aj večji slovenski dnevnik "Ij v Združenih državah Ve|ja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .□d GLAS NARODA List slovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily H the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876._Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post •-—to at .New York, N. Y,, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. •K0. 4. — ŠTEV. 4. NSW YORK. SATURDAY, JANUARY 5; 1924. — SOBOTA, 5. JANUARJA, 1924.__VOLUME yyYTT. — LETNIK XXXH. IZBOLJŠANJE EKONOMSKEGA STANJA V kratkem bo ustanovljena v Nemčiji banka, ki bo izdajala zlate note. — Poslanik Kefller bo predstavljen iz Belgrada v Bruselj. — V Berlinu so zaprli devet ljudskih knjiznjic, ker ni potrebnega denarja za vzdrževanje. — Kmetje zopet spravljajo pridelke na trg. London, Anglija, 4. januarja. — Sem je dospel predsednik državne banke dr. Hjalmar Seliacht ter se začel posvetovati angleškimi finančniki glede ustanovitve nove privatne banke v Berlinu, ki bo izdajala zlate note. Pravi, da je njegova misija povsem narodno-gospodarskega, ne pa političnega značaja. Dr. Seliacht hoče ustanoviti banko z nemškim, angleškim in ameriškim kaptialom. Pri banki ne bo imela nemška vlada nobene besede, pač pa samo angleški, nemški in ameriški finančniki. v, Berlin, Nemčija, 4. januarja. — Bivši znanji minister baron von Rosenberg bo v kratkem odpotoval kot nemški poslanik v Turčijo. Dr. Keller, ki je bil dosedaj poslanik v Belgradu, bo odpotoval v Bruselj. Berlin, Nemčija, 4, januarja. — Dnnes so zaprli v Berlinu devet ljudskih knjižnic, ker so knjige že precej obrabljene in ni potrebnega denarja, da bi nove nabavili. V glavnem mestu ni več takega pomanjkanja kot je bilo pred par tedni oziroma meseci. Kmet je zopet dovažajo na trg svoje produkte. Na ta način se bo valuta kmalo izboljšala. Dobro znamenje je namreč, ko začno kmetje uvide vat i, da ne bo denar, ki ga dobe danes za svoje pridelke, žc jutri izgubil vso vrednost. Noben Nemec ne sme zapustiti dežele, dokler ni popolnoma zadostil svoji davčni dolžnosti. BORBA ZA PROSTOST. VEDEŽEVALKA IN "LEČNI-CA'* V ŠKRIPCIH. Pariz, Francija, 4. januarja. —-Madama Blanche Lina Thibault, ki je nel{/)č uživala pokroviteljstvo elegantnega pariškega sveta, je bila zopet aretirana v Versa iles. Dvakrat so jo vtaknili za tri tedne v neki azil. Ona trdi, da je dobila tekom svoje kratke karijere pričevanja številnih ljudi. katere je ozdravila, vključili* nekepra odvetnika ter nekega zdravnika iz Biarritza, ki je bil jetičen. Trdi, da so nevoščljivi z/l ravni ki zakrivili njene sedanje zadrege. Madama Thibault je bila rojena v Parizu- Že kot deklica se je zanimala za medicino. Ko je bila «tara trinajst let. je pomagala na Romunskem nekemu zdra *m-k" pri operacijah. Šest l^t pozneje se je vrnila v Francijo z nekim francoskim zdravnikom, s katerim se jo sestala v Bukarešti. Na Bližnjem iztoku je baje proučevala zdravilna zelišča ter rastline in s temi je dosejrla svoja "čudovita" zdravljenja. Med drugim je tudi rešila baje življenje devet b fc starega otroka, ka- [ terega je opustilo šest špecijali-1 sto v. Povsem mirno čaka obravnave ter pravi, da bo lahko dokazala, da so bila njena ozdravljenja pristna in da ni nikdar trdila, da se poslužuje mističnih. siL PREDSEDNIK MILLERANB NE PIJE DOSTI VINA. Pariz, Francija. 4. januarja.— Predsednik vinske dežele. Aleksander Mill era nd, pije zelo «n do vina. Čeprav vladn deželi, ki je proizvedla telečje kotlete. z:ivži-va le redkokedaj meso. Njegova r.ajbolj priljubljena pijača je mrzla voda, v katero zmeša r.t-kaj soka limone. Prav posebno ljubi sadje in sočivje ;n rravo slabost je razvil za sladoled pri zajutreku. DELAVSKA STRANKA CLASU-JE PROTI SMUT3U. Pretoria, Južna Afrika. 4. jan. Na svoji letni konferenci' so sklenili delavci, da bodo pri prihodnjih volitvah glasovali proti vladi generala Smutsa. I VELIKA PGVCDENJ V J CINCINNATI, OHIO Cincinnati in Pittsburgh sta v ne-! varnosti preplave. — Oh5 o reka< je prestopila varnostno črto ter j se vedno narašča. — Frs jivalci j preganani iz domov. Cincinnati, ().. 4. januarja. — Nepričakovan mrzli val. J;j se je pojavil v ('inelnnatiju tekotn prt-tekle noči je preprečil i retečo resno povodcv.j, k: bi najbrž povzročila obsežno materialno škodo. — soglasno s poroč*'o:n zve?.-r.ega vremenske?! deivrt:nenta. Ohio reka na točV j;« danes registrirala približno ">? č-?vljev in le rad'teea. ker r>reaehalo tfžko deževje nfdufih p>:- '»if ,ri se je prjavil nf i;:raz n: uc.rasli r:n 80 ' '' v le r^k"! vre™ensVi izve- TziavH dn -pričntm ie da Vni i?« rs sij* reka i»jtr- To 13 .«1; IS "rndjdki rn Ceutrnl I ;rnn ^a pripre v! ieni ..-..■!!: tpovt:».ie. .*(» n.nn^n "oda v?š> k"t do čevljev, ka?-. ti v takem slučaju prenavi voda rlohod k postaji. Vlake se bo dirigiralo z zunaj ležečih postaj, če bi bilo potrebno zapustiti centralno postajo. V bližini nahajajoča se mesta v Kentucky-ju ne bodo trpela, raz.-ven če bo doseglo vodovje 55 eev-1 ipv Pittsburgh, Pa., 4. januarja. — Ker so reke Ohio. Monongahela m Alleghany narasle za več kot štiri čevlje nad višino preplave, pričakuje Pittsburgh v družbi drugih krajev v kotlini Ohija prvo po vodenj v desetih letih. Kn je napočilo jutro, je doseglo vodovje 26 čevljev ter je bilo pričakovati, da bo tekom dneva naraslo na 29 čevljev. Ceste v nižjem severnem delu so bile pod dvema čevljema vode in istota-ko tračnice Baltimore in Ohio železnice, vsled česar je bil ustavljen tovorni promet ter so bile številne industrijalne naprave prisiljene prekiniti obratovanje. Ker so reke preplavile za tvor-nice, je bila navigacija na vseh treh rekah prekinjena radi nevar-nosti, spojene s tem. Poročila iz drugih mest ob re> ki Ohio kažejo, da je pričelo vo dovje preplavljati ceste in da sc bili prebivalci prisiljeni izmakniti se v višja nadstropja svojih hiš. Louisville, Ky.. 4. januarja. — Reke na številnih točkah v te; državi so bile danes blizu pre-plavne višine in poročila iz iztočnega Kentucky-ja kažejo, da so se pojavili posipi v nekaterih delih gorovja vsled neprestanega deževja zadnjih dni, vsled česar je bil oviran tudi železniški promet. PIJAN BANDIT JE i - . USTRELIL POHABLJENCA Napadalca in morilca so nate srečno prignali v roke policista, ki ga je aretiral. V četrtek zvečer, krog desete ure, je sedelo osem mož v prodajalni Antonia Kebbes. na French Street, New Brunswick. X. -T. študirali so zemljevid Združenih držav, da rešijo sporno vprašanje. Tedaj pa je stopil v prodajalno neki pijan človek, mahajoč z revolverjem, ki je pozval navzoče, naj dvignejo roke. Eden navzočih, pohabljenec, ki je bil znan Ie kot Old John. je spustil v razburjenosti svinčnik na tla. Skočil je naprej, da ga pobere, n v istem trenutku je ustrelil bandit in Old John je padel mrte-v na tla. Krogija mu je prodrla možgane, drugi navzoči, neki Frank Molnar. je skočil proti vratom. Bandit je ustrelil tudi nanj, a ga ni pogodil, nakar so vsi zbežali skozi zadnja vrata. Badit je nato izpraznil register, ki je vseboval $22 ter odbit-d na cesto, kjer je skušal šoferja nekega tam stoečecra avtomobila prisiliti, da ga vzame na avtomobil ter odvede proč. Ker pa se j<* bližal nadaljni tovorni avtomobil, je bandit pnbegnil. Dru«i tovorni avtomobil je vozil za nj:m ter ga prignal v naročje policista Campbella, ki je šele dva meseca v službi. Policist je zadal band itn udarec v obraz, mu iztrgal revolver ter ga aretiral. Na policijski stražnici je izjavil bandit, da je 27 let stari bolniški strežnik Thu-mas McCurdy iz Middlesex bolnice in da je vojni veteran. Pridržali so ga pod obdolžbo roparskega napada ter umora. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ■e potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po niskih cenah: Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA RazpoSilja na indnjfe pofcte in izplaCuje 'ToStn! Črkovni zavod" In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro Izpladlo najugodneje. 1000 Din....... $12.30 2000 Din....... $24.40 5000 Din. ...... $60.50 Pri nakazilih, ki znalajo manj kot en tisoč dinarjev raCunlmo posebej po 16 centov za poitnlno In druge etroike. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpoSilja na zadnje poŠte In Izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji In Zadrn. ^ z j f* f *. 200 lir ........ $ 9.80 300 lir ........ $14.40 500 lir ........ $23.50 1000 lir ........ $46-00 Pri nakazilih, ki znai><|o manj kot 200 lir ra£unlmo posebej po 16 centov za poitnlno In druge etr^^e. Za po&iljatve, ki prisesajo znesek pet tiso« dinarjev ali po dva tisoč lir dovoljujemo po mogočnosti Se posebni popust. Vrednost dinarjem In Uram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Olsde Izplačil t amerifikih dolarjih glejte poaeben oglas t tem listo. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 83 Oantadt Ptreet Tei.t cortisndt w New York, N. Y. castopnUtvo J&drmnske Bsa|c. LAHKI POTRESNI SUNKI. Ancona, Italija, 4. januarja. — Prebivalci vasi Senigallia. Fano. Mondolf in Marotta so čutili včeraj lalike potresne si^ke. Ysi brez izjeme so zapustili svoja bivališča ter so kljub ostremu mraza preživeli noč na prstem. SGDBMliN .GOMORA.____ V LOS ANGELES, GAL. Senzacij onalna streljalna afera bo mogoče dovedla do bojkota^ kot smo ga doživeli v zadevi Arbuckla. — Zadeva je še vedno nepojasnjena. Los Angeles, Cal-, 4. januarja. Igralka Mabel Nojmand, katero so v zadnjih par dneh pogosto imenovali v zvezi z afero njenega prijatelja, petrolejskega špekulanta Dinesa, katerega je nevarno ohstrelil š bodo tudi dokazali. Kajti v, denarjem se da vse ! dokazati. AEROPLANI PORAZILI MEHISKEVSTASE 500 pristašev generala Figeroe je padlo v bitki. — Glavni napad se je završil iz zraka. — Proklamacije kmečke konvencije. — Osnovali se bodo posebni kmečki ba-talij oni, katere bo Obregon preskrbel z orožjem. — Živilski diktator bo zatrl profitirstvo. Mexico City, Mehika, 4. januarja. — Vojni department je dobil poročila o porazu generala Figeroe, vstaške-ga poveljnika. Porazil ga je general Caravelo pri Zacul-panu, majhni vasi v državi Mexico, pet in petdeset m lj južno-zapadno od zveznega glavnega mesta. Dosedaj ni še dospelo oficijelno poročilo glede te bitke. Poroča pa se, da so izgubili vstasi petsto mož, ubitih, ranjenih in jetnikov. Figoroa, ki je zapustil državo Guerrero, je navalil na državo Mexico s 1200 možmi, katerim so poveljevali štirje njegovi glavni priobčniki. Izbral ?i jo Zaculpan kot glavno postojanko ter čakal na navad ' v a-voa, kateremu se je poverilo uničenje te vstaške skupin- . Oddelek zrakoplovov je obstreljeval ;v ' i* v prisilil v-iašc ;-rlTi na pr*?ir> polje, kj*-r sc - • jeli s četami Caravea. Po kratki, a krvavi Utki >-•• . -federalne čete zmagovite ter razor^anizirau \ • ■ t. ..= Pedro < 'abay. vojaški poveIjnik v Queietani. •• dospel - \\. i "m pr:«l« f nii'j sevfT\io od tijfhiskt-iiTi nlavTie^a utr-sta in j«- f-. Vikn»r M-ini-z v .iv^iu y^nj^niki. rt'n dv. , st' i »»»sta }■>)]};: ] »r« »t 1" aivialij iva--s. ki -i j. zavo Ifildag«) za rije revuhieijniiansf' aktivnosti. < a-\'as»»s sr j,' liiuaknil do okolice Tulanriniro. v !l •'■■■>'■ • .: " in dvajset milj severno-zapadno od Paeluwv. • Kmečka konvencija, ki se je sestala včeraj v DnranVro ( 'ity. je izdala proklamacijo na kmete po deželi. Ta ; r« Unmaeija navaja vzroke, radi katerih pod; i rajo deiavr' v Dura 11 gu Obregona. Konvencija je imenovala kornit- j, ki bo obiskal Obregona ter prosil za orožje za kmečke bataljone, katere se organizira sedaj. Go vera er zveznega okraja Mexico je sklenil imenovati živilskega diktatorja, ki bo imel polnomoč zatreti 7>r -fitirstvo v živili ter določiti cene glavnih potrebščin. Washington, D. C., 4. januarja. — Čeprav se ni pripetilo še ničesar, kar bi moglo vplivati na sklep ameriške vlade, da proda vojni materija! Obregonovi vladi v Mehiki, je vendar znano, da so gotove podrobnosti transakcije težak problem. Razmišljanje o metodi plačevanja mehiške vlade za prodano orožje in vojni materijal je spravilo 11a površje vprašanje, če bi se dogovor glede kredita lahko smatralo za posojilo za Mehiko, v katerem slučaju bi potreboval predsednik avtorizacije kongresa, predno bi odobril tozadevni dogovor, Preobile armadne zaloge se je prodajalo v Združenih državah na temelju kontraktov za odplačevanje tekom daljše dobe, vendar pa ni znano, če bi bilo mogoče uporabiti isti princip glede mehiške transakcije. Vojni tajnik Weeks, ki ima v rokah vse podrobnosti prodaje, ni objavil nobenega komentarja glede, pogajanj. Nobenega dvoma ni slišati giede avtoritete admini-stracije, da proda vojni materijal Obregonovi administraciji in rešitev najbolj težavnega problema, ki se je pojavil v zvezi s tem, bo najbrž mogoče najti v-dogovora o-lede plačila v gotovini. Taka transakcija bi odstranila vse zadrege, ki bi se drugače morda lahko noiavilp ■GLAS NARODA. 5. JAN. 1921 "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) ANGLIJA POD DELAVSKO VLADO Anglija je dospela do obratne točke v politični zgodovini. Vrjetno je, da bo uveljavljena delavska vlada in v teku dveh ali treh tednov. Ta položaj je seveda navdal z velikanskim strahom Tory-je ali konservativce ter sebične liberaie industrijalce. Niti malo pa ne razburja trezno 111 smotreno mislečega konservativca ali liberalca, ki se toliko potrudi, da so podrobno ogleda delavski program ter preštudira rekorde mož, ki bi sestavili delavski kabinet; in koneeno tudi značaj in ustroj parlamenta, pred katerega bo najbrž stopil Ramsay MacDonald kot ministrski predsednik. Delavska stranka se bo mogla vzdržati v vladi seveda le s pomočjo gotovih, liberalcev in konservativcev. Asquitli in Lloyd George bosta podpirala MacDonalda le v zmernem programu. V trenutku, ko bi skušal sprejeti zaplenjevalne postave, bi se konservativci in liberalci takoj združili, da ga uničijo. Skoro pozitvno se lahko reče, da ne bo sedanja poslanska zbornica sprejela nobene zakonodaje, s katero bi bil uveljavljen naglavni davek ali liacijonalizaeija industrije. McDonald ve to. Oe bo skušal spraviti na dnevni red prvi ali drugi načrt, bo storil to izključno le z željo, da bo poražen, nakar se bo lahko zopet obrnil na volilce v naporu, da dobi večino v prihodnji poslanski zbornici. Noben politični izvedenec ni mnenja, da bi nadaljnc splošno volitve v teku naslednjih dvanajstih mesecev radikalno spremenile poslansko zbornico. Če bi sedanji slabi časi trajali še naprej, bi mogoče dobilo delo v treh letih varno in delavno večino. Skoro vrjetno pa je, da bi postal do onega časa naglavni davek del liberalnega programa. V zadnjih par mesecih se je v resnici zgodilo v Angliji naslednje. Od več kot devetnajstih milijonov volilcev so štiri milijoni in pol sklenili, da je treba dati delavski stranki priliko, ker niso bili konservativci in liberalci zrnož ni zopet uveljaviti prosperiteto. Poldrugi milijon nezaposlenih, ki pa so bili povsem mirni in red.\i, je prepričan, da ne more delavska stranka storiti zanje manj kot so storili konservativci in liberalci. Dejstvo pa je, da je bilo tekom zadnjih volitev 9,700,000 glasov proti delavski stranki. Problem MacDonalda je vsaj podvojiti svojo volilno silo v deželi. To se mu bo najbrž tudi posrečilo, če bodo razmere na kontinentalnih evropskih trgih še dalje onem gočale angleške eksporte. Delavska vlada, katero bo najbrž imela Anglija tekom tekočega leta, bo v zakonodajnem oziru indentična z liberalno vlaclo. Možje bodo drugi, a odredbe se ne bodo izpremenile. Izrazita sličnost je med tem, kar obljublja deželi M beralizem, in tem, kar obljublja delo. Programa obeh stranic se razlikujeta v tem, da zagovarja delo naglavni davek ter nacijonalizaeijo industrij. Vse, kar bi storili MacDonald in njegovi pristaši v uradu, bi storil z veseljem tudi Lloyd George, če bi smatral za primemo ter v interesu naroda. Lloyd George je prav tako napreden v svojih idejah kot je večina bodočih delavskih ministrov. Zagovarjal bi celo naglavni davek, če bi ga smatral za praktično sredstvo pri odpravljenju sedanje ekonomske zmede. MacDonald pravi, da ne bo storil več, kajti naglavni davek ni vera delavske stranke. štvene dvorane je neumorno delavni Mr. John Ujeič. ki žrtvuje ves svoj prosti čas dobrobitu in koristim društva. Pod njegovim spretnim in poštenim gospodarstvom je imelo društvo Domovina v letu 1923., $2066.60 dohodkov, ki so prišli večinoma iz dvorane in iger- Kadar ni domačih veselic se oddaja dvorano ob sobotah različnim angleškim društvom. ki prirejajo v nji plese in druge zabave. Vse to vrže lepili dohodkov, s katerimi Mr. Ujeič skrbno gospodari in upravlja. — Tu imajo Slovenci tudi posebno sobo, nekak klubov prostor, kjei se shajajo na prijateljske prigovore. ki se razpletajo med njimi ob časi vina, s katerim je Domo vina bogato založena. Tajnik Do movine je Mr. Poje, imen predsednika in blagajnika pa žal ne vem. Lep in užitkapoln večer nam je prirediLa tudi rodbina Mr. Centa, ki lastuje svojo hišo ne koliko izven "Rarbertona. namreč v Kherman. O. Tamkaj nam je crral domači orkester, ki sosto.ir-iz sledečih: Miss Julia Centa, — •'piano), njen brat Mr. Paul Centa, (trombon). Mr. Edward Bom back (violina), Mr. Feodor Bom back, (saxophone) in Mr. And Bombaek. godbeni učitelj, eor net. Dasi je orkester še mlad. ž< dobro igra. posebno se odlikuje pianistka. Miss Jul'a Centa, lopa šestnajstletna hčerka in dijakinja visoke šole, ki kaže izvanreder muzikalieni talent. Rodbina Cen ta je vsega spoštovanja vrednh rodbina, kateri je mar splošni na predek in blagor svojih otrok. — V imenu vseh navzočih naj sprei me cenjena obitelj mojo prisrčno zahvalo za nepozaben lepi večer Na društvenem polju so bar bertonski Slovenci dobro preskrb ljeni in vsak izmed njih pripada več društvom, tako da so pre skrbljeni za slučaj bolezni in nji hovi svojci za slučaj rediteljevr smrti. Napredek je pač opazit1" vsepovsod. Da- bi se mogel zahvaliti vsa kemu posebej za izkazan je prijateljstva in gostoljubnosti, ki sem je bil v Barb<>rtonu deležen je skoro nemogoče, ker bi vzelr preveč prostora v listu. Omenim naj med številnimi prijatelji ir znanci le p. n. rodbine M. Lekša-na. Mr. Mike Pristov-a, Mr. Do lesa in rodbini mojih dobrih starih prijateljev Mr. Bombacka in Mr. Ujčiea. — Živeli in do svidenja v poletju! A. Sabec Vinska razstava v Beogradu. Poroča se. da < vrnila v najkrajšem času in na kateri IhhIo razstavljena vina iz vse Jugoslavije. S vrh h ti razvtavc je vp<.znanje inozemstva z jugoslovanskimi vini. Preventivno zavarovanje življenja. Dne 6. deseembra 192'i se je vršila v New Yorku 17-letna kon vencija Zveze predsednikov zavarovalnic za življenje. Pri tej priliki je bilo sporočeno, da so zna šale vse zavarovalnine koncem leta 1923 nad 55 bilijonov dolar je v, to je več kot vse zavarovalnine po ostalem svetu. To dokazuje, da je v tej deželi dobro preskrbljeno za zavarovanje v slučaju spirti- Pravo zavarovanje življenja je pa obdržati zdrav je z izogibanjem nevarnih bolezni. Trinerievo Grenko Vino izborno ohranja zdravje, ker izčisti črevesni sistem ter ga ohranja čistega. Zahasana čreva so vališče bolezni. Iz tega izvirajo zaprtje, glavobol, nespečnost, slab tek; vst to pa zmanjšuje vašo odporno silo. Če se razlijejo po vašem telesu strupi, ni v nevarnosti samo vaše zdravje, pač pa tudi vaše življenje. Trinerjevo Grenko Vi no prodajajo vsi lekarnarji in prodajalci zdravil. Pri njih lahko dobite tudi naslednja zdravila : Trinerjev Mirilec Kašija zoper prehlade in Trinerjev Liniment zoper revmatizem, nevral- gijo in ozebline. __________ (Aflrerttpepent) Peter Zgaga Kdor hoče jesti pristno laško polento, naj gre v Italijo; kdor hoče piti pristen šampanjec, naj gre na Francosko; kdor hrepeni po pristnem pivu. mora iti v Monakovo; kdor bi se rad natesal pristnih slovenskih žgancev. uiora iti v Bohinj; če hoče kdo v Ameriki slišati slovensko petje, mu ne kaže drugega kot iti v Brooklyn poslušat Slovenski kvartet; kdor se hoče neumnosti nasme jati, mora citati Zakrajškove j članke; oni, ki hoče jesti pristne kranj ! ske klobase, take. ki dušo t»>la-žnjo in delajo želodcu dobrote, mora iti v North Bergen k Ro-letu. Jaz vera, kaj govorim, in vem. 'taj je kranjska klobasa in zato :ni lahko vsakdo verjame. Cast Rodetu. ki jih zna delati, stava njegovi gospe, ki jih z okusno pripraviti, — in navse zadnje tudi hvala tisti nesrečn' živali, ki je neprestovoljno Žr* tvovala svoje življenje v namer da smo se dobro imeli. * * * Ženske imajo v Ameriki vedno več kredita. Vedno predrznejse so in vedno več zahtevajo. Kmalu bo v tem ali onem listu zagledala beli dan naslednja ponudba : Slovenka. stara petindvajset ^et, lepe zunanjost in pripravna postave, bi se rada poročila z bogatim Slovencem, ki zna kuhati, ribati, peglati, pospravljati, o troke previjati in slamnike dela-i. Ponudbe brez slike naj se po-iljejo na naslov: Marička Miklošič, New York City. * a. * * Na ameriških bankovcih je natiskano svarilo, da bo vsak tisti, ivi bo skušal bankovee ponarejati, zaprt par let iu poleg tega bo moral še plačati par tisoč tlolai-^ jev kazni. To je dobra odredba. Bankovcev pa ne tiskajo samo v* Ameriki- Tiskajo jili tudi po drugih državah, največ pa v Nemčiji. V Nemčiji tiskajo bankovce za mi-Ijon in biljon mark. Bankovec brez svarila pa ni dosti vreden. Vsled tega bi svcetoval nemški vladi, naj da na bankovec za milijon mark natisniti sledeče svarilo : Vsakega, ki bo skušal ta ban--vovee ponarediti, bomo posiaii v jlaznieo ter ga proglasili no- ozdravljivo blaznim. * * * Rojak je imel hudo ženo in pet iet starega sina. Sinček je bil priden in pri.:a-:en. ženska je bila pa satanu podobna. Otroci so pa otroci. Čudne stvari jim že rojijo po glavi. I11 tako se je zgodilo, da je nekega večera vprašal nedolžni sinček svojega očeta : — Papa, povej, zakaj si vzel mamo ? Rojak je ves solzan objel otročička ter vzkliknil: — Torej se že tudi tebi zdi čudno, moj ljubi otrok!? * * • Kadar je zakonska žena izredno prijazna, dobra in priliznjena, misli brez dvoma na svojo novo obleko, katero namerava naročiti pri šivilji. In kadar je zakonski mož izredno potrt, čemeren, siten in zadr-Ijiv. mu roji po glavi nova obleka, katero misli naročiti njegova žena pri šivilji. ingoslxitmitHka Ustanovljena L 1898 Katai. 3fei>mita Inkorponrana I. 190* GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: - Preaednlk: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. Ck. Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Box 106 Fearl Av*., Loral*. O. Tajnik: JOSEPH FISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LuL'IS CILAMPA. Box S61. Ely. Minn. BL&g&jnlk neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN, «11 — IXth Ave. Best. Duluth, vriT»Ti- Vrhovnl zdravnik: Dr JOB V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid*.. Ml Orani •%. m» Sixth Ave., Pittsburgh, Pa- Nadzornl odbor: ANTON EBaSNIK, Room 206 Bake well Bid«., mor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. HL ffRANK 8KRABEC. 4823 Washington Street. Denver. Cole Porotni odbor. LEONARD SLAEODNTBL. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid«., Puyallup. Wasfc. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O Združevalni odbor: VALENTIN FTRC. 780 London Rd-. N. E-. Cleveland. O PAULINE ERMEN'C, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. , OSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueb.'o. Colo. \NTON CElARC. 638 Market Street. Waukegan. Ill ----Jednotlno uradno glasilo- "Glas Naro£ilja ns vrhovnega sdravnika. Jugosiovanska Katoliška Jednota te priporoma »sem Jugoslovan uro m*. <>lten pristop Kdor želi postati Man te organizacije, naj se rglasi tajnike HinJega društva J S K J Za ustanovitev novih druStev se pa ibrn!»« na gl. tajnika Novo druStvo se lahko vstanovi s S člani ali članicami Jugoslavia irredenta. Pc.talijančevanje Primorja. j blagajnik Aic-Uho^zer i/. Tjt-č. Obe-V nc.lfljo :>. ilofombra dopol- ni z!;.r ji* npivjol v o t" resolucij, v dne ji- bil v Senožečah v prostorih katerih protestira pn4i preiranja-Ijudske šole otvorjen otroški vrtec n.jii in zapostavljanju Slovencev Lege Xazionale. ki Lra «;i)iskuje s strani kor žkih oblasti, pr^ti zaenkrat okoli 20 slovenskih vmešavanju "Ile!niatdienstar' iii ■tr<>k. V kra-tikem namerava Lega < b< roženih formacij v uradne po-Xhje anale otvoriti otroške vrtce s.'e ter proti krivici. da so bili na še v Sežani in Ilirski Bi^rici. slovei:sk;h župn:.iah nastavljeni neirški. sb vcti-^'hu- nezmožni du-Iz p c litike koroških Slovencev. . h« v n i. Slovenskima p ^.ancemai Na zahtevo zaupnikov se je vr- se je izreklo zaupanje s prošnjo, i \ nedavno v Celovcu izredni obe- da z vso odločnostjo nastopita za ni ibt r ''Političnega in gospodar- pravice slovenske nianjš'ne na -kfga društva za Slovence na K"- K rrškt-m. rfškem". Razlog za sklicanje iz- - rednega zbora so bile velike teža- ve [k vodom volilnega boja; pri- Kriza na bratskem vinskem tr^n. petile s- se nekatere napake, ki so P"rocajo, da je kako- p-zneje sicer poravnale, ven letošnjega vbia m tam--ijem dar pa je ndbor smatral za potreb-' vendar nr. da odst- pi in da članom pro-j Pa ni l,rav llika'kjh kuPcev" Mll°" t- roke. Pm kratki debati s- je -5 vi.e-ra-brki. ki so imeli z vi-taremu odb i-u s ^la-i.o izrekla ^"^adi v.l-ke «tr Ske. s? nahaja-^tipnica. Za predsednika je bil i" v knf:čnem polc ža.m. Prej se pot,-m z veliko ve,-no gla.^v izviv'^ ^ prodalo rekaj starega vma !jui poslanec dr. Petek, prvi pod- ?K> Povprečno 2 Dm za bter. slab-• ,bedr.ik ie Warmut z p^o vi f.ub go ee-mje. po no- dtiMri podpredsednik Ogri- iz Bil- vlh vinn' ^ bn kakovo' e.-vša. tajnik Star,- iz Ilodii ^. sti m povpraševanja. D o d i s i. Pittsburgh, Pa. Kar je meni znano, nekatere tovarne ne delajo s polno paro kakor bi lahko. To je kapitalistrčni sistem že od nekdaj. 0e vid?jo, da imajo sami zadosti, potem trpina ne poznajo. Vzrok je pa ttfdi delavec. Govoril .<*em z nekim rojakom. ki mi je omenil, da so vsi za oscmiurno delo .glasovali. Bravo, sem odgovoril; ali ste tudi za boflj-tso plačo g<« orili! Ni mi mogel tega povedati. Kapital jim da 8-urno delo, za 8 ur plačo, delati pa morajo, bolj, da doprinesejo se tisti dve uri. — Mizarji delamo dobro. Vedno je doati novih naročji. razkladal. Na društvenem polju smo dobri, ker nobeden ne ve, kje ga nesreča čaka. Svetoval bi rojakom, da naj pridejo v Slovenski Dem na Butler St., kjer so vsako nedeljo kake -društvene seje. Dah-ko' se zavarujete, pri katerem društvu vam bolj ugaja. Vsem rojakom želim srečno novo leto, redka v letu 1924. Lorenz Shustershitz. Girard, Ohio. Delavske razmere so bfle minulo leto še precej povoljne. Obratovalo se je s polno paro vse leto. >mi Pa kaj hočemo mi deiavci odgovo- riti na to ? Kapitalisti spa*avljajo maline d ividende. mi delavci imamo pa prazne žepe ob zaključku starega leta, kajti koliko-r smo zaslužiti, smo imeli komaj za vsakdanje potrebe. Mislim, da bo vsak lahko na kratko izračunal, koliko mu je ostalo. Usoda nam je odločila, da si moramo v potu svojega cbraiza služiti vsakdanji kruh, ako hočemo živeti. Na društvenem polju jako lepo napredujemo. Kar presenečen sem bil, ko sem čul, da priredi pevski zbor "Ljubljanski Vrt"' na Silvestrov večer krasno predstavo "Sin"', dramo v 4. dejanjih. Predstava je b?la jako povoljna. Trgovca Slaka je predstavljal Mr. Jaklovič, ki je svojo ulogo izvršil p o-voljno. Očeta Sleinenca je predstavljal Mr. Frank Preveve. Kot nova moč, ker je prvikrat nastopal v ulogi <*četa. je svojo ulogo izvršil z najboljšim uspehom in tudi maska mu je pristojaja tako dobro, da je upati, da bo v bodoče še lahko večjo ulogo igral. Dr. Ivana Trdino je predstavljal Mr. Gantar. Ženo oč-ita Slemenea je igrala Mrs. M ale i Rapsel z dobrim uspehom. Slemenčevo hčerko Til-! ko je igrala Miss Josipina Jelene še iJi-sti dobro, sanvo da bi bila malo glasnejša, kar pa upam. da j se drugič popravi. L'logo Metoda j je igral Mr. Ivan Križaj Slakovo i hčerko Marico je igrčLla Miss j Frances Krvina. l'logo Helene j<* ! 'giala Mrs. Frances Drtbrovoljc. j Pokazala je pravo sliko v svojem nastopu ir samozatajovanju. Ulogo Mete je igrala Mrs. Jenny Le skovec. Ulogo Cirila je predstav-j !ja! Mr. Jos. Leskovee z odličnem ; uspehom. Ulogo orožniškega vod-! je je igral ]\Ir. Andy Krvina, sa-1 mo da bi bil nastopal bolj resno i kot m rž postave. Predstavo sem I dobro opazoval, zato moram reči, | da je bila v oziiom ua kratek čas, ; ko so se igralci učili, vseskozi do vršena. Imam še nekaj omeniti. Opazil [ sem, da se naši Slovenci in Slovenke malo zanimajo za dramatične i predstave. Ali imate kaj lepšega i in krasnejšega, kot če vidite slovensko predstavo in slišite petje slovenskih pevcev, posebno pa še v tujini! Vsak bi moral reči: slovenske matere sem sin, hči, tja ! grem v moj dom, da vi,dim svoje rojake in rojakinje, da vidim predstavo in slišim petje ter se -pomnim, kako sem enkrat v svoji rojstni vasi stal na va^i z drugimi tovariši, kjer smo zapeli kako podckniieo. Dragi mi rojaki, ako se izmed nas kdo poda v staro domovino. se bo vsak začudil, kako , so obiskane predstave iai kako se J narod zanima za to. V vsak i večji vasi je dom in skoraj vsako nedeljo so predstave in pevski zbori i nastopajo. Tukaj v Girardu ima-re pevsko in dramatično društvo i "Ljubljanski Vrt ', ki vam nudi S d ra mati čine predstave hi krasne slovenske pesmi. Dragi rojaki in rojakinje, obiskujte predstave in koncerte, da tako pekažete, da se zanimate za napredek in izobrazbo naroda. Sedaj, ko se je začelo j novo leto, pustite sovraštvo in »i j podajte vsi z veselim srcem v slo-; gi roke. Vsi za napredek, da bo-mo dokončali delo, ki nas čaka. Končno vse rojake in rojakinje iskreno (pozdravljam in vam voščim veselo in srečno novo leto. Poročevalec. Barberton, Ohio. Naselbina Barberton je ena j najnaprednejših slovenskih na-selbin v Ameriki. K napredku te | naselbine sta v prvi vrsti pripo-. mogla Mr. Andrew Bombaeh in j Mr. John Ujeič- Prvi je ust an o-I vil številno mladeniško godbo, katere člani so sami mladi dečki, ki že izb orno igrajo. Sedaj pa se ustanavlja dekliška godba, h kateri imajo pristop dekleta od 12. do 15. leta. Slovenci so torej lahko ponosni na svojo mladino, in starši onih deklet, ki bi hotele pristopiti k dekliški godbi, naj | se oglasijo pri Mr. Bombachn,1 ki bo dekleta poučeval v godbi kot podueuje tudi fante. Ta dekliška godba bo nekaj posebnega, ker taksne še ni med Slovenci v Ameriki. Samostojno podporno društvo Domovina ima svoj lasten dom, v katerem se nahaja velika dvorana, pod dvorano pa enako prostorna Met, v kateri je bara in razne shrambe. V dvorani se nahaja lep gledališki oder, kjer se prirejajo* razne igre in predstave. Oskrbnik in upravitelj dru- Novo leto novi začetek. Mnogo v preteklem letu storjenih napak se lahko popravi v tem letu. Ako niste v preteklem letu nič prihranili, namenite se hraniti v tem letu; ako ste v preteklem letu hranili, odločite se, v tem letu še več prihraniti. Pošljite Vaše Prihranke naši Banki na "SPECIAL INTEREST ACCT" kjer so Vam 4% obresti in neovrgljiva sigurnost zajamčena. Vse vloge poslane nam do 10. januarja, 1924 obrestujejo se že od 1. januarja tako, da ne izgubite trimesečnih obresti. Za denarne pošiljatve in vse druge bančne posle se vselej lahko zaupno obrnete na dobro poznato — FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. NOVA ZAKUCVA PTJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisariran"Matičič Cena • poštnino SI.50 OP KPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoske planote, z gorovja b Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga }• trdo vezana, vsebuje 270 strani in 85 alik is vojn«. "GLAS NAXODA" ta OortUndl Stmt. Haw York. H T »4J" Owned and Published by Slovenio Publishing Company (A Corporation) FRANK 8AK8EW, Prertdent _ LOUIS BENED1K, Troaauf Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhsttan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) _lesued Every Day Except Sundays and Holidays._ ta oeio Isto velja list xa Ameriko [ Za New York za telo leto....................17.0 In Canado .............. »6.00 Za pol leta .........................................S3-5 2s pol leta ..................... 13.00 Za inozemstvo za celo leto |7.0 Mm imtrt teta .............. 81.50 Za pol leta ............................................»3-S ___Subscription Yearly_$6.00____ Advertisement on Agreement. __^Gfaa Naroda" >2haja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov._ £>iptxi l>re« oodplBa In oshfnostl se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli P'">-tlUatl po Mcnty Order Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi preJSnjo bllvalifiCe nazranl, da hitreje najdemo naslovnika, "GLAS NARODA" 8> Cortlandt Strast, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 _ GT.AS NARODA. 5. JAN. 1924 Leto 1924 bo precej ugodno za delavce te dežele. Novo leto se je v splošnem pričelo ugodno za organizirano in neorganizirano delo. — Manj splošnega in manj sezijskega nezaposlenja in primanjkuje izurjenih in neizurjenih delavcev. — Le ena resna stavka je vrjet-na, namreč v premogovnikih mehkega premoga, a predsedniške volitve bodo najbrž rešile položaj.. Poroča John J. Leary. DELAVSKI VODITELJ NAVDUŠENO POZDRAVLJEN. MacDonald o programu angleške delavske stranke. Voditelj angleške delavske stranke pravi, da bodo prišle reforme stopnjema. — Nacionalizacije industrij se ne bo skušalo doseči potom radikalnih izprememb.— Na mesto nasilnih prodaj bodo stopila dolga odplačevanja. — Socijalizem hoče izboljšati, ne pa uničiti kapitalizem. Piše J. Ramsay MacDonald. mamo namena iztrgati sedanji sistem s korenikami vred. pač pa mora sistem izrasti v boljši sistem, sistem, ki bo uveljavil to. kar mora uveljaviti vsak sistem, ki hoče biti trajen, namreč maksimalno produkcijo ter pravično razdelitev. Kapitalizem se jo koneentriral v tmste in monopole. Postal je država v državi sami. V številnih slučajih je določal monopolne cene, omejeval produkcijo, tla jo prilagodi svojim lastnim dobičkom ter proti skupnim interesom ter držal javnost vsaki dan i:i vsako uro v krempljih svojega zatiranja. Na ta način se je proizvedlo velike mase ljudi, ki nimajo nobenega •lisla za osebno prostost, ki so zadovoljni mučiti in trapiti se za borno -življenje ter umreti koneeno v luknji, v kateri so se rodili. Pojavili pa so st- tudi ljudje, ki se lotijo dela le iz strahu pred ;stradanjem . Alarmisti in kritiki delavske stranke objavljajo, da nasprotujejo socijalisti kapitalu. To je naravnost bedasto. Socijalisti pripisujejo kapitalu tako važnost, da ne vidijo nobene poti. kako ohraniti ga. preprečiti njega zlorabo ter njega uporabo na korist dežele hi vseh prebivalcev kot na temelju sistema kot ga zagovarja angleška .delavska stranka, j Naši nasprotniki razlagajo neprestano povsem napačno politične metode, kojih sprejem zahte-mo od naroda. Pravijo, da skušajo uničiti soeijalisti stroj, ki je ustvaril skoro vse bogastvo ter prosperiteto naroda. Imenovali so nas komuniste ter nas celo primerjali z ruskimi revolueijonarji- Ajigleška delavska stranka je j o»l prvega pričelka trdila, tla ne more postati ruski komunistični eksperiment uspešen, ker je sprejel metode, ki diametralno nasprotujejo našim lastnim. Ruski komunistični. voditelji so nas vsled tega obsodili ter storili vse, kar so mogli, da razcepijo naše gibanje. Listi, katere podpirajo v Angliji ruski sovjeti. nas prav tako trp-,ko kritizirajo kot listi, ki so v službi kapitalistov. Rusija pa J*e !sedaj počasi vrača k prosperiteti, ker počasi sprejema naše metode. | Naši kritiki so izjavili, da bomo skušali proglasiti socijalistična državo v obširnem aktu parlamenta, če bi dobili parlamentarno večino; ca bi potom enega revolm-ijonarne-ga zakonodajnega napora skušali preiti od kapitalističnega k socialističnemu sistemu, j Jaz ne poznam nobenega upliv-nega člana naše stranke, ki bi kotel kaj takega. Razlika med takim postopanjem ter našim je razlika med mazačem, ki se loti površnih in zunanjih pojavov bolezni ter j znanstvenikom, ki prouči ter odpravi vzrok bolezni, i Nacijorializaeija takih industrij kot sta premogarska in transpor-.taeija ne bo izvedena v Angliji naenkrat, kot je bila v Rusiji, tudi če bi dobila delavska stranka absolutno kontrolo nad parlamentom. Preveč dobro se namreč zavedamo dveh dejstev: Prvič bi ne rao-jgli izvršiti takega čudeža tudi če bi ga hoteli. Drugič pa j«1 tkanina jsocijalnih odnošajev tako zapletena. tla ni mogoče spresti in stkati novega uzorea kar naenkrat. Države kot posameznika ni mogoče izpremeniti v trenutku, pač pa •mora izrasti v boljiš stvor. Veliki problem tiči v tem, kako dobaviti potom vzgoje in izvržba-nja mladine potrebno duševno silo ter izurjenost. Delavska stranka zahteva prostost, soeijalno in osebno. Nasprotuje, vsemu, kar diši po birokraciji. Kapital se poslužuje najbolj izkušenih agentov pri vodstvu svojih podjetij. Delavska stranka pa mora združiti najvišjo tehnično izurjenost uprave z ročnimi delav-|ci v unijo ali zvezo socijalne službe, ki bo zagotovila primerno izurjenost za produkeijo. enerzyo in uspešnost pri trženju in razdelitvi ter inteligenco, da se vzdrži stvari v teku z največjo uspešnost-_ Dmarna nakazila za Ameriko. Iz Beograda se poroča: Ministrovo pošte in brzojava je z Ze-dipjeiuuM državami Severne Amerike doseglo sporazum glede nakazovanja denarja, ki se je pričela z novim letom 1924. Iz Jugoslavije se more poslati največ 100 dolarjev. Posredovanje vrl'* samo poštna hranilnica v Beogradu. Ko se je vrnil delavski voditelj Ramsay Mac Donald v Londor..' so ga člani delavske stranke navdušeno pozdravili. Če bo Baldwin resigniral, bo kralj brez dvoma poveril sestavo novega kabineta Mac Donaldu. Razventega je več te;.kega grajenja, kot liaprimer ces-ra in drugih javnih naprav kot pa ponavadi v tem letnem času. Posledica tega je bila, da se je porabilo dosti ne-izurjenega dela, oproščenega v drugih poslih. To oproščeno delo so sprejela vase, mesta in okraji z bolj ugodnimi vremenskimi razmerami. Raz ven v New Yorku, kjer je stari Briiulell Building Trades Council izvojeval povišanje za petdeset centov na dan za unije, ki so še vedno zvezane s tem'svetom, nadalje v San Francoscu, kjer so se spoprijele unije ter "open shoperji'7 v smrtnoiiosneni objemu ter v Chicagu, kjer še vedno traja boj, izzvan vsled odločitve sodnika Landisa, ni v gradil ni in stavbinski industriji nikakih zmed in sporov ter nobenega znamenja, da bi se pojavili novi. Opuščena je bila sedaj zahteva d.G00 ali manj iiaj bi bilai izvze- Ta načrt bi p<> sprejemu uporabili zakladniški izvedenei. da ga a pravijo izveljivim in raztegnilo l>i se plačevanja na daljšo d »bo. da se prepreči iiri ilno prodajo lastnine, ki bi neprimerno depri-rnirala cene. V slučaju, da prevzame delavska stranka vodstvo, se bo vi šila parlamentarna preiskava. Noše -tališče glede nacijonalizacije in-1 us tri je je obrazloženo na naslednji način v volilnem manifestu: 'Delavska stranka deluje za u-stv-:.rjenje občine zadružnega delovanja. Prepričana je. da je bil storjen šele pričetek v znanstveni organizaciji industrij. V praktičnem duhu sc bo uporabilo princip javnega lastninstva in kontrole rovov, železnic, postaj za- električno silo in razvoj občinske .službe. "Xaei ionalizacijo naj bi se doseglo polagoma, ne pa potom radikalnih izprememb." Nekdo je rekel, da je ni bolj mučne stvari kot pa je nova ideja. Ker so se nekaj časa. diskre-ditirani politiki posluževali soei— ializma kot strašila ali parklja, hočem pojasniti, kakšne vrste so-eijalizem zagovarja angleška delavska stranka. Doba kapitalizma, ki se je priče-1 i. z razkritjem sile premoga ter iznajdbo strojev, je imela za posledico neizmerno slabo stanje. Upravičene pritožbe delavcev v tvor-nicah. delavnicah in rovih, strašni dokazi človeškega prodanja, številne preiskave in komisije, so ►prisilile nevoljne politike uveljaviti obširen sistem tvomiških, sanitarnih in zavarovalnih postav, 0 katerih se sedaj splošno priznava. da so bile nujno potrebne. V zadnji politični kampanji v Angliji se je napadlo socijaliste ;kot sovražnike celega socijalisiič- 1 nega sistema. Ta obdolžitev pa > (napačna. Socijalisti ne smatrajo i kapitalističnega sistema popolnoma ničvrednim. Sprejmejo ga kot zgodovinsko dejstvo. Priznavajc da je* prispeval k narodnemu bogastvu stem, da je povečal uspeš n«>s1 človeškega d'-Ia. Socijalisti pa žele, da se koristi tega sistema boljše porazdeli in da se od-- ipravi nekatera zla. Nočejo pa uni-jčiti sistema samega Če nam pripovedujejo uspešni i kapitani industrije, da je Veliki biznes le naravni način dokaza, kdo je najboljši mož, nas veseli, Ida imamo povsem drugačne pojme 0 "naravi" in o "najboljših možeh"' in da ni še postal splošen brezdušni materijalizem kapitalizem. Prispevki kapitalizma k na pred ku pa so istiniti. To sem vedno I iriznaval. Prav tako razvidne pa' ; nezmožnost kapitalističnega sistema. da nudi spodobne življen-dte pogoje ter primeren stalen zaslužek velikem masam naroda, ne, moremo smatrati sedanjega siste-j ma za nič drugega kot fazo v našem soeijalnem razvoju, katero jej treba izpremeniti in izboljšati, ne k revolucijo, temveč .s stalno evolucijo ali stalnim razvojem. Z drugimi besedami rečeno ni- GLAS NARODA, 5. JAN. 1024 ) Slovencem in Slovenkam v Ameriki. Položaj ženske v Južni Ameriki. Razne vesti. Poroča C. Sherburne. Marsikatera ameriška deklica, ki je gledala eeli večer Ramona Navarro ali kakega drugega latinskega kino junaka, zre na svojem povratku proti domu z začudenjem na svojega (lastnega Ker bo kmalu potekel rok, \ katerem sem prosil vse tajnik« naših društev ter posameznike da dopošljejo čim več naslovov da pošljejo čim več imen in na-in amen v "Spominsko knjige Slov. Narodnega Doma v Clevelandu ", moram sporočiti 'vsem, da m»* je \ eč tajnikov in posameznikov prosilo, da se ta rok podaljša. Radi tepa bomo zaključili knjigo šele 15. januarja 1924, mesto 1. januarja; do tedaj imate še dovolj časa, da naberete veliko imen. Do sedaj se jih je oglasilo veliko število, vendar prosim vse, da store kolikor je v njih moči, da naberejo v vsaki l-asel-bmi nekaj imen. Bratje in sestre! Pomen te knjige je dalekosežen in koristna bo vsem. Želeti bi bilo. da bratje in sestre stopite v naše vrste ter skušate dobiti kolikor mogoče več imen. Vsak, ki da svoje ime. bc dobil za to knjigo, tistega pa, ki nam pomaga pri tem delu, se bo imenovalo na posebni strani, kjer bodo vpisani vsi tisti, ki so* delujejo pri tem delu. Prosimo vas, pojdite v vsako hišo i razložite pomen te knjige. V tej knjigi naj bi bil vsak Slovenec in Slovenka v Ameriki. Pokažimo tujcem. koliko nas je. in da se zavedamo svojega števila. Oas. ko bomo otvorili najkrasnejšo stavbo, katero lastuje narod, delavstvo, v katerem podjetju je zainteresiran vsak Slovenec indirektno, je zelo kratek. Zato na delo, bratje in sestre! Ako bi ne bilo v vašo hišo enega izmed sotrudnikov, pošljite svoj naslov in naslov prijatelja na spodaj označeni naslov. Vsa- , ko ime (naslov in država) stane samo $1.00, za katero svoto dobi j te potem knjigo. V vašem inters , su kakor tudi v interesu vsega naroda je, da pošljete svoj na= | slov. Ne odlašajte torej, temveč storite to še danes! Ppamo, da se bo vsaka sloven-| ska naselbina odzvala temu kij cu ter pripomogla do sijajnega uspeha našega imenika in naslovnika. Nekatera društva so poslala svoje oglase in nekaj jih je postalo članov našega Narodnega doma. Pridni so naši delavci, kajti vedo. da gre za narodno stvai-, katere sadu bodo tudi oni deležni. Stori naj vsak enako, in ta — Spominska knjiga in imenik Slovencev v Ameriki bo pokazal, da se Slovenci zavedamo, kadar gre za skupne interese. V tej knjigi bodo slike naše in vaše narodne stavbe, SNI). Videli boste krasno, drugo najlepšo dvorano v mestu Clevelandu, videli boste najkrasnejši oder, — kjer se bo gojila slovenska d ruma. In tako lahko rečem, da boste ponosni, ker se boste zavedali, da ste i vi pomagali s svojim požrtvovalnim delom pri na'bi-ranju imen in oglasov. tZ zanosom boste lahko pokazali svojim delodajalcem in svojim sodelavcem druge narodnosti, kako krasno stavbo smo si zgradili mi a-meriški SloA'enci. ki bo last celokupnega naroda. Bodite tudi vi naš sotrudnik. Vas iskreno pozdravljam v i-menu direktorija S. N. Doma v Clevelandu, — L. F. Truger za publicijski odbor. Potne črtice. A. J. Terbovec. Tri ure plezamo v neštetih o-vinkih do vrhunca Marshall Pass-a. burja nosi droben sneg, vlak pa stoka in sopiha naprej. Med snegom iu ledom si s težavo dela pot majhen potoček- Smreke in borovci so ovenčani s svežim snegom. Na vrhuncu pa se dobi več let star. ki je v spodnjih plasteh najbrž črviv. Samo par minut sem hodil ob vlaku na vrhuncu, pa sem že zopet prelival kri za domovino. Obrisal sem se, hitel nazaj v gorak voz in polglasno zažvižgal tisto: "Če teče tri, iz nosa teče — kako je lep pleliarski stan. . Samo malo se oddahnemo na vrhu, nato pa polzimo v neštevilnih serpentinah v dolino, proti Gunnisonu. Pri vozim o na planjavo, katero krije poleti bujna zelena trava. Zemlja je črna in rodovitna in mokrote dovolj. Suha trava je zdaj v zimskem času oblita z bledim zlatom zimskega salnea. Tam v daljavi se dviga modrikasto gorovje, zadej pa drugi, višje, pokrito z belim snegom, ki se dotika višnjevega neba. Po travnikih se pase goveja živina in konji. Veliki kupi sena v ograjah so pripravljeni za čas, 'ko planjavo sneg pokrije. Malo mestece Gunnison je v letnem času izhodišče turistov in ribičev, in zelo živahno, pozimi pa je precej mrtvo in zapuščeno. Kmalu ko smo zapustilil Gunnison. za vozimo v divje romantični Black Canyon, ki je skoro tako zanimiv, kot sloveči Royal Gorge. Visoke, divje raztrgane skalne stene se vzdigujejo na obeh straneh reke Gunnison, ki. z ledom obrobljena, šumi v ozki, kameniti strugi- Ob reki je komaj dovolj prostora za eno ozkotirno železniško progo. Preko skal vise tunitam ogromne ledene sveče. ^Zanimivo je, kako trdovratno se oprijemlje rastlinstvo tega fekalovja. Kjerkoli je le majhna kotlinica ali razpoka, vidiš smreko, borovec ali nekake cedro. Seveda je večinoma vse pritlikavo, ker življenski boj v teh ska'lah je trd. V kakšnem jai-ku. kjer je več zavetja, vlage in hrane, pa rasfco precej lepe drevesa in marsikje se pomešajo celo topoli med igličevje. Bes čudovito je d do narave. , -Bi i ^ f gove dolge noge. njegovi lasje, ki ne poznajo pomade in tudi ne njegovo Adaqnovo jabolko. Ko pride domov prične sanjati o ljubimcu z zagonetnimi črnimi očmi ter temnimi kodri. Do časa. ko se oglasi mlekar s svojo robo. se je že v mislih nastanila kot gospodinja velike renče sredi pampt, ob vznožju visokih And. Če bi se njene sanje uresničile, bi sanjala celo ostalo svoje življenje o golorokem ameriškem' možu v kakeni newyorskem a-partmentu ali majhni hiši z vsem komfortom. Ameriške deklice, ki so se poročile z mladimi možmi iz južnoameriških republik, i so doživele čas, ko so se njih romantične sanje izpremenile v trpek in neprikrit kinin- Ni treba, da bi so možje teh deklic izpremenili v nasilneže in divjake. Njih beda, — predvsem duševna, je posledica dejstva, da pridejo v družbo, t kateri je stališče žensk neizmerno nižje kot pa je stališče žensk v Združenih državah. Vzemimo, da bi se kaka ameriška deklica poročila z mladim Ar-arcntincem ter odšla ž njim v argentinsko republiko. Kdor ni živci tam. si ne more predstavljati tamošnjega ponižujočega nastopa napram ženskam in to v deželi. ki je drugače napredna in prosvitljeni, 1 * * * * Ameriška nevesta, ki bi prišla v Argentino, bi v prvi vrsti spoznala, da ne more na cesto, ne da bi se izpostavila insultom. Ostali Južni Ameriki so Argentinci znani ko "Cuyanes" ali "veliki ljubimci''. Ta svoj sloves ugotavljajo s tem, da nadlegujejo, nagovarjajo ter obsipajo z žaljivimi pripombami ženske katerekoli starosti, ki se slučajno pokažejo na cestah brez spremstva. — Na izprehodu dveh milj po najbolj obljudenih cestah mesta sem naštel komaj trideset žensk in le ena teh je bila iz višjih razredov, — piše neki poročevalce. Ženska, ki je toliko pogumna, da si upa iti sama na cesto, se izpostavlja drznim pogledom, ščipanju ter spolzkim pripombam. Moški hodijo poleg nje po tlaku. Pohite naprej ter čakajo, da se približa; krožijo krog nje, kadar Čaka na poulično karo; slede ji na bloke daleč kadar čaka na poulično karo ter ji šepečejo na uho fraze, katerih bi ne vsebovala nobena španska slovnica. Poniževanje je tako veliko, da ostane po par poskusih najbolj neodvisna ameriška deklica raje doma, kot da bi šla sama na sprehod ter se izpostavljala žalitvam vsake vrste- V enem slučaju so predrzni mladi Argentinci neki Amerikan-ki dobesedno strgali obleko raz telo. * * * Neka občinska regulacija, —• sprejeta v Buenos Aires na prošnjo angleških in ameriških prebivalcev, določa kazen petdesetih pezov za vsakega moškega, ki bi nadlegoval žensko na javnem pro štoru. Ta odredba ni dosegla ničesar drugega kot to, da je dobilo bicajno zasledovanje žensk drugo obliko. Če gre sedaj kaka nespremljana ženska mimo skupine moških, se pričlo slednji ra?. govarjati, če se izplača žaliti to žensko za petdeset pezov. Nato pa se prično obnašati, kot da ni bila ta odredba občine nikdar sprejeta. Noben prvovrstni hotel v Buo nos Airesu ne bo sprejel ženskih gostov, razen če se nahajajo t spremstvu mož, pravih ali dom-nevarnih. Celo brata ne smatrajo za primernega spremljevalca, če hoče ostati mlada ženska par dni v hotelu. Ženske, ki so prisiljen© potovati same, najdejo . zavetišča v kakem samostanu ali pa zavu-tifi&u T. if. C; A. Le skrajno pm-gnnme - dteUiee- 6y &bm§o *»no- vati v kakem boarding-housu, — kajti lastnice takih zavodov se pečajo ponavadi tudi z dobav-ljanjem nevest. Ameriška žena, živfeča v Argentini, bi se morala tudi odpovedati privilegiju, da poseti popoldne gledališče brez moža ali drugega moškega spremstva. * * * — Družabna nemoralnost je ali bolj splošna ali pa bolj odkrita kot pa v Severni Ameriki. — trdi isti poročevalec. — Splošno prevladuje mnenje, da ima veČina mož s sredstvi več kot en dom -n da vedo vse žene za to dejstvo. Človeka, ki ne stori tega, se splošno smatra ekscentričnim. Moje prepričanje je. da bi se povprečna južno-ameriška ženska rajše odpovedala vsem prilikam, pravicam in priprostostim sveta, če bi se mogla na ta način iznebiti ponižanja, ki je spojeno z nezvestobo njenega moža. — Vspričo takih razmer je jasno, da se ne pričakuje, da bi hodile ženske zavarovanih razredov same po cestah, posebno pa ne v mraku ali ponoči. — Deklica, ki obiskuje višjo šolo ali kakemu naprednemu gibanju, vzame svoj sloves v roke ter riskira svoje prilike, da se primerno poroči. Najmanjši prestopek ustanovljenega običaja, da mora ostati ženska tiho v hiši. vzbudi pogosto sum nemoralno-sti. ki se nato drži dotiČne ženske celo njeno življenje. Postavno nima južno-ameriška ženska" skoro nobene prilike, da uveljavi svoje pravice. V skorg vsaki deželi južno-ameriškega kontinenta ne sme kontrolirati niti centa premoženja ali najmanj šega koščka posestva. V republiki Chile sme ženska naložiti na svoje lastno ime le $'150. Denar, ki presega to •jvoto. postane družinska last in le mož ima pravico do tega denarja. V skoro vseh romantičnih deželah Južne Amerike ne moro ženska nastopiti kot priča ter tiv-di ne more biti varuhinja svojih lastnih otrok. Če sta ona in mož postavno ločena, se ponavadi poveri varuštvo kakemu sodniku. Seveda je tudi med Argentinci dosti poštenih in značajnih mož, kot v ostalih deželah Južne Amerike. Postave, ozadje in navade pa imajo za posledico, da je primerno življenje v Argentini skoro nemogoče za žensko, ki je bila vzgojena v Združenih državah. Deklica, ki sanja pod vplivom romantičnih kino slik o južnoameriškem možu ter domu, naj bi se poslužila prve prilike, ki se ji nudi za možitev v tej deželi. Či 'e bi poznala vsa dejstva glede romantičnega juga, bi bila hvaležna, da jo je postavila usoda na Main Street kakega majhnega ameriškega kraja, mesto v deželo 11 velikih ljubimcev". Koliko ljudi igra v Angliji nogomet? Neki angleški športni list se je podvrgel trudapolnemu delu. da ugotovi, koliko ljudi v regularnih tekmah v Angliji igra nogomet. List predvsem računa samo o klubih, ki so včlanjeni pri nogometni zvezi. Velika Football Association šteje 15,000 klubov, od katerih postavi vsak v polje dve ali tri moštvi. Če se vzamt* povprečno dva teama, tedaj znaša svota vseh igralcev 330,000 ki igrajo vsak teden namanj enkrat ^nogomet. Od teh 15.000 klubov brezdvomno 20 procentov postavi na noge še tretji team, kar zna&* še 33,000 igralcev, tako. da je skupno 336.000 igralcev pod nadzorstvom Football Association. Seveda ni lahko to število razdeliti no Angliji, ali vendar se lahko dobi pojm o obsežnosti tega športnega delovainja. ker je znano, da ima samo Lomdon 2000 klubov včlanjenih v F. A.. Lacashire F. A. pa šteje I960 klubov. To se pr«u vi, da je samo v Loradonu 100,000 igralcev in nič manj v grofiji, kV je zibelka nogometa. Evino jabolko. Angleški učenjak Mr. Campbell. ki se je bavil z vprašanjem, kakšen sad je pravzaprav podala Eva Adamu, je prišel do prepričanja, da Evin zapeljivi sad nikakor ni moglo biti .jabolko, že zato ne, ker v raju ni jablane. S kakšnim sadom je torej zapeljevala Eva Adama? Ko bi se hoteli ravnati po slikanju drevesa spoznanja v srednjeveških rokopisih. stojimo zopet pred problemom, kajti vsak narod daje pred nosti najlepšemu sadežu, ki raste v njegovi deželi. Tako slikajo n. pr. Grki Evo. ki trga figo. v Italiji Evo z oranžo. Burgundci proglašajo, da je Eva zapeljala Adama z grozdom. Prebivalci Picar-dije pa domnevajo, da so mogle edinole črešnje tako mikati Evo. da se je dala izgnati iz raja. Torej da se o Evinem jabolku na dolgo in "široko razpravljati. Kako so nastali uhani? Uhani so nastali baje iz neke suženjske navade v srednjem vt ku. Gospodarji" so ubegle sužnje pribili za kazen z ušes-om ob drevo ali ob zid. Ko je bila kazen prestana. je gospodar sužnju skozi luknjico v uhlju obesil kovina-sti obroček, kateri je pričal, da se je suženj za svoje dejanje iz-pokoril. Zdravilno stradanje. Dr. Segesser je izdal razprave-o postu kot zdravilni metodi, o učinkih posta in vedenju med postom- Za gotove bolezni naravnost priporoča post kot najbolj uspešno zdravilo. V Nemčiji in H vie i je poštenje po zdravniškem navodilu že splošno uporabljeno zdravilo. Ljudje uživajo le dva do trikrat na dan nekoliko kami ličnega čaja s prav malo eitront in prav malo sladkorja. Toda za tako kuro so sposobne le oseb* močnega srca. Hkratu se često kopljejo. Sicer pa med postom nt. delajo ničesar. Ker je človeku med postom rado mraz. je pripu i ročljivo. postiti se poleti. Zdrav niki trdijo, da se s postom različni organi pomlade in da se povrne izgubljena energija. Najbolj se okrepi prebava. Dr. Segesser piše. da se s postom zatarejo iz-vestne bolezni, tako želodčne ali črevesne, omotica in drugo. Ljudje se lahko postijo do trideset dni. nekateri še dalje časa. Po tem začno počasi uživati hrano. Telesna teža se naglo vrne in fz-početka celo zveča. Marsikdo se posti le 5 — 8 dni ter se je po postu počutil v vsakem oziru pomlajenega in osveženega. Splošna draginja pa dandanes itak ski bi, da se večina ne preobje. Izposojevalnic© dežnikov. Dejstvo, ki ga pozna vsakdo med nami iz lastne izkušnje je, da nam je dežnik, ki ga moramo, če se naon obeta deževno vreme, nositi s seboj, največkrat v veliko nadlego. Če dežnik ni v rabi, se lahko zgodi, da ga kje pozabiš in prideš ob njega- Belgijci so si svoj čas izmislili praktčno nadomestilo za dežnike, ki jih je treba nositi pri sebi. Ustanovili so izposojevalnice dežnikov v vseh delih svojih mest. Abonenti so vplačali kavcije in dobili posebne vrste izkaznico. Kadar je bil dež, so tekli v najbližjo izposojevalnico in so dobili dežnik na posodo. Ko je dež nehal padati, so nesli zopiet. v najbližjo izposojevalnico in stvar je bila v redu. Samo izposojevalnice so na koncu pro padle: dasi so bile idealne ustanove, vendar so jih ljudje izkoriščali na ta način, da so boljše dežnike obdržali, slabše pa vračali. Ta komoditetna institucija se torej ni obnesla in je zato malo upanja, da bi jo sedaj drugod posnemali. Koliko pridelajo Črnogorci? Np^siromasnejša je brezdvomno Či na gora glede produkcije hrane /.a ljudi in živino. Na 58,650 ha .'bddanega polja sc pridela 10,208 met. stotov pŠeniee, 1214 inert, stolov jare pšenrice, 6640 met stotov ječmena, 5500 met. stotov rži. 1120 met. stotov krompirja. Ostal pri-detek je neznaten. Ako bi živeli Črnogorci popolnoma skromno, bi še s svojimi lastnimi -pridelki mogli preživeti krog poL leta« 1 Kako se igrajo s Trstom? Komisar za trgovsko mornarico Ciano se je mudil v Trstu, kakor je izjavil sam, vsled svoje žive želje, da spozna osebno z direktnimi vtiski trgovsko vrednost tržaškega emporija, ker je1 bil doslej, odkar je član narodne | vlade, mnenja, da se v Trstu z vladnimi ukrepi stori lahko mno-, go dobrega, pa tudi mnogo slabega. -Radi tega si je želel preciznega spoznanja krajevnega položaja tržaških problemov, ki so izredne važnosti za gospodarstvo vse države. Rekel je. da po tem. kar je videl, je Trst lahko ponosen na svojo pristaniško organi-1 zacijo, ki predstavlja emporij velikega upoštevanja za narodno gospodarstvo. Misli, da ki bilo za kake spremembe potreba velike previdnosti. Kake modifikacije sedanjega režima, ki bi bile tudi sicer precej težke, bi utegnile prinesti več škode nego dobička. Zato treba delovati s preudarnostjo. kajti moč ambijentn tiči v kompleksu običajev in tehničnih priprav, s katerimi treba računati. Ciano je izrazil svoje zadovoljstvo onim, ki vodijo pristanišče. kakor tudi delavcem, hoteč jim dati vtisk sile in odločnosti vladnega programa. Ciano je priporočal dalje iskreno sodelovanje med raznimi razredi.' da se premaga kriza, ki se lahko ( imenuje svetovna, v kateri pa i-; talijauska dežela ne zavzema baš najslabšega mesta, ako je res. da imajo sile. znane po svojem bogastvu. večji koefieijent brezposelnosti kakor pa Italija- Glede na obnovo prometa je vabil Tr-"ačane. naj zaupajo predvsem sami sebi. Ne bodimo grobokop! sami sebi! Tako je vzkliknil. — Tržaško mesto ima zmožnosti in oravico. da živi v okvirju narodnega gospodarstva ne le v svojo lobrobit, marveč v dobrobit vse iežele. Priti mora do sodelovanja med domačimi močmi in vla-lo. Po njegovi sodbi naj se obnova Trsta presoja optimistično, ker pesimizem nikakor ni najbolj še orožje za dokazovanje svoje lastne sile. Zmota bi bila misliti, rla je sedanja povzcliga Trsta samo ogenj v slami. Tržačani morajo imeti zaupanje v sami sebe. — Mnoge stvari ostanejo, skrb vlade pa bo, da se vsi dobri objavi obnove konsolidirajo in dajo po* voljne rezultate. Ciano je še dostavil. da se mora priznati, da a-ko se da Trstu kako ugodnost, je gotovo, da bo rodila sad, in sicer v narodnem interesu. Na t^ zemljo se lahko seje, ker imamo gotovost za pridelek. . . Po njegovem odhodu iz Trsta je bilo izdano tudi uradno poročilo, ki vsebuje njegove dobre vtise o Trstu- Sedanje težkože se premagajo z uspešnim sodelovanjem privatnikov in narodne vlade. Ciano hoče storiti v pro-speh Trsta potrebne korake pri vseh prizadetih ministrstvih. Komisar Ciano ni bil doslej o tržaških razmerah prav nič poučen. Pa tudi iz Rima niso hoteli pošiljati v Trst ministrskih udarnikov, da bi premotrili na licu mesta tržaški položaj. Tako le oddaleč se je obljubljala pomoč in brezštevilne bridke spomenice tržaških trgovskih in pristaniških krogov so obležale v kotili ministrskih pisarn. Sedaj šele, ko je župan dr. Pitaco razlagal rimski gospodi, ^ako da je vzcvetel Trst. se je pojavil nepričakovano Ciano. ki je prišel gledat, kakor razkladajo in nakladajo v Trstu s severa prihajajoče blago. Ciano ni nič upošteval zmedenosti v nemških pristaniščih in nič se ni oziral na golnst prometa, ki še ne pomeni predvojne vzpostavitve, ker manjka ves industrijski dodatek, marveč je z navdušenjem ugotovil že kar sijajni položaj Trsta in odšel potem, ko je spregovoril še nekoliko vzpodbudnih besed. Sedaj Trst ni v Rimu več nadležen berač in ni potreben podpor, ki bi utegnile roditi tudi mnogo sl?fiega, kakor je v svojih izvajanjih menil visoki gospod ministrski komisar. V bodoče hodo presojali v Rimu Trst najbrže precej napačno, — zlasti, ako kar naenkrat odpade sedanji izredni promet. To bo -o^ čitanja iz Rima! In v Benetkah si bodo meli roke od veselja. Nobene resne Ijjisre ni bilo za Trst v Rimu do Cianovega prihoda. Zdaj. ko je nekaj prometa, so začeli šele misliti na Trst, ali v to svrho. da bi služil celi deželi- — Ako bo Trst kaj zaslužil, bo pa tudi ob rla cen pr^v tako. kakor to zahteva "domovinska dolžnost Res pa je. kar je rekel Ciano. da bi se dalo sejati z uspehom na pridelek v obmejni zemlji. Prav lepo bi lahko vzcvetel Trst in njegova zaledna deželica, ako bi imeli v Rimu kaj srca zanjo, tudi Julijska krajina se upravlja kolonijalno in iz Rima prihajajo doslej še vedno v njo le v izko-riščevalne namene. Ali je kdo v Trstu, ki misli, da Cianova lepa izvajanja pomenijo preokret v vladnem ravnanju z Julijsko deželo? Toža Bekš- Sveti trije kralji. Sveti trije Kralji, kumi naši, jašejo po beli cesti strumno, [skri konji bijejo s kopiti, penijo se sloki jim vratovi. Prvi Gašper, fant od prave fare. Dobrieina. s polhovko na glavi. Pisan kožuh mu telo ogrinja. V ustih vivček. Nogi v golenicah. Miha drugi. Dom mu onkraj Sotle; 'leČko, bogme. da ga nima para Črna kučma mu čepi na glavi, nogi mehke nosita čarape. -i rpjr Boltežar je tretji. Sumadinec. Daljni otec kraljevič mu Marko. Gašper brat mu, Miha brat po krvi. Gusle stiska v roki javorove. Pa povzame Miha: "Brata moja, kam nas pelje cesta, bela cesta? Ali tja, kjer solnce od iztoka žarke siplje na stežaj v ravnice. i i ali tja, kjer rdeča, obla trudno se potaplja v morje, v sinje morje T Mar na sever, čez Ljubelj in Dravo, mar na, jug? Povejta, dragta brata!" Ni odjeka. Molk. Le konji čili rezgetajo bijejo s kopiti. Na iztoku že se prva zvezda medlo poznim jezdecem nasmiha. I • t K ii. : v- Dobričina Gašper se o krene v sedlu. jZnova si zapali vivček, deje kratko: "Kamorkoli, dalje-pot je ravna, konji so spočiti. - fc L t -Od iztoka do zatona ni nam daleč, ne od severa do juga; kamor konjem stopi žurna noga, tja naj vodi nas nevzdržna volja". i. t Zopet tiho- Le kopit udarci gluho v črno noč strme zijajo ... Kaj s teboj je, vrli Sumadinec, da molčiš in zreš pred se široko? Glej, razklala od zatona, juga, pa navzgor do severa nebo je zvezda rogljev treh z bleščečim sijem, noč vso v zlatu svojem potopila... Rogelj prvi nad Primorjem tuž-nim: Trst, Gorico, Kobarid ožarja. drugi rogelj bliska v Korottou; tretji sega v kršno Istro, v Reko. Pa namigne Boltežar — in Gašper jo za prvim zlatim ma&ne ro-gljem, Miha spe ža tretjim preko Ueke -sam, že vajen, gre, da Dravo ibrodi. A. J. i (Nadaljevanje.) Canon City ima že malo znakov južne Colorade, ker stoji r zelo prijaznem kraju, ob reki Arkansas obdan oel krasnih sadnih vrtov in visokih gora- Kolikor sveta je možno obdelati, je ves pod irigacijo in je zelo rodoviten. V bližini je par premogovili rovov, kjer se zadrži nekaj našili rojakov. Med drugimi, sem našel tam tudi družino, katere nepovabljen jrrrst sem bil pred dvanajstimi leti v Crested Buttle. Colo. Spomin na splošno naklonjenost. gostoljubnost, božanske potice in druge dobrote tega sveta, katerih sem bil deležen tam. pa ni zatemnel tudi- po dvanaj-rtih letih. To pot scan naletel pa na krvave klobase. Jaz pa jezen — in po njih! Zdi se mi. da bo moj sedanje potovanje nepretr-pan paternoster krvavih klobas. Lahko mogoče, da. ga kje molijo za menoj pri lično takole: "Ki je' mesto nas krvave klobase pojedel — Da bi ga koklja brcnila,' amen!" S postaje v Canon Citv začne voziti vlak proti zapadu- Vidimo veliko hišo pokore, državno jet-nišnico, in malo naprej studenec železnate vode, ki ima baje zdra-, vil ne lastnosti, a ni posebno o-j kusna za piti. Potem pa zadrvimo j v glasovito sotesko Royal Gorge.' Reka Arkansas si je, v neštetih tLsočletjir. izdolbla globoko stru-j go skozi živo skalo. Na obeli stra-1 neh se vzdigajo skalne stene skoro navpično do pet tisoč čevljev visoko. Solnce tu notri nikoli ne posije, in baje je možno videti zvezde pri belem dnevu iz te globine. Proga je večinoma vsekana v živo skalo, spodaj šumi bistra reka, hči planin, preko skal skačejo tuintam studenci. Dostikrat seiu se že vozil skozi to sotesko, a vselej sem z zanimanjem občudoval to divje veličanstvo narave. V Salidi se odcepi od glavne proge D. & R. G. W. železnice stranska, ozkotirna proga, ki se vije čez znameniti 10,856 čevljev visoki prelaz, imenovan Marshall Paks. V Grand Junction se obe progi zopet združite. Glavna proga pelje čez takozvani Continental Divide na Tennessee Pass (10,240 čevljev), blizu mesta Leadville, stranska pa na Marshall Pass. ^ CrliAS NAB OD A, 5. JAN. 1924 V LEGIJI TUJCEV. za "Glas Naroda" priredil A. Šabec. (Nadaljevanje.) Štiri ceste, ki peljejo naravnost proti severu, jugu, vzhodu in za-padu, v Oran, Dava, Maskara in Tlemcen, delijo mesto v prave kote. To so glavne ceste, ob katerih stoje evropske trgovine in elegant ne kavarne. Legijonar seveda ne prestopi praga teh trgovin, kakor tudi ne kavarn, če se pa to zgodi, tedaj se tam ž njim surovo in grdo postopa. Na glavnih ulicah nima legijonar ničesar iskati, — po mnenju dobrih meščanov mesta- Med glavnimi eestami pa leži omrežje malih uličic, kjer je vsakemu postreženo. Tamkaj stanujejo španski judje in Arabci. Tukaj je bil dom legijonarjev. Tamkaj so se nahajale umazane špelunke, ki so računale na legi-nonarje kot svoje odjemalce. — "Bar la Legion" ali "Bar du le-gionaire" ali "Bar de Madagascar" so se imenovale one beZnice. Alžirsko vino je dobro in smešno poceni. Toda pri legijonarjih jo treba še posebej zaslužiti. Prodajali so jim za vino neko mešanico iz grozdja, ki je bilo že po trikrat ali celo štirikrat pretisnjeno in kateri mešanici so dodajali nekoliko špirita in nekaj dišav. Poleg te brozge se je dobilo tam male pogačice z medom, katere so A-rabci vedno za užival i samo s pomočjo rok, kajti vilice in nož so se jim dozdevale kot iznajdba samega satana. Povsod je bila revščina in nesnaga, zato se je ubogi legijonar baš tukaj najbolje počutil. Posebno neka kavarna je bila zapeljiva za legijonarje. V nekem kotu v bližini gledališča, je imela mlada, dokaj lepa Španka svojo iz desak zbito bajto, v kateri je bilo tudi precej stolov. — Tamkaj je prodajala legijonar jem kavo. Bila je previdna in bistroumna trgovka, ta mala! Njena ka va je bila sicer pobarvana voda, toda tako poceni, da se je legijonar rad ustavil ter popil čašico te kave. Če ni bilo preveč opravka, je -Španka tudi po kramljala. Ta taktika je pridobila Španki legi-jonarje, ki so bili hvaležni za vsako malenkost, katero jim je človek izkazal. Stari legijonar ji so kradli zanjo po vrtovih rože, in če je bilo na vojnih pohodih v Indokini al* na marokanski meji kaj uplenjeno, tedaj je čez nekaj mesecev Manuelita dobila redno najlepše stvari, katere so njeni legijonar-ski prijatelji zanjo uplenili ter jih vlačili nato po cele mesece okoli, predno so jih izročili nji, katerim je tako k srcu prirastla. Legija je bila pač hvaležna Manueliti- — Razen nje in kantinerke ni bilo v celem legijonarskem mestu ženskega bitja, ki bi mu tudi samo v sanjah prišlo na misel pogledatr legijonarja. . . Guttinger ni bi še nikdar v tej kavarni. On je vedel za nekrj bolj šega. Njemu se imam zahvaliti, da sem se seznanil z Ben Mansurovo kavarno. Bila je to mavriška kavarna. Na tleh kavarne so bili z mozaikom vdelani arabski pregovori, ob stenah pa so stale dolge klopi. Na klopeh so čepeli Arabci ter vlekli iz svojih čvrčečih vodnih pip — vtelešena podoba miru in molčečnosti. Mnogo ur so sedeli tako pri eni sami skodelici kave. katere nakup jim je dal, po stari arabski navadi, še pravico prenočevanja na klopeh. Nemo in mirno so sedeli tu in igrali 'eš-šronsr — šah. Na legijonar je se je tu lemalo-kedaj zadelo, kajti Ben Mansur je govoril samo arabsko. Guttinger pa je bil njegov dober prijatelj, in vselej, kadar sva prišla v to kavarno, sta se on in gospodar dostojanstveno, z na prsih navzkriž položenimi rokami in globokimi pokloni, pozdravljala. Kavama Ben Mansura je bila pravljičen sen. Noč in dan je gorel na prastarem mavriškem ognjišču ogenj, nad katerim je stal Čudovito lepo 'izdelan osmerokotni kotliček, ki je služil že bogve kolikim arabskim generacijam. V tem kotliču je vrela neprestano safi* £ v* & bil debel izvleček kave, s katerim je Ben Mansur napolnil čašice do polovice, nakar prilije onega kavi-nega izvlečka do vrha- Nato kane v skodelico še kapljico oranžne vode. kapljico hašiševega olja in kapljico tekočega opija. Dokler bom živel, se bom spominjal božanske Ben Mansurove kave, njene čudovite arome in vse pozabljajoče ga miru, ki je bil vsebovan v tisti miili čašici črne kave. Tako sva po dolge ure sedela trobentač in jaz na klopeh s prekrižanimi nogami, da sva s tem počastila o-bičaje našega gostitelja. Pri tem sva vlekla iz vodne pipe, v kateri je gorel tobak, ki ni imel prav gotovo nobenih opravkov s francoskim monopolom. Plačati si ni dal Ben Mansur nikdar več kot dva soua, pa če sva popušila še toliko tobaka in popila še toliko čašic kave. Tako je bilo pač njegovo naziranje o gostoljubnosti. Nato sva prehodila z Guttinger-jem umazane ulice judovskega me-stnega dela, kjer so bili kupi smetišč kar po cestah in kjer je vsepovsod dišalo po starih oblekah. Na vogalih so se prepirali dolgonosi Izraelovi sinovi za to ali ono kupčijsko stvar; mimo nas so korakali stari alžirski židje v svojih dolgih, zamazanih kafta-. uih; bili so to možje velike važnosti, kajti v svojih rokah so imeli ves denarni promet cele dežele, ker so bili posredovalci med svetovno trgovino in arabskim bogastvom. V tem najumazanejšem in najubožnejšem delu mesta, so stanovali ti Izraelovi sinovi, ki so razpolagali z bogastvom in močjo. Tukaj je domovina kramarjev. Vsaka kupčija pride trgovcu v Ghetu prav, pa naj bo še tako neznatna, samo če obeta biti dobič-kanosna. Ti majhni kramarji menjavajo denar po strašnem, oderuškem kurzu. Na ta način so zaslužili že ogromno denarja. Za 5 mark vam tak judovski kramar principijelno ne da več kot štiri franke! Vse druge kupčije pa su legijonarju dobrodošle. Ko pade mrak na zemljo in zavije v noč v svoja krila pravičine in krivične tedaj se plazijo legij on ar j i s cu-licamii pod pazduho previdno skozi judovsko mesto ter izginejo v tej ali oni bajti. Kar nosijo v cu-licah, so dragocene stvari: volnena pokrinjala in modre šerpe, na katerih je razločno videti bela znamenja, znak, da so lastnina legije tujcev. Toda kaj je končno tak znak? Z dobro voiljo in nekolikimi kapljicami trepetina se to igraje izbriše! Starinarji mesta Sidi-bel-Abbes kupujejo vse- jZa sramotno nizke cene, seveda, toda kupijo le. — Novci iz Ghetta so bili že marsikateremu legijonarju v pogubo. Ghetto je v nerazdružljivi zvezi z legijonarjem. "Dobri meščan Sidi-bel-Abbesa, ki je mešanec španske, levantin-ske in francoske krvi, ne mara legijonarja. Ta meščan je že davno pozabil, da je bil ravno legijonar tisti, ki je položil temelje njegovemu danes cvetočemu mestu. Iz globine svojega srca zaničuje on legijonarja. in trudi se na vse kriplje, da mu to tudi vsak dan znova dokaže. Njegove dame stisnejo k sebi svoja krila, če srečajo na ulici legijonarja, kakor da bi stik z ubogim vragom prinesel kugo. Meščan je tudi dosegel, da ne smejo oficirji več obedovati v oficirskem kazinu, temveč da služi sti samo še za klubov prostor. Podporočniki obedujejo v tem hotelu, poročniki v drugem, ueoženjeni kapitani zopet v tretjem. Vse to je doprinesel pridn; meščan, ker je skrbel, da bo vsak do nekaj zaslužil. Pridni meščan strahovito preklinja, če mu red no trikrat na teden ne koncentrira legijonarska godba; svoje javnf vrtove si pusti obdelovati in nego vati od legijonarjev. V povračilo pa zaračuna ubogemu vragu vsa ko malenkost, ki jo je primorar kupiti, z dvojno ali trojno ceno! Legijonarja zaničuje iz principa. Tak je meščan mesta Sidi-bel Ammes. Dober, pošten in ljubeznih človek, bogme! Toda preveč glasno se ta hrabr človek ne drzne dajati izraza svo jemu spoštovanju napram Mon sieur le legionaire. kajti pogost« je imel že brikde izkušnje, da s te mi rdečehlačarji ni dobro č rešen;' zobati. Potrpežljivost '{legijon'ar jev ima svoje strogo označeni meje. katere pa včasih prestopi Ce ni legija ravno zaposlena v In dokini. Madagaskarju al 1 V Kiitv drugi lepi pokrajini, tedaj ign legijonarska godba vsak teden p< večkrat na trgu Place Sadi Car not- Poštenemu meščanu koncer-seveda zelo ugaja, ne ugaja mu pj-posebno to. da je poleg njega ir njemu enakih na trgu tudi tisočt legijonarjev, katerim ne mori kratiti užitka glasbe. Tako je nekega lepega dne prid ni meščan zaprl z žandarmerijr Place Sadi Carnot. ker je hotel i meti godbo popolnoma sam zast- Legijonarji so osupnili, arab skim žandarjem pa je zagomaze lo po hrbtu. Vedno več legijonaa jev je prihajalo in pričelo se je r1 ibatiranjev petnajstih različnil jezikih. Naenkrat pa je zaklica1 neki star legijonar: — En evant per colone du, re giment — marche! fDalie prihodnjič, i ROJAKI, NAROČAJTE SE N/ •GLAS NABODA', NAJVEČJ SLOVENSKI DNEVNIK i ZDRUŽENIH DRŽAVAH Izpred ljubljanske porote, Žrtev za moža. Druga detomorilka, ki se je zagovarjala 12. dee., je imela za odstranitev otroka vse druge vzroke kot običajne det »morilke. Ona ni služ:la kot služkinja v tuji hiši, marveč je bila kot posestnikova hči in obenem šivilja pri svoji materi. Tudi se ji ni bilo treba bati žalostnih posledic, ki zadenejo u-boge nezakonske matere služkinje. ki so res lahko izpostavljene zlu. kor s") donnači dobro vedeli, kaj je 7 njo. To je svojim domačim tudi priznala, tajila pa je samo čas prihoda. Toda to dete je bilo zanjo drugačna ovira. Ko sta se s prvim ljubimcem, očetom otroka, razšla, se jc seznanila obtažen-ka z dnigim fantom in priplo je že tako daleč, da sta se zaročila. In ker so je bala, da ne bi ta o-trok, sad prejšnjega razmerja, razdrl njene bodoče sreče, je sklenila, da ga žrtvuje za svojo bodočo srečo. Njena mati je šla dne 6. oktobra po opravkih v Tržie. Hčerka Ana Dolenova, današnja obtoženka, pa je ostaja sama doma na Seničnem pri Križah. Po lastnem priznanju je dekle ta dm po- jr fl ,Ii rodilo. Porod je bil po njenem zatrdilu silno tež-ak in je trajal pre ko ene ure. Dete se je pri tem za dušilo. Če ni bilo že preje mrtvo Truplo je zavila obtoženka v ve liko ruto, ga nesla ipod streho in skrila za dva trama. Ko se je vrnila mati, je takoj zapazila, kaj se je zgodilo. Hčerka se je lagala, da je splavila. Toda ko je prišla še babica, sta ugotovili, da je bil porod normalen. Hči je v tem tako oslabela, da so jo morali pre-vid est i. Šele po tej krizi je hčerka vse priznala in povedala, kje jt dete. Našli so otroka, ki pa je bi) že tako od maček snedesn, da se je kc-maj še držala glava. Davljenja torej ni bilo mogoče ugotoviti, u goto vila pa sta sodna zvedenca dr. Travner in dr. Novak, da je dete do nošeno, zdravo in da je nekaj časa živelo. Senat je stavil porotnikom skoro ista vprašanja kot prvi o4>toženki in porotniki so tudi si.v'no odgovorili. Potrdili so samo četrto vprašanje, ker ni naznanila poroda, bodisi da je rodila živo c-tišee. V tamkajšnjih ječah so ravnali z njimi in z vsemi sotrpina skrajno nečloveško. Končno so ga postavili psred .^odiitče in ga obtožili "zločina proti integriteti ma-. .Luske države". Bil jc obs jen :ia smrt. Državni prevrat na Ma-Ižarjkem ji? preprečil izvršitev mrtne obsodbe. Na krmilo s > prišli komunisti, ki s:j uvedli komu-lislično gospodarstvo tudi v je-vu. Komunisti so prejšnjo t.bsod->o anulirali in odredil L novo <j">n na smrt zaradi istega zloči-ia; komunisti niso bili manjša imperij ail isti kakor madžarski bur-Dva dni po razglasitvi ob-. dbe pa se mu je posrečilo ubežati iz tenm;h zaporov preko meje. !Tsoda pa tudi pozneje Severju ni rila mila. Vrnil se je v dom o-vin o n nazaj v Pl akmurje, kjer je postal, kakor znano, član razmejit--one komadi je. Kot tak je bij tik •red Veliko n^čjo 1922 z pet v jet d madžarskih tolp in odveden v ludimpešto, kjer je preživel več fieseccv v t&uir-šnjih nečloveških naporih. "Pi-r-bujajoči se MadŽJ-•j" s:> ga dvakrat poskušali spra-:ti na drugi svet; le na skoro ču-iežen način je o^tal pri življenju tomal pa je iz ječe v ječo, ena ■olj nečloveška od druge. Šele naj •t ovil ne diplomatic ne urgen.e ju-J ■ vlade se je končno madžar-ka vlada vdala in ga izpustila, j >?ver je v svojem predavanju ua-i •orno opisal tipljenje oaiih števil-! aih n ar ih ljudi, ki so po ned !ž-| leni sedeli po madžarskih zaporih n ko tam deloma še danes. Bar-, »anstvo je edina prava f-značba za' »o.:t'. Ob sklepu svojega preda-' -*anja je Sever poročal o sistema-ieai propagandi, ki jy vodi da-; lašnja madžarska vlada proti Ju-' JTOSlavšji. Njena glavna tendenca te ta, da zbere vse neprijatelje rug -slav i je in tako pripravi čas. :o se bo lahko maščevala. Poseb-io tople odnr.šiije goji Madžarska Itali jo in liolgai-ijo, ker se na-leja. cla bi jo ti dišavi mogli pod-»irati pri njenem irodentličnem !elu. V notranji politiki Madžar-' ke pa vla da še vedno i>opoln k a- ] m. Habsbui-ška prr»paganda cvete,' anatična nacijonalna vzgoja pre-j eva višje sloje prebivalstva, do-im škriplje proletariat z zobmi Ji lačuua na obračun s pomočjo Joskve. Poslušalci so prekinjali /ovornika s ponovnim prizna-;jem hx ga nagradili za njegovo, :ivahno predavanje ob sklepu s plošnim odobravani^m. I Pomanjkanje gotovine Sloveniji je dnevno občuti ji j - ejše. iMnogi veletrgavci so prisri-' jeni vršiti razprodaje po znižanih' tenah, samo da bii prišli do denar-' »a. Znatno znižanje cen. ki se opa-! 2a v Ljubljani, izvira večinoma' iz istega vzroka. Z mnogih strani j napovedujejo polome, ako se denarna kriza ne ublaži v najkraj-i iem času. Ljudstvo tudi ne ku-j ;.uje, ker nima denarja. t Za carinskega posrednika 5ri carinai-nici na Rakeku je po-stavljen Ivan Virant. Jubilej dr. J. Vavpotiča Nestor uradnih zdravnikov v Sloveniji dr. Janez Va\-potič je 10. decembra praznoval petdesetletnico svoje promocije za doktorja medicine. Rodom iz Kranja, je jubilar absolviral svoje študdje v Ljubljani in v Gradcu, kjer je bil 10. deeembra 1873 pronioviran za loktorja. Kot uradni zdra\Tiik je služboval v Kamniku, Postojni in; končno v Novem mestu, kjer deluje že celih 35 let. Kralj Aleksander ga je v priznanje -vestnega službovanja odlikoval z redom sv. Save četrte viate. Sava pada. Vodomer v glavni sti-ugi Save pri Zagrebu kaže, da voda stalno pada. Isto poročajo iz Krškega in Podsuseda. 11. dec. je kazal vodomer še 2.40 m nad norm al o. O posledicah povodnji v Planini se še poroča: Že od leta 1831. v naših krajih ne pomnijo take poplave, kakor je sedanja. Le poveden j iz leta 1S78. se more približno primerjati z njo. Cerkniško jezero. Pivka in Hotenca so narasli tako katastrofabi', da s> poplavili v s? ob vznožju kotline nahajajoče se hiš? trga Planine ter vasi Laizf, Pod gora in Liplje. Že M. decembra je pričela voda vdirati v nižje stoječe prostore: kleti hleve itd., in ru 7. dec. je voda objela tudi poslopje or.^žni-ške vo jarne v Planini, v katero je 7b- iU' goče priti le s pomočjo čolnov. Dne 1(>. decembra je bilo v Pkiirni pO]>lavljenih. -)2 hiš. v' Lazah 6, v Podgorici 1 in v L:p-ijoh 1. Sk< da je c gr.rnma in ireiiutnr- še ne da preceniti. ( Železni mest pri Sv. Jakobu, j Gradbeno vodstvo za uravnavo Save v Ljubljani pon?ča: Sava ni iir. Ia p^' doscdanj'Ji opazcn*anj.b cd kva 1^.51. ta!c< visoke vode kot p:' dnji povodnji Vsaka visoka1 voda napravi na enem a1! drugem! me.-tu regulacije manjše ali večje; p iškodbe. zato je ti oba regulirane : vode tudi vzdrževati, s cer eč.a.s<>-1 :na pi*opadej(». D:i je sedanja izredna voda napravila tudi pii.sv.-ia.ki ibskem ni< stu razmeroma male poškodbe, ne zadene rečnega' mojstra -Jeriiio niti najmanjša' krivda, pa." pa je slednji takoj poj oo-žir "i pregleda p škodb prija-J \il M':užbuno tudi t<> kot predvsem! mi ji v za takojšnjo popravo. Nt'-utemeljt no je zato kateremukoli " 'g^'iu rečne službe očitati brez-: brižnost brez dokaza za tak očitek.' Mariborska porota. Mladi nasilnež. 28h tiii kmečki fant Štefan P. -; zvek iz P>i "Zo> ic je že mlad zaše! I na napačna (pC'ta. Zagovarjati sj je mora i pred mariborsko poroto' 11. dec. kar radi dveh ropov. Obe j -ji žrtvi je zvabil v gozd p:i Mui:.k i soboti ter jih tamkaj oro-i pal. Dne 26. julija zna v njem stt rilca, L: v »a-.. So.. .? j., predi'ga ug -ild .:i je i»','a razp. ava prel iž-na. Veselite s- vdr^nenja s PAIXEXPELLEEJOr. To trdnem dnevnem dtlu si nadrpnite r>ke. if^pe fn hrbet. č"lovek. ki dt-Ja r. mi5it-;:rrii. n* sme bolan. 1'rito se vedno. Poskušajte vdrgnerje s Pain. Excet!erjem. Pain Expeller i hmnja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in 7'»e. steklenica v lekarnah F. AD. RICHTER & CQ 104-114 So. 4tb St.. BrocVlj-n.N.V Imcncvanje v sodni službi. Av? kultant dr. Karel T.-hinkel je imrnovan za dnika za okrož-.]'<• v-jega df;ž» bifga sodišča v : jubljani. Želim izvedeti kje se nahaja TE-R-EZUA ŽRLMŠC EK. Doma je iz Dolenje vasi pri Cerk: ici i: je omožena. Svojfnia^no jc bivala v Detroit ti. 5I:c!i. Pi- >'m da se *:!* javi nr. na>lov: Mrs. Marv Mati"ič. p, x 10. Dun-cansviile. pf!. (4.5_1) Kako se potuje v starikra j in nazaj y Ameriko. DOR Je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Tam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v lil. razredu. Tudi oni ki še niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca Iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev. Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank S ali ser State Bank 83 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska banka. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla 10. dee. Mar-ja Ileren. rojena Jakopič, vdova železuL-.kega uradnika. P >-; kojniea je seu pap&tnon« r,. odlaiajta, ampak prld!t« thnpreja, ■Sak ctdravlm zastrupljene kri, menije In Uoa pc teleau, bafaanl v mnu. la-padanje lea. beMIne v ksateh, starerana;oalabe4o«t.XI\ ;nt In bo;aznl v manu^ letrab, želodcu, rmenleo revmatlzem. katar; zlate Hie; neduha tte »radne we: ▼ ponedeljek: erode to potek o« t. doj»o).-taa do *. popoldx«' v torek, detrtak in aobota od V fiopoliaa Ao t. evs«ari v oodaljeh Is praenlktt o« 19. dapoUaa de i. »opoldaa. Severov a zdravila vzdržujejo zdravje v druziruh. Hripavost in kaSelj sta zelo neprijetna "impto-ma. Da preprečite tažja po^Ijedice vzemite Severa'« Cough Balsam, ki prinaša zaželjeno in hitro pcmoc. I maj te ga pri roki v hiši za zimske mesece. Cena 25 ir. Z C ccr.tov. VpraSajts p- 'eV.amah. Severov Almanah r? i*-u- J??'. is rzatisnjeij. %z r? v ■s ' ' karnalt zaelo.-i; a.ii »m. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešoveo. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 itrani, $1.C0 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, .7« Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predoeuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani. ftf Juan Miseria. Spisal P. L Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ,ff Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob AJešovec. Povest Slovencem v pouk. Pc resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani, .89 Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti cllikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —r Vsebuje 231 strani, j§ Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sierikiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenj«. Vsebuje 123 strani, " .41 Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj v.**n opisuje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube«, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna« Kko umirali mučeniške smrti. Vsebuje 878 strani, f§ »oStnina prosta "GLAS NARODA* 82 Cortlandt Sfc, |New York mm GLAS NARODA. 5. JAN 1924 Sli«! === | Zagonetno, toda resincno. Postanek Pinkertonovih. i. Dne 1. decembra je umrl v Los Angeles, Cal., v starosti sodem in sedemdesetih let William Allan Pinkerton, eden najbolj znanih detektivov na svetu- Bil"je predsednik detektivske agentn-re, katero je bil ustanovil njegov oče. Allan Pinkertou in koje vodstvo je skupaj s svojim bratom Robertom prevzel leta 1884 ter jo dvignil visoko. Njih špecijaliteta je bila zavarovati konjska uir tališča pred žepnimi tatovi in drugimi tatovi, a pozneje je pričela agent ura stražrti tudi vse večje banke in William Pinkerton ni postal le prijatelj vseh večjih finančnikov dežele, temveč je postal tudi sam milijonar, ker je dobival od finančnikov dragocene infor macije z denarnega trga. Pinkertonova detektivska agentura ima zaposlenih nekako en tisoč dobro izšolanih ljudi, a agentura si je dala vedno izplačati le kontraktno dogovorjen iznesek za svoje delo in če je bila v kakem slučaju razpisana posebna nagrada, so jo dobili oni. ki so nudili Pinkertonu potrebne informacije za izsleditev zločinca ali zločincev. * • * * lvrog leta 1840 je živel v Dundee, ki leži nekako štirideset mil; od Chicaga, neki mlad Škot. po imenu Allan Pinkerton. Bil je sodar in njegov posel je dobro napredoval. Imel je dosti dela, zaposleni! več pomočnikov, in edina težkoča, s katero se je moral boriti on sam ^ družbi cele občine, je bila ta, da se je vgnezdila tam neka tolpa ponarejevalcev bankovcev. Ko je imel Pinkerton nekega jutra vse polno naročil, je spo znal, da je zaloga dog izčrpana. Takoj je moral dobiti več lesa. < ker so morali ostati vsi njegovi ljudje na delu, je sklenil oditi sail na neki majhni otok v Fox Riverju. Ko je dospel tjakaj, je odšel proti majhnemu gozdiču, a sjk. toma je zadel na ostanke nekega taborišča, iz katerih je bilo ras vidno, da se je mudila tam še pred kratkim tolpa potepuhov. — Tukaj je glavni stan ponarevajevalcev bankovcev, — si mislil Pinkerton. — Govoril bom s šerifom glede tega. — Imel j« prav in šerif je lahko pregnal tolpo, koje delovanje je povzročil, trgovcem in obrtirm v Dundee tako občutno škodo. Eno leto pozneje se je tolpa ponarejevalcev vrnila in sovaščan Pinkertana, ki so se spomnili njegovega uspeha pred enim letom so pričeli prositi Škota, naj skuša na lastno pest ujeti zločine; Pinkerton se je dal pregovoriti, čeprav se je bal. da bo njegov; obrt trpela vsled njegove odsotnosti in po velikih naporih je ujc nekega voditelja te tolpe, ki se je nato razkropila na vse štiri stran sveta. Aretirani je bil izpuščen proti jamščiu. katero pa Je pusti ter tudi pobegnil. Nikdar več ga niso dobili, a Pinkerron se je vr nil 7. zavestjo, da ne bodo prišli ponarejevalci nikdar več v Dundee To je bil prvi slučaj A liana Pinkertona. Nikakor ni bij senza eijonalen, a je bil vzrok ali povod postanka velike detektivk agent ure. Pinkerton je okusil veselja in razburjenja lova in čepra mu je dobro šlo v obrti, je sklenil prodati svojo delavnico ter se iz ključno le posvetiti detektivskemu delu. To je bil zelo drzen kora1 mladega Škota, a nikdar mu ni bilo treba obžalovati tega. Uste no vil je svojo agent uro na povsem praktični podlagi, s filijalkam v vseh mestih v Ameriki ter zastopniki v Evropi. Ko sta dorasl; oba njegova sinova, ju je sprejel kot družabnika ter jima leta 1SS izročil vse posle. * Eden najbolj znanih slučajev Allan Pinkertona je bil sluča AValter Sheridana, ki je bil pravcati zločinski kralj. Dolga leta j ropal Sheridan banke in zavarovalne družbe v velikem obsegu i malokedaj je zn-:šal njegov plen manj kot $50,000. Policija si i dolgo časa zaman prizadevala napraviti konec njegovemu delovanju. a povsem slučajno je prijela nekega prijatelja Sneridana. k je imel #35,000 pri sebi in razventega še neko pismo, ki je inkrim; niralo Sheridana ter izdalo njegovo skrivališče. Sheridana so sevr da takoj prijeli. Tedaj pa so stopili na dan uplivni prijatelji Sheridana. Iz j g vili so, da je Sheridan žrtev policijskega tiranstva in da lahko d< kaže svojo nedolžnost. Sheridana so morali pripustiti k jamščir v znesku šlO.OOO, katere je dal na razpolago neki bogatin, a Sher: dan je pustil propasti jamšč"no ter izginil. V svojem obupu je naprosila policija Allan Pinkertona, na prevzame ta slučaj. Pinkerton je naprosil policijskega načelnik; za fotografijo moža ter izvedel v svoje veliko presenečenje/ da ta ka slika sploh ne obstaja. Vedel pa je, da so vsi zločinci nečimurn in da mora obstajati kje kaka slika Sheridana- S pomočjo svoji! ljudi se je lotil iskanja Sheridana ter izvedel, da ima mož v Hud sonu v Michiganu svaka, ki je vodil neki tamošnji hotel. Mladi "William Pinkerton se je ravno pričel učiti pri svojen očetu. Oče in sin sta odpotovala v Hudson ter se nastanila v hotelu kjer je imel mladi Pinkerton pokazati svoje zmožnosti. — V privatni sobi poslovodje mora biti tudi slika Walter She l idana. je rekel Allan Peinkertcn svojemu sinu: — Mlad si in gib čen in mogoče jo boš našel. Še istega večera je udri William v stanovanje poslovodje te ukradel edino sliko Sheridana, ki je obstajala. To sliko so poslal v slavni urad agenture, jo razmnožili ter porazdelili med vse de tekt i ve. Posledica vloma mladega Pinkertona je bila, da so Wal ter Sheridana kmalu zasledili, ga nekaj časa opazovali, a nato pr; jeli ter izročili oblastim. S tem je bila zadeva za detektivsko agen ture navidezno rešena. •■ v Walter Sheridan pa s tem še ni bil poražen. Prisleparil si ji toliko denarja da je lahko najel najboljše zagovornike, katerin se jc posrečilo konečno uveljaviti v sodišču neki pravni ugovor, na kar je bil obtoženi izpuščen. Sheridan se je takoj zopet lotil svojega starega posla. Nek«, banka je izgubila vsled njega $200,000. Neka nadaljna banka je iz plačala slično svoto na vrednostne papirje, ki so se pozneje izkaza li kot ponarejeni. Sheridan pa je živel v razkošju in veselju. Vsa ko leto je izdal po $75,000. stanoval v krasni palači ter imel svojr lastno jahto- Ponarejal je obveznice železnic ter si dal izplačat' velike svote nanje, a malo pred neizbežnim razkrinkanjem je iz premenil vse svoje "stvari v gotov denar ter zbežal v Evrojo, kje: mu takrat še niso mogli do živega. 'Več let je živci v Belgiji in v Bruselju so govorili s spoštovanjem o ameriškem milijonarju, ki je živel kot knez. Stanoval jc v palači in vsakdo je sprejel kot posebno čast njegova povabila in druge družabne prireditve. Sheridanu pa ni ugajalo življenje v Evropi. Lotilo se ga je dp-motožje ir» nekega dne se je zopet izkrcal v Ameriki. Od onega dneva naprej pa so bili Pinkertoni za njim. zaju. Promet od vasi do vasi se vrši večinoma peš čez okoliške hribe- Po dolini pa je mogoče hoditi samo po železirškem nasipu, ki je k sreči tako visok, da voda ni nikjer dosegla proge. Težke posledice bo imela po vodenj dalje od" St. Lovrenca de Trebnjega in deloma tudi dalje do izliva v Krko. Tu je že opažati velikansko moč narastle vode Deželna cesta je mestoma poruše na, pota so tako razdejana, da jt promet težak ali pa sploh nemo goč. Ljudje s'ede večinoma dom:-' in le v slučaju nujne potrebe hodijo po ovinkih od vasi do vasi. K sreči stoje v teh krajih hiše ii gospodarska poslopja večinoma v podnožju gričev tako. da jih voda ni mogla doseči. Izvzeti sr / . : seveda mlini in nekatere druge stavbe ob vodi, ki so sedaj ka kor mali otoki sredi splošnega jezera. Mest rima jo na pravila po-v od en j veliko škodo s tem, da je poplavila in odnesla stavbeni les. porušila deloma nekatera poslop-| ja in pokvarila mnogo poljskih | pridelkov, zlasti sena. kjer je se-|veda ležalo tako nizko, da ga je voda dosegla. Kolika je škoda na cestah in potih bo razvidno šel;-tedaj, ko bo voda izginrila. Največ so seveda trpele njive in paš-Jniki. Tu bo povodenj gotovo zapustila mnogo peska in blata in i debela plast bo pokrivala ozimi-uo in travo. i V splošnem pa Dolenjska ni ta-| ko hudo prizadeta kakor or eolska in drugi kraji ob večjih rc | kah. Glavno vprašanje je sedaj, kakšno bo vreme. Ako bo še nfc dalje deževalo, lahko postane pri vodenj katastrofalna, tudi zo Dolenjsko, kajti vode se je nabrab že toliko, da nima kam odtekati Neobhodno je torej, da prenehe deževati. Z druge strani pa se j' bati še večjega zla- (V se namrei nebo zjasni, ni izključeno, da h' ROYAL MAIL Pooblaščena parobrodna črta od Jugoslovanske vlade Nejwjsredna služba med New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom "OHIO" "ORCA" "ORDUNA" "CRBITA" TI parnfkl bo v vseh ozlrih novi in modemi. Priljubljeni so prekooleanskim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izborne službe, in kar Je najvažnejše vsled udobnosti. Uljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne ob<=de. Posebna pozornost Je posvečena ženskam in otrokom. Za podrobnosti vpraSajte agenta v va-spm mestu ali pa pri: ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK, N. Y, temperatura znatno padla, kajti zima sredi decembra ni redek pojav. V tem slučaju bi voda zmrznila in tam. kjer je sedaj jezero, bi se pojavila debela ledena skorja, pod katero bi bila zničena ozimina in trava. Rž in pšenica, ki sta glavni pridelek na šega dolenjskega kmeta, bi bila za prihodnje leto uničena in siee: v krajih, kjer je zemlja najbolj rodovitna. Površina zasejaneg: polja, ki je sedaj nori vodo. ni n; prvi pogled tako velika, vendai pa se nabere v raznih poplav]je nih krajih toliko njiv, da bi b;b naše dolenjsko kmetijstvo zelr prizadeto. Isto -uelja >eveda t ud za druge kraje, ki so še popla-v ljeni. Od tega. kakšno bo vreim prihodnje tedne, ie torej v veliki meri odvisna bodoča letina. Po plava, sama žitu ne škoduje mno go, če ga ne pokrije z razno nesnago, pač pa bi bila usodna le dena skorja. Neškodljivo Sredstvo za odpravo masti Veliko ljudi se boji navadnih aredste sa odpravo teže To je izvanreden na£.c | Izvanreden. ker Je Cisto neškodljiv — ni • poštenja, nič vežbanja. Marmola Predpis ; ne Tabiete (Marmola Prescription Tab lfts) so napravljene v polnem sogasju I slavnim Marmola Predpisom. Hujfiat 'stalno In lahko brez slabih učinkov. Do 1 bfte J!h od svojega, lekarnarja za en do , tar zavojček nil pošlji t p svoto naravno« ■na Marmola Company, 6?4 Garfield Rldir Detroit. Mioh. —\dv'i 8. Januarja: Uuilio, Uenoa; Bremen, Bremen. 9. januarja: Iiocnamueau, Havre; Gothland, Cher ourg- 10. januarja: Albert Ballin, Hamburg; Minnekahda rherbourg, Hamburg. 12. januarja: Maj^tte. Cherbourg: George Washing on, Cherbourg, Bremen. 16. januarja: Pres. Wilson. Trst: Paris, Havre; Pre< .an Buren. Cherbourg. 17. januarja: RmVren. Havre: Thnringla, Hamburj tfongolia. Cherbourg; Muenehen. Bremei 19. jantarja: Antonia. Cherbourg: Pres. Rooeevel' Cherbourg. Bremen: Conte Verde. Genoj Kretanje parnikov - Shspcsng News 22. januarja: Derfflinger, Bremen. 23. januarja: Pres. Polk, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg. Hamburg. 24. januarja: Deutschland, Hamburg. 26. januarja: Aqultanla. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; Vtendrun, Boulogne; Torek. Bremen. 29. januarja: Colombo. Genoa. 30. Januarja: Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen. 31. januarja: Cleveland. Ptiwtiniit» Wamhnrff tjt^mARRIMAN LW^^Ijfrr* oOlNTy-E^VlCEVL'tTH Vi HAMBURG AKERICAN LINE •Jfk Najkrajša pot v vse dele • JUGOSLAVIJE <-'d] !utja vsak teden z našimi raz-KoSrimŽ parr.iki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND I rr.iki y 1. . :: razr. dnm in znani "Mcunt Clay", "Cleveland", -Hansa'' "Thur.ngia" in "Westphalia" s kabinami in n. razredom. ALSERT BALLIN.IG. Jan.ob 10.dop. uljuilrm služI .1. izS. ma ku-hin prljvtnl in privlačni ]-rr>=t ri i.mtnn amfkicax fixes 39 Broari-jvav. New VorK j». •• 'bl.jš 'eni krajevni zastopniki. msuucHiiNc ***SaravnoBtvJugoslavjo ^ Edino airsktno »Pomladno odpluti* 'if. ? tv»>n8 vožn-f- z sinnt a i Presidents Wilson — 10. Jan.: n. mar. Martha Washington—l'^T. mar.: 14. maj. v Dubrovnik ali Trst. e!ez-in» v rot im trn- rn « b«-p:h vi- e-«"v V'»r.-4Sm:te p>-i bhžn;em n«- nt i uri PHELPS BROS. & CO.. 2 West St.. N. Y. r T ANO VAN JE SE ODDA ' ^ •'» in k '-ji;;I s.*-.* v dve nadra.iia hudo iara^Li, je tudi mesto Karlovae nnoga trpelo f«d poplave. V Drez-liku Hmetieu ^o morali na tk>-•i č- gaftjlci in vojaki. V mnoge hi- je vdrla voda. iškoda je velika. Vojaki predajali erarično blagfo. \y. Be -grada -se poroča: Ker se jo v zadnjem ea.su pogosto dogajajo. da so vojaki prodajali različne eiariene predmete, je ministrstvo notranjih del izdalo na-redbo, da se vsakogar, ki kupuje rd vojakov erariene predmete, kaznuje z zap>rom do treh let. Eafineiija olja v Kctoru. Nekaj domačih kapitalistov v [\otc?iu namerava v zvezi s eeško--lovaškim kapitalom osnovati v Ivoto-iTi rafinerijo oljčnega olja. Letina smoke v v Jugoslaviji. Vo podatkih miiustirstva za po-l iedel -itvo in vode se je pridelalo i '3,450 q sntoikev, od katerih se ho] Izvozilo okrog 10.000 q (kvintal)J Uvoz vina v Jugoslavijo. Leta 1023. .se je v Jugoslavij > uvozilo 100.000 hektolitrov tujih vin. Domača vina se po kleteh ki-| ajo in ne najdejo odjemalca. i v t- I Pridelek lanu v Jugt>slaviji. j Po statističnih podatkih se p"'-l lelek lanu v Jugoslaviji znatno] veča. Indir-.trija sama laste z dne-' va v dan zbog velike draginje t«>-| varniškega platna. Celokupni pridelek lanu se računa na Hrvatskem leta 1!)2:J. na približno tis;>č meterskih stoitov na površini S500 hektarjev zemlje. Polcžaj na živinskem tržišču. V poslednjem času so poskočile eene živini na juir"slovanskih tr-ptisebno v Zagrebu, ki je postal nekako centralno tržišči' z živino za et*lo državo. V Zagreb privedejo živino tudi iz najbolj ;vida'jenih krajev države. <*eaie na y ) čvi-ste tudi na drugih evTop--:!:r!h trgih. Le Amerika bi even-:na,lno mogla izzval i znižanje cen, če <-" pojavi z večjimi dovozi na evr ip^kih trgih. Trg-ovinrka pog-odba med Jugo slavijo in Japonsko. Kakor javljajo iz Beograda, se v ministrstvu za trgovino in indu-^tr:.jo zliira materijal za trgovin- -; ska pogajanja z Japonsko. ii (Daljo prihodnjič.) j - "i . 0 povodnji na Dolenjskem. Oasi ne tako težko, je povodenj dne 11. decembra prizadela ■udi našo hribovito Dolenjsko. Sreča, da nima ta del Slovenije večjih rek in pogorja, kajti sicer bi bile vode tudi na Dolenjskem povzročile ogromno škodo. Tako pa so izostale večje poplave, ki jih povzročajo reke. kadar izstopijo iz bregov, ali pa hudourniki, kjer ne zbirajo velike množine vode z visokih gora. Ne glede na ugoden teren, pa nudi tudi Dolenjska pravo sliko narasle vode. Dočim je v Šmarju in na Grosupljem voda že padla in samo še močvirna tla pričajo, da je povodenj deloma obiskala tudi te kraje, pa predstavlja kotlina med Žalno in Malo Loko splošno jezero. Na o beh straneh železnice so travniki in njive globoko pod vodo. — Hoja in vožnjo po polžu je izključena. Ljudje si pomagajo na ta način, da hodijo po svojih o pravkih daleč okoli čez hribe. — Položaj te okolice je tembolj krv tičen, ker ni v bližini nobene re ke, da bi mogle vode odtekati. Ogromno jezero bo stalo tako dolgo, da zemlja sama popij*-vso vodo. Pri vlažnem zraku in hladnem podnebju se lahko te proces zelo zavleče. Od Višnjt gore dalje se vidijo neprestane sledovi velike povodnji. Mala rečica. ki teče po tej dolini proti Zatični in &t. Vidu je močno narasla in preplavila vse nižave ob železniški progi. V Višnji gori manj. v Zatični_in Št. Vidu tet dalje do Radohove__vasi pa pokriva voda obsežne^ " kompl ekse rodovitne zemlje. Ker tudi v tej dolini ni nobene večje reke, staji voda že več dni v istem polo- Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. ^•fljiga j® znansUci^e, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. i! MO?KI! Zaščitile se Proti n&lei-enju i/ .»l u W r ■__— . si najboi.-'o ra5xito PBEPRE.BA MOiKF Velika tut a 25c. K:t (4'sj V«ft-*»n«rii ali San-Y-K.it I>ppt: B 92 Be«k ranti St.. Ne* York Pišite za okrožnico. Kje AXTHN. FRANK in ALO.IZ1-J ri:i:\<. v , domaČe S.-:rn:!;.-v iz V• i',*e 1> brave pri Zatičiir f Leta >-o se nahajali v Cleveland'!, Ohio. Za njih na.--V-ve bi rada izvedela sestrič-na 3Irs. Marv IV»'-:al ij-oj. Ur-. B x or,_>. F i rest City. Pa. '_(4-T—n_ VAŽNO! Amcr ški konzulati v Evropi so ! L'!>ili nal ir - d drž;ivnega mhlelka v Wa^hingtonu. D ('., da vlzirajo potii^ l:e ni star nad leto dni. T'» naj vp. .-tevajo vsi on:, ki so »flh-la*.-:.te v stari kraj in ir..li» isti stai-i nad eno h*to. Frank Snkser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City. Telefon: Cortlandt ii Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD ELnjiga ima 2SS strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. N» dan; 2. rea oženil M ne; 3. Kazen; 4. KmeCka pesem; B. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Tešem c beli hlSici; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še eca; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, eolnčice; 14. Lahko noč; 15. r>eklica mila; 16. Slanea; 17. Vabilo; 18. Pa-Btlrček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavulj ; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSl nas; 30. Na morjn; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova; 47. Katrica; 48- Deklica, t! si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdrav lea; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. V i gred se povrne; 54. Vinska; 55. O j dekle, xaj 8 tak žalostna; -56. Slanica; 07. Oj, te mlinar; 58. Pojd^ v rute; 59. Slovenae. Srb. Hrvat; 60. Na?a zvezda; 61. V r.ovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spa v a; 64. Glejte, kako umira pravični; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. II boj: "78. Vpčer na Savi; 79. Zrlnsko, Frankopanka; 80. Što Čuti5, Srbine točni?: 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega nI; 88. Pod oknom; 8Q, Prva ljubezen; 00. Lahko noč; 91, Pri oknu rva inelče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 96. Pro-faju; 9«. V ljnbein ri ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Izobešen In pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 101. Srn-Sanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. aGLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York IZPLAOlLAvAMERiŠKiH DOLARJIH. 7 Jugoslaviji — •w mure Izplačat! dolarje le potnl-•tom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega pot-aega lista in ae več kot protivrednost od 3.00O. — frankov, to js pri-bllžao |200.— ta enega potnika. V slučaju, da na slovi Jenec za is-iilačilo dciariev nebi mogel predlo* £iti poirjenejia potnega lista, dobi ■ /o£lljat?lj lutko dolarje nazaj ali lani pa na novo naroči izplaCatl nakazani /.nesek v dinarjih. Nadalje ss nam z