okrog sebe svojo židovsko sorodstvo, pritegnil tamošnje židovstvo, židovske vnance, prijatelje, prijatelje prijateljev in »ačel »delovati« s tem židovskim štabom. Larin priznava, da je v zgodovini boljševiške revolucije vedno več Židov na vodilnih mestih, čim bolj se bližamo nazaj letu 1918. »No-davno sem dobil v roke fotografijo petrograjskega sovjeta,« pravi Larin na strani 102 svoje navedene knjige, »pa sem opazil, da je večina gospodov, ki sede »krog mize. židovskega pokolenjat« „Jevsehcija" - konec revolucije Največ Židov je prišlo iz Bele Rusije, ker je bila Ukrajina zaradi tamošnje revolucije od Rusije dolgo časa odrezana. Kaj bi se bilo šele zgodilo, to vprašanje je zanimivo, če bi se bila tudi Ukrajina udeležila prve boljševiške revolucije, kjer prebiva več kot polovica vsega žijlovstvn Rusije, ko je že sorazmerno malo število Židov iz Bele Rusije za-moglo tako popolnoma požiditi vso boljševiško državno upravo! Toda vseli Židov vendar ni bilo mogoče potak-niti v boljševiško državno upravo. Kam ž njimi? Pariz, 7. novembra, c. Zbeganost, ki se je včeraj polastila parlamenta v zvezi z reformo ustave, se je nato ponoči prenesla na pari&ke ulice. Na mnogih križiščih so se začele demonstracije za Doumerguea oziroma proti njemu. Zanimanje občinstva je toliko in pritirano do takega viška, da se po vsem Parizu snoči ni govorilo o drugem kot samo o tem, ali bo Doumergue uspel ali ne. Pariški meščani so celo v zabavišča odnesli s seboj svoje skrbi za blagor in srečo republike in tako je po mnogih prostorih prišlo do čezmernega razbijanja steklenic in kozarcev. Po neštetih kino dvoranah je prišlo do dramatičnih prizorov tele vsebine: ko so navdušeni pristaši zagledali svojega ljubljenca na platnu, ki je bil včeraj posebno aktualen, so začeli burno ploskati in vzklikati republikanski ideologiji in zvestobi. Ker pa nikdo ni pri vseh ljudeh enako priljubljen, so se neprijatelji ljubljenca dr.eva začeli ogl&šati s protestnimi vzkliki in mnogo kinematografov se je izpreme>nilo kmalu v neprijetno prelivanje in ponekod celo v pretep, tako da je nešteto kinolastnikov končno zaprlo svoje dvorane. Kako daleč je že razpaljena strast pristašev, te vidi najbolj iz tega, da je do pretepanja in zmerjanja prišlo celo v salonih. častitljive »Comždie Francaise«, to j« v poslopju, kjer je umerjenost pravilo in večerna svilena toaleta dolžnost. Parlamentarci in senatorji pa 'no noč zborovali silno marljivo. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je predsednik republike Lebrun v noči nenadoma poklical k sebi predsednika zbornice Bouia-sona in predsednika senata J«anneneya. Govorilo se je, da se predsednik republike ne strinja z radi-kalizmom Doumerguea in da hoče na vsak način preprečiti, da bi se prelomilo premirje strank tako, da bi se zato zopet zamogli ponoviti primeri v februarskem obsegu. Zato so današnji jutranji časopisi prinesli ves bi, da bo Efcumergue demisioniral še tekom današnjega dneva in to na željo Lebruna, ki ne mara preveč razjariti radikalov. Predsednik republike bi namreč pustil pasti Doumerguea kot človeka, ki se je v vprašanje spremembe ustave preveč zagrizel in s tem prekoračil delokrog svoje vlade, ki je bil točno omejen z osnovno idejo, da mora biti predvsem to vlada strankarskega premirja, Ta poteza bi bila zelo običajna, ker se s tem nikakor ne bi pokopala ideja spremembe ustave, dočim bi s« umaknila osebnost, ki je iz vprašanja parlamentarne procedure napravila vprašanje načelne politične važnosti. Izgleda, da je to Donmergueovo slabo stran prvi opazil Herriot. Zato je na snočnji seji od svojega poslanskega kluba izsilil, da se je radikalni klub ponovno v zelo zmerni in svečani obliki izjavil za nadaljevanje vlade, ki bi še izvajala politiko strankarskega premirja. S tem je Herriot fak-tično mnogo pridobil celo na desnici in uspeh se je prav kmahi pokazal. Danes dopoldne je namreč obiskal Doumerguea ugledni desničarski poslanec de Lasteyrie z večjo skupino poslancev, ki je Dou- Volitve v Ameriki merguea prosila, da naj ne tira politične napetosti do viška. De Lasteyrie, ki je velik finančni strokovnjak, je šel celo tako daleč, da je Doumergueu svetoval, da naj umakne svoj predlog glede trome-seenih dvanajstin in se naj zadovolji z dvauajsti-nami samo za mesec januar. S tem bi odpadla upravičena sumnja, da hoče Doumergue tromeBečne dvanajstine zato, da bi razpustil parlament in sprejel novi proračun z novim parlamentom. Herriot mnogo govori Tako je ves današnji dan potekel v tihem dvoboju med Ksrriotom in Doumergueom. Dočim je danes ves dan Doumergue neprestano sprejemal svoje prijatelje, poslance in senatorje na Quai d'Or-sayu, $e je Herriot utaboril v nekem vodilnem hotelu in sprejel ogromno poslancev in senatorjev. Poleg pa so Herriotjevi prijatelji dali vedeti, da fe Herriot še zelo mnogo govoril telefonsko in dajal na vse strani direktive in navodila. Radikali poudarjajo, da je Herriotn popolnoma uspelo ustvariti pri vseh popolno republikansko disciplino in samozavest. Opoldne je Herriot sprejel celo časnikarje in jim izjavil, da je danes strankarsko premirje bolj potrebno nego kdaj poprej. Svečano je izjavil, da čuti, da ima zelo velike obveznosti napram predsedniku vlade, ki ne slonijo samo na zakonih politične omike, ampak tudi na temeljih starega prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Ko so časnikarji odhiteli z besedilom le izjave na Quai d'Orsay in jo prebrali predsedniku Doumergueu, ki je ob 12.55 končal svoje razgo-vore, ni hotel Doumergue nato nič odgovoriti. Popoldne ob 15 se je sestal finančni odbor pod predsedstvom radikala Malvyja. Odbor bi moral razpravljati o dvanajstinah, ki jih je predložil Doumergue. Vendar pa je topot finančni odbor sklenil, da predlog o dvanajstinah vrne Doumergueu, da ga »popolni. Finančni odbor bo o dvanajstinah razpravljal šele v zadnjem trenutku pred sestankom parlamenta, to je jutri popoldne ob 14. Torej časa dovolj za tiste, ki hočejo na vsak način rešiti vprašanje spremembe ustave s kompromisom, ki naj zadovolji rad-iikale in D-oumerguea. Socialisti Pariz, 7. novembra, e. Socialisti so imeli danes dopoldne sestanek, na katerem se je 7/10 njihovih poslancev izjavilo za vlado kartela pod predsedstvom Daladiera ali Herriota. Vlada bi se nazivala vlada republikanske obrambe. Krožijo pa že tudi liste nove vlade, ki bi zamenjala Doumergueoro, a bi kljub temu ostala vlada strankarskega premirja. Na čelu vlade bi bil sedanji zunanji minister Pierre Laval. Značilno je, da se je danes popoldne za tako vlado izjavila najmočnejša desničarska skupina Albance Democratique, ki jo vodi sedanji finančni minister g. Flandin. Seveda pa so to še samo kombinacije. Zmaga demokracije ZTfofZlV:'?,/1. London, 7. nov. Po poročilih iz Amerike so se volitve zaključile z veliko zmago demokratov. Ta vest ni presenetila političnih krogov, ker so republikanci sami v zadnjem trenutku obupali. Zavedali so se, da je njihov boj proti demokratom, ki jih je vodila popularna osebnost predsednika republike Roosevelta, brezuspešen. Angleški volivci so vnovič izvolili poslansko zbornico, v kateri sedi 435 poslancev. Doslej so bili poslanski mandati razdeljeni takole: 313 je bilo demokratov, 113 republikancev, 5 laburistov, 4 sedeži so bili prazni. Poleg tega je bilo treba zdaj izvoliti tretjino senata, to je 32 senatorjev; senat namreč šteje 96 senatorjev. V njem je bilo dozdaj 60 demokraov, 35 republikancev iu 1 la-burist. Medtem ko traja poslovna doba poslanske zbornice samo 2 leti, ostane mandat senatorjev v veljavi 6 let. Toda Američani so izvolili še 33 novih državnih guvernerjev, ki so izmed 48 zgubiii mandat. V začetku so se republikanci zagnali v volivni boj z vso odločnostjo. Proti koncu pa je njihova borbenost stalno pojemala. Kmalu so uvideli, da je boj zanje v glavnem izgubljen. Značilno je, da se niso upali odkrito v boj niti proti Rooseveltovi gospodarski politiki. Demokrati so poskrbeli, da so v zadnjem času svojim radikalnim gospodarskim in socialnim reformam vzeli vso ostrino. Znano je na primer, da je gospodarski diktator general Johnson moral odstopili. Roosevelt je gledal, da izbije republikancem iz rok vsako orožje. — Roosevelt in njegova vlada sta dala pomirjevalne izjave, češ, da ne bosta izvedla radikalnih ukrepov proti individualističnemu gospodarstvu. Volivni boj je povsem tem izgubil na svoji ostrini. Celo med republikanci so se našli politični voditelji, ki so šli v boj za svojo republikansko stranko pod geslom »Rooseveltovih republikancev«. Republikanci so prišli zopet do spoznanja, kako hudo je za stranko, ki nima popularnega voditelja. Proti Kooseveltu, pod čigar okriljem so šli v boj demokrati, niso mogli postaviti enako močne osebnosti. Te volitve se po svoji važnosti ne morejo meriti s prejšnjimi volitvami, ki so bile novembra 1932. Tedaj ni šlo samo za poslanske mandate, ampak Američani so volili tudi predsednika republike. Kakor znano, je bil tedaj izvoljen Roosevelt. Ker ima predsednik republike, ki je obenem predsednik vlade, v svojih rokah mnogo več oblasti, kakor v drugih republikah, so vprav predsedniške volitve odločilnega pomena za državno politiko. Pri volitvah 1. 1932 se je bil dejansko boj za pro- boj hibicijo aH proti njej, kar mu je dalo nenavadno ostrino. Vprašanje prohibiciije je bilo poslej de-finitivno rešeno in danes ne razvnema več ameriških volivcev. Kljub vsemu temu so sedanje volitve značilne, kolikor so v glavnem potrdile drzno gospodarsko politiko popularnega Roosevelta. Demokrati iiva-jajo politiko NRA že dve leti. Ameriška javnost je v tem času lahko že sodila o njej. Nikakega dvoma ni, da Roosevcltova velikopotezno«! Američanom imponira. Washington, 7. nov. AA. Iz zadnjih podatkov sledi, da so republikanci doživeli svoj najhujši volivni poraz, kar jih pomnijo v svoji politični preteklosti. Po teh podatkih imajo demokrat: v poslanski zbornici 221 mandatov, republikanci 62, poljski delavci 1 poslanca, izvenstrankarski poslanci pa so trije. Končni izidi še niso znani za 48 mandatov. V senata imajo demokrati dozdaj 19 novoizvoljenih senatorjev, republikanci 3 in poljski delavci enega. Drobne vesti Belgrad, 7. nov. m. Za višjega veterinarskega pristava v kovačiškem okraju je napredoval iz Vil v VI. skupino Vekoslav Štibler. — Po službeni potrebi je premeščen prometnik IX. skupine Rudolf Voničina s postaje Šečan v suboliškem železniškem ravnateljstvu na postajo Ponikva v ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Berlin, 7. nov. b. Poštno letalo, lri vzdržuje zvezo Konigsberg-Berlin, se je prejšnjo noč razbilo v trenutku, ko je hotelo pri Langenbergu zasilno pristati. Vzrok same nesreče ni znan. Pri pristajanju je nastala eksplozija. Pilot in štirje nameščenci nemške »Lufthanse« so zgubili življenje. Verdun, 7. nov. TG. Tukajšnja policija je dane« aretirala nekega Josjpa Vidoviča, ki je natakar v nekem tukajšnjem hotelu, ker je na javnem zborovanju žaljivo govoril o inarsejski ialoigri. Aretacija je vzbudila veliko senzacijo, ker pričakujejo, da je s tem dana smer za nova odkritja o mreži teroristov, ki eo pripravljali atentat na jugoslovanskega kralja. ' Saarbrficken, 7. nov. c. Danes je predsednik posanske vlade Kno.T, ki v imenu Zveze narodov vlada v Posarju in vodi priprave za plebiscit, nenadoma odpotoval v Rim. Odpotoval je na željo sveta rtojice, kt kot odsek tajništva Zveze narodov trenotno zaseda v Rimu pod predsedstvom stalneaa delegata Italije pri Zvezi narodov, barona Aloisija. Lenin si je izmislil, da jih je treba, kolikor jih je še ostalo brez zaposlitve, spremeniti v obrtnike, delavce in kmete. Ustanovil je posebne »Jevsek-cije« (židovske odbore) pri vseh komunističnih strankinih pododborih pod vodstvom osrednjega židovskega komisarijata, ki mu Je načeloval že tolikokrat navedeni. Dimantstein. Te »Jevsekcije« so nato med prebivalstvom Rusije vzele komunistično propagando v svoje roko. Njim se mora boljševizem zahvaliti za prvi, največji dotok v komunistično stranko. Spravili so med komuniste vse žide, tako, da je njihova nekdanja »zvezne, ki jo bila prva marksistična revolucionarna stranka v Rusiji, z vsom članstvom prestopila h komunistom I. 1922. L 1922 torej so bili tako rekoč vsi židje komunisti, volik del ined njimi pn vodje boljševiške države. Sele no 1. 1922. ko io biln l.nljševiškii stranka z Židi že prcnnsičena. se je propaganda razširila tudi ua druge narodnosti Tudi to propa- gando so izvedle »Jevsekcije« in druge propagandne ustanove, o katerih bomo še spregovorili, ki pa so bile v svojem osebnem sestavu tudi vsaj do polovico židovske. Kot zaključek ponovimo, da so bili židje prvi revolucionarni marksisti v Rusiji, da so bili židje vodilni možje v boljševiški stranki, da je ustanovitelj boljševizma Lenin sam računal na pomoč ži-dovstva, da so židje v »Polithiroju« in v vrhovnem vojnem revolucionarnem odboru boljševiško revolucijo sklenili in izpeljali, da so židje rešili. boIjSe-viško revolucijo pred polomom, ko so boljševiški državi dali njeno uradništvo, njeno vojsko in njeno policijo, da so židje pomagali komunistični stranki do razmaha. Kje je torej tista »prolelarska vse-odreSujoča slovanska revolucija« spričo tega židovskega punta, ki ie porinil v suženjstvo 130 milijonov slovanskih Rusov? Monumentum Kadar postavljamo spomenike zaslužnim rajmkim, na« preveva misel: 1. izraziti hvaležnost za obilna in zaslužna življenjska dela pokojnega; 2. poudariti njegovo duhovno odličnost; 3. sedanjim in bodočim rodovom podati viden simbol ter lep zgled. Spomenik bodi zlasti odsev za človeštvo, posebno za naš uarod najbolj pomembnega, človeško najglobljega, srcu najbližjega prizadevanja v življenju pokojnika. Ali je življenjsko delo blagopokojnega kralja-vileza kje večje, bolj človeško, kakor so njegova vztrajna prizadevanja za trajen mir, narodno in mednarodno soglasje, nemoteno splošno blagostanje? V službi te ideje je blago-pokojuika dohitela tragična smrt... Spomenik pokojnemu viteškemu kralju noj torej zlasti izraža to najbolj prisrčno, najbolj človeško in zaslnžno prizadevanje. Soj je blagopokojni 6 tem pokazal, da je naša glavna naloga utrditi mir kot osnovo za vse ostalo dobro »idejstvovanje: socijalno ravnopravnost, zlasti pomoč najbolj bednim med nami, razmah in procvit na vseh poljih umskega in srčnega udejsiVGvanja. Najlepše poudarimo svojo hvaležnost ter izrazimo označene simbole s spomenikom: zgradbo doma, ki naj brez razlike stanu zbira in neguje gotovo najbolj bedne med nami, za katere že leta zaman kličemo po izdatni pomoči, Jugoslovani prihajajo Heerlerheide, 4. novembra. Resnično in pravo spoštovanje ter ljubezen do domovine so naši jugoslovanski izseljenci iz Ho-landije že ponovno pokazali, zlasti še z vsakoletnimi izleti v Jugoslavijo ter s krasno uspelo razstavo izseljenskega življenja na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani. Le nekaj tednov po letošnji vrnitvi izletnikov iz domovine je izseljence pretresla vest o tragični smrti jugoslovanskega kralja. Spominu velikega vladarja smo se hoteli oddolžiti. Že pri sestankih posameznih društev sv. Barbare so se vršile žalne komemoracije. Na dan pogreba je bila služba božja v Nieuwenhagenu, ki se je je udeležilo veliko število naših rojakov iz tamkajšnje okolice. Dan 1. novembra je pa bil veličasten žalni spomin na pokojnega kralja ki se ga je udeležila vsa naša emigracija v Holandiji. Ob 11 je napolnila veliko cerkev v Nieuw Einde velika množica Jugoslovanov. Vsa društva sv. Barbare so prišla s svojimi z žalnimi trakovi ovitimi zastavami. Slovenski duhovnik g. Drago Oberžan je opravil sveto mašo s primernim nagovorom, ki je privabil solze v oči. Po sv. maši so bile molitve za pokojnega kralja: prvič v Holandiji se je odpel slovenski »Usmili se me, Boge, ki mu je sledila vedno lepa »Blagor mu, ki se spočije«. Vidna ganjenost je prevzela vse navzoče. Cerkvenemu opravilu je sledila komemoracija v društveni dvorani. Pred sliko kralja Aleksandra je visel lep venec, lučka je brlela, ves oder je bil zavit v težko črnino, izpod katere se je vila državna trobojnica. Pevski zbor iz Heerlerheide, ki je že — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do urejenega lelodcs In črevesja Fran Erjavec: Pismo s Kosovega polja (Konec.) Slično je e »feredže«. Ta ima dvojni značaj: verski in družabni. Muslimanke verujejo, da bi ne imele po smrti na drugem svetu miru, če bi se pred moškim (razen seveda pred najožjimi sorodniki) ne pokrivale in sicer tako, da ni videti nikjer nobene kože. Ne gre torej le za obraz, temveč tudi za noge in za roke. Razen tega je pa muelimanka tako popolnoma podrejena svojemu možu, očetu, poglavarju zadruge, bratu itd., da je drugi moški niti videti ne sme. Mož je popolen in neomejen gospodar žene, prav tako kakor domačih živali. Ne gre pa samo za podrejenost žene moškemu, temveč je pri muslimanih tudi nekaka starostna »hierarhija« uvedena in ukoreninjena do skrajnosti. Mlajši je popolnoma podrejen starejšemu in mlajši brat n. pr. starejšega ne more niti tikati, da, niti ga ne more nazivati po imenu, temveč ga kliče kvečjemu z »bato«, navadno pa celo z ago ali efendijem, dočim starejši mlajšega seveda tiče in kliče po imenu. Podrejenost ženske moškemu, če je tudi mlajša, je pa naravnost suženjska ter žen-•kain že tako v krvi, da o njej niti ne razmišljajo ne, ker jim je sama po 6ebi umevna. Kakor hitro se začne torej tnuslimanka bližati dvanajstemu letu, zahteva sama »feredže«, da postane s tem »bula«, t. j. pokrita in popolna ženska. Pokrita ostane potem prav do groba in le redke, bolj lahkožive ee odkrijejo kvečjemu v zaprti družbi in v krogu najožjih znancev, a še tu le tajno, da bi je drugi ne zaničevali, sicer pa v moški družbi nikoli, razen seveda doma Bred člani svoje za- aere perennius za naše tisočere jetične, ki sami nimajo sredstev ali možnosti za zdravljenje. Ogromna večina naših za jetiko bolnih je v takšnem težkem položaju. Beda, družabne krivice so vir te kužne bolezni. Noj bi v domu za tuberkulozne kot najlepšem, najoolj simboličnem, trajnem in koristnem spomeniku ti naši, od jezike napadeni rojaki uživali v malem ono, za kar se je blagopokojni toliko in veliko trudil: mir, zavest pravičnosti .dobrote, ljubezni. Veliko jih je med nami, ki jih napade kužna jetika. Samo smrtnih primerov je v naši o/ji domovini letno dva tisoč in pol, a število bolnih in ogroženih gre v desettisoče. Kdor je doživljal žalostno bitko zn postelje v tesnih prostorih naših bolnišnic, ta najbolje ve za težke okoliščine, v katerih se bore /n ljubo zdravje oboleli za jetiko. Ali je vobče potrebno opisovati stvari, o katerih je naša javnost že toliko čula? Od katerekoli strani motrimo ta problem, povsod si moramo priznati: Ni je bolj pereče zadeve, ni bolj potrebne, bolj upravičene nsta-nove, kakor ie Dom (bolnišnica) za bolne na pljučih v Ljubljani. Ni lepšega, ni bolj koristnega, bolj simboličnega, bolj trajnega spomenika kralju-vitezu, kakor je zgradba takšne ustanove. Dr. Fr. Debevec. k žalni službi božji. med mašo lepo prepeval, je tudi tu odpel nekaj žalostLnk, predsednik Zveze jugoslov. društev sv. Barbare g. Ivan Novak se je v krasnem govoru spominjal pokojnega kralja ter mu zaklical trikrat »Slava«, nakar se je cela dvorana oddolžila spominu velikega pokojnika stoje z minutnim molkom. Spregovoril je še slovenski duhovnik, izrazili smo s posebnim poudarkom zvestobo novemu kralju Petru II., zadonela je državna himna in ganljiva slovesnost je bila končana. Slovesnosti v cerkvi in v dvorani se je udeležil tudi naš konzul g. J. H. Dupont s soprogo. Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in bolezoim Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim kakao, ki je zelo hranljiv io okrepčujoč. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velia samo Din 1'— druge. To izvajajo tako strogo, da se morajo n. pr. moški celo sploh umakniti od doma, kadar dobe ženske obisk svojih prijateljic. Zato tudi toliko »kafan« po takih,le muslimanskih gnezdih, kakršen je naš Vučitrn, kajti medtem ko se bule obiskujejo na domu, posedajo moški po cele popoldneve po »kafanah« v prijetnem »javašluku« (lenem brezdelju), ki je središče vsega muslimano-vega življenja. Dela vsak le toliko, da ne pogine ravno od lakote, strada pa velika večina prav pošteno. V tem pogledu so ostale torej Kemalove re-forme na makedonski in starosrbski muslimanski svet brez vpliva ter jih vsaj sedanji moški in ženski rod odločno odklanja. Le v nekaterih večjih tukajšnjih muslimanskih središčih, kakor v Skoplju, v Prištini, v Mitrovici, v Bitolju, v Velesu, v Štipu itd. najdeš kake redke posameznice, ki bodo šle ponoči nezakrite po ulici, a še to pač zato, ker bi ponoči skozi feredže sploh ničesar ne videle, v manjših krajih pa v večernih urah itak ni videti na cesti nobene bule. Šele v prav zadnji dobi se je baje v južnovzhodnem delu jugoslovansko-musli-manskega sveta (v Skoplju, v Velesu, v Štipu) odkrilo tudi podnevi par mlajših izobraženejših pravih »liberalnih« Turkinj, dočim hodijo na znpadu, v območju Arnavtov, oziroma poturčenih Arnavtov, še brezizjemno vse in popolnoma zakrite ter bodo očividno v dogledni bodočnosti še tudi ostale zakrite. Precej boljše se pa'godi tu Kemalovi reformi pisave. Ves muslimanski svet je pisal do pred nekaj leti s slikovitimi arabskimi črkami, a Albanija in Turčija sta uvedli v zadnjih letih talinico. >Ara-bica« je mnogo težja nego latinica. Prvič je že vezava črk, katerih je nad trideset, precej komplicirana. drugič- izgleda črka v začetku bese.de navadno . Župnin, uradom ljubljanske škofije Na razna tozadevna vprašanja se župni uradi opozarjajo, da se je natanko držati tukajšnjega odloka z dne 2. novembra t. 1. št. 4688 (Slovenec« z dne 3. novembra t. 1.): V smislu okrožnice predsedstva škofovskih konferenc v Zagrebu z dne 30. oktobra 1934, št. 7262, se v sporazumu z državno oblastjo opravi v petek, dne 9. novembra t. 1., v vseh ž u p n i h cerkvah komemoracija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, po sledečem obredu (col. viol.): Poje se psalm 50 »Usmili se« z dvema oracijama. Nato se poje molitev za Nj. Vel. kralja Petra II. s pripadajočimi verziklji in oracijo (glej Škof. list 1934, str. 68!) Obred se torej izvrši sine missa et sine tumba! Škof. ordinariat v Ljubljani Smrt velike dobrotnice Na Količevem pri Domžalah je v torek, 6. novembra, lepo pripravljena za pot v večnost, mirno v Gospodu zaspala Marija Jereb roj. Ko. billšek, po domače Ma-jerjeva mati. Na Vernih duš dan je legla, čez štiri dni pa je že izdihnila svojo blago dušo. Doživela je visoko starost 82 let. Pokopali jo bodo danes ob 10 dopoldne na farnem pokopališču v Dobu pri Domžalah. Pokojna Majerjeva mati je bila vrla krščanska žena in mati, ki je v strogo krščanskem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Posebno jo je pa dičilo njeno dobro in usmiljeno srce. Iz njene hiše ni nikoli odšel noben siromak praznih rok. V božjih knjigah je zapisano, kolikim je rajnka pomagala na skrivnem, da ni vedel nihče. Posebno med svetovno vojno, ko je bila potreba največja, je Majerjeva mati izkazala neizmerno veliko (lobrot ljudem, ki niso imeli kaj v usta dati. Žito, moka, mast, fižol, krompir itd., vse to je romalo iz njene shrambe v košare lačnih siromakov, katere je kar vabila v hišo. Rada je podpirala tudi cerkev in njene ustanove ter katoliško časopisje. Njena obilna dobra dela so šla za njo k Bogu, h kateremu se je sedaj preselila. Žalujoče svojce, katerim izrekamo iskreno sožalje, naj tolaži zavest, da duša pokojne matere že uživa večno plačilo za vse, kar je dobrega storila na tem svetu. drugačna kot v sredini in tu zopet drugačna kot na koncu besede, a tretjič že najmanjši značek ali debelina črte izpremeni sploh ves pomen besede. Glede na to se ne moremo čuditi, če je celo med sicer strogo pravoverno muslimansko mladino naletela vsaj ta Kemalova reforma na prijazen odmev, dočim seveda starejši rod s hodžami na čelu tudi to odločno odklanja ,češ ,da z latinico ni mogoče označiti vseh turških glasov in da je proti-verska. Nova Kemalova abeceda ima črke za 32 glasov (11 samoglasnikov in 22 soglaenikov) ter je baje vsaj toliko točna kot prejšnja arabska, razen tega pa seveda še mnogo lažja, enostavnejša in praktičnejša, zato se je mladina tudi razmeroma hitro in rada oprijemlje kljub odporu starih in hodž. Že danes se precejšen del mlajših muslimanov poslužuje v medsebojnem pismenem občevanju latinice, redkejše tudi cirilice, ki se je učijo v naših državnih šolah, dočim si mora gladko pisanje z latinico prisvojiti povprečen musliman sam. V Skoplju se nahaja že celo muslimanska knjigarna, ki prodaja v Turčiji z latinico natisnjene knjige in pravijo, da ji gre dobro. Zlasti Kemalovih abecednikov, čeprav niso uvedeni^ v nobene šole, proda baje zadnje čase vedno več. Važen razlog, da se zavednejša muslimanska mladina oprijemlje latnice je tudi ozir na strašno kulturno zaostalost naših muslimanov. Odrasle ženske so skoro brez izjeme vse nepismene, izmed moških pa tudi nad 80 odstotkov. Šele razmeroma majhen del najmlajših obiskuje osnovne šole, kjer pa dobiva tudi seveda le srbski pouk. Po nekaterih večjih krajih so sicer osnoval: vakufi tako imenovane »Sibian mekteb-e« (otroške šole), ki imajo pa zgolj verski značaj in se uče v njih dečki zasebno arabico in veronauk. Pri nas v Vučitrnu po-učuie v niei odpuščen bivši turški učitelj za 300 ^a aknni/a bosže pri razsvetljavi z novimi TUNGSRAM D žarnicami, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici. Novi podatek svetlobne množine ▼ dekalumenih pove že vnaprej, da daje žarnica več svetlobe, a porablja manj toka. ŽARNICA TUNGSRAM R nitka v dvojni vijačnici - sve- II tlobna množina v dekalumenih dinarjev na mesec. Iz njih prihajajo pač »hafuzi«, to so taki, ki znajo ves koran na pamet, toda za splošno kulturno 6tanje muslimanov so te šole brez pomena. Pravi tukajšnji ortodoksni musliman šolo in izobrazbo (razen verske v najožjem pomenu besede) prezira in odklanja, zato eo srednje šole celo po sicer kompaktno muslimanskih krajih (n. pr. v Prištini, v Mitrovici, v Prizrenu i. dr.) skoro brez vsakih muslimanskih dijakov in tudi osnovnošolska obveznost je zgolj na papirju. Kakega napredka ni opaziti prav nikjer in vse kaže, da hočejo ostati makedonski ter starosrbski muslimani v splošnem tudi za naprej popolnoma nekulturna masa. Izo-braženstva nimajo skoro nobenega, organizacije (razen nekaj maiega strogo verske) prav nobene, časopisa nobenega več, zato ima človek vtis, da je obsojen ta živelj na neizogibno propadanje, če se še v zadnjem hipu kaj ne preobrne. To očividno čuti tudi peščica muslimanske inteligence v Skoplju, zato se oprijemlje latnice ter jo priporoča mladini, da bi si vsaj ta laže prisvojila pismenost in si s tem odprln vrata za kulturo. Ali bo kaj uspeha? Težko! Versko se bodo pač ohranili, kakor njih neprimerno agilnejši in naprednejši bosanski soverniki, narodno pa le težko. Turki (v jezikovnem oziru namreč) bodo v nekaj desetletjih morda že izginili, Arnavti se bodo pa morali tudi vedno bolj umikati proti albanski meji. Toda moj prijatelj efendi aga Jahija, poturčen Amavt, si zaradi tega očividno ne beli glave. Ve-j selega obraza je pridno nalival slivovko, dokler i nisem vstal. Spremil me je do ceste. Zaradi krvne ' osvete stopi vedno gostitelj prvi skozi vrata na cesto, da namreč zavaruje 6vojega gosta pred eventualno krvno osveto. No, jaz sem vsaj tu doli v tem pogledu zaenkrat menda še brez skrbi, zato sem mu mirno želel: »Ejvala, efendit« Izseljenci se spominjajo pok. kralia Aleksandra Naš tujski promet Tujsho-promefna konferenca v Belgrada razpravlja o nevzdržnih cestnih razmerah na progi Maribor-Sušah — Obljubi,ena pomoč Maribor, 6. novembra. Pri generalni direkciji »Putnika« in deloma pri oddelku za turizem v ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu so se vršile seje, katerim so prisostvovali vsi ravnatelji Tujsiko-prometnih zvez naše države in zastopniki pristojnih ministrstev. Mariborsko Tujskopromet-no zvezo je zastopal g. ravnatelj Loos. Razpravljalo se je o vseh komponenta h našega turizma in o ukrepih, ki so potrebni za povzd.ig turizma in tujskega prometa. Sklenjeno je bilo, da mora biti reklama in propaganda bolj smotrena in se voditi centralno. Radi nujne potrebe se bo tudi v najkrajšem času ustanovila šola za strokovno izobrazbo šalterskega osebja. Glavni predmet posvetovanj so bila naša »rometna sredstva in je referent g. ravnatelj Loos vzbudil veliko pozornost s poročilom o iz-redno slabem stanju naše glavne prometne žile št. llj—Maribor—Rogaška Slatina—Zagreb—Sušak. Referat je podkrepil s konkretnimi izjavami avtomobilistov in motociklistov vseli evropskih držav, katere so podali na našd meji. Te izjave zanimivo ilustrirajo mnenje tujcev o naših razmerah. Avtomoibilisti se čestokrut pripeljejo do naše meje z namenom, da potujejo na našo riviero ali v notranjost naše države. Pridejo pa le do Maribora in se obrnejo zopet na^aj, ker so se ustrašili slabih cest. Drugi zopet, ki so namenjeni na našo riviero, potujejo samo skozi Slovenijo do italijanske meje ter se napotijo v italijanska morska kopališča. To so ravno finančno-turi stično najmočnejši krogi mednarodnega občinstva. Merodajni činitelji so uvideli na podlagi tega referata nujno potrebo izboljšanja glavne žile Št. Uj—morje, od katerega bi imeli tudi ve. liko korist naši vzorni kopališči Rogaška Sla- tina in Zagreb, ter so iz gospodarskih in prestižnih ozirov obljubili za prihodnjo sezono svoj* potnoč. Tudi jugoslovunski Touring-kluib bo zastavil vse sile, da se cestne razmere na najmočnejši in najbolj občutni točki v št. IIju popravijo. Konferenca je izdelala enoten načrt za organizacijo tujskega prometa po vsej državi. V vseh 7.a turizem v poštev prihajajočih krajih naj se takoj ustanove društva za pospeševanje turizjna, pri katerih bi morali sodelovati vsi lokalni činitelji. Ta posamezna društva bodo tvorila zveze, v katerih bi potem sodelovale vse organizacije, ki imajo posredno ali neposredno zveze s turizmom. Nameravana združitev obstoječih zvez (Maribor in Sušak) v Dravski in Savski banovini se je končnoveljavno stavila z dnevnega reda, ker govore za ohranitev samostojne zveze v severnem delu Dravske banovine tehtni razlogi zemljepisnega in gospodarskega značaja ter tradicija in bogati uspehi Mariborske zveze za tujski promet. ¥ Tihotapec aretiran zaradi ropa Maribor, 7. novembra. Iz Avstrije je prišlo sporočilo, da so lučanski orožniki aretirali znanega tihotapca, 31 letnega tesarja Josipa Cepeja iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Cepe se je preživljal s tihotapstvom ter je eden najbolj znanih kontrabantarjev ob severni meji. Avstrijci so ga osumili ropa. Dolžijo ga, da je v družbi nekaterih tihotapskih tovarišev napadel nekega drugega tihotapca ter ga z orožjem v roki prisilil, da je izročil raznovrstno, 4000 vredno blago, ki ga je tihotapil. Orožniki v Lučanah so po zaslišanju izročili Cepeja okrajnemu sodišču v Ar-vežu (Arnsfels). Čepe krivdo odločno taji. Ljubljanske vesti: Vprašanje poštnih delavnic Mariborske vesti: Maribor, 7. novembra. Prizadevanje tuk. Tujsko-prometne zveze, da bi se uvrstila Pohorje med klimatska zdravilišča, bo vendar najbrže v kratkem končano z uspehom. Ravnatelj mariborske Tujsko-pro-inetne zveze g. Loos je dobit v Belgradu na pristojnih mestih zagotovila, da se bo omenjena uvrstitev izvršila s pričetkom zime, dne 21. decembra. Za povzdigo tujskega prometa na Pohorju bo to izrednega pomena, posredne koristi je - klimatsko zdravilišče bo pa imel od tega gotovo tudi Maribor. Z zina-čajem klimatskega zdravilišča so namreč zvezane izredne ugodnosti na železnicah. Vsi oni, ki prebijejo ua Pohorju in v krajih, ki spadajo v njegovo območje (letovišča poudus itd. Lepo je bilo število na Dunaju živečih Hrvatov, med temi Mate Feržin, urednik »Hrvatsikih Novin«. Na tem prvem sestanku je sklicatelj žup- Kaj pravite? Letos je poteklo 20 let, odkar se je pričela svetovna vojna. Te obletnice se spominjajo menda po vsem svetu in zlasti nemško časopisje objavlja dan na dan razne »Spomine« pod naslovom * Vor zwan-gig Jahrem — pred dvajsetimi leti. Pri nas, ki tudi nismo stali ob strani — vsaj ne vsi — je takih »Spominov* malo. Ze mogoče, da Slovenci res nismo bili posebni junaki; mogoče je tudi, da marsikateri »Spominu tudi ne bi bili posebno lepi — ampak nekaj reči smo pa le tudi mi imeli, ki bi bile še dandanes vredne omembe. če ie nismo imeli junakov na vojnem, smo jih imeli pa na trgovskem polju. Ali je sedanji svet res le popolnoma pozabil na naše »verilnike«? Tem ljudem so delali ljudje, ki niso poznali razmer, po vojni veliko krivic: dollili so jih ode-ruštva, izsesovanja, skopuštva in razuzdanosti itd. — verilnik je bil vse, samo človek ne! Kaj pravite, g. urednik, ali je bila la sodba pravična? Po trezni sodbi so bili ti ljudje naši največji dobrotniki! Nekdanja oblast je obljubljala ljudem moko, dala je pa ni; dal jo je verilnik. Za dober denar seveda, ampak dal jo je! Tako je bilo ludi z mesom, z mastjo, z obleko itd. — vse je preskrbel in dal verilnik. In kar je glavno: svojega denarja ni tiičal v lepu, ampak ga je trosil, da je bilo denarja v deleli za deset fabrik papirja. Kaj pa pravile, g. urednik, k današnjim ver i i-nikom, ki nas tudi »izmozgavajo»izsesavajo« in derejo — pa nam za vse to nič, ampak ie prav nič te dajejo? Svoji k svollm! Gospodinje! držite se lega gesla in kupujte domače „Hubertus" milo ln „Pe-rion" pralni prašek, ki sta kvalitetno najboljša domača izdelka. Pretepe na velesejmu je treba strožje kaznovati Ljubljana, 7. novembra. Tako je izzvenela sodba, ki jo je danes izrekel mali senat o krvavem, dne 6. septembra letos na velesejmu se vršečem pretepu, ko je bil Ribničan Lojze Andolšek snirtnonevarno zaklan ponoči tam na veseličnein prostoru. Prva razprava o tem krvavem incidentu je že bila 24. oktobra. Težke telesne poškodbe obtoženi lastnik vrtiljaka Janez Križaj je zanikal, da bi bil Andolška sunil z nožem. Razprava je bila takrat preložena ter se je danes nadaljevala, da so se zaslišale takrat ne vabljene priče. Predsednik kratko: »Ostanete pri tem, kar ste zadnjič povedali? Ali ste ga ali ne?« — »Nisem ga.« Sledilo je zaslišanje prič. Glavna obremenilna priča Lojze Andolšek je izpovedal, da je šlo najprej zaradi »smrkovca«, nato pa so nanj navalili fantje. Glavni povod je dal ples. Povedal je tudi, da ga je prvič nekdo sunil in nato pri plesišču še drugič z nožem v prsa. Predsednik: »Ali je bil tale?« Priča: »Ta je bil. Sviter je imel in zlate zobe, prav ta-le je.« Obtoženec glasno: »Veste čisto jasno?« — »Vem.« — »Kakšne hlače je imel,« — »Nevem.« Branilec: »Mogoče je pomota?« Priča: »Ni pomota. Ga poznam.« Obtoženec jokajoč: »Prosim. Ga nisem. Nedolžen sem.« Zaslišani so bili nato trije policijski stražniki. Stražniki Zore Dominik, Pirih Andrej in Gradišek Valentin so pač potrdili, da so videli na glavni stražnici na desni dlani krvav madež in malo prasko na čelu. Niso pn mogli potrditi drugih, obtoženca obremenjujočih dejstev. Prvi stražnik tudi ni mogel potrditi, da bi bil oboženec prav oni, ki je bežal. Državni tožilec je sicer vztrajal pri obtožbi zaradi težke telesne poškodbe, pa jo je za vsak slučaj modificiral nn udeležbo pri tepežu. Branilec Je plediral za oprostitev. Janez Križaj je bil obsojen le zaradi prestopka udeležbe pri tepežu na 4 mesece strogega zapora, ker je sam prignal, da se je aktivno udeležil tepeža in tepel Andolška. V razlogih je predsednik malega senata s. o. s. g. Ivan Kralj poudarjal: »Poboje na velesejmu jc (roba strožje kaznovati. Pretep je bil izvršen na velesejmu, torej nn prostoru, ki je namenjen za povsem druge cilje, namreč da naši obrtniki in industrija pokažejo svetu svoje Izdelke, ne pa za to, da bi gotovi ljudje tam kazali »vojo surovost In s tem odganjali tujce. * — Pri poapnenju arterij v možganih Id srcu dosežem« pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Joseiovc« vode iztrebljenje črevesa bret hudega pritiska nik Meršič razložil namen tn pomen novega društva, ki ga na Dunaju potrebujemo, in sklenjeno je bilo, da si osnujemo tudi tu »Hrvatsko kulturno društvo«, ki bo po vzoru matičnega društva na Gradiščanskem delovalo za du>-ševni in materijelni blagor tu živečih Hrvatov iz Gradišča. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor: Karlo Kruesz, deželni poslanec i/ Ce-ltudorfa za predsednika, Ivan Tomšič iz Fileža za podpredsednika in še več drugih oseh iz celega Gradišča, ki imajo tu na Dunaju svoje ljudi, za katere je treba sikrbeti duševno im ma. terijelno. V nedeljo, 28. oktobra po vočernienh, je bil že prvi dbčni zbor v gostilni Hofmeister, I. okraj v Braunergasse, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Predsednik pripravljalnega odlbora je razložil pomen in namen novega narodnega društva na Dunaju, nakar se je začela prav poučna delbata o nalogah našega društva. — Važnost se je polagala potrebi, da so med domačijo in Dunajem tesne zveze. Društvo bo skrbelo za one, ki bi na Dunaju isiknli življenjskih pogojev, a domačini jim pojdejo po našem društvu na roke. V tej medsebojni pomoči bo veliko in hvaležno sodelovanje in uspehi ne bodo izostali. — Za zdaj je potrjen pripravljalni odbor, ki naj še dalje sikrbi, da se društveno delovanje postavi na pravilno podlago. Sestanki bodo vsako nedeljo po blagoslovu v istih prostorih, ki so prav blizu naše cerkve. Tu bodo dobra predavanja, gojila sc bo naša hrvatska jačka (pesem), tu bodo poštene domače zabave z igrami in tamburanjem; tamburice smo že naročili. — Želeti bi bilo, da bi se za nas več zanimali tudi tu živeči Slovenci, ki imajo svoje dobro društvo z velikim tamburnškim zborom. Hvala »Slovencu«, skoraj edinemu listu v stari domovini, ki se za nas zanima. Koledar Četrtek, 8. novembra: Bogomir; Klavdij in tovariši, mučenci. Novi grobovi -f- V Stožicah pri Ljubljani je v 64. letu starost: mirno v Gospodu zaspala gospa Helena C u n -der. Pogreb bo v petek ob 9.30. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje! -f- V Žrečah je umrla g. Marija P o k o r n y, roj. Stadler, zasebnica. Pogreb bo danes ob 15. Naj v miru počiva! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! f V Zibiki je umrl 6. novembra vzoren, katoliški mož Založnik Martin, star 70 let. Pokojni je bil napreden kmetovalec in vinogradnik, skrben oče, velik dobrotnik cerkva, značajen, poštenjak od pet do glave. N. p. v miru! Žalujočim naše sožalje. Osebne vesti — Napredoval je .v VIII. položajno skupino voj. drž. mojster ključavničar Ivan Klander na službi v dravski delavnici. = Izpit so napravili za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. topn. tehn. stroke nižji voj. uradnik III. razr. Mijo Fuks; za čin rez. peh. kap. II. razr. re. peh. poročnik Branko Divljan in Štefan Janeš; za čin akt. in rez. strokovnega majorja strokovni kap. I. razr. Peter Bunjinj za čin akt. in rez. int. majorja v mornarici int. kapetan I. razr. Ivan Der-nič in Radivoj Fink, ter za čin akt. in rez. strojnega majorja strojni kapetani I. razr. Bernard Šu-šteršič, Rudolf Lang in Josip Gumzej. Ostale vesti — Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju nam sporoča, da je gospoda, ki na bi tvorila pokroviteljstvo in častni odbor, bila še le zaprošena, da v pokroviteljstvo odnosno v častni odbor stopi. — Zanimanje za Jakčeve slike. Jakac, ki je portretiral kralja Petra II., je s svojimi reprodukcijami popolnoma uspel in so njegove slike postale že zelo priljubljene. Mestni kulturni oddelek, ki razpečava te slike, ima sedaj zelo mnogo prometa s strankami, zlasti z onimi z dežele, ki prihajajo po slike. Marsikateri prodajalec vzame kar po 500 in še več teh slik, da jih potem razpeča med podeželskim prebivalstvom. Tudi za kipe kiparja Lobode vlada zanimanje. — Nova jama na Notranjskem. — Posebna ekspedicija domačinov — Notranjcev se je pred dnevi odpravila v Dobec, občina Begunje pri Cerknici. Ekspedicija si je postavila za cilj, da temeljito preišče jamo Gaberco v hribu nad Dob-cem. Jama se je raziskovalcem pokazala v vsej svoji kraški jamski krasoti. Jamarji so naleteli na izredno krasne kapnike. Napravili so tudi več fotografičnih posnetkov. — Gostilničarska pivovarna v Laškem. Iz Laškega nam poročajo; Zadnje čase opažam, da tovarniško poslopje »Gostilničarske pivovarne v Laškem« od zunaj ometavajo, kar bi lahko iz gospodarskih ozirov izostalo še za par let ter bi se to izvršilo ob času, ko bi pivovarna bila že v obratu. Ta denar bi se moral porabiti za nabavo strojev. Teh še do danes ni nikjer. Zato zahtevajo delničarji, da se čimprej skliče občni zbor, kjer se bo zadeva temeljito proučila in se storili potrebni koraki, da se zbrani denar uporabi izključ o za nabavo strojev. Poznamo mnoge tovarne, ki zunaj zgledajo siromašno, znotraj pa sijajno delujejo. Kaj nam pomaga zunaj lepa stavba, znotraj pa prazna — brez strojev. — Delničar. — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-sei«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. • — Požari v ljubljanski okolici Prve dni novembra sta se v okolici pojavila kar dva, sicer manjša požara, kojih postanek so orožniki skušali pojasniti. Čevljarskemu mojstru Glešiču v Zgornji Zadobrovi je zgorela mala šupa. Škoda je cenjena na 3000 Din. Izključen je vsak hudoben čin, nastal je pač po neprevidnosti. Požar sla prva zapazila soseda Tone Čeme in Tone Peternel, ki sta takoj alarmirala vaščane in sama začela gasiti. Lastnik ni bil doma. — V Zadobrovi, občina Dobrunje, pa je 4. t. m. ponoči pogorel kozolec, v katerem je bilo mnogo raznega rezanega lesa, drv ln mizarski furnir. Kozolec je bil last posestnika Mihaela Tratnika. Škoda znaša 15.001) Din. Prvi je opazil ogenj domači sin Polde. Pes je ne- Ali Vam je znana NIVEA šola za telesno vzgojo? Biti lepa biti vitka in ravna, korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže ' . ®ia®.VCn° — to je želja nas vseh Tu vam pomore N.vea-šola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede Te poživljajo telo, ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. - Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah ali pri ivrdki: JUGOSL. P. BEIERSD0RF & Oo. d. i. o. j., Maribor - Gregorčičeva ulica štev. 24. Lepa in ottka >J|VEA šola za telesno vzgojo. prestano silno lajal in skakal po dvorišču. Pes — zvest nočni čuvaj je bil rešitelj, da ni nastala večja požarna katastrofa. Tudi tu nj bil požar podtaknjen od zlobne roke. — Zgradarina. V mesecu novembru je treba hišnim posestnikom in upraviteljem vložiti priiavo dohodkov od zgradb (zgradarine). Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane 1 Din. Vlagateljem teh prijav onih davčnih uprav, kjer se zahteva, kot priloga tudi Spisek najemnikov in podnajemnikov, sporočamo, da je tak spisek na razpolago in stane komad 50 par. Vsem vlagateljem zgradarinskih prijav pa priporočamo poučno knjižico o tem davku — Zgradarina, spisal jo je višji davčni kontrolor L. Novak. Cena 15 Din. — Slovenski Učitelj. Vsebina št. 9__10.: Kralj Aleksander 1. in Peter II. — Učna in vzgojna načela delovne šole in ista načela sv. Janeza Boska. Filipič Ivan. — Deška predpubertetna doba. Ema Deisinger. — Poslanstvo mladinskih pevskih zborov. Jože Tavželj. — Samovlada v vzgoji. Krista Hafner. — Irsko šolstvo. Dr. L. Sušnik. — V spo- ! min Jošku Novaku. Fort. Lužar. — Disciplinske zadeve in preiskave. Ivan Hribski. — Da se resnica prav spozna, čuti treba oba zvona. — Zakaj nismo uspeli pri reševanju Koroške? Vojteh Čuš. — Književnost. — Zapiski. — Obzornik. — Ne zanemarjajte svojega doma! Skrbna gospodinja zapazi takoj, če se pojavijo na stropu ali na stenah razpoke in da škodo tudi takoj popraviti. Skrbna gospodinja pa tudi skrbi za svetlo barvo parketa, ki ga da vsaj enkrat na leto odrgniti in namazati, čudno, toda resnično je, da skrbna gospodinja ne pazi dovolj na dobro razsvetljavo. Mogoče zato, ker pri nakupu ni mogla zapaziti razlike med žarnico in žarnico. Po zunanjosti so namreč vse žarnice enake. Toda pri nakupu žarnice nam ni mar za kovino ali za steklo, temveč hočemo kupiti svetlobo. V tem oziru pa je med dobro in manj vredno žarnico velika razlika. Kakovost in gospodarnost pa zamoremo tedaj že vnaprej presoditi, kajti tovarne Tungsram navajajo- na svojih zelo gospodarnih žarnicah, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici, poleg porabe učinka v vvattih, tudi izžarevano svetlobno množino, keT imajo te žarnice podatek v mednarodnih dekalumenih in podatek v vvattih. Ne kupujte torej žarnic brez teh dveh podatkov. Svetlobna množina je na novih Tungsram žarnicah podana v dekalumenih, a dodatno navedena poraba v vvattih pove takoj, da omogočajo te žarnice radi nitke, ki je rvita v dvojini vijačnici, pri isti svetlobni množini 20% prihranek pri električni energiji (12618) Dolenia vas pri Ribnici Lepa cerkvena slovesnost se je vršila preteklo nedeljo popoldne ob priliki blagoslovitve lične kapele na prijaznem holmu biizu župne cerkve in blagoslovitve krasnega kipa sv. Terezike Det. Jezusa. V lepem govoru je ribniški dekan g. Skubic risal zveao med presv. Evharistijo in svetnico sv. Te-reziko, poudarjajoč velike dobrote, ki jih rosi Mala Cvetka na trpeče človeštvo. Nato je bil blagoslovljen kip, katerega je dvignilo osem fantov kongre-gan;®tov in v mogočni procesiji, ki se je razvila od farne cerkve po vsej Dolenji vasi, neslo mimo Pristave na hrib h kapelici. Prenosa kipa se je udeležila skoraj vsa župmja in veliko okoličanov. V sprevodu je bilo zlasti veliko fantov, večina z znaki kongregacije, saj je bilo dopoldne istega dne sprejetih 84 fantov v Mar družbo. Prišedši k novi kapelici je prisrčno nagovoril svetnico župniik Škulj, proseč jo varstva in dobrot vernemu ljudstvu, ki je zgradilo sicer skromno svetišče, a iz velike ljubezni in zaupanja. Nato je g. dekan blagoslovil še kapelico, prav lepo delo stavbenega podjeta gosp. Alojzija Hrena v Ribnici. Med petjem cerkvenega zbora so fantje prenesli krasni kip ljubke svetnice na njen prostor, 'kjer bo z višin hriba čuvala dolensko in ribniško dolino. Trbovlje Sporočam da sem pričel v Trbovljah, na trgu, prodajati prvovrstno volovsko in svinjsko meso kakor tudi razne klobase po brezkonkurenčnih cenah. — Se priporoča Golob Franc. Hrastnik Vlom v občinsko pisarno na Dolu. Na Dolu, kjer ima nova občina Hrastnik-Dol svojo pisarno, uraduje občinski tajnik g. Stravs, uradne akte pa raznaša g. Ferdo Štukljaj. Zadnje čase je pomagal pisati tudi bivši tajnik g. Dolfe Dragar. Ko je prišel v soboto zjutraj g. Dragar v urad, je našel vsa vrata odprta. O tem je takoj obvestil tajnika g. Stravsa, ki se je s kolesom odpeljal po orožnike. Takoj sta prišla dva orožnika, ki sta aretirala dva osumljenca. Predsedstvo občine ne verjame, da bi bila aretiranca zmožna tega dejanja. Šolski odbori so bili izvoljeni na zadnji občinski seji. Za Turje: Martin Orožen, Fr. Jevnišek, Hribšek in še dva. Za Dol-Kal: Jos. Dragar, Karel Bauton, Anton Stravs, Franc Jakopič in Anton Ramšek s Kala. Za Hrastnik: Janko Arnšek, Franc Gačnik, Kelner, Ivan Jazbec, Drago Lorger, Za Sv. Katarino: Franc Žagar, Iv Slokan, Franc Za-verl in Kovačič. Dobova Rdeči križ v Dobovi. V nedeljo, 14. oktobra, ko je blagopokojni naš kralj počival v naši neposredni bližini v Zagrebu, je društvo Rdečega križa priredilo lepo žalno slovesnost za blagopokojnim vladarjem. Društveni gledališki oder je bil v črnino odet, v sredi je visela državna zastava s širokim črnim pasom, pred zastavo kraljeva slika, pred sliko pa v flor zavite modra, bela in rdeča luč. Temno dvorano je občinstvo napolnilo do zadnjega kotika. Vsa ta skrivnostna svetloba z odra je dajala še bolj svečano lice. Slovesnost je otvoril predsednik Rdečega križa, prečital je žalno izjavo, nato je sledil lep govor šol. upravitelja o pokojnem vladarju. Predsednik Rdečega križa jc imel govor o novem kralju Petru II. Tej lepi slovesnosti se je pridružilo oficijelno tudi tu-I kajšnje poverjeništvo Jadr. straže s svojim član-! stvom in pa skupina Bojevnikov Dobova. Dne i 11. nov. priredi Rdeči križ ponovno lepo žalno prireditev za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. povodom mirovne proslave. DRAMA (Začetek ob 20) Četrtek, 8. novembru: Mino, dekle z Montparnasa. Keil A. Petek, 9. novembra: Gugalnica. Rod C. Sokolu, 111. iiovumbra ob 15: Mlinar in njegova hfi. Dijaška predistavu. Cene ml 5 do 14 Din. Nedelja, 11. novembru ob U: Snegulčica. Premiera. Otroška predstava. Znižane eeue. — Ob 15: Mino, dekle z Montparnasa. Izven. Izredno znižane cen® od JO Din nuvzdoi. — Ob 20: Orlii. Izvou. Znliant ceno. OPERA (Začetek ob 20) Četrtek, S. novembra: Jentifa. Red Četrtek. Potok, 0. novembru: Zaprto. Sobota, 10. novembra: Manon. Gostuje Andre Burdino iz Pariza. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 8. novembra ob 30: Idealen soprog. Red A. Petek. 9. novembra: Zaprto. Sobota, 10. novembru: Konflikt. Bed B. JSasznainila Ljubljana 1 Opelo, ciklus žalnih spevov, k,i ga Je koinpomlral skladatelj Stevan llristič, ravnatelj bclgrajske opere, izvaja pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske Jutri ob 20 v uniouski dvorani. Ciklus šteje deset iucAanih zborov na liturgičuo vsebino. Speva ho žalni in izredno učinkujejo nu poslušalce. Pole« Opeln se izvaja So pet skladb za godalni orkester. Dirigenta ata ravnatelj Polič in skladatelj L. M. Skerjane. Spored žalnegu koncerta Glasbene Matice se vrši na žalostni spominski dan po preteku meseca dni po žalostnem dogodku, ki ni pretresej samo naše domovine, temveč ves svet. Pred-prodaju vstopnic od 3 do 25 Din v knjigarni Glasbene Matice. 1 Kino Kodeljevo. Jutri ob 20 premijera najnovejšega češkega filmu »Mlada srca — mlada ljubezeni. 1 Društvo «Soča« priredi v soboto, 10. novombr« ob 20.30 v salonu pri »Levu« spominsko počastitev vseh žrtev nesrečne rapalske pogodbo, kakor tudi spomin 14. obletnice koroškega plebiscita. — V nedeljo, 11. novembru pu bo sv. maša zadušnica ob 11 v stolnici. Udeležila pri obeh počastitvah je obvozna /.a vse Sočane, vabljeni pa so tudi člani drugih primorskih društev v Ljubljani in okolie.i ter nuii prijatelji, da se poklonijo mu-čenikom neodrešene domovine. Naša narodna dolžnost nas kliče ln vabi, da počastimo spomin naših mučenimi kd h žrtev! — Odbor. 1 Drama .Duše* na odru Rokodelskega doma. V nedeljo, 11. novembrn bo vprizorilo rokodelsko društvo Petra Petroviča dramo »Duše«. Opozarjamo že sedaj na to pretresljivo igro in vabimo občinstvo, da si kupi vstopnice že v prodprodaji v sobolo zvečer in v nedeljo dopoldne v Rokodelskem d on m, Komenskega 12. Priče-tek igre bo v nedeljo ob 19.30. 1 Nočno slttibo imata lekarni: mr. Uakarčiič, Sv. Jakoba trg 9, in mr. Rnmor, Miklošičeva cesta 20. Maribor m Mafldalenci Imajo drevi oh 20 sestanek na odru. Vabljeni vsi! m Maratonci imajo drevi ob 30 sestanek ua Livadi. Celie c Celjski Studio. V petek ob 20 bo v garderobi razdelitev vlog za Moliera in bralna vaja. Drugi krati Domžale. V nedeljo, 11. novembra gostuje Drama, tič.nj odsek Pevskega drnStva Sneberje-Zadobrova v Godbenem domu z Rnupaehovo žaloigro v petih dejanjih »Mlinar iu njegova hči«. Začetek točno ob 10. Naše dijaštvo 81. redni občni zbor Jnu. kal. akad. drtiHva Danica si je izvolil dne r,. novembra 1!I34 sledeči odbor: Predsednik Lipovec Vinko, cand. phil.; podpredsednik Jenko Frane, cand. iur.; tajnik Vetrovec Venčeslav, cand. inr.; blagajnik Plllerle Leon, stud. techn.; gospodar Dolenc Karel, stud. techn.; knjižničar Seniea N., cand. iur.: revizorji Scliart Viktor cand. techn., Lah Zdenko, cand. tur., Vrhovec Lojze, cand. iur. Zarjanll Danes ob 13.30 bo 67. redni občni zbor JKAD Zarja v društveni sobi v Akademskem domu. Miklošičeva cesta 5. Zarjani, pridite vsi! Dnevni red občnega zbora je običajen. Akcija za univerzitetno knjižnico. Seja odbor« bo nocoj ob 18 na tehniki. Poizvedovanja Mo8ki delnik Jo bil najden in se dobi v WolfoV nlloi 3, podpritličje. Radio Programi Radio Ljubljanat Četrtek, 8. novembra: 12.15 Plofičo (resna glasba) 12.50 Poročilu 13.00 Ca«, plošče 18.00 Smučanje potreba naših dni (A. Gnidovee) 18.30 Radijski orkester 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel) 19.3(1 Spomini na Francijo (R. Dostal) 20.00 Zdravstena ura (dr. Ho. Maga.iua) 2(1.10 Prenos iz Belgrada: Predavanje o Kurad.iiču 20.40 Radijski orkester 21.30 Cas, poročila, mandolini stični .kvartet, vmes Radijski orkester. Drugi programi t ČETRTEK, 8. novembra: Belgrad: 19.30 Vokalni koneert 20.40 Orgelski koncert g. Leopolda Mejača 21 10 Literarna glasbena ura (recitacijo in violinski koncert) — Zagreb: 20.15 Operni zbor poje 20.45 Recitacija 21.15 Operni zbor poje (nadaljevanje) — Dunaj: Ili. 10 Plošče 17.8(1 Pesnil lil nrije 20.15 Radijski orkester iu jnzz 22.50 Rachova dela 23.30 Jazz — Budimpešta: 20.30 Prenos iz. Matejevo corkve 2U.50 Klavirska glasba 23.30 Salonska glasba — Milan-Trst: 17.10 Komorna glasba 20.45 Prodana nevesta, opera, Smetana — Rim-llari: 17.00 Violinski in vokalni koncert 20 45 Iz italijanskih oper ffi 1)0 Plesna glasba — Vraga: 15.55 Orkestralni koncert 17.55 Nemška ura: Kopač zakladov, igra 19.30 Rudarji pri žngnanjn, slika 20.30 Hvala čokolade, igra 21.20 Komorna glasim 22.15 Šramel — tirno: 21.25 Moravski koneert — Bratislava: 19.30 Godba na inihnlu 20 00 l're nos iz vollke redutne dvorane 22.30 Sramni — Varilarn: 17.00 Maria Sluart, drama, Srhillcr 18.15 Trlo za violino, čelo in klavir, Schubert 19 00 Vokntnl koncert 20.20 Parada Instrumentov, solisti 21.00 Frnncoskn glnsbn — Berlin: 20 1(1 Ciklus do! M. Regerja 21 00 Feliks na poti, igra — Kdnlgsberg: 17.3(1 ljudsko mladinsko petje 20.40 Narodne pesmi 21.15 Orkestralni koncert — Hambtirti: 20.00 Favstovo pogubljenje, dram. legenda, Berlioz (iz Kopenbngena) 21.10 Ve"eriia glasba — Vratislava: 19.00 Petje nn prostem 20.10 Striženje ovne, ljudska Igra. Orlese 21.25 Komorna glasba na kitari — tipsko: 18.35 Znhavmt koneert 20.10 Plošče 21.00 llnlndn o povodnji — Ktiln: 19.00 Vojaški marš! 20.15 Znane melodijo 21.00 Križnrka Brnden, igra — Frankfurt: 18.45 Orkestralni koneert 20.10 Glasba z bojnih poljan 21.25 Železniški čuvaj, igra — Rtnttgart: 19.00 Madjarske melodlte 20.30 Igrnj o J o Ji. Seh^ Bachu — Monakovo: 19 05 Godba na pihala 20.10 Radijsni orkester 21.0» V ni m in i n 9. novembra — /.ilrlrlt: 21.tO Zbor poje — Strassbura: 22.10 Dan Pa.squale. opera. Donizettd. Atentator Matuška pred sodiščem Ali norec ali zločinec Začetek zanimive sodne razprave proti atentatorju na železnice V 40 urah iz Avstralije v Severno Ameriko Dne 5 .novembra ee je pred budimpeštanskim eorfiščepi začela razprava proti glasovitemu Silvestru Matuški, ki je obtožen, da je umoril 22 ljudi. Kakor znano, je Silvester Matuška dne 13. septembra 1931 pri viaduktu Bia Torbagy na Ogrskem z eksplozivnimi snovmi vrgel v zrak brzovlak Bu-dapesl-Dunaj. Pri tem so štirje vagoni padli 24 m globoko v prepad. Ob tej priliki je bilo ubitih 22 ljudi. Matuško so štiri tedne nato prijeli v Avstriji, kjer je priznal, da je izvršil ta in še druge atentate na železnici. Ker je en atentat izvršil v Avstriji, so ga pozneje v Avstriji obsodili na dolgoletno ječo. Sedaj ga je Avstrija »posodila« madjarskim sodiščem, da ga tudi ta obsodijo. Po sodbi v Budimpešta ga bodo vrnili Avstriji, kjer bo odsedel svojo kazen, katere ima še tri leta. Avstrija je »posodila« Matuško Madjarom s pogojem, da ga Madjari ne smejo obsoditi na sinrt, ker ob času dejanja in Matuškove aretacije v Avstriji še ni bilo smrtne kazni. V soboto dopoldne je Matuško v ječi obiskala njegova 14 letna hčerka Gabrijela, katera svojega očeta že poldrugo leto ni videla. Zaradi očetovega zločina je hčerka, kateri je umrla mati, spremenila svoje ime. Obiskuje gimnazijo. Hčerka je povpraševala očeta, kdo skrbi za materin grob na Dunaju. Oče pa je hčerki neprestano pripovedoval o duhu pokojne žene, kateri je vedno okrog njega. Slednjič se je otrok med vročimi poljubi poslovil od svojega očeta in mu želel srečo pri razpravi. Matuško so vklenjenega pripeljali v sodno dvorano. Ko so ga vprašali, kako 6e piše, je odgovoril, da ee piše »Tutugurako« ali pa »Las v hlačah«. Predsednik je obtoženca ostro opomnil, naj ne zbija šal, nakar je Matuška postal resen, a je vedno dajal zmedene in skrivnostne odgovore. Predsednik ga vpraša: »Ali se čutite krivega?« Matuška: »Da. Nisem pa hotel uničiti nobenega človeškega življenja ter dogodek iz vsega srca obžalujem.« Predsednik: »Zakaj ste to storili?« Obtoženec: »Ker je Leonov duh ...« Predsednik ga prekine: »Pustite govoričenje o Leonu. V vašem interesu vas opozarjam, da se skesajte. Ni dovolj, da z nekaj besedami obžalujete. Mi hočemo odkritosrčnega kesanja. Tega pa v vaših besedah ne vidim.« Obtoženec: »Najgloblje sem pretresen, samo vi tega ne vidite. Po atentatu sem eelo jokal, pa me nihče ni videl. Atentata nisem izvršil iz lastne volje. Leon me je silil. Delal sem pod vplivom sile, ki 6e ji nisem mogel ustavljati.« Predsednik: »Kdo je ta Leon?« Obtoženec: »To je moja usoda. Saj je pet Leonov, celo več jih je.« Predsednik: »Ali je to kak človek iz krvi in mesa?« Obtoženec: »Leonov je več in so različni, visi pa so iz krvi in mesa.« Predsednik: »Kdo pa je tisti Leon, s katerim prihajate vi v stik?« Obtoženec: »Prvi je bil moj sošolec Leon Gaspar, s katerim «*a hodila skupaj že v 3 razred ljudske šole, potem v gimnazijo in na učiteljišče. On je kriv, da sem fagubil milost božjo.« Predsednik: »Kje pa živi sedaj ta Leon?« Obtoženec: »Umrl je.« Predsednik :»Torej je bil on vaš hudobni duh?« Obtoženec: »Satan ima mnogo Leonov, ki jih pošilja name.« Predsednik: »Kdo je bil naslednji?« Obtoženec: »Drugega Leona eem spoznal v Budimpešti. Bil je čarovnik in se je imenoval Metafizik.« Predsednik: »Čarovnik je bil?« Obtoženec: Seveda je bil. Čarovnik je človek, na katerega lahko streljaš, ne da bi ga krogla ranila. Njega sem že poprej videl. Nekoč se nam je razkazoval na učiteljišču. Naslednji Leon pa je bil v Mezotur. Moja usoda je, da sem izgubil milost božjo. Toda ta Leon ni bil kriv atentata v Bia Turbagy. Kriv je bil čarovnik Leon. Hipnotiziral me je. Poslal ga je 6atan, da me podere. On je neposredno povzročil atentat v Bia Turbagy, drugi so sodelovali le posredno.« Ta razgovor o Leonu se je dolgo vlekel. Predsednik je opozoril obtoženca, naj ne fantazira, Matuška pa ne odneha ter govori o številkah in dogodkih ter o »eksperimentu«, ko mu je Leon dal eigareto v usta, pa je cigareta bila le svinčnik. Predsednik: »Nikar ne mislite, da boste s takimi norčijami pred obličjem postave manjšali ugled in veljavo sodišča.« Obtoženec: »Saj ne zmanjšujem, ampak povišujem.« Predsednik: »Ali kot izobražen človek ne razumete, kako smešno stvari pripovedujete?« Obtoženec: »Ne! Zame so te stvar: resnične.« V nadaljnjem zasliševanju razlaga obtoženec, da je nekoč ponoči sedel na robu postelje. Njegova žena je 6pala. Njemu je bilo slabo, pa je ni hotel klicati. Naenkrat je zagledal pred seboj Leona. Predsednik: »Kako je pa ta Leon 1 prišel v sobo? Skozi vrata, okno ali dimnik?« Ob- I Začasen spomenik liiarsejskini žrtvam so postavili pred marsejsko borzo, blizu tam, kjer se je zgodil zločinski umor. Spomenik kaže doprsna kipa kralja Aleksandra (na levi) in francoskega zunanjega ministra Barthouja (na desni). toženec: »Tega ne vem. Naenkrat je sedel pred menoj in mi je gledal na roko, kakor da bi med prsti držal svinčnik in ga kadil.« Predsednik: »Vi imate velik dar za govorjenje.« Obtoženec: »Prosim ,rad govorim.« Predsednik: »Govorite kratko.« Obtoženec: »Lepo vas prosim, samo pet majhnih stavkov naj spregovorim.« Predsednik: »Torej, kaj vam je Leon rekel?« Obtoženec: »Rekel mi je, ali ti nisem že pred 18 leti dejal, da lahko postaneš Eisenbart?« Predsednik: »Kaj ste mu pa vi odgovorili?« Obtoženec: »Sani ne vem. V tem hipu je zginil. V želovdcu sem pa začutil hude bolečine.« Predsednik: »Ali vi verujete v duhove?« Obtoženec: »Če je Bog, je tudi satan in so tudi duhovi. Kjer je plus, tam je tudi minus.« Predsednik: »Zvezati vas bom dal, če ne boste pazili na moja vprašanja.« Obtoženec: »Nihče ne bi mogel grešiti, ko ne bi bilo satana.« Predsednik: »Vi torej hočete s svojim Leonom dokazati, da je prav za prav on satan, ki vas je v Leonovi podobi prisilil k zločinu.« Obtoženec: »Da, pod Leonovo krinko.« Predsednik: »Torej ste pod nepremagljivo silo?« Obtoženec: »Satana eem videl že, ko sem bil otrok, ko mi je oče umrl.« Predsednik: »Kakašen pa je bil? Le govorite, kakor da bi bili mi tukaj otroci in bi vi 6vojo zgodbo učitelju razlagali.« Obtoženec: »Imel je velike roge, dolga ušesa in režeč se gobec.« Predsednik: »Ali morda ni imel tudi konjskega kopita?« Obtoženec: »Nog pa nisem videl. Je bil preveč kosmat. Danes vem, da to ni bil pravi 6atan. Tedaj sem imel 6amo vizijo. Pozneje sem se mnogo naučil. Pozneje sem videl Leona tudi na Dunaju. Ko sem ga videl, nisem vedel, da je on. Šele pozneje sem se zavedel, da je bil Leon.« Predsednik: »Kratko povedano, vi se torej zagovarjate s tem, da niste pri zdravi pameti.« Obtoženec: »To ni res. Samo vidim bolj slabo. Moje desno oko je šibko. Z levim očesom pa bolje vidim.« Predsednik: »Ali se nikdar niste sklicevali na to, da ste blazen?« Obtoženec: »Ko so me aretirali, sem mislil, da znorim.« Nato so spraševali Matuško o letih njegove mladosti, o njegovem šolanju, o čemer vsem je strašno obširno govoril. Predsednik ga je prekinil in dejal: »Ži vidim, da nam boste tukaj nagovorili besed za debelo knjigo.« Obtoženec: »Ne za knjige, samo v orehovi lupini, prosim. Deset 6tavkov prosim.« Predsednik: »To je preveč. Samo šest!« (Smeh.) Ker Matuška kljub predsednikovemu opominu, naj naravnost odgovarja, vedno dela globoke po-klone, ga predsednik opomni, naj se ne priklanja vedno, ker tega zakon ne zahteva. V odgovor na to pa začne zopet govoriti o Leonu ter se priklanjati predsedniku, nato pa vsakokrat na levo in na desno. Predsednik: »Obnašajte se dostojno, sicer vas bom dal zvezati. Ali vam bo to bolj prijetno?« Obtoženec: »Ne, tako kakor sedaj je bolj prijetno.« Nato govori obtoženec o svojih vojaških letih ter pripoveduje, da je bil v Galiciji komandant oddelka strojnih pušk. »Mislim, da je bilo o božiču. Takrat sem bil že nadporočnik.« Predsednik: »To je nemogoče.« Obtoženec: »Torej sem bil pa poročnik.« Predsednik: »Tudi to je nemogoče.« Obtoženec: »Torej pa praporščak!« (Smeh.) Predsednik: »Kako pa je bilo v Galiciji?« Obtoženec: »Strojnice so kar brizgale.« Predsednik: »iNa moje besede morate bolj paziti, kajti tudi mi poznamo vojaške zadeve. Saj je mnogo nas bilo pri vojakih. Na moje besede morate že zaradi tega bolj paziti, ker sem 6tarejši kot vi.« Obtoženec: »Pa ne veliko.« Kakor se vidi, se bo ta obravnava dolgo vlekla. Vojvodska dvojica opravlja poštne posle. Londonska glavna pošta je dobila novo zgrajene prostore za sortiranje pošte. Te prostore sta odprla na slovesen način yorški vojvoda in vojvodinja, katera sta pri tej priliki sama sortirala pošto. Ledenik vrača svoje žrtve Pred kratkim eo potegnili na Tirolskem iz nekega potoka ostanke dveh turistov, ki sla 6e bila ponesrečila v gorah pred 27 leti. Ledeniki pozno vračajo svoje žrtve. Pred sto leti je zasul ledeniški plaz ob Tschinglu nekega krošnjarja. Našli so ga šele čez osem let. Na hrbtu je imel še kup slamnikov, ki jih je nekoč prodajal. Še poprej, v XVIII. stoletju, je prinesel ledenik v dolino truplo nekega otroka. Nihče ga ni poznal. Šele neki starec se je naposled spomnil, da je res izginil v hribih pred 30 leti mal pastirček. Ledeniki zelo počasi lezejo navzdol in dolgo varujejo 6vojo skrivnost. Leta 1820 je hotel ruski geograf Jožef Hamel naskočiti Montblanc, dasi so ga domačini svarili. Njegova trma je zahtevala štiri življenja: njegovo lastno in treh vodnikov. Šele 40 let pozneje, dne 15. aprila leta 1861, je zagledal vodnik neke skupine izletnikov na ledu kose obleke in lobanje z ohranjenimi lasmi. V teku naslednjih štirih let je ledenik po malem prinašal v dolino barometre in termometre, cepine in posamezne ude, med katerimi je bila tudi roka, ki je še vedno krčevito stiskala palico. Priče so ugotovile, da so bili to ostanki Hamelove skupine, ki se je bila ponesrečila sredi 8 km oddaljenega ledenika. Če je potreboval ledenik za to progo 40 let, se je moral pomikati z brzino 50 cm na dan. Pozneje je prinesel tudi mrliče. Vsi so bili dobro ohranjeni. Obleka je ostala nepoškodovana. Še dnevnik, ki je štrlel iz žepa nekega ponesrečenca, je bil popolnoma cel. V steklenici nekega vodnika je še vedno dišal zamašek po vinu. Ta dogodek je potrdil račune angleškega geologa Forbesa, ki je že leta 1858 napovedal, da bo ledenik povrnil svoje žrtve šele čez 35 do 40 let. Avstralski letalec Kingsford Smith je prvi preletel južni Ln srednji Tihi Ocean. Letel je 25 ur iz Bris-bane v Avstraliji čez otoke Fidži v Honolulu, kjer je več dni počival. Od tu je potem 15 ur letel do Oaclanda v Kaliforniji. Med potjo je doživel pri Havajskih otokih silen vihar, o čemer smo pa včeraj obširneje poročali. Misijonar utonil v severni Kanadi Misijonar p. Honor Pigeon je 28. septembra 19©4 šel na potovanje in se ni vrnil na svojo misijonsko postajo. Na potovanje ga je spremljal eskimski domačin. Prišla sta 600 km daleč od misijonske postaje Churchill. Z jadrnico sta nameravala priti na postajo Chersterfield. Ko sta bila 10 km oddaljena od postaje, je misijonar rekel Eskimu, da bo teh 10 km rajši peš prehodil, da se malo sprehodi. Eiskimo je nato sam jadral in srečno prišel na postajo. O misijonarju pa poslej ni nobene sledi več. Našli 60 v snegu njegove napol zametane stopinje, njega pa nikjer. Sodijo, da je mladi misijonar, ki je bil šele 37 let star, zašel na kako nekoliko zamrznjeno jezero. Pri tem se mu je pod nogami udrla tanka ledena plast in siromak je utonil. P. Pigeon je slovel posebno po tem, da je izvrstno govoril eskimsi jezik. Ministrova služkinja govori Glavno mesto Portugalske Lisabona je pred kratkim obhajalo važen dogodek: portugalski telefon je postal avtomatičen. Predsednik si je pri-držal čast, da bo prvi govoril po avtomatičnem telefonu. Določeno je bilo, da bo predsednik ob določenem času poklical po avtomatičnem telefonu ministrskega predsednika de Salazarja. Da bi pa tudi ljudstvo bilo deležno tega slovesnega začetka z avtomatskim telefonom, so povsod po trgih in ulicah v Lisaboni nastavili zvočnike, ki naj bi prenašali telefonski pogovor predsednika republike in ministrskega predsednika. Ob določenem času je torej predsednik republike zavrtel številko ministrskega predsednika. Ljudstvo je poslušalo. V veliko presenečenje vseh pa se razvil pri telefonu tale razgovor: »Halo! Tukaj predsednik republike!« Odgovor pa se je glasil v, ljudskem portugalskem narečju tako-le: »Hvala lepa! Kako neki morete ravnati s to-le moderno stvarjo? Svoj živ dan se ne bom naučila s to-le stvarjo ravnati.« Predsednik republike je bil prvi hip presenečen, nato pa je hladno odgovoril, da je s to-le moderno 6tvarjo čisto zadovoljen in da priporoča gospodični pri telefonu, naj se je ne boji. Pozneje se je izkazalo, da je zaradi določenega časa bil nesporazum, vsled česar ministrski predsednik ob istem času ni bil doma v stanovanju, ampak v pisarni. Zato je predsednika republike na telefonu sprejela ministrova služkinja, ki seveda v svoji zmedenosti niti slišala ni, da z one strani govori predsednik republike. Lisabona je imela pa svoj vesel dan. * To je humor! Gostilničar »Pri angelu« je prišel na boben. Zjutraj, ko še zadnjič stopa po sobah, se prikaže tujec in vpraša:» Je to gostilna »Pri angelu?« — »Ne, je že šla k vragu!* Oakknd Gospodarstvo Obrtniški teden v Mariboru Za obrtniški teden, ki se vrši v času od 1. do 8. decembra t. 1., vlada tudi v območju Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru popolno umevanje. Poleg konstituiranja okrožnega delavnega odbora in krajevnega delavnega odbora v Mariboru, o katerem smo že poročali, so se tudi po skoraj vseh drugih manjših krajih že ustanovili krajevni delavni odbori. Tako je za Dol. Lendavo prevzel predsedstvo narodni poslanec in kovaški mojster v Odrancih g. Hajdinjak Anton in so se za vse vasi postavili odseki, V Turnišču vodi priprave čevljarski mojster g. Vereš Štefan v Beltincih, V Murski Soboti predsednik g. Szukits Štefan z upravo Združenja obrtnikov za okraj Murska Sobota, v Ljutomeru deluje krajevni odbor pod vodstvom g. Horvata Janka, slikarskega mojstra in zborničnega svetnika, v Ormožu g. Zabavnik Fran, predsednik Združenja obrtnikov oblačilnih strok, v Prevaljah g. Jamšek Robert, mizarski mojster v | Guštanju kot predsednik, v Marenbergu g. Capi j Ivan, podpredsednik Združenja obrtnikov v Ma- I j renbergu, pri Sv. Lenartu predsednik ondotnega ' I Skupnega združenja obrtnikov g. Čeh Josip, na j 1'eznu pa g. Šabeder Josip, predsednik Skupnega združenja obrtnikov za okolico Maribora. Le v Ptuju in Slov. Bistrici se krajevni delavni odbori še niso konstituirali, upamo pa, da se to zgodi čim preje. Okrožni delavni odbor je izdal vsem krajevnim odborom vsa potrebna navodila za proved-bo obrtniškega tedna, ki se vrši začetkom decembra po vsej državi in hoče predvsem opozoriti javnost na obrtniške izdelke in tako pomagati obrtništvu iz težkega današnjega položaja. Prvi-| krat se združuje vse obrtništvo cele države v na veliko zasnovani prireditvi. Želeti je, da bo obrtništvo našlo v teh dneh popolno razumevanje ob-| činstva in v svojem boju moralno in gmotno podporo. Poštna hranilnica v oktobru Že leta in leta sem stanje hranilnih vlog pri Poštni hranilnici stalno narašča, toda v oktobru letos je bil ta dotok prekinjen in so vloge nekoliko padle. Dočim so koncem septembra znašale 703.5 milj., so koncem oktobra znašale samo 691.56 milj. Din. Vendar mislimo, da je ta padec samo prehodnega značaja. Število vlagateljev je v oktobru naraslo za 70. V čekovnem prometu se je v oktobru število računov povečalo za 81 na 24.299. Promet se je od septembra na oktober povečal od 5523.65 na 5621.9 milj. Din , odstotek brezgotovinskega prometa je padel od 49.69 na 47.22%. Zmanjšal se je saldo na čekovnih računih v oktobru od 1063.9 na 1036.04 milj. Din, kar je najbrž sezonskega značaja. Drž. Sinance o septembru Na kratko smo že poročali o donosu državnih dohodkov v septembru, fz statističnega poročila finančnega ministrstva je razvidno, da so znašali dohodki splošne državne uprave v septembru 612.8 milj. (proračun 576.2), izdatki 565.55 milj. Skupno so v prvih 6 mesecih prorač. leta 1934—1935 znašali državni dohodki 3392.95 (proračun 3457.2) milj., izdatki pa 2781.05 milj. Din. Izdatki so bih' zato manjši, ker vsa državna gospodarska podjetja niso odvedla svojih presežkov glavni državni blagajni. Koncem septembra je bilo likvidnih, a še neizplačanih računov pri splošni državni upravi 103.8 milj. Din, pri podjetjih pa 186.5 milj., od tega pri železnicah za 142.8 milj. Din. Sndeks cen v septembru lz statističnega poročila Narodne banke za september posnemamo o indeksu cen tele podatke (vzete so cene iz leta 1936 kot 100): sept. 1933 avg. 1934 sept. 1934 rastlinski proizv. 48.0 56.9 54.6 živina in proizv. 58.2 • 51,9 54.6 miner, proizv. 75.2 78.4 78.6 industrij, proizv. 67.6 65.3 65.6 skupni indeks 60.7 61.1 63.2 Po dvomesečnem padcu je indeks cen začel zopet naraščati, kar je v zvezi z višjimi cenami za kmetijske proizvode. Seveda smo še daleč od ravnovesja, vendar je dviganje simptomatično. Indeks cen na drobno je v Belgradu narastel od 68.8 na 69.8 od avgusta na september. Nagrade: Prvi trije plasirani v vsaki kategoriji diplom*;. Zmagovalec na daljši progi si pribori darilo, ki preide v njegovo trajno last po trikratni zaporedni zmagi ali petkratni zmagi v presledkih. Zmagovalce na krajši progi iji pribori prehodno darilo, in sicer darilo, ki ga je daroval g. Hiba. Darilo branijo: 11)31 Ogrin Miran, 1933 Srakar Frane (oba ASK Primorje) 1983 La-pusan (Viforul Dacia, Bukarešta). V primeru, da bodo tekmovali tudi Inozemski tek. movalci bo prireditelj razpisal Se darila za po tri prvo-plasirane tekmovalce nn daljši in krajši progi. Ta darila preidejo takoj v trajno last zmagovalcev. — ASK Primorje, Ljnbljnna. Službeno objave LZSP (štev. 4 od 3. XI. 1034). LZSP priredi v prihodnjih dnevih sodniški tečaj za vse panoge smuškega športa. Tečaj vodi predsednik g. Gnidovee. Pozivajo se vsi klubi, da odpošljejo k tem tečajem gospode, ki so se prijavili za tečaj, razven teh pa naj pridejo še drugi interesenti. Snov je važna za vse tekmovalce. Zato naj bo udeležba ua teh tečajih čim Večja. Prvo predavanje Je v torek, 6. t. m. ob 20 v igralnici kavarne Emone. Prednvanja bodo vsak torek in četrtek, proti koncu meseca pa bodo sodniški izpiti. — Uprava LZSP je doznala, da nekateTi, zlasti še nevčlanjeni klubi, grade skakalnice. Pozivajo se vsi taki, da vpošliejo osnutke upravi LZSP v odobritev. Uprava LZSP bo vsem tozadevnim interesentom i nasveti vedno na razpolago. — Vsi včlanjeni klubi, ki še niso Javili svojega programa za letošnjo sezono, sc pozivajo, da store to takoj, najkasneje pa do 12. t. m. Upoštevajo pa naj državno prvenstvo v priredbi JZSS, ki bo od 23.-27. januarja. Tajnik I. Smučarje in prijatelje smuškega športa opozarjamo na današnje aktualno predavunje predsednika LZSP g. Ante Gnldovca o temi ^Smučanje je potreba naših ilni« ter na smuško gimnastiko pod vodstvom g. Cirila Sonlcala. Predavanje bo prenašala ljubljanska radio postaja nocoj ob 18. SodnlSki tečaji, ki jih prireja LZSP, so k zadnji nri privabili lepo število poslušalcev. Drugo predavanje bo nocoj ob 20 30 v igralnici kavarne Emona. Vabljeni so poleg udeležencev zadnjega predavanja tudi še ostali interesenti, zlasti funkcionarji smuških klubov in sekcij ter starejši tekmovalci, ki bodo proj ali sloj zamenjali smučke s svinčnikom in papirjem. Tečaj vodi predsednik LZSP g. Gnidovee. Tema današnjega predavanja: Smuški skoki. Po predavanju debata. SK Ilirija, smuška sekcija. Smuška gimnastika v telovadnici šole na Grabnu nocoj: ob IS 311 za dame, ob 19.30 za gospodo. Tečaj vodi g. Ciril Sonkal. Načelnik. STK Moste. Drevi ob 20 sestanek smnške sekcije v blnbovem lokalu. Strogo obvezno za vso člane in članice. — Načelnik. Celjski, šport. V nedeljo ob 10.30 bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena drugorazredna tekma med SK Atletiki in SK Jugoslavijo. Polorai na denarnem trgu Po statistiki Narodne banke so vloge v naši ! državi narasle od 1. avgusta do 1. septembra od | 9 870 na <>.888 milj. Din. Seveda je ves ta dvig pri- j pi&ovati dvigu vlog pri Drž. hip. banki in Poštni hranilnici, ker so vloge narasle ta mesec za 15 milj. Din. Položaj 20 največjih bank v državi kažejo tile : podatki v milj. Din: gotovina avgusta 201, septeni- j bra 201, lani septembra 270, posojila avgusta 1934 4.837, septembra 4,851, septembra lani 5.266 milj. Pin, vloge avgusta 1934 3.231, septembra 3.224, septembra lani 3.2 11. maja 1925. Jutri se odpeljemo v Moskvo. Tam ostanemo inmo tako dolgo, dn dobimo potrebne papirje in vozovnice. Starši so žalostni, mati joče skoraj vsak dan. Jaz sem že zelo vznemirjena, ločitev od staršev tne silno boli; toda nada, da bom videla toliko novega In zanimivega, mi navdaja srce z veseljem. Prenričanie. da se s leea potovanja zopet povrne- mo v Rusijo, n: dalo, da bi v mojem srcu prevladala žalost radi slovesa. 1. junija 1925. V NarObrazu sva doživela nekaj razburljivih trenotkov, ko je Otmar predložil svoje rokopise in moje zapiske o razvoju otroka, med katerimi so bili tudi listi mojih dnevnikov. Hotel je dobiti dovoljenje, da sme vzeti te papirje s seboj čez mejo. Dama, ki so naju k njej poslali, je predejala nekaj strani, in ker ni videla drugega ko množico jezikoslovnih in psiholoških zaznamb, se je zadovoljila, zložila skrbno vse skupaj, zvezala zavitek z vrvico in ga zapečatila z velikimi pečati. Tu se končajo moji zapiski, ki sem jih napravila v svoji ruski domovini. Dnevnike smo srečno spravili čez mejo in jih dali spraviti moževim sorodnikom. Najino bivanje v Zapadni Evropi je trajalo okrog štiri mesece. Ob koncu septembra smo se vrnili v Rusijo. Toda ni nam bilo usojeno, da bi dolgo ostali tam; ob koncu novembra so nas pregnali in sredi decembra emo bili že spet na Dunaju. Moj mož je moral na Dunaju oskrbovati razne posle, jaz sem pa svoje prisilne počitnice porabila v to, da sem napisala dogodke, ki so v zvezi a našim izgonom, dokler so mi bili še živo v spominu. Ti zapiski naj dopolnijo liete mojega dnevnika. »Domovina lahko vsakega izmed nas pogreši, nobeden izmed nas pa ne domovine.« (J. Turgenjev.) Pekla setn ravno piroge s telečjimi jetrcainl. Mast je cvrčala v ponvi ;n prijetna vonjava se je širila po sobi. Prejšnji dan sem dobila plačo v Psdfaki (pedagoška fakulteta) in la dotfodek sem hotela malo proslaviti; živo sem si predočila, kako bom šla k Otmarju v sobo; on bo knjigo odmaknil in se z ljubeznivim obrazom okrenil proti meni, potem se bo po dolgem sedenju ob knjigi nekoliko zleknil in rekel: >Mar je zajulrek že pripravljen?« Potem me bo objel in kreplto stisnil k sebi in mi še enkrat ponovil, kako je srečen z menoj. Potem sem si naslikala, kako gremo k mizi, oče in mati vstopita in z njima naš deček, vesel in vedno pripravljen nagajati, ki niti za trenotek ne preneha s svojim brbranjem; nekoliko pozneje Irina. vedno zaposlena in vedno otožna, in takoj za njo Dunjaša s težkim samovarom, ki frrvra svojo ljubko, neutrudno pesem po sobi... Naenkrat zapoje zvonec. Zdrznila sem 6e in poskočila. Katera žena v Sovjetski Rusiji se ne bi zdrznila, če zasliši ob tako nenavadnem času zvonec v prednji sobi! Vsa vznemirjena sein pogledala proti vratom. Zvonec mi je v hipu pregnal veselo razpoloženje in prikrita skrb, ki me tare že dolgo, dolgo, me je hipoma zgrabila z novo močjo. »Miličnik je zunaj, k tvojemu možu hoče!« mi je zbegana pošepnila služkinja Dunjaša. Oči so ji ostrmele od strahu, početiila je lesno k meni in čakala mojega odgovora. »Kličejo me za trenotek nn urad za inozemce na osebni razgovor,« je dejal Otmar in mi je kazal listič papirja. »Toda prej moram še nekatere stvari prebrati za predavanje!« je dostavil mirno in odšel v kabinet. Jaz pa sem ostala in se tresla od strahu. Nato sem slekla za njim. Sedel je že pri plsalniku, očala so ležala poleg njega in listal je po neki knjigi ter brundal veselo melodijo. »Mar ne pojdeš takoj v GPU?« sem mu zaklicala razburjena. »Seveda ne!* j* odgovoril, ne da bi me pogledal, in je dalje listal po knjigi. »Jutri grem; sedaj moram še nekatere stvari pregledati; saj imam ob eni predavanje!« Obstala sem poleg njega. Bila sem tako razburjena, da nisem nlogla spraviti besedice iz sebe. »Že spet se vznemirjaš!« se je zasmejal Otmar. Odmaknil je knjigo in me privil k sebi. »Glej, kaj mi neki morejo? Prvič nisem ničesar zakrivil in drugič sem inozemeck »Ne, ne, pojdiva precej, ne morem se pomiriti, preden ne izvem, čemu so te prav za prav poklicali!« sem rekla odločno. »Če hočeš ali ne, takoj greva!« »Kako si bojazljiva!« se je zasmejal Otmar. »No, pa pojdiva, če na vsak način hočeš, dasi ml sedaj prav nič ne kaže.« • ' Počasi je vstal in me pogledal hudomušno. Norčeval se je iz mojega razburjenja in strahu. Zunaj je bilo. mrzlo. Sneg je škripal pod nogami, mraz je rezal v nos in lira, ledeni veter skoraj ni dal dihati. Nisva imela daleč, loda pot se mi je zdela neskončno dolga, Otmar mi je nežno segel pod pazduho in govoril o nekem članku, ki ga hoče poslali v Nemčijo. Nisem mu mogla slediti, saj nisem nili dobro razumela, kaj pripoveduje. Njegova mirnost me je gnala v obup. Poslopje GPU. Umazane, popljuvane stopnice so bile nastlane z luščinami sončne rože. Dolg. mračen hodnik. Polno oboroženih mladih ljudi, nekaj »brhkih fanlov«, drugi spet navadni mladiči brez pretenzijo, sitih, opoklih, zadovoljnih obrazov. Mnogo je bilo tujcev, Židov, Latvijcev, Tatarov, celo Kitajcev. In od teli ljudi zavisi naša usoda! Strašno tesno in pusto, brezupno ml je bilo pri srcu, ko me je Otmar ostavil na hodniku in vsfo pil v sobo, ki je imela nad vrati napis: i Oddelek za zadeve inozemcev.« Občutila sem hude bolečine v nogi... Obuti sem morala copate, kadar sem Sla na trg Ljudje so se mi smejali, ko 10 me videlL Imela sem kurja očesa ia trdo kožo, noga pa je bila otekla in tako me i* bolela, da nisem mogla obuti čevljev. Samo oni. ki je isto pretrpel kakor jaz, lahko razume moje veselje, ko iem našla enostaven in lahek način, da se rešim vseh teh muk. Neka prijateljica mi je pripovedovala o sijajnem učinku kisikove kopeli t Saltrat Rodellom Poizkusila tem to in po treh minutah »o popolnoma izginila vnetja ln otekline, kurja očesa pa so se omehčala v toliki meri, da sem jih lahko odstranila t koreninami vred. Sedaj spet nosim lepe in elegantne čevlje in ves dan lahko hodim brez vseh težav. Saltrat Rodell se prodaja po ugodni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in p&rfutnerijah. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 9 (paviljoni lahko plačate aaročniDo za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoliuba« naročate inserate in dobite razne intormaciie — Poslovne ure od pol 8 eiu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Mali oglasi II Krojaški pomočnik želi premeniti službo. Dela mešano delo. Nastop lahko takoj, Zbičajnik Jože, trg Konjice 68. (a) llužbodobe Izurjenega zidarja potrebujem za takojšen nastop. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. (b) mm\ Za vajenca za kleparsko obrt - gre priden 15 letni fant. Zupni urad Ojstrica nad Dravogradom. (v) Zaslužek Še 12 zastopnikov (ic) za prodajo novih, krasnih slik - sprejme L i n d i č , Ljubljana, Dalmatinova 5, Pridite in prevzemite zastopstvo takoj, dokler ni prepozno. (z) Stanovanja IŠČEJO: Majhno sobico tudi podstrešno, v bližini Tabora, iščem. - Ponudbe pod »Odsotna« 12737. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami — in lokal za delavnico takoj oddamo. Celovška c. 50. (č) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubliana Krekov trg 10 Telefon 38-10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 prodaja hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Dravske banovine. Interesenti kupijo pri nas najbolje, ker garantiramo za pravilnost knjižic, za vestne obračune in strokovne izvršitve. Za odgovor 3 Din znamk. (d) Prodam knjižico Ljudske posojilnice v Kranju. Cena po dogovoru. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12535. (d) Pouk Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12500. (u) Posestva Velika hiša trgovska, industrijska in stanovanjska, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »4000 m2« št. 12729. (p) A Namočeno polenovko zopet dobite vsak petek pri I. Buzzolini, za ško-Hjo._0) Vsem brezobvezen ogled novih in rabljenih predmetov. Kersnikova 7, Prilika. (1) -L Zapustila nas je za večno naša srčnoljubljena prababica, babica, sestra ln teta, gospa Maria Pok orny roj. Stadler zasebnica dne 6. novembra, v 80. letu starosti, po daljšem trpljenju. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek, dne 8. novembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti Zreče - Laška gora. Sveta maša zadušnica bo darovala v petek, dne 9. novembra 1934 v župni cerkvi v Zrečah ob a zjutraj. Zreče, dne 6. novembra 1934. Rodbina Grundner — Pukl Zimske plašče damske, dekliške in otroške kupite najceneje pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) Telefon 205« /\ PREMOG KARBOPAKETB DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica S). 5. Falzificirane grenčice so strup za bolne prebavne organe, zato zahtevajte povsod samo domačo, garantirano naravno Jordan grenčico, ki Vas bo okrepila v nekaj dneh. — Lastnik Rupp, Beograd, Kn. Mi-hajlova 16. Pralnica kompletni stroji, še dobro ohranjeni, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Pralnica« 12736. (1) Dom in Svet letnik 1928, prav dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12735. (1) Apno žgano, »prašeno ali apnenčevo moko za apnenje vrtov, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Sprejemajo se naročila. (1) Kupimo Seno sladko, polsladko, In deteljo, kupim. Ponudbe na Josip Herlah, Laško, (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, mvelit. Liubbana Woliova ulica št. 3. •V • ..-4-S Oglejte si In poslušalte naše letošnje modele za kratke, srednje in dolge valove. Za kvaliteto jamči naših 12 tovarn v 8 državah. Zastopstvo v vsakem večjem mestu. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM. To je doba. ko mora imeti vsako dekle (ako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za iačanie krvi, živcev in teka. »Energin« se dobi ▼ vseh lekarnah, pollltrska steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev 1 Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenn ali r snegn naj uporabljajo mazilo HEVEAX, «a katero Jamtmo, da napravi r. .,„ . , vsako obutev nepremotljivo. — Dobiti Jo Je v vseh specijalnlb trgovinah aH pri glavnem založniku: Lekarna Mr H Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta i. Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da so nam danes ob 3 popoldne umrli naša draga mama, gospa HELENACUNDER previdena z zakramenti za umirajoče, v 64. letu starosti Pogreb bo v petek dopoldne ob pol 10 izpred hiše žalosti Stožice št. 5 na pokopališče k Sv. Juriju. Blago mater priporočamo vsem prijateljem in znancem, zlasti gg. duhovnikom, v blag spomin in pobožno molitev. V Stožicah, dne 7. novembra 1934. ŽALUJOČI OSTALI Zahvala Za ljubeznipolno sočutje, ki me je tolažilo ob smrti mojega nepozabnega brata Bertotda Bartel župnika v Vavti vasi se tem potom prisrčno zahvaljujeml Pred vsem pa bodi izrečena odkritosrčna zahvala za vso veliko prijateljsko ljubezen, ki sp jo pokojniku izkazali v bolezni in ob smrti milostljivi g. prošt Karel Čerin, g. prior Valerijan Učak, g. župnik Franc Erzar, g. župnik Rajner Erklavec, g. delegat usmiljenih bratov in vsi gg. duhovni tovariši. Zahvalo dolgujem učiteljskima zboroma v Vavti vasi in Semiču, enako tudi obema pevskima zboroma, ki sta z žalostlnkami počastila pokojnika na zadnji poti. Ne smem pozabiti tudi onih, ki z goro rož pokrili njegov zadnji dom. Vsem in vsakemu posebej naj Bog z ljubeznijo povrne poslednji izraz ljubezni, ki so ga izkazali mojemu dragemu pokojnemu bratu. Minka Bartel, sestra.