n
ileveiuki dnevnik
Največji
Iv Združenih državah
p Velja za vae leto ...
g Za pol leta.....
Ill Z.&«
lew York celo leto
Za inoiMnilvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
n
i
GLAS
r
Ust slovenskih delavcev v Ameriki,
i
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO 20. — ŠTEV. 30.
Entered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Otlice at New York, N. -Y , under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 5. 1923. — PONDELJEK. 5. FEBRUARJA, 1923.
TELEFON: C0RTLANDT 2876 LETNIK XXXI.
VOLUME XXXI
LLOYD GEORGE 0 SVETOVNI POLITIKI
Lloyd George, ki se je vrnil v London, je ožigosal Francijo! radi zasedenja Ruhr okraja. — Anglija bo plačala; Amer.ki svoj dolg, čeravno z veliko težavo. — Fran-j cija se bo morala zagovarjati. — Dolg je bil najet v interesou zaveznikov.
_DEMONSTRACIJE PROTI ZASEDBI RUHRSKEGA OKRAJA.
K<> Kriin >/'■ /
So se vršile mestih vel ke javnih shodih živali Lik! m 1 burga. naj d a nje ncmšk • rila. Kazbtir
- Ruhr okraj ■ • .i nemških •:. .Ilsl I",H'! Ji'. Nil ••< i .v iriiiki po-'•i'!.; in llinden • Ta >-: anke nek trmadc "<-r uda-it *e iiara.šra z
London, An«lija. t cl»ruarja.—Oaviil Llovd (ieorge, zal: r» 1 it živahen, >«• .)»' vrnil danes v London in »Vprav je izjavil, da ni kritn neua i°:iz|Hil«>žcii.ju in da še vedno oh--tajn potreb;! narodne enotnosti, je vendar obžaloval ostrost pobojev y,h'de uravnave angleškega dolga v Ameriki ter ohsndil z ostrimi i'/razi francosko invazijo Kulir oki aja.
Skrbno m- izognil vsaki besedi, ki bi otežkoeila združfige librralet-v ter dal tozadevnemu gibanju svoj bla-Kljub temu pa bo zna«"il njegov povratek v par-h rut rit opozici jo, katere m- more omalovaževati vlada Bmiar La\va.
"Mi li' iiio seveda morali pia<-ati," je rekel glede d<>l-^.i v Ameriki, **a t«* bo zsi nas zelo težko bieme.
•'Mislim, da bo imelo to od planeva nje velik ueinek iia «• • vsi-li ži\I jen jsk ih pot rebs«"in v Angliji. Tudi* nisem lili.« !ija. da l»i imela Amerika kuk dobitek od tej^a. Ni on .1 stvar pritoževati se ali kritizirati, vendar pa sem J i ii o u.ja. da so poboji trdi in da setn naravnost razoearan. v. \edi:o sem |»ripri«*an, da so prineipiji Halfour-jeve pos-laniee zdravi in iimdirailje zavezniških dolgov bi bilo o-n ■ »o.no. ee bi se zavezniki zavedali odgovornosti, katere imamo mi.
" I 'o mojem mnenju bi laltko dobili bol jše pogoje, ee li eakali. Ameriško mnen je potrebuje vzgoje. Ne morem mMiti na drugo kot na okolišeine. v katerih smo prevzel*? ta do!«:. Ta dolg je bil najet v interesu vseh zaveznikov1 in ne nas samih,"
' i lede zasedenja Kuhr okraja je izjavil Lloyd George, ne « tieijelno, pa«' j a kot privaten elovek. da bo poklicana 1'raurija preil so<Ini »lvor narodov radi invazije Rubra ter lu-irevanja ekonomskega življenja Evrope. kakor hitro I o urejena zadeva I»Iiynjega iztoka kiogj >o \ zadtijili par urah mnenja,
l^msatiiit* u-pe^no potekla, vsprieo na<laljuih k»»neesij. kat< iv >o zavezniki pripravljeni nuditi Turčiji.
Z izjemo par reakeijoiiaruih so prieeli vsi list j strogo l.rit ziiati j • '-xo| mi i je l>atienz<>\\ hVr-ni tedenski listi izjavi .■'«>. « :;< je sedanja t'raiie-"»ska jnditika. vsprieo resnih obveznosti, katere i« prevzela Anglija, naravnost "sovražna Angliji *\
"New Statement " pravi, da ni in<»g<w-e trpljenja Francije v>led vojne primerjati s trpi ienj»-ni Anglije in da ni, kljub opusto>enint »»zemljem. v eeli Franciji niti enega »"!»»-\ka. ki l»i ne imel v izobiliei belega kruha. List pravi, naj se ozre jo K rane. zi na bedo. ki pievlatluje v Laneashirc.
PROTI KU KLUX KLANCEM	koli organizacija nosi*; maske iz-
'	\«'H poslopja. v katerem zborujejo Bismarck. V D. februarja St. Paul. Minn.. februarja. llikonu OMimek mimvn, pogodbe
Poslanska zbornica zakonodaje	Poslanska zbornica iz Minnesota _ ^ot 0<j^0Vf,r UH ,.>,nutek k nere
iz North Dakotc jc sprejela vče-	.ie sprejela včeraj rc.> -lucijc, ki . , "zavezniki predložili Tur
raj / l>2 jfiasovi pr.»ri ls senatno	kritizira postopanje Ku Klux
pn II' proti na^cmljenju. Preti-	Klana, rilje in taktik" or^aniza-
lopra prepoveduje članom katere-	cije kot neamerikanske.
FRANCOZI SIRIJO SVOJE DELOKROGE
Potisnili so svoje postojanke proti Kolinu, in francoske čete so skoro obkolile Elberfeld. — Izpraznenje Dort-munda. — Sabotaža v bližini Mainza. — Nemci se izogibajo francoskim kontrolnim postajam. — Delavci • bodo dobro plačani.
Duesseldorf, NVmeija.:». februarja. —Francozi so razširili okupacijsko »»zemlje v smeri proti Kolinu in pre»l-mostju tega mesta, kajti zasedli so številne železniške postaje ter dejanski oborožili Elberfeld. Železniške postaje, katere so zasedle v zadnjih urah, so predstavljal«1 mesta, skozi katera so lahko odhajali vlaki v notranjost Nemčije.
(Vre, katere so uporabili Francozi v tem svojem zadnjem podjetju. s»» prišle iz Dortmundn, ki j<* praktično izpraznjen.
Železniška služba v Porenski je skoro normalna in železniške črte v Ruhr okraju niso zasedene o»l Franc zov v vojaškem sjnM" besed«* Stavka v Mainzu se vrši naprej in prišla so tudi poročila o nadaljnDi sabot,'»"
Koblenz, Nemčija. 3. februarja. Francoske r*»*tc so se mocale po-
SUHAČI NE MIRUJEJO.
vsakim »lnem. liavar-ki fašisti zahtevajo : iknjšnjn vojaško akcijo. Spmlnja ^!ika nam kaž*-tisučjrlavo množico Ii-nionstran-t v. zgoraj je pa trg. k.i« r so se «lemonstra< i.i • >'r"ile.
.JX^i TURKI SO ZAVRNILI
ZAVEZNIŠKE POGOJE
služiti svojih bajonetijv ter kopi- ;	-
tov pušk. <t:L razprši.H« množico j Washington, 1». »\. :; tVbr. _
nekako :t000 ljutli. ki je protesti- Kon^rc.snik Crainton iz Michi^a-rala proti zvonil nemških urad-j na. nasipi ni k "slavnepa"' Vul-nikov pred poslopjem porenske .s-teada. ki bil piTaien pri z.tI-visoke komisije.	njili volitvah. je naprosil k .n-
Zailnji dve deportaeiji sta se «;res. nja napravi konee importira ■ tikali Jolinnesa Suchs, predseilni- rtju ojx>jnih pijač za poslaništva ka porcn.ske province, ter dr. in legracije v Washinirtonu. Preil-- Russcla. župana i» Koblenza. ka- ložil je dve resoluoiji. ki poziv-tera dva s^i Franozi tekom zad- (ljata državni in zakladniški deti je noči deportirali v nezasede- partment, naj storita potrebne no Nemčijo.	korake v tem oziru. Cramton je
FVan^ozi obratujejo železniške izjavil. <Ia j«*- to prvi korak v črte krop Ruhr doline ter preva- . kampanji, koje namen je napra-žajo živila za civilno prebival- j v>ti konec dopisovanju v inozemstvo, dobave za armade in tudi ?-kih poslaništvih.
(jlede te zadeve j<* lzja\ :1 ta \ se časti vreden hinavski apostol
\ potnike, čeprav v omejenem <;b-
se^u.
Turki so "precLo- li zavszni-kom svoje proti predloge ter lastni osnutek mirovne pogodbe. — Ismid paša se je dve uri posvetoval z ameriškim poslanikom.
Lausanne, Švica. februarja. Turška dele«ra«*ija je dan-> /večer obvestila zastopnike t »'d Press, da bo predložila zavez-
posehnih :i,t r, . .v Am. rlkart-ecv. /i\ečih \ Turčiji. V nam-nu. da se ne žali turškega v »;ite;a. n • tozadevne klavzula vklju<-"na v miriftno p "ii'- a turška delegacija bo izjavila, da jo !»., -t«'\ala v vsakem oziru.
London, Anglija. :'.. i'"bi-narj:{. Nevarn .-t vojn.* med Anjrlijo in 1 nrčijo j<> izjrinila. so«rla>>no > m
i lOČAN POTRES NA HAVAJSKEM OTOČJU
; Splošni položaj v Kuhr okraju s,I-se:
| Se je izdatno izboljšal Prebival- — V zadnjem času je postalo ! stvo vseh slojev se je navidezno importiranje in zavzivanje opoj-! sprijaznilo z novo situacijo in tu- nih pijač v inozemskih p<»slani-di odpor uradnikov tt-r višjih i štvih predmet splošne razprave, it-službencev postal manjši. Opo-s ki je obsegala celo deželo, ('as zieija industrijalnih ma^natov <la izvesta kon<rre* in dežela d.-j-pa ni postala nič manjša ali slab-jstva f?le<lf te z^tdeve ter dobit-i Ša. M ožnost splošne ustaje proti i nf<.rrnacije škandalu. ki pri-Kraneozom je vedno manjša. speva k omalovaževanju osnovne postave naše dežele.
Sedem velikanskih morskih I>o«rodki nasilja se bodo s»*ve valcv je prihrumelo nad!''a še vedno lahko prip«'tili. a raz havajske otoke. — Bili SO ,m'n' },(m1° postajale polagoma | posledica podmorskih po-;l)0,>''- ,loklt*r »(> mia ali dm-
kajšnjimi. dobro informiranimi' treSOV V PadfikU.	j stran opustila ekonomskega
______! I'^jH.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom uk buki tnrhjtjo ——Ijtro, hitro ta po oiddk
JofoalATlJ«:
Ma^poAllJa n« «adn>» paita In teplaCuJ« **Kr. poStol Movnl, and ta "Jadranska banka" v LJubljant Zagreba. Benprtdu. Kranja. Celju. Ma rlboru, DubroTnlko, BpUto. 8ti«Jen ali drugod kjer j« pai n hltn InplaOlo najneodnaj«.
100	Din. .	. $ 1.25 .	K	400
200	Din. .	. $ 2.30 .	. K	800
500	Din. .	. $ 5.35 .	. K	2,000
1000	Din. .	. $10,60 .	. K	4,000
2000	Din. .	. $21.00 .	. K	8,000
5000	Din. .	. $52.00 .	. K 20,000	
»aapoillja aa »dnja prttt ta hpla—Jt	"Jadranaka banka" v
Opatiji in Zadrn.
50 lir ................$ 2.95
100 lir ................$ 5.60
300 lir ................$15.90
500 lir ................$26.00
1000 lir ................$51.00
In MiUiatva. ki piuuinj« newk 4rn|a«ttlaat km aH pn 4ew*IJnJemn pn nnihirtl Aa pansbnl papaaL
▼rednost kronam, dinarje« ln Uram aedaj nI atalna. menja ae n&nt ln nepričakovano; la tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam doape poalanl denar t roka
Glede l»pla*H v nmertfkO deUrjih glejte »■■ehwi epim ¥ Ima Ihf.
Denar nam Je poslati najbolje pn PumMlln Money Order nil pn Mem York Bank Draft.
FRANK BAKSEB STATE BANK
law York, V. T. OUtbo natopiditro Jadrualn Buki.
krojri. V^i >u izjavili. 4l;i r<> p;.-zitivna resnica, čeprav lx» uravnava celeara vprašanje, tikajoee-L'a >e bližnjega izteka, preložena na j»oznejši r-as.	#
K-'ša<l bej. zastopnik MuštaTe Kemala. je imel številna j>osveto-vanja v različnih uplivnih krofih ter je sestavil doljro p ir »v»>jeyra načelnika, v kat i^rotoviJ, da si žele Angleži spra e in da so pripravljeni liberalno >o-topati s Turki.
Turki odločno zavrnili v-** zavezniške predloge.
«l«»rft". Re<*eno je bilo. »la be. govo-

kom.
Kropr ]>olnoči --p .ie c«-la turška delegacija še vedno posvetovala ter sestavljala odgovor, katerega bo predložila zaveznikom jutri.
Zavezniške delegacije pričakujejo z napetostjo, pomešano strahom, odgovora Turkov in številni člani delegacij so mnenja, da bodo naprosili Turki za na daljni ml mor ali mogoče za rok. te k/»m katerega bodo lahko stopili v zvezo z vlado v Angori. Francoski in italjanski delegatj«' so izjavili danes zvečer, »la bodo sledili vzgledu Angl«*žev ter <ul-potovali. če ne bodo Turki j 111 r; jiodpisali mirovne j»rk«»<Hll»'». i Ameriški poslanik <'hild je zopet igral vodilno ulogo tekom teh kritičnih zaključnih ur. kajti lord Curzon je kone«"no objavil, da se bo jutri vrnil v London s celo svojo delegacijo.
Ismi»l paša. načelnik turške delegacije. je imel konferenco z ameriškim poslanikom, ki je tra-, ja^a celi five uri. Po zaključenju konference je rekel Mr. Child:
— Jaz sem optimističen glede konečnetra izida.
Načelnik francoske delegacije je izjavil, »la je stališče Ismid paše ''vznemirljivo rezervirano". Pričel je ]>revladov;rti splošni litis. da bodo zadrževali Turki, po znanem orijentalskem načinu. Mexico Citly, Mehika. 4. febr. svojo odločitev do zadnjega tre- Iluerta je potom svojega tajnika nutka. nakar pa bodo podpisali, j uravnal železničarsko stavko, ki
Poročevalec Associated Press je že »lalj časa razburjala prebije »lobil kc.pijo zadnjega kom pro» valstvo glavnega mesta. V cestpih mLsnega sporočila zaveznikov spojjadih. ki so bili posledica stav-j glede kapitulacij, ki je bilo izro- ke, je bilo usmrčenih deset delav-čeno danes Ismid paši in ki se ti- cev.
Honolulu, Havajsko, otočje. 3. {	in šestdeset brodov, oblo-
februarja. — Sedem \velikanskih i ženih s premogom je bilo po>la-morskih valov je prihrumelo tla-1 nih v Strassburg. in tri in šestde-nes popoldne na Hilo Bay. na o-1 set nadaljnih. katere so zaplenile toku Hawaii. Valovi so dosegli francoske oblasti, leži ob Renu ?nak>irnaln > višino petnajstih čevljev, llili so najbrž posledica
MUSSOLINI NADALJUJE SVOJIMI REFORMAMI.
Rim, Italija. 3. februarja. —
Ministrski predsednik Mussolini.
kot minister za zunanje zadeve.
je uveljavil važne izpreinembe v
diplomat i eni in konzularni službi.
ter Čaka na vlačilne čolne, da jih kajfi odpravil je razliko med o-
o»lvedejo po reki navzgor. Vsak sol,jem <lveh razredov ter u-
tak hrod vsebuje približno tisoč veljavil varčnost v vodstvu raz-
ton premoga. Deset vlačilnih čol-' H'*'niil P°slaniA{,*v trr h'^ei.j. Na-
nov s francoskimi posadkami o-' dalJe Je »rjavil, da je minul čas.
bratuje sedaj p»> Renu.	krt so raorale imeti osebe, ki s.,
.	st<»pile v diplomatično službo.
Premog, kater»'ga odvajajo v •	, . . . , .
vi-	- i	- i	i -»m. - * *	^ --	.....	privaten, neo»l visen dohodek,
/jailnja jmrocilo pravi, da so preiio Wailuku »eke. radel je z Francijo s p<nmm\}o zeleznic, zna-.
mosta ter utonil v vodovju. Tru-i ša približno polovico množine, ki, Xoben m°ZOmei' ne bo i,n"n°-
plo nekega nadaljnega japonske-j odhaja po vodi. Izza okupacije V3n MSt°pmk"ra Ita.1,J<* v
ilo na močnih po»lmorskih potresov ter i in je ' povzročili smrt več ljudi.
Neki Japonec je bil ubit. ko je svetilni čoln Matson Navigation Company zadel ob železniški most
_a ribiča so potegnili iz vode. vzeli Rrancozi nekoliko
j Štiri nadaljne ljudi pogrešajo.
kol 200.000 ton premopa. »ločim
KOROŠCI SO NAGNALI LU-!,)(> »lanes zvečer tii še znano, ko-, bi dobili v istem času. jv.d >ta DENDORFFA Z MORILCEM.
deja nski
zemstvn raz ven v slučaju, da hi i ne bilo na razpolago n»»be'nega po-j lentarja. Diplomatični in konzu-l	• i	i-i ./»rt/Tur^ , i lami uradi bmlo združeni, kjer-
lzgubilo rim sistemom celih 460.000 ton. ,.	J
l r,	i t» ^ - - - -i i - . koli niogo«-e. vključno »»ne v Lon-
: C»eneral Pavot je izjavil, »la je •	t .
•r,	... , . i	. , « ,	. » i •, , . *	iii-^ 1 tlonn. Parizu. Berlinu. <'ari«rradu.
Dunaj, Avstrija. 4. lebrnarja.f Na otoku Ouwahu so se pojavi-; bila dobava ovirana vsled dejstv^i.
Danes ie d« »spel sem na povabilo! 'i štirje vali, ki pa so dosegli le'da je bilo tr»*ba nadom»*stiti stav-
vse-nemške zveze general Lnden-( višino šestih čevljev.	I kanV nrevažati živil« In drn^o i Vsi <liplomatični in konzularni
hko ljudi j«* življenje.
| karje. prevažati živila in drugo. Največjo ško»lo%je bilo zazna-1(la Pa brt dobava premoga posko-ril na narodnem kmečkem kon- movati v Hilo. kjer se je pripetil gresn. Socijalisti <o ga pa spreje- le en smrtni slučaj. Morski vali na postaji s psovkami in gnili- lovi so tam izpod kopali železnimi jajei. Kričali so: Proč z gro-j ški most preko Wailuku reke ter bokopom nemškega naroda ! Proč potopili skoro vse sam pane ali ri-z^morilem !	hiške čolne v pristanišču.
Vojaštvo ga je komaj zaščitilo. Prodajalne r.b vodni fronti so kjer jih zapuste. Posledica tega je da se ga niso socijalisti dejanski i,jie preplavljene in voda je raz-j velikanska zmeda, lotili. Na kmečkem konirresu pa metala blago na cesto, ni govoril.
uradniki, plačani v dolarjih ali
čila" v pričet k u naslednjega tedna., an-leikih	bodo dobivali
! od sedaj naprej »l»»s»'t odstotkov Nemci se ne skušajo približati:^ ;n vsj Mdaljni bo(lo pla(,a.
franoskim kontrolnim postojan- j nJ sol?la,sno z vaJuto francoskeg8
kam. pač pa dovedejo svoje via- j franka.
ke »lo razdalje par milj o»l okupacijske južne in iztočne meje.
[_ Franozi so zagotovili nemškim •viln" šoferji so zapustili svo-1 uradnikom in delavcem, ki se ni-
HUERTA URAVNAL ŠTRAJK.
. e avtomobile, ko so videli prihod velikanskih valov. . nava celega # vprašanja, tikajoče-šcle danes.
CENA
KRUHA JE PADLA V
CHICAGU.
so brigali za poziv iz Berlina, na j zastavkajo. da bo»lo dobivali red-n« evoje plače, če bmlo še nadalje vestno izvrševali svoje dolžnosti. Številni Nemci so vsled tega sklenili ostati na »lelu.
Chicago, 111.. 3. februarja. — Cena kruha je dosegla danes *v Chicagu najnižjo stopnjo v zad-
njih par mesecih. Hleb. ki tehta šestnajst unč. so prodajali v neki pekariji za tri cente in pol in v neki drugi pekarni jc stal slični hleb štiri cente.
Diplomatični uradniki pa bodo morali sprejeti skrčenje plač za celih dvajset mlstotkov.
EKSPLOZIJA V HEM UJM NAPRAVI.
Washington, D. C.. .1. febr. — En uslužbenec je bil ubit in neki radaljni je bil poškodovan te-
k»»m eksplozije, ki se je završila
v hemium očiščevalni napravi na Langlev letalnem polju v Virgi-niji. Tank, vsebujoč kofhprimi-ran zrak, je eksplodirat


GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
OLAŠ NARODA. 5. FEBR. 1923
and »*iiO ta ojr
■1 o verne Publishing Campanj
(A Corporation)
WANK IAKIER, Pr*«d«nl
LOUIS BENEDIK. Tr«aaur«r
Piaca of iJimtti o t th« Corporation and AddruiU •( Abev« Officer*!
U Cortlandt Street. Bcrougn of Manhattan, New York City. N. V.
-S L A S NARODA** (Vole* af th« P«op»)
latucd Every Day Exctpt Sundays »na Holidays, la cats tot o vali« I tot ta Ameriko
In Canado -.
Z a pal tot* .......
Za *atrt lata ......
Za New York za calo lata......—	IT*
MOO	za pol lata ..........S3 J*
S3.00 Za Inozematvo za cclo lata	»7.*o
•1.M	za pol lata ...............
Subscription Yearly 16 00 Advertisement on Agreement.
bog-at. Maxke nastopijo ob 9. uri.Jv časopisih je hi i o uradno potrje-Najboflj nebeško lepa in najbolj' no, da ta in ta sita *e zaročila, ali peklensko ^rda ter ena najbolj glej spaka, menda je mraz uničil zanimiva bodo dobile nagrado. Za- vso ljubezen mladih tarcvenoev, t»irej ne pozabite sr* doibro stiksa- tla je vse tiho. »laz ne vem. kaj ho ti! Fantje m dekleta. pridite vsi. to.* Vsaka ima svojega fanta, pa k* r to je za Inja - »Kota predpn- nobena se ne mevži. To bomo vlekli -1« m. da si h«.m > z pet pot« la>;li ploh ta pred pust še dalj naokrog J lasa razbita srca. .	Kakrr >nio ga lan,-*\o 1» ro in l»omo
Ne veni, kiij je. da tukaj v <iir- zapeli t:>to. saj ve-'e: *• Prje ardu ni bilo nobene olu-eti Ta pre.l- pe.pelnica in..." Dt-kl^ta, ve »it«' pust. Jaz m «r<*tovo mi*d»». zdaj vst-pa tega krive, ker vlečete lias 'ga bom pa enkrat prav pošteno stare počlarje za ikn, zato se oheet iiavzll in pa pri "^»ovšter taiicn/ odlaša oil tedna do tetina. 1*11110?.
le korajžo. v postu bomo zopet • žil veli l
I^ep pozdrav!
John Taneek. večni ženin.
Peter Zgaga
' poljulk*«*k dobil. Predpust m- bliža svojemu koncu n tudi mej.- želje N4i k vragu. V adventu j«* bilo
; vse zaljubljeno. rsi- zai iVim. tudi
"Qlai Nahoda" UMJa vtakt dan iivitmii nedalj m praznikov.
I -<.plal brca p<*dp1mm. in owbnoatl >e n« (.riob^ujejo. D««r naj aa bUfofoU PO-i .jaU po Money Order. Prt ai-reirembi Kraja naročnikov, prosimo, da m na®
tudi prpjlcl* tilTalllfc ninanl. dat hitrej« najdaao naalcrrnlk*.	_
-GLAS NAROD A*'	'
M Cortlandt Strast. Borough of Vanhattan. Now York. N. Y.
Telepnone: Cortlandt 287«
Iz Slovenije.
Kant je in pnnee se na vse mo-uaeine seznanijo. Potom prijateljev. prijatelju-. sorodnikov in znancev. Na veselicah, na eest i. v eerkvi.
V zadnjem času se jih tudi po-: lom časopisja dosti spozna in se-znani. Sai poznalo liste oglase. ( kaj ne
— Fant. star toliko in toliko, i tako in tako velikim premoženjem itd., iti!.	_	j Zenitve željne punce pa pisari--
3lngosimtnnska
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. Srinurta
Inkorponrana 1. 150 f
GLAVNI URAD v ELY, M7NN.

ANT1SALONSKA UGA
V Netr V
jHM-.-nj.iri
IVvi. ki j i v n i «ii|M»r
>rku
I;« preiskava. koje natnen je razkrin-
t«*llll
V nI is a ion ga IJfTHi'1 j*'.
jf pri i Ionske Lige. i.l za tu preiskav k.- Lip.' v New k; jo uveljavila
h ./n

n;
Se
VI
Ljudje zaupan.
Postaja h
•. j.* bil sloviti Anderson. Vorku ter eden prvih pe-v deželi takozvani butle-
da je izkoriščal Ander-
Iskrene pezdrave	mu odseku za šlovt nijo v Ljub-
' p'Ciljajo Vst-ai n.jak»au sli-.v. iiski	Ijaati. T>i-. Alojzij Kunst je iiueno-
I "•f<-2nlki -z l'Hi»' < • < re: Kai >«: K,,-	a an za pi-imarija splošne Ivohlieo
, r-.š.'.- od Sv. .1 nrja ob Sčavuici.	v Ljubljani s sluzben in območjem
4 Stei'a»i »JetKiii iz lijubljane in An-	kot šef Kmtirenološke^a instituta, j tilvj ' urk iz Vipave.
Obtežbe proti Antonu Kristanu. Inženjer^ki izpit	I / lieopTXMla pi««*jo ljubljanske-
izvrstnim iis]»eh« » i .]•■ p >!«'ži! na	oni •*.Iuti*n": V zadnjem času se
dunajski visoki š»-!i za jK.ljedel-	nuif»po plšt- in govori o nekaki
vedo, kaj P'»vore. pravijo kater" o* i:/:val. v svoje |»rivatn** svrhe. • in.^MT, bucfate.si u.l .Jne do dne in edini vir njego-i?'i»i4U.ii,	ne-sramnegra jezika*. — je bil boj proti
in m rrp bt»j /a jir..hLbLeij<> skrajnosti.
Sev — l i. k-»t asiiižbene«* A.ntLsulomtke Lige ni fcnogel storit: -sir drugega. H I je v službi suliačev in trobiti je moral ter mo-tr. biti še sedaj \ sihaiki mir. Brez fl»*la ni jela in naj je posel tako neznačajen.
uikf» Fran jo Flč .r.
Za koroške visokošclce.
Za kor<»ške visr>k()Nolee na jrrel^rki univerzi je daroval .losip P«»šifti.j»er, vel.-tižt-e z «u ožjem. zn<--ek HHk_> dinarjev.
po p I
i- I
, >tv».. goz«lar«tv*o i'i kulturno teh- preiskavi proti direktorju državnega imenja lielje Autouu Kristanu. Vse vesti, da je proti Kristanu uvedena preiskava, da je eelo
/n-' 'xlpnfeon zaradi "ruskodovanja dr-' 1 . . ' ža\Tiih interesov" it»l.. sf. naravnost izmišljene. Res je le. da vo ^e v zadnjem. ča.sii prnVli ljuti na-padi na upiravo Helja. Sedaj jr precej jasno, tla napadi izvirajo »hI ljudi, ki imajo vse drugo nego dr- J žavne ali javne interese na- umu. Začetek afere tvori dejstvo, da se]
Imenovanja v področju agn-rne direkcije.
Imenovani s<» pri agrarni direk-eiji v Ljubljani: za inšpektorja
io. (»n odgovarja, izbira •mili in slikali in končno izbere. Ko je vse dogovorjeno. 111 vta irup drugemu po volji, določita i sestanek, sestanku sledi zaroka, poroka in druga ropotija, ki zrn-i ven spada.
Znan mi je j»a čuden -»lučaj. [ Fant in punca sta >e potom ogla-j sit seznanila. On ji je neskončno ugajal. In kn ji je sliko (toslal. I e bila vanj povsem zamorjena.! Toda le za hip. Ko si je sliko *le-} :>ega fanta dodobra ogledala, jo | je minila vročina in ljubezen jej začela zmrzovati. Vsem njenim1 prijateljicam je bil povšeči. pa ni<o mogle dognati pravega vzroka. No. slednjič se je izdala ter s tem pokazala. da je pametna punea.
— Kaj ne vidite, da drži roke i \ žepu.' — je rekla k a zor na fo- s tografijo. — Kako naj vem. če hoče potegniti iz žepa denar, ali
Glavni odborniki.
Pradaedstk* RUDOLP PERDA.V. »3* E. ISSth Bt.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALAST, Box IO« Pearl At«., Lorala. O. Tajnik: JOSEPH P18HLER. Ely. M tam. Blagajnik: GEO. L. BRuZlCH. Ely. Minn.
BlasajnUc Pot*plafajjlh amrtnla: JOHN' MOVERS, 411 — Utfe Its.
Dulutb. Minn.
Dr. JO«. V. GRAHU, MS
Vrhovni ttfrsvnlk* ■ Oblo 8treat. N. Plttatoormk.
Nadzorni S0« BakewaU Bid«..
ANTON EBASNTK. Roo
-Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 133« W. 18 8tre«< CltleMCO. ItL
FRANK BKRABEC. 4S23 Waahlngton Stroot, Denvsr. Cela.
Porotni odbor.. LEONARD BLABODNIK, Bos 410. Ely, Mina. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR IC H, «217 Bt. Clair Are., ClevsUnd. O.
Združevalni odbor. VALIXTIN P1RC. 7tO London Rd.. M. K.. Clavabuid. O. PAULINE EP.ME.VC. 638 — 3rd Street, La Salle, III.
JOSIP 8TERLE, 404 E. M . »a Av. n- ia. Pueblo. Colo.
ANTON" CELAItC, 63S Market Street. Wa:;ke«an. I1L i	JednoUno srsdno slaatlo: "v*laa Narote*'.
•or. Dlsmosd aad Onst
Vsa atvarl tikajoče a« uradnih tadev kakor tudi drnama poitUatro BaJ aa poSUjaJo na glavnega tajr.ika. Vae pritožbe naj •• podil}* na. prad-aadnika porotnrpa odbora. Profir.je ta sjireiem novih tla nov In bo In I tka splCav&la naj se poSilja na vrhovnega sdravnlKa.
JuRoalovanaks. KatoliSka Jednota ae prlporoCa vtem Jufoalovancm aa obilen pristop. Kdor 'el: postati »Man te organizccije. naj aa sslarl tajnika bllinjega druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drufitev aa pa obrnit« na rt tajnika. Novo druStvo ae lah;:o vstonosl ■ t Clanl ali £ianlcaml.
Jugoslavia irredenta«
nesebie- t'-ru^ega razreda dr. Anton šapla. Kristan, uprl odredili, da naj i.-2 t,scl v "J4'"1 •
Zlih ta plačan
VSAkt-mu, se je oglHa.l proti probibiciji, iz povsem------- _ _ .	, . ,.
razlogov, k t napr.rner slavni iznajditelj Maxim, je zabrusil referenta drugeira razreda A!-	ne>kl podjetni ,gospod za celo O
, K«, Radii; on n 4uti.n »š<^biik- y*	gnilUllO posej^tvo tit VP till ni »k e lia-
Mihajskih interes .v v lice surovosti, katerih je komaj i 1,1,1 «aawvon .n Anion xkiiuk. z.i	i
/mn kut. •*■! k. k. jt- l»il k ili'-kuj deležen izobrazbe ter se je
»aj m
prilagodil pojmu dostojnosti.
pa j-- '.>tul«» ja^tii.. da ni ta Anderson tak svetnik kot
J'"
po p< Ande
sktlh.l
tajnika tretjega raireda Ivan^^' in ^P^darske osnove. Htr<-
Verbie, za arhivarja prvega raz-	plača uprava Bel j a. dotič-
lrtla Pran Mani; pri okrožnem	11' srrokovmjak pa naj dobi 10 di-
agrarnem uratlu v Ljubljani za	^ luktarja Čistega hono-
reft-r.-nta <lmgetr;i razireda Matko	raria- kar znašalo preko 1 mi-
vani ljudje, ki ... smotre,IO ter s premislekom za- ' ^^; pnj ((kni-nem ura<hl v Ma.	ljon kron. Pri tem ima lielje vse
I,je Autisal.iiLMke Lige. M, bih ze od nekdaj prepri- ij ib.,ru /u ta jnika	razr(i<ln Kvoje »umske načrte v najboljšem
lij.. delovanja tega človeka idealistični motivi, pač 4lp .y^kol. š*#»fa(tw*;č - ^tiwv«*..«	r**bi in za nioderno gospodarstvo
smotreno ter a premislekom zali d* 1« 'V an je Antisalotwke ^
a , m! j., delovanja tega človeka idealistični motivi, pač lp j.lkol, ^fančič: p^okrninem rwl« 'm 7il 11 le; p lastni veličini in jir.minentnosti in da ne predstavlja 1 ao^-arnem uradu v Mu^r^ki Solwiii skrbi eel «tab izvrstnih strokoven n.ee>ar <!rugega kot d<»brr> plačano trobilo vseh onih, ki pisar Friderik Kutin za geometra	I*'>>-f,bna komisija beo-
Stati^tika pravi, da je veliko ^najditeljev plešast i h.
Kn iznajditelj pa gotovo ni bil.
Namreč tisti, ki j»- iznašel čudno modo. da mora človek stati ■dkrit pred žensko.
Smrtna kosa.
Ko-šči na roka neizprosne smrti je posegla v* enega ua.K'asfir.ljeviii »h -nov tržaškega Slovenstva i.n je krut.i zadela nioiau ki je ImI dar vzor zvestobe, iti pošietija v vsakeui pogledu <-d začetka !»;i>e y:a preporoda pa do dane: našega milega Ivana Pred o ga. posf*stnika in trgovca, stanujočega v ulici Molino a vent o 5. VmHa tiui je po dolgi iti t Ozki bolezni seproga .\Ui
N;L-!ediijega dne s » priklicali -še <*Mtiile člajie konsonuja in vsi >■•» m-.1.1.11 jx nlp.sii t i ono Izjavo! — vs»»ni tiin mora gabiti podli cinizem nekiii italjanskih listov, ki
so j)-\ali zadnje čase. da Keren Oani iz lastne hiiciat ve vbtž li pr Ntij«» za italjansko nolo! .In s takim p. V-t-t jem naj se vceplja ljubezen v krvaveča srea '!
"Pod slobodnim suncem."
P<^1 tem naslovom priobčuje
In.
• ve ameriške prostosti, da se omeni postanek in razvoj Auti-
di.br.
V ZVe/i s tem salonske Li*e.
1/pr- .i je h Anri^alon^k.i Liga ustanovljena kot zmernost n« družba, t . k - t . tiran izacija. koje namen je bil preprečiti čezmerno za v živa nje alkoholnih pi.iac.
Temeljni nnmen te orirani/neijo je bil v>r hvale vreden, kajti vsakemu, ki »■ ;;•"• \al zg"d'»vino ekonomskega življenja mo-dernih nar- !• •. ..e moralo postati jasno. <la je alkoholizem eden glavnih činiteljp\ \ pripadanju ie<ja ali onega naroda.
Anti-.:' n^k.i Liga pa je posegla preko svojega prvotnega cilja.
Pridružili • » •*.> ti namreč sebični ljudje, takozvani ".Tob-hunt.rs . ki s«, -kušali biti bolj pa pešk i kot je papež sam ter raztegniti t ku kini klan.k > organizacijo preko cele dežele.
Nakana s.* jim je posrečila s sodelovanjem farmerjev. ki imajo dosli jabolčnika in "apple-jaeka" v svojih kletiii in ki se ne
prvega razreda.
Iz sodno-administrativne slnžbe.
Višje deželno sodišče v Ljub-
grajskih strokovnjakov je dala Kristanu prav. Dognalo se je, da ' Ilf,zni. je generalna direkcija državnih j	' * "
'naselila dobro zasnovani špekula-1 Rev. Sojarju v spomin. Ijani je imenovalo: "poduradnika' ci«ji H^nih go^poidov, ki se s- so]o v smrti, v zadnji uri Antona Kaimiča za izvršilne^, /ia-l ma»u3ej«.. Parlamentarna ko- j življenje v pravi luči.zreš. tadnika pri deželnem sodišču v nU*lja' kl -1" SVOJ r'as nataj1^110' Vzdigneš pest. da bi udaril Ljubljani; poduradnika Ivana Kak-sido za izvršilnega uradnika pni okrajnem s: *iišrn v Ptuju: * 1 u go Martina Kopušarja za ]>o<|-uradnika pni dež«*lnom sodišču v Ljubljani: slugo Jožefa Cimper-mana za poduradnika pri okrajnem sodišču v Krškem; jetniškega paznika Antona Štimea za slugo pri okrajnem sodišču v P»r» žacali: l>'-m< žuega slugo in invalida Au-
r.ija, najzv« stt-jsit mu tovarisiea i
najboljši mati svojim t rokom., ''Stara Našii Sloga" podrobno po-
* * * . Neizmerna tragika je v tem. da je	<> aretaciji gg. Herafca. Sta-
riovek. katerega nihče ne ljn-1 pukojnica odšla v večnost komaj	»tiriča. Iz ponn-ila
»i, ljubi samega sebe tako zelo. !<«em dni potem, ko smo pokopali	'^aja v -lavnem: l>ne 14. decem-
la s to-ljubeznijo čisto lahko po- ' nje nad vs.- ljubljeno sestro Ivano	bra«sta imela upravni m nadzorni erije ves deficit vse drtiire lju-! vdovo Bnttri. Pogreb s,- j
1 2o. dec.
V Trstu je umrl v visoki starosti Fran K^lrič. umirovljeni svetnik višjega deželnega sodiš " a. P«»-jk< »ju i k je bil rodom Klovmec menda iz Ii'.'uemberka. P -a! se je
...	, A	j Godriga. llil je pač tip tistih nek-
preiskaia vse gospodarstvo v no- i	„.„„;.„.,, u:	1 1 -•« « -i . 1 1
1	* 1	!'i Ase zamujeno hi \ manu po- danjih uradnikov, ki so <depo slu-
žili vsakenni sistemu in ki ved-f no skrbno pazili, da niso prišli v * * *	I navsikr^žje z vla<Iaj« čo strujo jav-
Rojak je pisal dopjis. Navzoči	življenja. Ni j»a se udeleže-
a
pravil — — — oči zatisneš — in umreš.
lju. je,mogla le konstatirati. da je; uprava tega ogromnega posestva j pod vodstvom Kristana sijajno i napredovala in da je Kristan iz-! ipiremonil Relje v dobičkanosno dr-' žavno pod.ietje ter znatno zl>ol.jšal sc tvorili, se prerekali in vse grane ^gfvspodarstva s pomočjo 1 motili. \~netih in sposobnih sr»trudnikov (po večini Slovencev). Ena od nb-! tožb proti Kristanu mu <«'ita. da
brigajo /a t., če ostane industrijalna "kanalja" v ameriških me-j tona Ariha za slugo pri okrajnem tffko*ih dwiarnih ]>o«lov ne upravnih brez okrepčljive pijače.	sodišču v Marenbergu; premestilo! Ua	kale™ Pod pritiskom, naravne-st terorističnim, katerega je izvedla i pa slugo Štefana An/leva r s Pre-1 "" placa °breStl 1,1 s katero ^ Antisnlonska Lipa .je hi! v odsotno>t, dveh mdjonov volilcev, ki j valj k okrož. sodišču v Celju. zv^a ^^ birokratičmh so bili v Franciji, sprejet osemnajsti amendmet in v Ameriki je
hiU ofieijelno uveljavljen« suša.	! I*premembe v zdravniški službi.
O'lpnr proti tej sni; pa postaja od dne do dne mogočnejši in! Kakor se uradno objavlja, je
predpisov nemi goča. Znano je v c^talem. da državni uradi, v kali-kor morajo nalagati tekr«"i <U*uar \
________^ „ ,	, , v denarnih zavodih, ne delajo te-
noben impulz \ tem boju bi ne mogel biti uspešnejši kot so bile ^l^Kojeni ravnatelj državne bol-,	. .
* *	„•___ o___. .	. ,	, ga preko .\arotine (»anue. laki 111
obtožbe, dvignjene proti Andersonu. glavnemu in plačanemu pred-	>arajevnt dr. RLsto .Teremic ^^	^ v . , .
imenovali za direktoria državnih l . .	...,_.....,
i , j 1 -i	j	...... sajo kot "senzacije. . Te dni ie bil
__dobrodelnih zavodov v Ljubljani ~ .	. .	. . .
. ► ..	.	' KiLStan »pri nnaiicnem ministru 111
: v o. eniovnem razredu izven sta-	....	, ,
' t . 0 j. . . » . , ..	ga vprašal, kaj pomeni cela karn-
m *	Ieza. Sanitetni «»f dr. Otmar Kra- -	. . - ^ .
O«. ^ _	--	paoija. r <n. minister Stojadmovie
D 1 S 1	Jee je na lastno prošnjo vpokojen. ......	...
wf *	n r n-	. je izjavil, da 11111 111 me znano o
- ~	I '>r. Ivo l ire je imenovan za sani- , , , , , T , ,	,
1	. .	j	-	kakjii zbn-abah... Ista dan ie bil
letnega nadzornika v 4. cinovnem « - ^
1 Krwtan
Kttvitelju Antisalonske I^ige v državi New York.
D
—	Dajte mir! — je zkliknil.
—	Kaj pa delaš 1 — so ga vpra- i šali.
—	T'stvarjam — je odvrnil v
potu svojega obraza. * * * *
(V bi bil jaz Petrič. bi se in* bil za noben denar podpisal pod zadnji ponesrečeni Kristanov zagovor J. R. Z.
Dotično "poročilo" o finanč-
val političnih boiib. iiil je suha veja na slovenskem drevesu. Kot uradnik je vmrl svojo dolžnost in kot človek je bil dobra duša.
Kulturna slika iz Istre.
Fereneih pri VLžiuadi imajo
vršil ' dlx.r "Gospoda 174kega društva v tiadeaui" i Istra ) in " Hadornske-ga društva za štedenje in |>"-.j:-l<a" skupno scj^>. katere so se udeležili tudi gori omenjeni gosprwlje.
G. zvečer pa so odborniki prekinili sejo, k« r s<-> bili opozorj. • . da so prišli v vas fašisti. O II. ivki - • ."-matmli za umestno iti v bližnji gozd, od krxler so potem opazovali ji »tek stvari. Hišo /a-drntfe pritiskali fašisti in orožniki. Ko so fašisti odš^i, - 1 šli odborniki vsjik na svoj doni. Stari in Ivf-sa pa k Ileraku v Pajare pren««"«-.vat. še isti večer .»1» 11 o oi-« ŽTiiki aretirali Iiuriča. «.b treh zjutraj pa s> prišli v Pajare, kjer po liiširi jjtt-t-skavi. — pri kateri s» zaplenili nekaj izvodov "Fra-
, .	nina i .1 urina". "Glasnika Srca
krasno soLsko poslopn*. sola je ni- ,	... . . .
1 ,J	.	l.su~.»va m koledarjev — areti-
rali Heraka, Jv<r.i in Starija ter
hrvat-
la priznana za deželno skiin učnim jezikom. Poslopje je last družbe sv. <'irila in Metoda, I>o eni četrtmi pa k^uis »retja Fe-renčanov. Sedanja vlada ni hotela ugiKliti pri,*šn j i Ferenčanov. ^a*bi
v verigah odgnali v Sveti Pazeiiatix-ki. Tam s> jili v hladen ]>rr*s.tor. kjer
dt*\. v »oboto
vs.- t r Lovre zaprli .•-tali <|o s-.bote 16
Rankin. Pa.	ker tukajšnje tovarne prav dobro j
V t i»uto JT. januarja je imelo	obratujejo, pa j«* bil s sajami po-
samost juti društvo "Danica" ve-	barvati. Žal pa. če l»o!j delamo.l
v k**1, na kateri stuo se prav dobro	manj imamo. Ko so nam kapita- i
ve>e i!i do p./ne ure. Akoravn«* je	listi dajali pničitmice. nisi mogel i
<leže\ alo, je bila dvorana polna.	]* streči -svojenui životu, zdaj, ko'
■Žal. da je bilo domačih članov	delamo l.'l <lo 14 ur dnevno, si mo-
ln.lj malo. Iz Hraddoeka Sloven-	reš malo lioljše prK'oščiti. ker dru-
e»«m ni bilo preiial«č, niti dež. jih	gače ne bi mogel delati toliko ur
ni zadržaval. Cast in lepa hvala	na dan.
vs.-ni -. iupaj, ko so na.-, polnoštr- P<i»lrav v?^»m naprednim Slo-
vibto . bokali. enkrat s«» lejvi	vhhmhi in Slovenkam, tebi Glas
zahvalimo itoseUno s»l»ratu Fran-	Naroda pa želim dost\ novih na-
ku Zefranu, ki nam je napravil	roinijkov.	Frank Habich.
prave slovenske kloliase. Takili s»*
razredu ter prideljen zdravstvene- i
ne vidi v Kasikinu vsak čas.
Pravilo hc gla^i: Ako h dolžan, plačaj ! Tako *mo mi dolžni Slovencem iz Hraddoclca dolg. ki pa lahko plačamo dne 10. februarja, ko bo imelo društvo *"Napredui Rov.enei" at. 300 SNPJ. veselico v iitvmski dvorani. Dragi Slovenci in bratje, ne pozabimo tega ve-eern. ker upam, da bo do*4.i veselja ui zalbave. obenem bomo tudi dolg plačali. Živeli! Nasvidenje 10. februarja v Braddoekn!
Drugih novic ni posebnih. Zimo imamo brez snega. Enkrat ga je rtnkaj padlo, toliko, da vemo, da jo studi to aimo bel »neg. Drugi dan je UL pa že črn, to pa zato,
aiŽSte^s.
Oirard, Ohio.
Veselica, ki se je vršila dne 20. januarja, je bila prav dobro obiskana. Ker se je vršila tudi igra "Tri sestre", je bila udeležba od vseh >rfraiii velika. Igralci drama- J tienega kluba "Prešeren" so jako dobro rešili svoje uloge. Vsa čast I Želimo, da bi se zopet kaj lepega naučili ter nam predstavili kaj lepega. Rojaki, podpirajte ter delajte na to, da dramatični klub raste m procoita v ponos in čast nas vsnh!
Dne 10, februarja se bo vršila m aš k ar adn a veselica v Slov. domu. Vabimo vae rojake iz okolice, da se udeleže. Program bo jako
VPRAŠAJTE SVO JEGA GROCERJA
ZA
MAGNOLIA STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA IN SLADKORJA.
LABELNi VAM »ODO PRINESLI VREDNA -DAJULA ZA VAS DOM.
PlfilTE NA KATKRKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAJM DARIL
label
sprejet -pri kralj'u in povabljen na kosilo približno ob isti juri, ko je "Tribuna" objavila vest, da so ga dali zapreti. Cel« vprašanje 'bi se dalo enostavno ozna'iti tako-le: Gotovi krogi silno težko prenašajo, da je Slovenec na čelu tega velikega držav-j nega ptKljetja. Delajo mu nepre-| stane ' šikane in pletejo najbtda-stejŠe intrige, da bi ga spravili proč in ž njim tudi vse njegove in-ženjerje ki strokovnjake. Potem • bi se, upajo, mogel zopet pričeti čas slavnega gospod i na ttobrin-skega. Kristan 11a drugi strani je človek, ki na udarce odgovarja s proti udarci, hi tako se vrši boj. ki , ustvarja neprestane izmišljene ; afere. Toliko se mi je zdelo potreb-1110 reči, ker >te tudi v Ljubljani j-že opetovano zabeležili "afero . Bclje". — k. s.
Roparski napad.
Na Glmcah qiri Ljubljani je neznani moški napadel delavca Jo-! žefa Beliča, ga podrl na tla, ga ti-' ščal za irat. da ni mogel klicati na pomoč ter mu iztrgal žepno uro m pobegnil. K sreči napadalec ni na-art denarnice, katero je Belič imel v žepu. O napadalcu ni «ledu.
nem stanju objedka J. R. Z. je j	zopot odprla, pač pa si je
bil najbrže zadnji lit erarno- poli - hotela občina vižinadska prisvo-tičen proizvod nekdanjega gro- jit.i zgradbo. Ta nakana se je pre-movnika. ki horli sedaj v večer- prečila vsled ]H»sre<lovanja j^'sl-no š^^lo učit se. kako se pišejo dr. Wilfana. T>ula kar niso mogli šifkarte.	nasprotniki doseči s pritiskom «»b-
* +	j lasti. izvršili sedaj z grobim na-
Šušteršič bi kandidiral na'ra-1 sil^IU- V	^drlo deset
ljudi.
(likalnem programu rokrajski listi.
ra-pišejo sta-
' oboroženih ljudi, fašistov iz Vi-; "žande. Sestoriea njih j»- šla po hi-
- • gnali zopet vse tri zvezane in spojene z verigo v Bademo, kjer se jim pridružil še Burič, Ld tam pa v Poreč. V Poreču naj]»rej v zap r. i»otem pa nezvezane na j> nlprefekturo. Tam je izjavil cr<ž-!.-'<i stotr>ik. <la je Meer n^. da danes to. kar se je zgodilo, po zakonu ni kaznivo, da pa to ne --me da'je trajati in da bo čez dva
... . .. , . , ,	meseca prepovedana vsaka hrvat-
....... . Isah, da privedejo deset lastnikov ,	• .
Radikalci so tinli luvsi kranj- \ .	..	...	?,ka a*' slovenska publikacija,
, . , .	četrtine .zgradbe. Na-li pa sf) jih	r, t..... ti 1 -
sk liberalci. Sedaj t-.r.- ve^te. „ , n .	. * , - kf>r ziv,m° v Italiji . IK-raka 111
J	r samo pet. Ko so vstopili v sf>bo je	... ...
, . .. .. ,	Buraca s> izpustili se isti večer,
Tveša pa je bil izpuščen šele v Trstu v nedeljo 17. dec. ob po! 4. po-
... poldne, Stari pa v Puli v nedelio
roca zažgati to poslopje. Ali mi. ki __, - .	v. v
_ 7 ,	1 *'	ob p<»l zvtver. — "Stara Nasa
kdo so radikalci.
Njihov načelnik je Pašič. Gospod, kateremu vsaka cestna vlačuga prav pride, ni poseb-
iinel vrxlja " eksp»-<i£t-iijf " revolver na mizi. Nagovoril je siromake: 'Večkrat so hoteli fašisti iz Po-
edino temu gospodu		državni ]k»-
glavar odkriva.		
		
✓		
	aanojAKE m rri"	opos no, dat na za
	"Slovensko^ Ifiiniflri Knfar	^meri-dar" i-
	sta srn Jugo	_a »t
	kot xm Amei	riko -
	40 centov.	
	PoiUite na t-ra in nsalnvE	m svo* višjega
	prijataUa v 1	
	kr^juinposl bomoknjigo	lali mu
		. A
j	mo> niora prestati nas kmet,
v tej družb ini mou odpremo — ita- , •	.... , .	...
1 - , r» j . 1 i	kt ne aia italjanska govoriti m
ljaaisko solo. Pod to vlado ne sme-	, . .
J . . . . . , , . -se ne zna braniti, te niti mjrtLti na kako drugo solo
im sato swm vas p-.val. da podpi-	H
sote to-le izjavo, v ka»ten je reee-	kl" ' t	^^
no, da prepu^'-ate zgradbo, da bo-	. J
mo mogli čim prej odpreti šolo z V ^ J® hJ aretiran radi sle-italjaiLslfliui učnim jezikom!"" - V™** Rudolf Vosevie. star 48 let. Neki član konsorcija mu je odgo- hror' ****** bivališča. Mož je bil voril. da ne morejo podpisati, ker ^^ P°d	"d, sle-
je na poslopje vknjiiena Družba j	tatTOl rt4-
sv. Cirila in Metoda, ki una svoj	"
e<ed«ž v Trtstu. Vsi so skočili
nadenj, da mora podpisati. In ta-	Obesil se je
•ko je bilo z vsemi po vrsti. Nato v gozdu za kemično tovarno v «0 pri slugi preiskali šolsko mizo, j Ljubljani 481etni strojnik tovarne izvlekli koledar in časopise ter mu Valentin Bervič iz Scla, zapustivii zagrozili, da ne sme vev citati ''ta-; ženo in več otrok. Kaj #a je gnalo Ice svinjarije", niti jih ■prejemati. 1 k temu koraku, *ii znano.
k
r.T.AS V\T?nT>T 5. TTTtTT.
" ' "' 1 1	g	■ ■ — "r	11
Značilno pismo iz Rima.
Dopisnik lista "Novoje Vreui-ja" opisuje današnji položaj v
Italiji takofe:
jer ne pokaže in škoduje tfdco kraljevi priljubljenosti. Bati se je. da kralj v odločilnem trenut-
Po pn em omami jen ju od faši-• ku ne bo imel okoli sebe dovolj fctov»kega uspeha se opaža, v ita-. pristašev monarhije, ('e bi Mus-Ljan^ki javnosti dvom in neza- soliniju padlo na um. proglasiti upanje napram bodoči politiki j se za prezidenta republike, ne bo Musvdinija. To je v ostalem obi- naletel na poseben odpor in soci-čajen pojav, ki se opaža vedno jaiisti z Moskvo vred bi ga v tem ii }►• 'V:v > l — reakcija po razbur- slučaju seveda še podpirali. Ta jenju. Vendar pa je treba ta po- misel vznemirja sedaj italijansko juv podčrtati. Mussolini ima javnost, mnogo nasprotnikov, ki izkoriš-j	-
politike, javnost pa. ki ne razu-J Strašna katastrofa v Sofiji.
me fines in težav vsake politike
sploh, je s prevelikim zaupanjem pričakovala od nove vlade to, česar ji ne more dati takoj niti Mussolini. V prvi vrsti so ljudje pričakovali, da bod otakoj padle cene, v>»aj zaradi dviganja ita-lijan>ke valute, ki naj bi sledilo obrzdanju ž»- itak preveč požrešne šjw kulaeije in znižanju neka-t» r h davkov. Mesto tega pa sedaj groze novi davki, proti špekulaciji d« sedaj ni ukrenjeno ničesar. Draginja se ni zmanjšala, marveč nasprotno.
To je prvi vzrok nastalega nezaupanja. Italijani, ki se sicer
V ulici Pirotski je il navaden promet. Uradniki in delavci so šli na delo. Zjutraj se je začula v ulici AntLm I. močna razstrel-ba. ki je pretresla vso ISofijo. — Mestno četrt med Pirotsko in C. Simeon je pokril oblak prahu, slišali so se klici in stoki. Mimoidoči so začeli begati na vse strani. Nastala je nepopisna panika. — Kmalu nato je oblak prahu izginil in prebivalci so zagledali strašno shko. Več hiš'je bilo razrušenih do tal, druge deloma podrte. Pohištvo razmetano po ulici in dvoriščih. V ulici, kjer se je pri-
NOVI PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE.
h^tro navdušujejo, so pa po na- petila nesreča, se je nahajala me ravi nezaupni. Mnogi trezno mi- banična delavnica Galickega, Ta~ sleči ljudje obsojajo Mussolinija neva in Milkova. Poleg navadne-radi njegove preteklosti, kar se- ga dela je ta delavnica začela daj vzbuja nezairpanje v bodoč- pred kratkim izpraznjevati Krapih st njegove politike. Jaz nisem nele. ki so jih pošiljali iz arzena-pristaš tega nezaupanja, vendar la. Sosedje Galickega, ki so slu-iii zli potrebno naglašati. t ii i nevarnost, so se večkrat prida država nikakor se ni p-.mir- toževali. toda brez uspeha. Xa;-na. - »vražn.ki javneea reda. so- brž so v delavnici shranili skri-*•: .! sti in njihovi idejni zavez- vaj veliko množiino piroksilina. r. Ki v Moskvi pa ne d remi je jo. Kako je nastala eksplozija, ni Socijalisti so začeli po svojem po- znano, kajti nihče od navzočih" v r / i zbirati sile Ln izgleda, da se- delavnici ni rešil. Vsi delavci daj str--.me za isto organizacijo, in sam gospodar Galicki so ubi-K. je pomagala Mussoliniju do. ti. Dopoldne so našli štirinajst vi,« le. IV ta okolščina preti z dr-j trupel. Drugn trupla se nahaja-/av!jansko vojno, to bo pokazala jo še pod razvalinami. Poleg de-najbri že bližnja bodočnost. — lavnice je ubilo Tudi nekaj drugih prebivalcev, ki so stanovali bi izu delavnice. Težko in lahko ranjenih je nad sto.
Eksplozija je bila nenavadno močna. Hiše in izložbe v bližini delavnice so deloma razrušene. Dvonadstropna hiša tik delavnice je popolnoma razrušena. Mnogo družin je ostalo brez strehe. — Pod razvalinami so našli dve ka-meniti shrambi, kamor so spravljali eksplozivne snovi od izpraznjenih šrapnrlov in granat. Kdor je dovolil, da se opravlja to delo v delavnici, ki stoji sredi mesta, bo odgovarjal pred oblastjo za nesrečo.
Celi kupi zabojev od 75mm granat pričajo, da je bila to pirotehnična. ne pa navadna mehanična delavnica. Kako se je vnel pi-roksilin, ki ga je bilo po mnenju strokovnjakov nad dvesto kilo-trramov, ni znano. CTčividei trdijo da je bila samo ena močna eksplozija. jZato je verjetno, da se je ogenj pojavil najprej nad pi-roksilinom. ki se je vnel in eksplodiral obenem z neizpraznjenkmi granatami.
Ni dvoma, da socijalisti zbirajo svoje >ile. iz Rusije prihaja ne-pr< nehotna denar in agenti in na m pred stoječem socijalističnem kon irresu, ki se sestane v kratkem v Rimu, se pričakuje združenje — \s,-h ,truj te stranke in konec ne-sp«.razuma, ki je povzročil njen rv>raz.
Muss .l^ji bi s. veda lahko ob-rač.ina! s-tvojimi nasprotniki. — vprašanje je le, če bo on hotel to st rjti. Očitajo mu popu-ftljivo-t napram njegovim nas-pr -tn kom in amnestijo, ki je dovolila mnogim Moei&listom, ki so Ležali, vrniti se mirno nazaj in poprijeti se svojega razkrajajo-čdelovanja. Vendar pa Mussolini t upa tam nastopi proti mogočim izgredom. Tako je z ene strani odstranil po celi državi prefekte in k vest or je in na njihovo m«>sto naznačil svoje somišljenike, z druge strani pa organizira met»to prejšnje policije novo, kamor se sprejemajo samo fa-Histi. Toda v njegovi stranki je brez dvoma mnogo ljudi, ki nimajo nobenepa političneg apre-prieanja in so pripravljeni prodati se v slučaju ugodnejše prilike. Vsekakor vzbujajo MussoLi-nijevi ukre|»i, začenši z zameno prefektov, živahne govorice med prebivalstvom o tem, da se namerava proglasiti za prezidenta republike in zato favorizira sooija-liste mesto, da bi stopil ž njimi v energično borbo, kajti ricinus ni vendar sredstvo za energično borbo. Morda bo kdo vprašal: — Kaj pa kralj in njegovi pristaši? Z žalostjo je treba odgovoriti, da kralj v državi r*i priljubljen, to pa v prvi vrsti radi njegove inert-nosti in preveč suženjske pokorščine konstituciji. ki ni, izvzemši politikane, nikomur potrelpia, — tem bolj, ker niti sama konstitu-cija ne zahteva od kralja take pokorščine. Poleg tega rezervira-nost kraljeve rodbine, ki se nik-
Falzificirani dolarji.
Bud impost an ska policija je nedavno prijela veliko družbo ft»i. sifikatorjev, ki so prav mojstrsko ponarejali dolarje s pomočjo najmodernejših strojev. FaUificirali so bankovce po pet, deset in dvaj set dolarjev. Ti falsifikatorji so spravili v promet veliko število falsificiranih dolarjev pa ne samo na Madžarskem, marveč tudi v Jugoslaviji in v Subotici so se r»red kratkim konstatirali budim-peštanski ponarejeni dolarji.
ZRAKOPLOVNA ZVEZA Mitn NEBgHJO IN ARGENTINO.
Nekaj o predsedniku poljske republike.
Dne 9. decembra 1922 sta polj-	Junija 1893 se je trajno vrnil v
ski Sejm (skupščina) in senat na	domovino in je šest let delal za
skupni seji volila prezidenta re-	organizacijo Poljske Socijalistič-
publike Poljske Ves dan je tra-	ne partije (PPS). Redigiral je
jala volitev; noben izmed kandi-	"Przedswit" in "Robotnika"
datov ni mogel dobiti večine; od-	(Delavca \ ki je izhajal tajno, ločilo se je šele pri peti volit vi;; Let 1S99 se je vrnil v Anglijo in
izvoljen je bil kandidat skrajne	bil tam preko 7 let stavec (men-
levice dr. Gabriel Narutov/icz,	da je bil stavec tudi že svoj čas
bivši vnanji minister, po poklicu	v Parizu), potem pa mašinistvti-
inženir, pred prevratom profesor	skarni. Tako je Wojciechowski
politehnike v Curihu. ^Za njega	desetletje živel težko življenje
je glasovala vsa poljska levica	zarotnika, ki se klati po tujini,
(socijalisti in neke zemljoradni-	pa zopet pojavlja doma v tajnih
ške stranke) in "narodnostne	misijah in z izmišljenim imenom
manjšine" (Malorusi, Belorusi,	Po delu in življenju je bil takrat
Žid je in Nemci).	prav blizu Pilsudskemu. ki je bil
Teden dni pozneje, dne 16. de-	prva 4 leta šef poljske države
cembra. je bil prvi prezident re-	(f?l- "Njivo" 1. 168). V Londonu
publike Xarutowicz že mrtev. Ko	se je temeljito uvedel v teorijo
je tega dne posetil neko umetni-	in prakso kooperacij, sko izložbo, ga je slikar Niewia- Šele leta 11)03 se je Wojciechow-
domski ustrelil. Svet je mislil, da	ski rešil "podzemskega" izgna
ima ta čin na vesti poljska poli-	niškega življenja. Tega leta je
tična desnica, ki je v izvolitvi Na-	Rusija dobila nekoliko ustavnih
rutowiczevi izdala *iapad "manj-	svobod in Wojciechowski se je
šin" na poljski značaj države in	januarja 19C6 vrnil v domovino,
je zato hrupno demonstrirala (tu-	Tu se" je izključno posvetil misli
zadružništva. Na tem polju je z Mielezarskim na Poljskem oral
Harmonike
Ako talit* Imeti r«s dobro |n trpofno
•icvr-mo, ncmftko al« kromatitno har.
m on l h o. obrnil« o« n« mirto tvrdko U
oojaanilo alt pa prtdlU oMbno.
LUBABOVE
r	»rit imam tudi v za-
l'l Ol Br-n. KMImJ lli.ll b<Mtt|'!l t> •
" P t* p»i r-erlk
Bo vam vljudno priporočam.
Anton |brnr
M>1 it. CUir Amdm	O.
Iz Londona poročajo: Načrti za zrakoplovno službo med Špansko in Argentno so toliko napredovali, da so že prijeli graditi zrakoplovne postaje *v Se-vilji in Buenos Airesu. Glasi se, da podpira tozadevno podjetje nemški kapital.
Zrakoplovi ali zračne ladje, ki jih bodo rabili v tej službi, bodo imele po devet motorjev ter bodo lahko nosile štirideset potnikov poleg častnikov in posadke. Prostora bodo tudi imele za 11
di na ulicah)/
Po ustavi je prezidentova o blast prišla v roke predsednika Sej ma. mladega Rataja, člana Ljudovcev (naprednih kmetov) Ta je poveril vlado generalu Si-korskemu in nastavil volitev novega prezidenta na dan 20. dee. Bila sta takrat dva kandidata. Klubi desnice so kandidirali Kazimira Morawskega. predsednika akademije znanosti v Kxakovu, tandidat Ljudovcev, (ki tvorijo že del levice) pa je bil Stanislav Wojciechowski. Izmed 519 veljavnih glasov jih je Wojciechowski dobil 298, Morawski pa 221. Izvoljen je torej bil kandidat levice Wojciechowski. V ne čisto šestih urah je bilo vse končano: Wojciechowski je bil izvoljen, je volitev sprejel in potrdil vlado generala Sikorskega.
Stanislav Wojciechowski (Voj-čehovski, t. j. Vojtehovski) se je <narodil dne 15. marca 1869 v Ka'-lišu, mesto blizu nekdanje polj-sko-nemške državne meje. V svojem kraju je dovršil klasično gimnazijo in v študijah kazal posebno sposobnost za matematiko. Leta 1888 je vstopil na matematični oddelek varšavske univerze ter se udeleževal socialno-političnega delovanja akademske mladine, obenem pa tudi tajnega delavskega pokreta. Ko so Poljaki leta 1891 slavili stoletnico svoje kon-stitncije z dne 3. maja 1791 — -Poljaki so po pravici na to svojo ustavo ponosni, —- se je manifestacij udeležil tudi Wojciechowski ter bil aretiran; končno pa primoran (1892) pobegniti "za granico". Nato je živel v Švici in
ledino. Oil začetka je bil instruk tor zadružnih udruženj, nato centralni tajnik, končno pa direktor Zveze kooperativ in urednik lista "Spolem" (Skupno, Zadružno), ki ga je on ustanovil, skratka postal je poosebljenost poljskega koperatizma. Socijalistični nazori, ki jih je imel od svojih mladeniških let, so mu prešli sedaj v splošnejšo idejo socijalm solidarnosti; za to-idejo dela kot organizator, za njo piše članke in brošure. Po njegovi direktivi je nastalo kakih tristo Udruženj. Leta 1913 so si zgradila svoj centralni dim. Pri njega otvoritvi je direktor Wojciecaowski rekel med drugim: "Naša zveza ni delo ene stranke ali ene grupe ljudi, marveč je plod dobro umevne ideje solidarnosti, ki ukazuje, da pri delu iščemo skupne točke in ne tiščimo na fronto razlik, ki so čisto prazne in malenkostne. Ima-m«. v svoji sredini ljudi raznih slojev in strank; mi smo organizatorji naše zemlje, ne strank, — in to jejiaš največji triumf. Poljaki morajo in znajo — skupno delati".
Izbruh vojne je sicer prekinil to zadružno delovanje, vendar Wojciechowski ni prenehal biti delaven. Živo se je udeleževal dela v aprovizacijskem odseku centralnega meščanskega odbora (Centralnego Komitetu Obywa-telskiego) v Varšavi, navduševal se za ustvarjanje poljskih legij na ruski strani ter hotel red in cilj spraviti v vzhodno emigracijo. Predno so Nemci zavzeli Var-
Angleška politika v Mezopotamiji.
Angliji je Liga narodov podelila mandat nad Mezopotamijo, kakor se glasi najmodernejša for-! mula za kolotiijalno posest. An-
Leta 1917 pa se začne zopet politično delo. Julija meseca tega leta ga poljska skupščina v Moskvi izvoli za predsednika na-čelstva medstrankarskega udru-ženja. t. j. poljske politične organizacije, ki je . šla z antanto proti Nemcem. Junjia 1918 se je obenem z begunci iz gubernije Smolensk e vrnil domov, prevzel di-r ...
,	, .	glija je postavna svojega prista-
rektorat 2;veze 2 prehrambenih u- T « . . ,
, _ . .	_	sa Feisala za. kralja v Mezopota-
druzenj in hato profesuro zgodo-' ... ; .	, ^
,	.. ° miji. ki se imenuje kraljestvo
une m teorije kooperacij na tr- , ,	,, - . . . , . ,
,. ...... r J	Irak. Kralj 1-eisal je tedaj vla-
govski visoki soli.	j t i •	.i
_	,. .	dar Iraka in ou sklepa pogodbo z
Po prevratu (januarja 1919) ... . ,	' , -
.„„.., , . , ,.	angleško vlado; pagodba, ki urc-
je \\ ojciecho-vvski v kabinetu Pa- -	. " . -
. .	ia razmerje med Irakom m An-
derewskega postal notranja' mi-1 -	, . „ . . .
.	.	, . . glUO, je sedaj gotova m objav-
nister in je Paderewskega. ki ie ,.	.	. , . ,
...	,	ljena. treba je le se, da .10 obe
oil cesto odsoten, nadomeščal kot	.
. . *...... , .	. ... strani ratificirata.
faktieni ministrski predsednik. 0 lt , . ,	,
„ , .	, . 1	... Pogodba daje pr«»dvsem angle-
Parlamentarna desnica mu ie bi- ... T t- - i -.	J i ski vladi pravico, da ima svojega
la nasprotna.	•	. . T . . . .
r- . , , , ,. ^ , nadkomisarja v Iraku, ki naj K- je padel kabinet Padcrew- ..	..
.	. _ . . . , . ..i stoji s svojim svetom in svojo po-
skega. se je Wojciechowski poli-	, .... ... ,
, _ . ,	. .	močjo tamkajšnji vladi ob stra-
ticno približal Ljudovcem in je1	- , . , - -	,
..	,	, . .	ni; brez dovoljenja tega angle-
id prvi urednik lista, ki ga ie	.,	. ,,
. .	„	skega nadkomisarja se ne sme
(zaet-tkom 1921) v Varšavi zasno- . . ... ,
, ...	„	______sprejeti v službo noben tujezem-
val njih voditelj Wites. "Wolai	, .. .	, .
,. ,	i ski uradnik m s posebnim six»ri
-.udu (\olja ljudstva); nato se1	, .. . , ,
.,	; ziimom med njim in viailo naj st
e vrnil na prefosrirsko stolico ter	,	, •
. . _ . .	določi število angleških uradni-
v svojem seminarju Poljski vzgo- ,.	, ,
"	e kov in pogoji, pod katerimi se ua-
jil lepo število pristašev kooperativnega gibanja.
Vulkan Kyto$.
stavijo. Kralj Iraka se zavezuje, da bo dal v vseh važnih zadevah, ki zadevajo mednarodne in fi-* nančne obveznosti in interese angleškega veličanstva, voditi od angleških nasvetov. Mezopoftasn-1 ska vlada sme imeti svoje diplo* Največji aktivni vulkan na1 matsko zastopstvo v Londonu in svetu je Mauna Loa na otoku Ha- z angi,4kira dovoljenjem tudi v vaju. Njegovo največje žrelo Ky-:drugih giaVnih mestih; kjer pa los, ki ima 13—14 km v premeru.' nima svojih zastopnikov, prevza-' je bruhalo neprestano do pred j me Anglija varstvo njenih inte-nekaj leti. ko je prvič utihnilo.«Pesov Kralj PeLsal se zavezUje, Toda to ni trajalo dolgo in sedaj da bo skiical čim prej ustavo-se zopet izliva iz njega široka tvorno skupščino, ki naj izdela razbeljena lava.	j deželi u>stav0i ki ^ zasigura
Edini vulkan, ki se more me- pre(1 Vsem versko svobodo in pra-nti z njim po količini izbruhane vico vsake vorfike in nanxlnost-lave, je Skaptor Jokul na Island- ne skupke do lastnih šol. Na me-skem otoku Mauna Loa je bil st0 starih turških kapitulacij naj namreč v 19. stoletju izbruh za stOpij0 primerne določbe o pra-zruhom. Največja erupcija je bi- vicah in Q varstvu inozemcev; tc la leta 1S90, ko je bila lavina la- j se bodo sestavile po specijaln e. ki se je izlila iz žreli, štiri in pogodbi v skladu z angleškimi pol kilometre široka. Globočina j predlogi. Pogodba dalje prepove-izbruhane lave je variirala od 3; duje vsakršno pravno zapostav do 60 metrov. Lava se je razlila | ]janje pripadnikov držav, ki pr .ad 10 kilometrov na široko in padaj0 Ligi narodov in vseh onih ;e prispela do obalnih višin. od-Jsilf katerim je zagotovila Angli-
Iz spominov roparskega glavarja.
Carmine Donatello Crocco; ki je več kot pred šestdesetimi leti bil kot glavar razbojnikov trepet in strah vse južne Italije, je sedaj objavil svoje življenske spomine. ki jih je spisal v zaporu na otoku Elba, kjer je že nad 62 let zaprt na doživijensko prosto ječo. Glavar razbojnikov, ki je danes star 92 let. je začel svojo ka-rijero kot vojak v službi kralja Sicilije. Pri pregledovanju f-«-t je stopil iz vrste h kralju Ferdinandu ter ga prosil, če sine obiskati svojih^ deset nepreskrbljenih malih bratov in je pri tem prošnji pristavil, da se ne bo kralju —■ "slabo" godilo, nakar je bil a-retiran. Usmrtil pa je dva stražnika in zašel z begom na pot zločinov. Bil je zopet prijet, pa je ponovno pobegnil in se postavil na čelo baiule petinštiridesetih roparjev, s katero je takorekoč obvladal južno Italijo. Zasedel je petindvajset vasi. potolkel čete, ki so bile poslane proti njemu, dvigal davke in imenoval župana in uradnike. Končno se je moral vdati premoči 12.000 vojakov in pobegnil v cerkveno državo, kjer so ga ujeli in obsodili na doživ-ljensko ječo.
koder se je zlila v morje.
Največja erupcija vulkana Mauna Loa pa je bila leta 1855. Pri tej priliki se je bližnja velika
ja iste pravice. jZasigura se svoboda transita in prav tako tudi svoboda verskih misij. .
Zato pa se Anglija zav?že, da
ravnina izpremenila v jezero la- i bo nudila podporo in pomoč obo-
ve, ki je pokrilo ves otok Za časa relativnega počivanja izgleda
Sposobne može treba določati za porotnike.
roženi sili kralja Feisala. Hkrati prepušča njegovi vladi gotove
veliko žrelo kal*r jezero iztop- j javne zgradbe _ predvsem želez-jene lave. ki neprestano vre. Po- nice> grajene med vojno — in ,-led na tako jezero, iz katerega ji obljublja, da ji bo nudila po
,e vali Z™* dim- Je eden naJvc"; potrebi tudi finančno pomoč. O častnejših prizorov na svetu.; vseh teh zadevah se bodo izde-Sedaj je erupcija razmeroma ; ^ specijalne pogodbe, ki se majhna, vendar pa je kljub temu; predložijo svetu. Lige narodov na privabila veliko število turistov j znanje. _ Anglija se zaveže, da in učenjakov, da opazujejo ta je- j ne bo deiaia 0vir, ako bi hotela dinstveni pojav. Neka skupina j iraška vlada ženiti kako zvezo učenjakov, je odpotovala na Ila- ( s sosednjimi arabskimi državami, vaj samo zato, da pronei, ali je|v carinske ali kake druge svrhe, mogoče toploto tega vulkana pod toda v koiikor je v skladu z mednarodnimi obveznostmi.
Pogodba velja za dvajset let. Dejansko ustanavlja za Mezopotamijo prikrit protektorat, kakor
.,IWni 111 i«" Martin Klad- ea je Anglija izvrševala doslej v tiik iz Brezja je odšel v Gornji
ntra/l I-V1TVA1-0+ iumu Vla^tn!!- na
Anglija se obvezuje, da bo pod-
rediti človeški sili in uporabiti za njegove namene.
Trdovraten samomorilec.
grad kupovat usnje. Kladnik pa aidoMpel v Gornji grad. Par dni pozneje so ga na£li nad vasjo Ža-,'a obešenega na bukvi. Obe>il se je na .svoj pas ter si, ko je že vi-'eL, poznal iz samokressa kroglo v vrat. Vzrok samomora ni znan.
Vlom v Celju; vlomilca prijeta.
Na iMHMcni večer s? je izvršil 1
pirala sprejem Iraka v Ligo narodov, ako se pogodba pravilno izvede, ako dobi država svoje dt finitivne meje in tvojo trdno via do ter ustavo.
Kemalisti so pravkrar priglasili svoje zahtev^ po onem ozemlju Iraka, kjer biyajo Kurdi. Ta-vlom v gostilno "Pri kroni", pri j ka politika angleškemu uplivu v čemer'je hilo ukradeno najemniku Mezopotamiji ne bo v škodo, ako
Pred mariborsko p.-»roto se je zagovarjal v gornjera«lgonskem okraju dobro znani Ivan štuhec \j. Muuščaka. Obtožen je bil. <la je pod zvitimi pretvezam? izvabil od gostilničarja Rudolfa Horvata pri Iv£'jK"li 45,000 K. od Franca Korošca v (J. raji ILa<lg;>ni Si MX) K. od K. Jurj >vi«"a v Radincili 6000 kron ter da je ponarejal denarne pobotnice in-druge listine in torej • tem zakrivil hudodelstvo goljufije. Dalje je bil obtožen, da je kot ;ekvester p neveril oil zaupane mu imovine nekega Probsta. ]»ri Kapeli nad SO.IHKJ K in kot sekvest «r Wel>erjevega p<'.sestva v ("re-šn jo ve i h 160.000 K. Obtoženi je te goljufije le deloma pripoznal, po večini pa tajil. T«»da državno pravdništvo^ je v.«# te goljufije in poneverbe tekom enoletnega poizvedovanja dognalo in dokazalo in ' ga radi njih stavilo pod obtožbo. P rotmiki pa so ga spoznali kljub Stuhcu'ovemu lastnemu prijMizna-t n ju y.a krivega le glede zneska ; 4">,0(K) K pri Hotna tu in 6000 K pri Jurjoviču, vse druge luinpa-rije "in poneverbe pa so ga opro-jttlli. Radi teh dveh deliktov je obhodilo sodišče Stuheea na 18 me-eeev težke ječe, poostrene s trdimi ležiš^ in post L Radi oprostitve v o'-,talili in najtežjih 'trskah obtožbe se navzoči poslušalci, ka-toi'ih je bila jx".lna dvorana, zgražali m čudili, kako s > ga mogli porotniki oprostiti, ko je bil položaj j>op< lr. -ma jasen in krivda obtoženca dokazana. Enoglasna s »dba vseh |K>nIušalcev je -bila. da poimt-niki iik'i bili k/rs svoje naloge ter
da cele obtožbe in položaja zda-leka niso razumeli. Kakor je institucija por* tnili sodišč lepa in za ljudstvo neprecenljive vrednosti. bi se vendar moralo gledati na to, da s"j» za porotnike dohn'-ijo le U»ki npo«/»bni možje, ki so v'stanu \-Hak poedini slučaj doumeti in po prosti človeški pameti pravilno prerfoditL Potem se ne bi več dogodilo, da bi se zločinci oprf«čaJi, nedolžni pa morebiti ofrsojali.
v Pai-izu, a januarja 1893 ga je šavo, je iz Varšave odšel v Ru FVaucija na zahtevo Rusije pre- si jo ter bil tam glavni pooblašče-
ton ekipi t. we in priporočene po-. gnala preko svojih mej; nekaj nec centralnega odbora za pomoč
čaaa j« potem bival v Angliji, j beguncem.
g -st-ibie Bizjaku več obleke in perila. Že drugi dan sta bila tata, neka Žaberl in Plahuta, na varnem. Ukradeno (blago 90 našli po večini na polju v Gaberju, tako da je škoda precej ^poravnana. Žaberl je znan uzmovič že iz poklica in je komaj pred par dnevi zapustil jetnižnico. Sedaj je zopet za nekaj €asa preskrbljen.
bo končalo neuspešno za An goro.
Tatvine v Ljubljani.
Iz izložbenega okna trgovca K. SoMsa na Mestnem trgu so neznani vlomilci ukradli tri boe s svileno podlogo "im dva para rokavic v skupni vrednotiti 22,000 kron.
Sanitetnemu podpolkovniku dr. J Rihardu Jugu je neznan tat ukra-Ttgiiati je za tri leta	' ^ srebrno žepno uro. srebrno to-
z ljubljanskega okoiiša brespo-' ba«no do«:o in wmjate dokolenice,
v skupni vr«Hinof--.ti 3300 kron/
Ani Oimermanovi je bila na Po-gačarjevent trgu ukradena denarnica, v kateiri je imela 8000 kron.
^lni natakar Josip Černivec.
Odlikovanja.
Kakor porcca beograjski uradni sta odlikovana z redom sv. Save četrtega razreda Avgust R«:eh, finančni ravnatelj v Ljubljani, in dr. Ivan Rupnik, finančni nsdflvetnak pri* delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Vrat si je preresal
v Rajhenburgu inženjer E meri h IPartOB, dbratovodja Trboveljske premogokopne družbe. Star je bil 36 let. Vzrok samomora ni znan.
Glasbeni profesor in zidar.
Nekateri nemški listi prinašajo zanimivo in resnično zgodbo, ki je značilna za tamošnje razmere:
K nekemu profesorjn glasbe je prišel neki zidar in ga prosil, da bi poučeval njegovo hčerko dve do tri ure na teden klavir. Profesor je bil zadovoljen in je izjavil, da ga veseli, da je tudi v teh krogih zanimanje za višje smotre. Pripravljen je v to podpirati in zato določiti za eno uro poučevanja klavirja toliko, kolikor i-ma oče na uro. — Tu pa se že vse nehal — je ogorčeno vzkliknil zidar. — Taka nesramna zahteva za eno uro klavirja! In zmerjajoč na vso pretege, je zapu»tll razočaranega profesorja.
OLAS NARODA. 5. FEBR. 1923
- -. i , ■ __
"Slovencu" pišejo: Bel grajsko javnost vznemirja dvdjno vprašanje: resnost zuna-
da bo krhal zgradbo naše avtono-mistične stranke, je centralistom dobrodošel. At o bi se po volit-
njepolitičnega položaja in volil- ^vah. mogla sestaviti centralistična borba Francija bo ves bližnji | na vlada, se že sedaj računa s sa-čas imela dovolj opravka z Nem-1 mostojno kmetijsko stranko, ker
Cijo, a Anglija bo morala urediti	se je ž njo lahko, izhajalo. Zara-
svoje razmerje do Turčije. Tur-	di tega se ji nič ne zameri, da je
čl j i vliva očividno poguma mili-	iz taktičnih ozirov šla za dobo
turistično jako jaeena Rusija. —	volilne borbe v "opozicijo", ker
Ako bi došlo do oboroženega raz-	bi se bilo sicer bati, da se sploh
govora med Anirlijo in Turčijo,	ne vrne več.
bi HuMja najprej očistila ("*rno	Da *t«i velifca župana za Ljub-
morje. kjer ji je napoti Romuni-	Ijano in Maribor iz vrst demo-
ja* z zasedeno, oziroma osvojeno	kratov, opravičuje radikalna vla-
Be.->arabijo. V slučaju konflikta	da s tem. da sta po godu kmetij-
med Romunijo in Rusijo, bi brez-	eem. Bodoča centralistična vlada
dvomno Madžarska čutila v sebi	ne bi imela samo naloge, da cen-
veliko izkušnjavo, da si ide po	tralistič. ustavo izvede ad finem.
Sedmograško. Ako bi Madžaivka	nego tudi. da demontira sloven-
rcs nastopila z vojsko, da si vza-	sko univerzo in da korakoma
in• S»*dmograšk<i. na.stopila bi za	razsloveni vse naše šolstvo. Za ta
vezna obveznost za Češkoslovaš-	posel s* smatra sposobne edino
ko in Jugoslavijo.	par mož med demokrati. Samo ž
Kaj pa bi v tem slučaju storila	njimi bi se moglo izvesti, kakor
Italija 7	se glasi ta fraza, narodno in dr-
Zato ni čudo, da se v Belgradu žav™ ^i*stvo.......
/ veliko brigo zašle« lujejo dogod-	Xa dol£° življenje prihodnjega
ki v evropski ]»oiinki in da se o-	Parlamenta se tudi za slučaj nor-
sobito pazi na vsak pokret v —	maln,h razmer ne staviJ° preveli-Madžarski m Italiji. *ke nade*
Kakor se vidi, je v teh kombi-	~ nacijah vse polno "ako bi", vendar je resnično, da splošni evrop ski politični položaj ni pomirljiv. Naše mišljenje je, da ravno zaradi tega treba, da vodstvo naše zunanje politike vpliva na vse strani pomirljivo, da s podvojeno skrbjo nastopa vsestransko korektno, kajti Jugoslavija potrebuje za svoje notranje gospodarstvu predvsem miru. Ohranitev miru mora biti vrhovno načelo jugoslovanske zunanje politike.
Egipčanske mumije.
Stari Egipčanje so mrtvece •mumificirali in mumije shranjevali v zidane grobnic«*, nad katerimi so zgradili palače, piramide ali nekakšne katakombe. Mumificiran je so Izvrševal t posebni zavodi na levi strani Nila. Sodelovali so duhovnik, uradnik in umetnik. Treba je bilo plačati različne takse za različne načine, za boljše in Resen zunanjepolitičen položaj	p„lik;im4 -m M ^
demokratska — ali s,ab-e bJago v ka1ero ^ v svoje strankarske na
hoče izkoristiti stranka
mene. Njeni listi dokazujejo, ka ko nespametno je bjlo razbiti ko
zavijali trupla. Višek spretnosti in lepote v mumificiranju so dosegli Egipčani v dobi 1. 1580 do
alicijo in vpostaviti vlado	pred Kr. Truplu so vzeli ves
ene stranke. Pripovedujejo se tu-, drob jn možpanf. fer oboje pofie. di razlion; prr>kusi demokratov, bej pn.parirali 7a ?rob Sotran-kako zopet priti do vlade ali saj JOsT trebuine VttXyme in lobanje v vlado. Te pripovedke je seveda j ^ iannHi R CPdrovhn vinnm t„ ju težko kontrolirati. Sem spada tu- napo!nili „ piatlK>m. namočenim
di govorjenje, da jugoslovanski
atenski poslanik Balugdžič ni prišel v Bel grad >amo radi zavoženega solunske pa \-prašanja. — ampak tudi. da pomaga demokratom *opct na konja. Railikalni krogi pa nasprotno zatrjujejo, da stojijo trdnejše kakor kedaj |K>prej. in da je ravnr zaradi zunanjepolitične re»nobe treba homogene vlade.
Za militaristiene kroge je se->
\ o!ju in s kosi dušeče smole. — Vse truplo so nato pokrili s tenko plastjo asfalta, tako da zrak ni l.iiiel nikjer dostopa. Tako pripravljeno truplo so ovili z ovi ji. ki no bili «lo dvesto metrov dolgi. Mumificiran je je trajalo sedemdeset dni. Nato so truplo položili v krsto in ga poslali domov, kjer je ostalo do pogreba. Ceneje je bilo mumificirati je. ako so vot-
je »*"*'}jne trupla napolnili S peskom in danja atmosfera najbolj ugodna.' ffa prej lzmili s ^^^ a vse
da z v»o paro delajo za nadaljno lruplo	s cen^im blagom.
oboro^-nje. Aim bodo zunanjepo- Namen je bU Wll>lo <(hraniti
htični črnogledi m »t^kawko- ^^^ da dobi dn§a lafa.
politični ribolovci prišli do svo-! ko popo4no	ki je vendar no-
jega računa, je negotovo, a da
Knjigarna "Glas Naroda"
Molitveniki:
' platno
Pašna paia. v platno tesano .. Onša popolna, v platno* rezano
Roja za Kristasom, t platno rezano .......................
Marija Varklnja:
▼	1 >latno rezano ............
r usnje rezano ____________
Rajnki glasov!:
▼	platno Tesano ..........
▼	kost rezano ............
r usnje vezano ..........
veta Ura. S posebnimi debelimi črkami.
▼	mamo rezano ............
Skrbi za duie:
▼	platno rezano ..........
Poučne knjige:
JJO JI JO
Abecednik
Angleščina brez ntiteUa lu|/Yik«4lovcotkl slovar
(Dr. Kern) .......
\n(eijwr. s!siha ali
aaj se k sv. ukI streže .... Cirilica. Navodili as čitanje In pi sanja srhSčine v cirilici .... jospodbistve. Praktična knjiga s§ «a&e go«i>odiuJe.
Trdo rezano ............ L50
BioSIrsno ................ 120
iovedoreja.................... .75
Hitri računar ...............- JO
'ugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 Knjiga o bpta vedenja.
Trdo vezano ..............' Lit
Katekizem, veliki 'Zahr-t) .... .40 Kubična knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom .......... 1.N
Knjiga o dostojnem vedenja .. JO jlladenitem. »pisal A. B. Jeglič.
2. Z	•••••o*
Xfl«fcarstvo i« črticami za Url-norej o .... ............... ,75
Na* veti sa kito in dom. Koristna knj.^a sa rsako bilo
Broširano ................ L2S
Nemške angleški (oknf .:...... JO
Nemško-slovenski slovar
(Bartol Janežič) ......... 4J0
Največji spisovnik ljubhvnih pisem JO Ncmfttina hm nHteljm
X«	dsl	f • s« ••••••OOO^OOOoOO
2. d^l • • O O O O • »» >«0000000000 J^
Varila sa oliko ................ JO
(Kraljevič in brni ............ JB
[LJndsfce povesti, — Od biie do bi-
it, — Sin .................. JM
1JSS judska knjižnica:
i. zv. Znamenje Mirih ...... M
zv. Uartnss. Zcodorlnska
1.— povest ........................M
3. sv. Jernai Zmagovat. — Med
30 Plazovi.................... J*
1.80 .4 zv. Malo iivljenje ........ -o5
5. zv. Zadnja kmečka voJ*a .75 Jt « Gotdtfjov sin ....4... JO
1.70 7. zr. Prikija« .............. .00
ljBO 8- Pasjeglavei ............ 1.00
». zr. Kako sest so Jas likal, » Brencelj) ................ 1.00
jO 10- Kaao mm n Jas likal,
i Brencelj) ................ IjM
j« 11- zr. Kako se« so Jaa UU,
I Brencelji ................ 1.00
12. zr. Is dnevnika malega po-
■ idnrle, trdo rezano ........ 1.00
•14. zr. I jnhljniiui «"t —
J5! ; Brencelj) ................
j is. Zr. Jua» Miaerte. Povest is
< #ponskega življenja ........
1«. sv. Ne t Ameriko. Po resničnih dogodkih ..............
Mali ljudje. Vsebuje O povesti.
Broširano ..................'
•Brdo vezano ...............
»fino življenja. (Ivan Cankar)
Mrtvi Gosta« .................
Materina Mosolmo MtfH
.75 .75 .75
.75 1.25 M J5 JO .40 .70
. zv. MtIJIm otroka, povest is
kavkaSkih gora ............
. ar. Pražiti judek...........
zv. Tri Indijansko povesti .. . zv. Kraljičin aeiak. Zgodovinska povest iz Japonskega ....
?C. cv. Zvesti sin. Povest ls vlado
Akbarja Velikega............ JtS
31. w. Bdeča in bos vrtnica, povest ....................... JO
2. zv. Korejska brata. Črtica ls
misjonov v Koreji ............JO
13. zr. Boj in 7mmgm. povest .. JO 14- zv. Prisega Huronskegn glavarja. Povest Ift zgodovine kanadske .................... JO
15.	zv. Angelj snšnjev. Braziljtka r-orest ...........................JS
16.	zr. Zlat Okopi. Povest...... JO
17.	cv. Prvtt Med Indijanci alt vožnja v KHuragne ........ JO
sv. Preganjanje Indijskih nrfs-J®®®'}^
19. zv. Mlada amrnarja. Povest JO šaljivi Slovenec .............. JO
Turki pred Dn najem..........
Trenutki oddiha ..............
A izjeva Rcpatica. SatlHfen m
man. 2 knjigi ..............
Vem. roman ................
Veliki vsevedei.................
Zr.iote in konec gospodične Pavle
Ženini naše Koprnele...........
Zvonarjev« hti ................
SEsdni dnevi nesrefnegn kralja
Zaklad na kozjem "etrom ____
Za dna pravda ................
pZmaJ Iz Bosne.................
! Zltarjevo Zlato .................zl.20
, Zbirka slovenskih p*v-etl: 1 zr Vojnomir all poganstvo .. J5 *v Undo trerdno..........35
MIrk» Po6tenjakovi< ..........
Mi Iva srca. Povesti. (1. Tarča« , Naša Vaa. 1. del vsebuje 14 po-ioveht L (NovaCan) — Vezano ...................... 1 JO
Broširano .................... MO 3 Vesele novost« ........
Nate Vas. 2. del vsebuje 9 povesti 4 ^	fn ,nkc
...................... 5 rr Student naj bo Na* vsak
Broširano .................... 1.00 4*nfi	...........
.001
.40
1J55 J5
1.00
.25 JO .05 .60 JO AO 1.00
1.	letnik .................. JO
2.	letnik .................. .00
3.	letnik .................. J9|
Praktični rafunar ............ .75
ftotei slovensko in diwuilu
g«e§ki slovar .............. .00
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del 52J0 Slovensko-italjanski in ItalJ.slov.
slovar ....................... 1J0
šorm«keoscMk| In aagloiko
slovenski slovar, trdo vezan lil lov ensko-nemški in nemško slovenski slovar —................ JO
Slovenska Narodna mladina---- I.—
Spretna kuharica .............. 1-25
Vošilna knjižica .............. M
Wliki slovenski spisovnik raznih
raznih pisem, trdo vezano 1-30 Zgodovina Srbov^ Hrvatov in Slovencev
1.	zvezek ..................
2.	zvezek ................ JS
Razne povesti in romani:
Na Indijskih otokih ..........
Naseljenci ....*..............,
,Na Preriji ...... ...........
N»WHst .....................
Naiodna Biblioteka: Amerika In povsod dobro, domr
najboljše .....................
■•••••••••••••••••••••••
Hoj s pri rado ................
Božja kazen ..................
Babica..........................
Beatin dnevnik ...............
Črtica iz življenja na kmetih Grška Myto!ogija, 2 knjigi .. Kranjska čebelica. Poezije ... Nekaj iz reške zgodovine ....
Napoleon prvi ..............
Rimska Mitologija ..........
Spisje. V^eliuje 11 povesti ....
Svitoslav .....................
Spisi *odrrj*keveca Jožeta, — Poi>otnl listi, no^ni prehod itd
V Gorskem zakotja ..........
Za krnhom ...................
Z ognjem ln mečem .....«••..
Narodna knjižnica:
Bilke ......................
Bole noči, — mali junak
(iadj* Gnezdo ..............
Izbrani spisi Valentin Vodnika
JO 40
.30 ->
ImtHnWur rv P*e»n Hi V omherear
rr fn« smrt .....
■40 ji Tr 7I'%H
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
JO
BoO sa atiadi sob, pesmice lkrdck Jo pravil, pravljico
.40 .40' .40 .40 1.20 .70 .40 UO,
.40 (Narodne pripovedke. 3. *40 j iaredne pc^ovedko. 4. sv
1.00; 'ravljice in pripovedke'sa
70' 1. zvezek................... JO
,40- 2. zvezek ..................... JO
.40: Siav4ek, zbirka šolskih pesmi JX5 j vončckL Zbirka pesmi aa mladino:
,40 j trdo muo ................ 1 JO
.40 Zbrani spisi .10 3J0
ek..
I Medved snubai. Veseloigra v l de-jooju ...................... JO
Naia kri. Icrokaa v o dejanjUi .00
>ii otrok. Veseloigra v 1 dejsajn 2i On vojski., Igrokaz v 4 dejanjih JI Pogodba. Burka s petjem v 2 dejanjih ...................... JI
Pokojni mol. daloigra v 1 dejanju JO Rodoljub iz Amesike. Veelolgra o
!<etjem v treh dejanjih ...... JO
Kaztalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih.............75
Revizor. Komedija v. 5 dejanjih 1.00 Star samee. Podoba is življenja
v 2 dejanjih ................ JO
Starinaricn. Veseloigra v 1 dejanju JO Tončkove sanje na Miklavžev večer.'Mladinska igra s petjem v
3 dejanjih .................. .00
Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih JO I > «anju. Veseloigra v 3 dejanjih .30: Žikk Veseloigra v 1 dejanju .... JO1 Za križ In svobod«. Igrokas v 6
dejanjih ...................... J5
Zbirka ljudskih Iger.
snopič. Kmet Herod, Vedeže-talka. Župan, Sardamski, Jesa
nad petelinom in kos ........
. snopič. Mlin pod tem^o. Sv.
>cža, ^anje ................
m S. snopič, sinove maščevanja, Za trtarttie. Občinsk tepček, Ihe materi, Neža s Bleda, Najdena bčl ..................
. snopi«. Na Betiehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev. Čašira kave ....
0.	snopič. Fcrdinando aH spreob> nenje roparja, rdeči nesori ..
1.	snopič. Večna mladost in lepota. Repoštev. Preperljiva soseda Je 1
2.	snopič Izgubljen sin, V Ječi, paštlrlcl ln kralji, Ljudmila, — Planšarica ..................
A snopič. Vestalka. Smrt Marije
Pevice, Marijin otrok ......
4 «noi>!f •funaSk« deklica. Sv. Boštjan. Materin blagoslor .. r> snoi»ič Turki pred Dunajem
Fabjola h» Neža .......
« •mnpič Mojstra .Rožnika. — .Božični vsčei. Svojeelavna Min
ko ........................
T «nof.l.i Oimež. strah kranjske dežele: Oh ta Polona. Izsiljen
stan Je zaničevan ...........
R ln 19 *nopič Pijavka. Skriva rak lad. Rešitelj. Kmet avtomat: Dekla Božja; Junaška
TIlejke .........*........
O «nnplč Sv Jnst: Ljnbezrj Ma--tHnegs otroka ..............
.35 35
35
50 SO
JS .40 JO
JO JS
.40 JO
pridejo v..jni kro«*i. je brezgvom-no.
Bolj motna je slika, ki jo nudi prognoza volilnega pokreta. Radikali .-»tojijo preti nevarnostjo dvojnih kandidatskih list, ofici-
vo.-Ako truplo ni celo, tudi duša no dobi celega novega telesa.
Taka je bila vera.
Tej v^ri so Egipčanje žrtvovali velike vsote. Zato so njih mrtveci ostali po več tisočletjih pač iz-sušemi. a prav dobro ohranjeni.
jelne in Prottfeve. V demokratski N,.katt.rc mumije so obdržale celo strank.. ie ni pr.ilo do sporazuma obra2 malone noizpremenjen. _
Žalostno je le, da radovedna znanost niti mrličev ne pušča v miru, nego jih vlači izpod piramid in iz gTobnic na dan ter razstavlja odvite in razrezane * mumije kot zanimive predmete po muzejih.
med Davidovičevo in Pribifcevi če<vo atrujo. ^cml jo rad ni ki so sedaj razdvojeni v A v ramovič ev o in fjazičevo stranko, in obe stranki zatrjujeta, da stojita dobro. Sociakiemokrati so razbiti v koteči jo 1n so brez borbnega razpoloženja. Komunistom se je od vladne stranke kategorično Izjavilo, da njih stranka ne bo pri-puščena k volitvam, naj nastopi pod katerimkoli p Lašč cen. Nemci in Madžari nimajo pregleda, koliko njihovih ljudi je vpisanih v volilne vpi*ke, zato so neodločni, ali bi nastopili samostojno nli pa samo podpirali druge stranke. Cela slika je torej dovolj nejasna.
Veliko zanimanje vlada v Rel-prradu za razvoj volilnega giba nja v Sloveniji. Srčna želja vaek centralistov je. da se Slovenska Ljudska Stranka radi svojega avtonomij nega programa ne bi vrnila močna v Belgrad. Cim več malih slovenskih frakcij pride v narodno skupščino, tem boljfte, ker se potem lahko pridobi vsaj ena za vaako vlado, ne da bi bil njen vpliv v vladi velik. Ti blagi nameni so nam popolnoma ranljivi. Kdorkoli nad i iigled.
. 4.09
.40 J5 J5 .40
Ifeli rojaki, trdo rezano........ UO
.75 M JS
unerika In A merili anei, trd.
Andreje Hofer .............
Beucška vedeževalka .......
Belgrajskl Biser .........
Burke in
Smrtna kosa.
V	P«xlbr*!Žju v BelokrajLni je umrla crospa Marija Raueh.
V	Šmfci je umrl Adolf Kogov->ek. adjuttkt dnža\*ne železnice. Zapu» a ženo in dva nepreskrbljena otroka.
V	Celju je umrl Karol Rup-prk*:Kt. ki je bil 35 let zaposlen k..t glodaViKki moster v celjskem gledal iai'U.
V	D^Uinji va?ii pri Ribnici je umrla gospa Marija Merhar. po-Restniea in trgovka, v «rarosti 64 M po kratki mučni bolezni.
V	Notranjih Coricah je po krat-kii bolezni preminula v 70. letu Mvoje .starosti Marija Kuaar. mati poslanca Kušarja. Pokojnica je bila vrta mati in dobra gospodinja. ki je bila «qpk>5no «poKtovana. kar je dokazal tudi njen pogreb. |
V	Ljutomera je umrl trgorveel
Mihael (Vnerman, star 44 let.
oy, roman, trdo vezano ......
Božja pot na Bledu............
Božja pot na Šamrne Goro.....
Balkanska Turška vojaka.....-
Cvetke •..••.••.......*......
iganeva os veta ..............
'aa Je zlato ..................
Vrtina Borograjska ..........
Doli s orožjem ..............
Dve sliki — Njiva, Starka —
(MeSko) ..................
Dolga roka ..................
Vviea Orleanska ....-•••..»...
Deteljica .....................
lom in svet Letnik 1908 ....
luhovni Boj ................
Elizabeta ....................
ran Barso Trenk fra Diavolo ..................
tiodarak <2 zrezka) ..........
Golem roman .................
OreSnik Lenari. (Ivan Cankar)
■sfi 1ikl
Hedvika •••••.,,...*..•...•••<
Inasorcoke. Groteske is rbrani "pIsL (Dolenc.)
Too. JnriM +M:
sv. Cvet «n ■ sdnlko BmSirano
Trdo veano -. cv. Sooedev si tesarja. Itd. Brofiirano
Trdo tea no . zv. Dr. Zeber, >.er. tragedija v S. dejanjih.
BroSirano ................
Kuhinja pri kra'OIci gosji nožid	.00
Malenkosti ............	JO
MoJe iivljenje. (Ivsn Cankar)	.40
Paberki in Roža ......................JO
»b 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka	J5 -Vrestiee, Raoindranatfii Tagoro,
Vsebuje 5 povesti ........ '	.40
'etelinee danes, (AleSovec) —
Trdo vezano ...........................75
BroSirano ..................	JO
'arUki zlatar ................................iS
Pasti in zanke, kriminalni roman	.35
Poaljednl Mehikanec ....................JO
rovestl Maksima Gorkegn ____ .75
Pod svobodnim solncem, 2 knjigi 250
Pravljice H. Majar .......... JO
Potest! slovenskemu ljudstvu V
pouk in zabavo..............35
Patria, povesti iz irske junaSke dobe ....................... .30
J9 JO
JZ Podobe Iz misijonskih deiel
jj Peter Zgaga ..............
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1J0 jO Razkrinkani HabsburianL — Moja
jH preteklost ..................
JO
Mešani in moški zbori. (AJJsS) —
1 zvezek: Domovini; Nevesti; Ne zreai mi: Naša zvezda; Ujetega
I>tiča tožba: Soči..............40
2.	zvezek: Tri zibelki; Cerkvica; Xe tožLm ; OJ plauine; Oj t. Botfom ti planinski svet: Aolskotlomskl mladini; Na bregu.............40
3.	zvt-zek: P*alm 118; TI veselo
poj: Na dan; Divna noč....... .40
4 zvpze k: tjetega ptička to2ba: i^akipi du^a; Dneva nam prli^ljl žar: I*ri i>ojrrvLu ...............40
5.	zvezek: Job: V mraku: l>neva 1.am prpelji žar: Z vencem tem
ovem'-am slavo; Triglav.........40
6.	zvezek : 1 »pomin k veselju: Svo-ta noc: Stražniki; Hvalite Gospo- -da ; OlWHitkl: fieslo.............40
7.	zvezek: SlavecVk: Zaostaliptlfl; iK-morodna iskrica: Pri svsdbi; Pri mrtva^kom sprevodu; Ooslo .40 S. zvezek: TI osre«tl jo hotl (mešan zb. 1 : Ti osrečit ijo hotl (mo> Tsi zb. 1 ; Prljarelj in.scnca ( moSkl zU.» : Prijatelj in senca *mefian zb.» : Stoj. sotnčlce stoj: Kmettdil hiši ......................... .40
0. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti: <)če večni; Slovenska zemlja: Zimski dan: Večerni zvon: Zdraviee I.; Zdralreo II. ;Očo rečni ; Tone Solnce...............79
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene i>esml za
mešani zbt>r.................. 1.20
12 slovenskih i>csml za razne prilike tekom cerkvenega leta. —
(Foerst«r» .........:........
2 Tantum Ergo. (Foerster) ....
112 Tantum Ergo: <I'rpmerl) ____
Missa in Honorem Caeclliao —
74 < t-'oerster* ..................
,Mn5ne pesmi z^ tne^an zbor. -
(Hattneri ..................
Sloroiska sr. maša, 7a me^an zbor 3 Mpremljsvo or^el (Ijitiarnnr)
JO JO
JO
JO
JO
JO
.00
.50
JO
.60 .00 JO
so
.30
. sv., trdo vezano. Voebujo 10
|_H>TeSt 1 ooooooaooooooOOonoooo*
t\ trdo vezano. Pripovedke ln
P^SIili ooaoooooooooooooooooeo
zv. trdo vezano. Vsebv*o 12 pojesti ...................... JO
rv. trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO
zr., trdo rezano. Vinski brat JO zv., irdo vezano Vsebuje 10 povesti ...................... M
TmetnHke knjige s sHkaml: Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica o olikami 1.00
Bdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.00
fimcnljlks: pravljica a ritkami 1.00
Trnoljiif, pravljica s Bilkami L00 'njige sa slikanje:
Mladi slilca.* ................ .70
Slike Is pravljic njige sa slikanje na z barvami in nrvodilom
Mladi smetnlk ...........
Otroški vrtec Za kratek <aa Zaklad sa otroke .........
Razglednice:
abavne. Različne, dneat ....
Pesmi in poezije:
Codec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezero. (A. Fun tek)
Trdo rezano .................75
MoJe obzorje. En». GangeL Poezije
Trdo vezano ................ 1.25
Xarodna pesmarica.............. .50
Balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
BroSirano .................. .75
Pesmi. (Simon Jenko) ........ .45
■Vsml Ivan Zorauna. Originalne slovenske pesmi tn prevodi znanih slovenskih pesmi v
angleščini.................... 1.J5
'oezlje. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano ........... ....
'Hellea. Pesmi za mladost ____
lovenska Narodna lirika. Poe^je
fete ugank. (Oton Zupančič). — Poezije ....................
Note za tam bur ice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
ra>kl zbor In petje. (i!ajik) .. L30 liom šel na planinre 1'olpnrl
siov nar. r«'«nii (1'ajnk* .... 1.00 Na (korenskem je fletno 1 Hajuk» 1.00
N te z-t citre:
' Sara tan Ruska |te«era .......... .40
^ »luri pridejo, koračnica...........30
Slovenski rilrar 0 najbolj priljub-Ijeulh b!o» f»esmi prirejenih za cttre z bese<lami .............. JO
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .?ff
I
Note za klavir:
J0
.00 .so
Pesmi z notami:
1.70 1J0 1J0 1J0
JO
.45
.45 JO JO
ww Yorfike. Različne, ducat JO Velikonočne, božične fes novoletno
.50 ducat ...................... J5
{evolucija na Potrugalskem..... JO s raznih slovenskih krslev, dnest .40
« Rimhk Rinaldini ............ JO Posamezne po .............. .05
Sveta Genovefa .............. .40 , Narodna noša, ducat
Stric Tomova koča.............. JO
lovf!.«ks knjižnica. Zbrani spl-opisi, vsebuje 10 povesti .... J0O nneilci ki valid................ JO
JO JO
JO t.00
11 posamezne po .......
'Planinski pozdravi, ducat
posamezne po
75 Dve božičnici: Svetonočno zvone-nje. Čuj premlla. Za dvoglasna
ženska zbora* s klavirjem......
Gorski edaevt. (Labsrnsr.) Zbirka moSkih zborov in čretero
spevov. 1. zvezek .............
2. zvezek .....................
Narodne vojaške. (Ferjančič; ....
Narodne pesmi. (Marolt> .......
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ .15
Pomladanski odmevi. Pesmi sa 00-ran, sit ln bas * 1. zvezek......................45
1	zvezek....................45
Pianinke. (Lahamar.) Pesmi
spran, alt, tenor in bas: 1. zvezek..................... .40
2	zvezek ......................40
J5 JS
Kot nekdaj v maju. Vdček. <Jskl) .10 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka (Jaki) ................ JO
Ljuba vno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JS0 Ob morski obali. Valček. (Jaki) JO Pozdrav z Bleda. Koračnica. <-*
<Jttk'» .................... .50
Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica.
(JaiiD ....................... J5
F rt poz nanje. Polka mazurka. —
.Jaki) .................... JO
Primorski odmevi. Fantazija. —
'itreznlk) .................. M
Regiment po cesti gre. Koračni-ca. (Jaki) ................... .85
Srčno veselje. Polke ............ JO
j Vesela plesalka. Polka .......... J9
Zmiraj zvesta. Polka .......... JO
; Potovanje po kranjskem — Podpori
narodnih pesmi. (Jaki) ...... 1.10
Narodni zaklad. Zbirka državnih liimen in slovenskih narodnih
pesmi za klavir ln gosli...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) ...................
Orel. Koračnica (Jaki) ........
Vojaški valček.................
• Vo.iaška koračnica..............
(Pes. Koračnica. (Jaki) .........
1 Zdrav in vesel. Koračnica. (Jaki) 'Vitez Herz. Koračnica. (Jaki) .
J5 19 JO
Ms
* Ig rez
Cr sta dva. Sala v 1 dejanja .. -30 Doktor Robin. Igra v 1 dejanja -00 2.00 Polina Sob. 3 enodejanke: D-»
JO svetova, MUfiit, OyU .... UO JO Hvjl lovec. Narodna igra o pet-
« eiessmsee ...............—	JO'	jem v 4 dejanjlli ............	JO
M fitri povesti: Nagla beseda: Tujče-	tnevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih	JO
va osceta; Gospod Grahsr; List	ndodejanko. Vsebuje 0 Iger ....	JO
Papirja ............................................-SO	nOrsiaa Komedija v 4. dejan-
Sveta Genovefa ..................	JO	jih ........................	JO
.75 oooiov Ma, (JatOO ..................J*	>ospa Id Je bila v Pariso. Veselo-
jjH Sveta noč ..................................JO igra v 3 dejanjfn .......... JO
" '	"	14 I4te mm odgajwki Igra v 2 dejanjih JO
Skozi širno Indijo.............. JO Prerokovalne karte
Epnke, satire ln hoasoresfco .... Sanjska knjiga ..............
Sanjska knjiga, velika .......
j| Sanjska knjiga, aova veOka
■jj j arabska...................
jU ^opek sam starke, trdo vezano .. jO Strelec .......................
New York
JO
.05 .40
.05 15 1.00
i....«*•••«i

.71
UO
.79
1J0
l. sv. doa, JnrW
Vsebuje 39 * poreotl l sv. Joa. JnrCIC Vsebuje 7 povesti
sv. dr. I
Igra o petjem v
»••oooeo«
OOOOOOOOO«
Krivi
S H dejanjih LN Kmrsratvs in Unh ■!■!■ -žalolgrm ln
meščanskega ftivljenja v f dejan*
..........................
LSO
Trdo
Kralj MMjal ................ j00j Cvetje v JeoenL Vlsoflca kronika S.00
iwH trdo vosano. Too- 1 pOmovo Hfpovoflnt
bnje 7 povesti .............. JO *v
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter! Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... ! Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...
Harfa. Valček. (Jaklič) .........
Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... Za naše male. (Schila) .........
Slovenska zdraviee. (Fleischman) ,	_ , , _ _ ,
2. zvezek	J60 ',anM nMI1	Koračnica
.35 .25 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 JO
3 zvezek ...................
Zdraviee, za petje ln klavir — (Parma) ....................
Žirovnik narodne pesmi:
1.	zvezek .,,,,,,,,,,.,,,,,,,
2.	zvezek.....................
3.	zvezek.....................
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .
Orlovske himne. (Vodopivec) ... Lira, srednoSolska pesmarica:
(Jaki) ........................20
Bari pridejo. Koračnica. ( Skorpln > .25
-7t j Zemljevidi;
.20 Veliki svetovni Atlas —
.20 Vsebuje vse zemljevide posamez-.20 nlh drŽav celega sveta, trdo v JO platno vezan ................ 5-®°
L40 Združenih driav, veliki.......... .40
Združenih držav, srednji ........ JU
1.20 Združenih driav. Mali ........ .10
Matt. Drama v S dejanji*
Jih 9I&
'f
L zvezek ..................
2. zvezek .................... 1-30 Slovenija ..................
Priložnostne pesmi za Izven cerkve- K »vs Evrnpn
ne in drnStvene slavnostl — ......7< mljevtdi *
fl3 mešanih !n 3 roo^kl zt»>rti 1.10 Mshama Arkansas Arizona. Senčne pesmL t Adamič»	LtS rolwmdo. Kansas Kentnekv In
KupletL (Grami -	j Tennessee. Oklahomr Oblo. ln-
1.	Kranjske fiege in navado .... -25
2.	TTČeni Mihec: Slabi časi____ J5
3.	Nezadovoljne*: To ssres ulit-komi ........................
AS
JO
Igrokas v 0 dejanjih JO
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ......i................. JO
-78 Slovenski akordi. (Adamič) — JO zbirke 22 mešanih in moSklh zbo-
rov:
1. zvcack
2. zvezek......................75 Velika stenska
dlana, Montana Mississippi, New York. Washington. Wyoming —
vsaki po ....................
J5 Zemljevidi:
Illinois. Pcsoiftnais. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia —
■75 vsaki po ..................
200
Naročilom je prllo«	Itft dmsr,
bodisi t gotovini, 1	Eoney Or-
te aH pofcaomai	nko pa 1 joOo fOU-
MlMMflM	
"G LAS NARODA"
(Slovsnto Pub'lshlng Company)
82 Cortlandt St., New York
Ne naročajte knjig, kater-'b ni v ceniku
Knjigo pošiljamo poštnino piosto
GLA* NARODA, 5. FEBR. 192«
Kriza v premogovni industriji. !
Ob tvriietku preraogari>ke stav- Po mnenju komisije so delav-j
ke j.- fe.leraln.i \lad;i stvorila i*>- ski spori in prometne teikoee1 *eben odbor. ki naj preišče in pro neposredni raxlog za pomanjka-i uči >tanje premogovne industri- nje in visoke eene premoga. al; je. v svrho. da se na podlagi ugo- teme-lm razlogi za vse to so : t ovij« m h .l^jstev najde način, nerednost povpraševanja in pre- j kako naj se psi dr do zdravih raz- tirani razvoj premogovne indu-mer v tej industriji. Ta odbor. — stri je.
takozvana 1'nited States Coal Leta 1930. se je porabilo mno-Commission. je >edaj izdal svoje go premoga, ali premogarji so, j r\o poročilo.	delali povprečno le po 220 dni na
V ia!em je rečeno, da premo- leto; leta 1921, ki je bilo slabo le-govnu industrija vsebuje prav- t' . kar se tiče povpraševanja #po t;: m'«U»-h ri dvUne in premogu, pa so premogarji dela-dustrije: izkopavanje premoga, li povprečno le po 149 dni. To nizi prevažanje in raz pečava nje. — ko število delavnih dni je posle- j Kar se tiče števila zaposlenih o- dica pretiranega razvoja indr eb. prednjači premogovna indu- -trije. Imamo več premogovni-*rija Vviko poedino tovarniško kov in premogarjev, kot odgovar-indu»trijo in prihaja takoj za — jajo potrebam dežele. Celo v ča-j prometom in poljedelstvom. Oko- sih največjega povpraševanja po li tričetrt milijona ljudi je zapo- premogu, ne obratujejo premo-si eni h v tej industriji, od katerih govniki v celoti na pfoln." čas. — jih de vet d< -< t odstotkov dela v iJasi dežela ni bila nikdar v sta-jamah. Investirani kapital se ee- nu, da bi tekom leta vporabila | ni na 2.M30 milijonov dolarjev, več kot. 579 milijonov ton mehke-j < I k;tt»rih je 430 milijonov vlo-jira premoga, vendar znaša dana-j / ndi v untracitne in ostalo v bi-J šnja izdatnost vs«^i premogovni-! tumiiiozne premogovnike. Imamo! kov čez mk) milijonov ton. Tele 117 podjetij id izkopavanje j kom zadnjih štirideset let je. šte-j p:-Mi ira. in od teh osmerica kon-' v ilo bituminoznih premogarjev; troltr.i čez N«-d»-md'-set odstotkovj stalno rastlo. dasi je povpraševa-■ vse Ntne proizvodnje: na drugi • nje po premogu padlo. Vadrževa- j strani pa imamo najmanj šestti- nje prerazvite -industrije pa sej soč podjetij, ki produeirajo me-j zrcali v visokih cenah premoga, j _ liak premog v trgovinske svrhejki jih mora občinstvo plačevati. n> da bi upoštevali tisočero ma-jKako breme teži na industriji lih zasebnih jam Ves izkopaniJ vsled pretiranega razvoja, si — mehki premog se uporablja pri-i po mnenju komisije — lehko bli/n v sledečih odstotkih: —(predstavljamo, ako pomislimo na železnice osemindvajset, tovarne j prebitek investiranega kapitala i petindvajset, industrija koksa
tisočev premogarjev z njihovimi družinami vred, ki jih mora vzdr i /evati industrija.
Deeemberska številka ugledne ' Revue de Geneve" princa med političnim pregledom svetovnih dogodkov članek, čigar izvajanja so vredna, da jih kratko posnamemo..
«1 lactam" MIIH i IVBRojU OCOIDIII Cului
Čeprav je človeku -po vseh bioloških naukih prisojeuo le pet čutov, se vendar dozdeva, da je na svetu mnogo ljudi in živali, ki jih je narava obdarila še s p<P j sebnim šestim čutom. Do gnano Avtor ugotavlja, da tudi sov-! je namreč, da. nekatere živali vna jetska Rusija teži na zapad. Car- prej čntijo potres. V tej neprijet-j ska Rusija je silila v Evropo pod j ni slutnji postanejo* zbegane in slovanskimi nacionalističnimi ge-j plašne. Ni še pojasnjeno, kako te sli. sovjetska Rusija zasleduje } živali zaznavajo pretečo potresno nehote in podzavestno isti cilj \ nevarnost, toda to njihovo zane-pod geslom internacionalnega ' sljivo predčutje imenujemo — • bratstva vseh "tlačenih in poni- šesti čut.
žanih". Baltiške republike, ki se < Da pa tudi nekateri ljudje raz-j imajo za svoj obstanek zahvaliti j oolagajo s šestim čutom, doka-j po ruski revoluciji nastalemu —. zuje zgodbica nekega francoske j brezvladju, stoje Rusiji na poti j ra potnika, ki je na potovanju t da se ne more razviti njena trgo-l po Guatemali bil nekega dne po-I vina po severnih morskih potih ; zvan k nekemu španjolskemu — : Riga je Rusiji tako potrebna ka • farmer ju. Ko so sedeli za mizo v 1 kor svobodni izhod iz Črnega • prijetnem razpoloženju, skoči ži-: morja. Poljska je svoje meje rajz I tegnila tako daleč na vzhod in si
kaznie, izročenih jim od strani nepoznanih tujcev.
Umetnost zatajevanja pri podlasici.*
podvrgla milijone Ukrajincev* in
vahna in nervozna gospodinj.a hitro od mize ter zbeži k vratom z 1 vzklikom :
iiewyorskih šolah dobite otro ta. Značilno je. dvanajstletna Kitajka Floren
ke
Belorusov. da je Rusija tam v po- I. — Potres \
ložaju, v katerem je bila pred - j Komaj je preteklo par sekund. Petrom Velikim. Prav tako je nj i se je zares začelo tresti vse po-na potu tudi romunska Besarabi- j slopje, ki pa je bilo k sreči lese-ja. Z eno besedo. Rusija mora bi ! no in ga potres ni podrl, dočim t: imperialistična, če bi sama ne so vse zidane hiše v okolici dobi hotela biti, po notranji življensld j ie težke poškodbe. Nervozni temperament mlade žene je torej za
vseh mogočih narodnosti sve-, ... . ,	, -	sili.
ta Značilno je, da je najbolj ša učenka na neki newvorski soli 1	_ .
Avtor se povprašuje, katere si- [ gutji £e prve neslišne potresne va-
Lo\v. katero viilite na sliki.
L
Zagonetno, toda resnično.
le bi se mogle tej naravni eks-! i0ve.
petnajst, hišne potrebe deset, že-lezarne in jeklarne sedem, javne
naprave sedem, izvoz štirje, par-n i k i dv aodstotka. Približno sto-osenid'*set železnic prevaža .premog iz premogovnikov v razne
Razporoke.j
panziji postaviti v bran. Bolgari- Uti ^^ pripoveduje še drug | ja? Na to še misliti ni. Ne samo j sIučaj ki se je dogodil v repllb. J to, da so zavezniki to deželo raz-: liki ^ ^ ^ nedavno razsa. ; orožili, Rusija uživa tam neiz-; -ja strai|ia potresna katastrofa, .premenjene globoke simpatije irfv nekem rudaiku je bH zapuslen Ukrajina ^e naravni posredovalec i delavec	Salazar, človek med Bolgarsko in Veliko Rusijo. male pQStave? inteligenten in si--- Romumja»Njene nizke vojaške ,a ob5utljiv. rekli ^ rau -živi
Veselo klopoče mlin. ki trga en vzrok za ločenje zakona, nam-1 sposobnosti so znane, Besarabija seizinografNekega jutra je zakonske vezi ter drobi v prah reč zakonska nezvestoba. Pred j P» 3® ** Rusijo iz prostih go j Antonij pri delu v rovu pozval Nerednost povpraševanja bi se roinate spone, kojih nekoč mič-1 kratkim je bil sprejet še nadalj-; *P«darskih razlogov. Jugoslavi- j svo^ tovariie, naj hitro bežijo. P° mnenju komisije znatno od- ne cvetove je zadušilo trnje real- ni vzrok, ki dopušča ločitev, če; T" j« jasno, da ne Srbi nc : feer ^^jni jaSt sicer jih zasu pravila, ako bi si prizadevali te-*:; uosti.	[je namreč eden obeh zakonskih j Hrvati ne bodo stali Rusiji na po- Drem(>ff dva sta ubogala
je namreč za več let izginil
.	~ "---r je premog.
brez vsakega I ti. Ravno tako ne Cehoslovaska.	m mu sIedila na varno.
kraje. Ker so železnice največji j kom spomladi in poletja, da bi: Mrzlo m suhoparno je ozračje	- M -	•	_____•__________-
odj. mal. c mehkega premoga, injshrandi v skladišča premog za je- sodnijskih dvoran, kjer ločujejo1 "ledu. Surovost, nepremagljiv od-j ta klasična dežela rusofilstva. ~ ' gest pa jih je ostale na mestu. -ker premog — mehak in trd — jsensko in zimsko rabo. To se pri- ( 2akone> Xajbolj strastne ljube- j por in drugo so le vzroki ali po-; Poljska? Ta ima sama s seboj j Nakrat je pridrvel potres in za predstavlja tretjino vseh železni-J poroča vsem konsumentom, že- zenske prisege izgube s\-oj ro-: vodi za ločitev od mize in poste-! Preveč opravka. Na Avstrijo in : sul VSQh šestero delavcev; trijr, kili na klado v, je vprašanje že- j leznicam, javnim napravam, in manti5ni ear& če so označene v:lj<*. ki pa ne zadostujejo za res- j Ogrsko tudi na računati. NeanČi- gQ x	trije pa so bilitež-
Preživel sem ^ pripoveduje II. W. v nekem nemškem listu -— popoldne na zelenem obrežju — Musvilskegii jezera. Neu-miljen«^ ,e žgaln s »Inet* in vst- manjše /i-valicc so se poskrile; ie nežne li- . bele so plesale nad temnočrno površino močvirnate vode. Ze dalje ' časa sem opazoval na nasprotnem bregu jato divjih rac. ki so se nenadoma dvignile in odletele. Enako prestrašeno so potem krožile vreščeč nad tolmunom. — Nekdo, gotovo vzrok nenadnega bega. .ie skočil iz trave. Z daljnogledom sem se prepriča*, da je bila podlasica. Hitro se .je vila med pregibajočim se suhoperni-kom: zdaj na površju, zdaj j«* zopet izginila. Plazeč se nekaj časa po tleh. se je v hipu sunkoma prekopicnila. tako se je premikala dalje. Preplašene pribe so pričele zdaj z zanimanjem opazovati srnino zadevo. Najdrznejše med njimi so posedle na kameni-tn trdih štorih tise. starodavnih pričali nekdanjega divnega rast- » linstva. Mnoge so na tleh sede prisostvovale čudnemu prizoru, vsaka bojazen je izginila. Vedno pezornejše so motrile imenitnega akrobata, ki je postajal od trenutka do trenutka predrznejši, se obnašal kot blazen, prekopieaval se na najbolj smešen način ter proizvajal najvratolomnejše skoke. Radovednost in korajža je na tičji strani naraščala — s tem seveda tudi vsled zamaknjenosti ne slute na nevarnost. Vidno se je zmanjševala oddaljenost med — podlasieo in ticami. Tedaj. spr-»-ten skok iz trave, smrtni krik tiče in preplašeno je odletela jata. Ropar pa se je zadovoljno muzal nad žrtvijo svoje prekanjeno-sti.
šk
leznic tesno spojeno z onim pre-j dust ri jam in poedincem, ki po- . suhoparnih aktih kot Exhibit \ nično ločitev zakona. Zakon pa ja? Ta komaj čaka, da jo Rusiji ko p^odovani. Antonij navzlic moga. in interesi teh dveh indu- j trebujejo premog za hišno rabo , A .. alJ <.Exhibit H" Ljubezen in je mogoče razveljaviti, ee je bilo, reši jarma francoske nadvlade. svoji bistrosti ni vedel razjasniti strij so vzajemno odvisni. Pa ni- Cim bolj se bo industrija in ob
i	-	-	sovrastvo. .-»n«m u
činstvo ravnalo po tem priporo bosumnost in
ti s prevažanjem ni se izčrpano polje premogovne industrije..— Računa s»i, da je po vseh Zdru-
strast in intriga. 1 ju-1 privoljenje ene izmed prizadetih Resnica je, pravi avtor, da b i kako je zasledil in zaslutil potres
čilu. tem bolj je pričakovati več jo rednost v razpečavanju premo-
Vse to po-
-Trank pridobljeno s po^oejo Evropa, ako bi se Rusija kdaj za- jfer je njegova domovina izpo-
stane "dokazilni materijal". ki nima nobenega čustva. Neusmi-
žemh državah preko devetdeset- ga in nižje ene tekom največje jjeni .paragrafi postav spremlja-tisoč kupčevalcev premoga na 1 potrebe. To bo tudi prispevalo k » -0 y trroh srei-.n ^ njma nobene- verska cerimonija, temveč kot ci-; časa navalov Atile in Džingiska debelo, in da s« te spravlja v j bolj stalnemu obratu premogov- ^ čustva. Neusmiljeni paragrafi zvezo s producenti premoga, tre-1 nikov tekom poletja vsled boljše : postav spremljajo v <rr<.h srefo. ba precej razvitega sistema raz-j ga izenačenja zaposlenosti tekom kj -ivola v sanjah a pri_ pečevanja. Paleg nekoliko sto- celega leta in tako pospešilo sta-(-cla hirati v slirovi rcalnosti živ. tin velitrgr.veev je še kakih 3.000 bilizacijo te industrije. Železnice 1>nja Razpor0e„0 s0dišče je manjših posredovalcev. Proda- bi tudi imele korist od tega. kci
jalcev premoga na drobno pa je kakih 3^.000, k i razpečajo pri-
bi bilo prevažanje bolj enako sk zi vse leto. To bi po mnenju ko
bližno 130 milijonov ton premo j misije vplivalo na znižanje cent ga in dve tretjini antracita. —• za konsumente.
Skupni stroški, ki jih računajo----
železnice, prodajalci na debelo in]
• >ni na drobno, presegajo večino-j Zaščita dece za mesto Ljubljana.
ma ceno premoera ob premogovniku.
Od leta 191f>„ naprej smo imeli
tri dobe visokih cen premoga, ir. ta komisija trdi. da
Vse posle krajevne državne za »i«- dece za me*to Ljubljano j* pievasel nv*>tni magistrat v Ljub v dveh slu-Miani. kjer s<- je Ustanovila isto-
namrec svetisce prostosti ter pokopališče ljubezni.
— Kar je gospod sklenil, tega , naj ne razveže človek. — se je i glasilo nekoč. To svetovno nazi-i ranje pa je postalo nemoderno. Bajke o ljubezni in zvestobi do smrti, c zvezi za celo življenje. n: ' mogoče več pripovedovati niti ; majhnim otrokom. Zakon za po-j skušnjo je sicer postavno prepo-'vedan. a je vendar v splošni ra-
vilno-praven kontrakt, ki nima nobene posebne nedotakljivosti. Za enkrat ni bilo še ugotovljeno, do kakšnega obsega se smejo sodišča v drugih državah, kot v Iowi, Delaware in Massachusetts,
samuma. Zasluti ga z vso gotovostjo neobjasnjenem šestem čuta.
ca.iih i zrn e* 1 teh treh. je treba j ''anno pri *oeijalnem vzroke draginje pripisovati de- j m»*tna zaščita deee. lavskim sporom. Karkoli naj bo vzrt k in upravičenost teh sporov jasno je, da bi bilo neznosno večno ponavljanje teh kriz v produkciji premoga. Odgovornost ze poravnavo sporov je v prvi vreti stvar industrije same. Komisija pri tem omenja, da ima dober ^^ vzrok verjeti, da se bo v najbliž-
Nezgoda vinjenega rudarja.
referatu Samo postava mora ločiti za-I kon, ki ni prestal prelskušnje. Hvala Bogu je še vedno <losti po-
štenih zakonskih zvez, ki uspevajo in cvete v solnčnem svitu ljubezni in sreče. Po tudi takih zvez je dosti, v katerih nosita «»ba dels
ji bodočnosti dosegel sporazum. ki bo preprečil obsežen zastoj dela v linijskih premogovnikih dne 1! aprila in s tem zagotovil potrebno zalogo premoga vsaj z-drugo nadaljno dobo.
V zaslišanjih pred komisijo navadno trdi, da je temeljni razlog pomanjkanja in visokih cen premoga pripisati nezadostnim prometnim sredstvom. Po mnenju komisije pa pomanjkanje kar ni vedno posledica okolsčine. da imajo železniške družbe nezadostno količino voz za pomanjkanje premoga. Pomanjkanje voz je deloma pripisati okolščini, da je bil promet naenkrat preobložen s prevažanjem premoga. Le s tem, da bi železniške druih j vložile denar v gradnjo voz daleč ; čez primerno potrebo, bi ae — j mnenju komisije — moglo pričakovati, da bi železnice utegnile v par tednih nadomestiti posledice večmesečne stavke.
Iz Radeč pri Zidanem mrstu ]*>-r«w-aj«►: Ko se je Ignaeij .Rketako. rudar b: Hrastnika, vračal iz Ra-j SV0i0 breme potrpežljivo naprej, de."' pr<»ti Zidanemu mostu, se je! ker jima manjka poguma in mo-zvrnrl ob bregu Save. kjer ni no- j ei, da bi se oprostila bremena ali e "graje, v prepad ter obviftelipa iz ozira na otroke. V člove-na grmovju. Padec je opazila slu- j škem življenju je namreč dosti čajno za njim prkšediša ga. Tončka zmot in blodenj, katerih ni nik-Planine ter .kiieala na pomoč. 1*0*1-j dar mogoče popraviti, uradiriku Frizerju je posrečilo :	* »
l»reeej vinjenega rudarja privleči iz prepatla. sicer bi bil padel v de- j ročo Savo ter sigurno utonil. Cas;
die. nasilja ali sleparije*'. res dvignila, v svoji danainji — stavljena čestim podzemskim — V New Yurku ne velja skleni- razdrapanosti bila» napram nje * stresljajem, se mu je morda raz-tev zakona v očeh postave kot tako brez moči, kakor je bila z? ; po^en instinkt za slutenje
bližajočih se potresnih valov.
na_	Sled Častniki kolonijalnih č
Morebiti je ta sodba nekoliko v Afrife^ nekateri par ^ni vna-pretirana, toda Evropa bo že sa- prej £utij0 ,da bo zaTTi pihati ma skrbela, da se politično in go-; vr<)či veter "samura". Nobeden spodarsko sama tako desorgani-. teh 0ficirjeV pa ne more razjas-zira, da se utegnejo misli tega niti) ^ $em in kkko shui prih0d so že določila, da upravičujejo ta- j avtorja v doglednem času ures ke napačne izjave razveljavljenje ničiti.
zaroke, da pa ne morejo imeti no-	_____——
benega upliva na pravni obstoj
završenega zakona. V omenjenih | y i; - L-.J.' L.i državah bi vsled tega ne imela 1802^1 UlflBJO KOl STUBi
tožba za anuliran je zakona nobe-;	_
nega upanja na uspeh.
Prizitivno sodišče države New York je odločilo, da je tretji stranka odgovorna v slučaju, č je podala napačna ugotovila g!« de premožnejših razmer kakega moškega ter s tem napotila ka žensko, da se je zvezala z dotič-nim moškim.
(Konec jutri.1)
Neka ženska je vložila pred kratkim tožbo za razveljavljenj«*
bi bil, da bi se ograja napravila i zakona in sicer utemeliitvii°-
na t«m nevarnem mestu.
VLAHOV
da se je označil njen mož pred poroko kot ugleden uradnik in premožen človek. V resnici pa je zavzemal le nizko uradniško mesto ter bil brez vseh sredstev. Dobro življenje, katero si je ta ženska obetala od tega zakona, je osta lo v njenih sanjah.
V zadnjem času postaja jo- pro-ZAOHU (Daimt4)ti : gnje za i^jtev zakona z utemelji-od l*ta 1S«1 , tvijo, da je bil ta ali oni ali ta ali ona varana vsled pred poročnih navedb, ki niso odgovorjale res-
želodčna GRENICICA
Dela jo in spravlja
v steklenic« v
ROMANO VLAHOV
Kakor poročajo iz Bratislave; je bilo na raznih postajah na Slovaškem odslovljenih 170 uradnikov in uradnic, samih Madžarov. Dognalo se je, da so ti arpa-dovci oškodovali železniški erar za evlike denarne vsote. Poneve-
Raznoterosti
Švindlarije iz onstran kanadske meje.
Ameriške oblasti so že mnogo
let zasledovale razne zvijače ka-
,	, nadskih švmdlerjev. ki so skušali
rili so na sleparski nacm denar vi «... .. .,	.
...... ,	obirati Amerikance tostran meje
W I A	1 M A K H»l ♦ <-» »1 U	■ S* •
za njihov denar. Prihajale so zla-
Metalec petarde ▼ Trstu sa je sam prijavil policiji.
Znani Marijan Brelich, metalce petarde v uL G. Carducci, fašist, o katerem smo poročali, da »e je spri z nekim drugim fašistom za-
•državnih blagajnah hi to zlasti v času letoviške sezije, ko je bil na slovaških železnicah zelo živahen promet. Tu gre za znatne denarje, ki so izginili, kakor je razvidno iz revizije, v žepe madžarskih i uradnikov, za kar so bili nemudoma suspendirani.
Madžarski uradniki so s temi svojimi sleparskimi manipulacijami vnovič dokazali, da sc neza-
adL izobčenja iz tržaškega fanja, nesliivi in <la vpdrabijo vsako
nakar je \*rgel proti svojemu na sprotniku petardo, vsled česar je bilo ranijenih mnogo oseb, med njimi tudi Slovenci, .se je po večdnevnem iskanju končno sam prijavil na tržafikem polieijskem ko-
priliko, da oškodujejo in opleni-jo češko državo.
Isto žalostno izkušnjo ima z madžarskim uradništvrjm jugoslovanska država v Vojvodini V
nusarijatn v ulici Amerigo Ve»-.Baeki in Banatu je več naših u-
Naprodtj po TMk
Lakirnih. tfelik«t*M*i i
in gracarijah.
Bdlnl accDtl ■
len« drtave.
Lnav I niei
W7-
V. LANGMANN, Inc.
AWif Nvw Ywk, It Y»
pucei. Bil je nemudoma zasliian. fepovedal je. da ni hotel storiti to, kar je storil. Reagiral je v skrajni razburjenosti. Ko je vrgel petardo, ni videl pašam t o v. videl je samo svoje nasprotnike. Omenil je, da je bil -nekoč pri nekem kon-. fl^etu ranjen v tglavo in da mu je: ta poškodba nekako' zmračila um.! , ... ...... » . i Bre1 ich sc je prve dni skrival po I
niči. vedno bolj priljubljene. Lju-	^ici n v vrtu pred 1
dje imajo očividno rajše razve- kapacittJico cerkvijo. Zadnjo noč |ljavljenje kot pa ločitev zakona.'^ je prwtpal pri nekMn posebno kadar pridejo v pošte v	pri Sv Jakobu. - Njegov
verski pomisleki proti ločitvi. največji ^trah je bfl, da bi i>rišei V driavi .New York obstaja le r roke faftstom. Zaprti so ga.
radnikov,- zlasti pri železnici in
sti okrožnice - po pošti, ki so ob vestile tega ali onega, da je dobil kot dobitek "mehikanski dija mant" ali kake druge vrste dragulj ; pisala se mu je, da bo prejel dobitek, čim bo poslal neko malo vsoto denarja.
Z novo poštno pogodbo med Združenimi državami ter Kanado, ki je stopila v veljavo s prvim januarjem 1. 1. je bilo omogočeno ožje sodelovanje med obe ma deželama glede zasledovanja takih sleparjev z obeh strani — meje. Radi tega se domneva, da so ti sleparji iztuhtali nove zvijače za obiranje svojega bližnjega. Poštna uprava je bila namreč
Želim 'zvedeti naslov svojega brata JACK ERJAVEC. Pred 6. letii je bil v Ijigoni«M*, Pa. Prosim ga. da se mi oglasi, ali pa č»* kdo ve za njegov naslov, da ga mi pr>r'«"a. — John Krjavec. R. F. I>. 1. iiox 81. Dunkard, Pa.
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti?
Pričnite stediti sedaj - da boste neodvisni po dolgili letih težkega dela.
Vaši prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
Frank Sakser State Bank
82 Corttaiit Street * Ne« York City
GU*
MlipiiHw	Imk«.
pošti, ki pripovedujejo, da so ti j obveščena o slučajih prevare po-madžarski uradniki samo nesre-; tom kanadskih poetnih denarnih ča za Jugoslavijo.	nakaznic. Na nakaznicah, kupi j e-
"	"	i S nih v Kanadi in glasečih se pr-
^	~ neznaten znesek, se po-
fitre FRANCE LONČAR, podo-	,
^ ..	• ,. r . nareia nakazana svota na večji
m»(?e Gojzarje^a iz Glin pn	.. . .
Cerkljah nad Kranjem. V Zdru	. SleparJ\ ******* P°tem
ženih državah je že nad 20 let ^ovžltl ponarejene nakaznice v in je že poročena ter ne vem se- tukajinjih hotelih m trgovinah, danje ime. Pnoaim jo, da se mi j	tega je generalni poštar
javi, ali pa če kdo ve. da mi po- > T**v*ri\ vse hotelirje in trgovske raca nje	— Michael Lou-1 tvrdke po vseh Združenih drža-
" ear, 19K W. 22. St., Chicago, III. vah, naj ne sprejemajo in vnovči-(3-5—2)	jo nikakih kanadskih poštnih na-
Knjiga za dol-ge zimske ve-cere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za letp 1923
192 strani povesfi, poučnih čl am kov in razprav, pesmi, stik, iale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov. Naročite ^a ie danes.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Ccrtlandt St.. N«w York
W Dob« h tudi pri uatopalkia r OUi KarodL
&T SOJAJEO, NAROČAJTE W NA "GLAS NARODA" NAJ-VSOJI SLOVENSKI DNEV. 8ZK V ZD*. DS2AYA& -M


C.T^NS Š\nOTi\. TTUTi
SKARAMUŠ
Spl&al Rafael flabatizd.
-_
Za "Olat Naroda" poslovenil O. F.
10-22
j službe. v kolikor je tu tudi v interesu države. Na podlagi vsestranske debate j.' konferenca iz-Nova dvorna daxna.	j la^iia tla. Vsled strela se je zliu- delala načrt sj> .-azuimi, ki 1»«
Sopt-oga generala Stev&na Ha-' dtl tudi mož. ki je pograbil za pu- predložen vladi. I* .1 »!. r-IIipr.»-lžiča. kraJjevega adjutaiita, je Sk<», tuda tat jj je bil medtem že1 jektiranega sporazuma 1> .{.» last imenovana za dvorno damo in je odjkisriL V	]m je tat pustil n ki ladij zarezani zaposlovati na
žo nastopila .svojo dolžnost. To je ee\ije in klobuk. Naslednji dan je v-»-h ladjah in pri upravah In-. -tviaj že tretja dvorna dama. bil zlikovec v rekah pravice. Zlo- larsVh društev izključno le jii<i -
č/ji je hladnokrvno priznal.	! il--vaxir.ke dtžavljane. Društva b
Ncvi jugoslovanski konzulati.	i uidila tudi brezplačno vožnjo in
Iz Beograda p -ročajo. da vlada 100,000 Din za glavo razbojnika, prehrano v-em -bolnim nezapW.e-uamerava v kratkem otvoriti v Iz Skopi j a poročaj«"*, da se na- n"m mornarjem. Državni uradniki mu je, d« misli dečko rpno, - y	Ameriki ^ štiri konzula- haja na čelu bolgarskih komita- m vojaki -bi imeli polovično vož-
lueaju ne pravi strani. \ pra-1 u. kajti dtinedanji k«wizulati ne šev. ki plenijo po ozemlju južne j.njo itd. Sakeijoniranje sporazuma
Kretanjc parnikov - Shipping News
februarja:
» i->iufiit Garfield, -n. Genoa.
l"ht-l bi-u: g.
Nadalj evanje. '!"-r je izpustil n^ga Andre-Louisa ter zrl nekaj časa
16
L»- < ha peli vanj v nemem presenečenju. Zdelo « resn-» \ ša j za enkrat in da je v tem seval «.»■ je. kaj b<« prišlo konečno iz vsega tega.
Kaj drugega morete pričakovati od zavratuih morilcev kot umor.' H >• «*m viiin povedati povest, ki vant bo pokazala, da ni to, čeiar -a.- bili dane^ priča, ničesar novega." Razkrila vam bo sile, s katerimi imate opravka. Včeraj . . .
Sledil^jo kratek fnlnior. Neki gla-, v ljudski množici, nekako dvaj.seT korakov proe, j»- rekel:
Z .pet tdt-n.
» f> rn trenutku je p«.<-.l *»tr•* 1 >n kr<««»]ja se j«' • rlbila <k1 ttro-
Za učitelje v južni Srbiji.
nasfe i -t.iv «•. iiep.orelno za Andre-LouUom.	Vsled dogovora med prosvet-
N.otaia jf /in.«lu v ljudski množici, prav posebno na mestu,	-11 vojnim m-uisrrstvom bo
« i k ■ • < i ♦ r je pnšol strel. Napadalec jt- bil eden iz precejšne opozicijske -K ipiije. k. j-- bila tak .j napadena ter m' morala braniti.
Le < lijp. lier pa je ine<lt«iii pt.zval Andre-LiuLsa. naj poišče .skrivališče.
1'ojd. d«»l. umorili t* bodo kot La Riviere-ja.
Naj me. - Ka/pr«>strl je r«»ki na teatraličen način ter se za.sme>( .i Tukaj stojim, izpostavljen jim na milost in nemilost. « e h- e. i, naj dodajo moje kri k oni, ki se bo dvignila, da jih za-
■uorejo obvladati v>vga posla, ker Srbije, tudi zloglasni razbojnik, bi bilo brez dvoma v korist naše ireimi-n t*' v Ameriki nad en niiljon ju go- To dor Aleksandrov. Vs?h komi-; mu domačemu pomorstvu.	* februarja:
lorvamkih izseljencev. V mnogih t<>v nad 30. Jugoslovanske po-
ic-ajLh se zato obračajo naši t/ise-' -ie:j>Jke in vojaške oblasti ener-1 j»-nci za pomoč na avstrijskega g eno zasledujejo komitaše. Obla-!
Nevaren tat pod ključem.
(20. februarja: Cherbourg; Amerl IVrrag n .
' februarja:
o. februarja:	| Kri»n«_e. iinvre; ^azon.a, Cherbourg ln
'	clenoa: Slanchurta, C!ierb«.>i:rg < HuniburK; unluna, Ctierbourjc in lia.m-
n Hamburg: Wuerttmburg, Cht-rbourg u. ! 1,1,11» i-res. Munroe, Cherbourg. Hamburg; Thurlngia, Hamburg.	j& februarja.
iO. februarja:	*	J Mongolia. Cherbourg ln Hamburg; Han-
«*iympiC. Cherbourg: Pr«««. TIooa*\«]t ; *"». Cherbourg in liumL.	Uouaillon,
Cherbourg in Bremen; Klnl.-ttwl. Cher»M«urg* Havre, n Antw«ip; Noordum. Boulogne in Koi	feoru»rja*
terdum.	* Volendam. Boulogne In Rotterdam;
<3. februarja.	J La;>!anrt. Cn©rtw.;:rg; i-res. Ki 11 more. Cher-
Caiwpic, Cherbourg ln Bremen. Ll«>urg ln Bremen. •4. februarja: I; I*rea. Adami.	____________
i Cherbourg: Seiillitz. Bremen. 1 marca:
Mtnnekaftda. Cherbourg ln Hamburg, j 3. marca:
Kroonland. Cherbourg In Antwerp;
'28. februarja.
Hannover, j Conte Bosso. Oenoa: fred. Van Buren.
Mount Caj-rcU. Cherbojr% in Hamburg: i Rochambeau, Havre.
■7. februarja:
i	Arthur,
Cherbourg In Bremen
Olullo Cesar e. Gene«; Nl*w Amsterdam	Harding. Cherbourg in Bremen.
aJi '.iai.jajLskega k««izula. ker ni	razpise nagrado v znesku i Orožništvo v trnomlju jeareti-|------ —---- -------
ji g^.'^ arLskih konzulatov. . j 100 tisti- dinarja za onega, ki; ra'o znanega postopača Andreja	* Rotterdam: Samand- Ch'r-
; ubije ali arelira Aleksandrova.
Oprešivika, ki je leta 11*2«>. v Mi-® | -Unjp-.h v družbi nekega Mikuža j Reka Krka usiha.	; kradel g iilbio jermenje. Opreš-'
Kakor porc<^ajo iz Skradina vj ra-k je tudi rsumlje.i, da je v noči t ^ JUGOSLAVIJO u^iteljstvo v juiiii Srbiji dob K-al o I	^ je pojavila tamkaj i dne 8. okt^brn	gostilniČarki	v 9 dneh
živila in druge potrebščine p.«i vo-! nenavadna naravna prikazen : re- j Gardner juri Sv. I.- vreaieu na Po-j	, ... ,	*m,
jarkih .skladiščili po istih cenah I ka Kr'ia asilia že od početka me-i u rju ukradel za 25.000 K obleke' 1
7. marca: I'ar. s. Havre.
PO
akor vojaške oaebe. S tem boisfva novembra m tudi vsled iz-j n p-rila. Oprešnik je začasno v
učiteljstvu tunt-go pomagano.
Novi Sad se olepšava.
Mestni svet v NVern Sadu je' *vezo z r«zličniini /oteral .'J2 mil j*.no v kron za regu-
1 datnega deževja zadnjih tednov j »^poj-ih okrož. ii prav n"č narastla. opravlja .ta. nenavadni
Klii'"a v Celju.
4S.647 ton 30.704 ton 82.022 ton
! 3oam:cvani:.
pojav v prajmoveruitni
•iy M ha r. 1» x 131.
Beograjska policija je prišla na!	ljrcko rAAM) ruskih I pri zdravniku, ki zna pisati in či-
M velikanski .spijonski organi-j be"uneev- kI	v .Jugoslaviji, j ati vev slovanskih jezikbv, kakor |
saeiji lt.lgamv v Jugoslaviji. Tai"""1'0 v "voj<> a°"m>vLno- Samimi-, udi angleški jezik. Dobra plača.
duii. Naj me umore. To je posel, katt-rega dobro razumejo. Dokler r	"Z ,, -______ .	i .
! lacijo eest in olepšavo mesta. .	i večia _ n
pa ne	trj^a. mi ne morejo preprečiti b«s<st. ki bodo grmele v	Ruski begunci se vračajo domov f,	« ^
:i.	; t „ ° .	...	'-ewis Kun. Pa.
njih u»e-»ita.	Bolgarska ipijonska organizacija t ^ ^>?rada porroeajo: Po po--------
/ j.. t s» je zasmejal na glas, ne,iz prešernosti, kot so domne-,	v Be:gradu	1	Ji^t^tnjega m ni.-trstva s. ;	SLUŽBO DOBI
\ali "ni. ki ga opa/ovali od s]x>daj. pač j»a raditega. ker se je spomnil >fi'tov»- vtvari. Prišlo mu je namreč na mUel, kako je imel pn brisani kardinal de Retz navado najemati lopove, ki so streljali na njegov* kočijo, da xi na ta način pridobi naklonjenost na- rgan zaejja je imela svoj *edež v? jV-	hegunei zlasti v zad-1 Oglasite se pri: Dr. Moy, roda. Andre- Loui> >am je bil prav v takem položaju kot oni pre- r' lieogradu. V interesu nadalj nih! ^J'*™ i:LrA viača j » zelo številno, j 'j-rant St.. Pittsburgh. Pa. brisani politik. On sieer ni najel človeka, ki je oddal nanj strel, a , ix'i^edb p dieija za enkrat ni 'iar dekazuje. da je propaganda kljub t- mu mu je bil hvaležen ter pripravljen do skrajnosti izra- '-dala nobenega poročila^ vendar biti ugodn<> priliko, ki mu je nudila. ioznasva d;-j>Unik "Jutra" iz vt^ Skupina, ki jf »kuaala zavarovati strelea, se je bt.rila ter si : "'^fcrt-' jnega vira, da obsega ta s^uiala izvojevati pot iz razjarjene ljudske množice. , Praska organizacija preko 100 Pustite j»h. — je vzkliknil Andre-Louis. _ Kaj nas briga | ,lanov> katerih vt-'ji del »e nahaja
%QUITANIA............
Vf AURETANIA........
3ERENCAR1A..........
:azko$ne kabine tretjega razreda z 2. *. > poateljami.. Kratrc obednice. kadil .'•re tn pctlvaiiSča. Pokrit promenado! rov. Iiborna hrana. Domaia udobnosti.
st<>je:-e ilrevje. Pla^'-a je s^lai	Nobene skrbi.
■ >	, Nobenih posebmh atroiho* za to.
*2.2."» od korta. lliog >če čez časi Mefle Vs«rt :n flrusih informacij vpraSajte f
njMiSjecn aj{«-n*» v mentu aH okol ci. j ■m 3rd H-.n*« Ordrl izplafiljivl v Jugo-stavlji hitro, varno in zanesljivo.
lil
IŠČEM DRVARJE
Lewis Run k« župani je.
l>ober
CUNARO LINE 36 Broadway New York
FRENCH LineI
New York Plymouth Hai
Hitra služba v Jugoslavijo.
t_A BOUROONNAIS 3. feb. ROCHAMBEAU . 15. feb. ROUSILLON . .22- feb. CHICAGO	.6. marca
Izborne udobrekti — kabine za 2. ■» in 6 oseb. umivalnica ■ n tekoča voda v vsakem projtoru—jedilnica, kadilnica. Vmo .n pivo brezplačno. Pusebm vlak vzame potnike m prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Havre. Na vlaku 'Z Havre .etolmač.
Ofl»»t« m pri l*lala«a afcltl ali pri: KOM PANIJ SKI PISARNI 19 State St.. New York City

en za vratni rojaki
morilec več ali
med njimi zelo razvita-
(2-6—2)
manj
i»., »•«	i	i v Beogradu, drugi pa so razine-
Pustite jih m poslušajte mene,' . .	. , .
-e.i.; po notranjosti Srbije.
Fond za bosanske sirote.
Povodom kraljeve |>oroke m- je v Bo vsi in Hereeg vhii nabrala ;\-f.ta 5 milji«nov kron kot poročni lar kralju Aleksandru. S kralje-*."'m «>dol»renjem je bilo sklenjeno.
U- , , • v -,	. . *y i a i t - . ^-vpletene v to afero tudi neke •• m «<loi>reiijem je b:lo sklenjeno. |
Kakorlntro je hd napravljen red. je pričel Andre-Louis pn-1 ■	la se h tem . denarjem ustanovi;
ved o vati svojo povest. Na enostaven način, a prepričevalno in	^	j uadaijnih od. 8r«d za podporo sirot in zapušče- i
tlocnostjo, ki je naglasala vsako posameaaio točko, je ganil srca j ;i4tjih velike senzacije. "	' alh °,rck iz	in lL*reego\-i-;
vsr-h S povestjo O dogodkih, ki so se završili dan poprej v Gavriila-1	~	« e v «4tarr»sti cd 4. do 16. leta. Ta
eu. Ste\ ilnim je privabil solz»- v oči. ko je opLsal žalost in bede j Velika goljufija v Zagrebu. i "nd nosi ime kralja Aleksandra udove Ma»»ey a ter njenih tr^i stradajnčih, osirotelih otrok, ko je ! PostajeiiačeLnik na južnem ko-, kraljice Marije. «ipi>al tudi »u»r.. matere M. de Vilmorina. katerega so številni med | lod\x>ru v Zagrebu je za ,'edil dve !
navz M im |*./iijiU in ki je na^el svojo smrt v plemenitem poskusu, i ^marejeni brzojavni p »vzetnici. •	račun vojne odškodnine, j
da v,, za v/zame za stvar zatiranih in tlačenih.	» katerimi je liila dvignjena svota ! ^ Beograda, p. i-očajo: Ekonom*
Mark i j d la Tour d'Azyr je rekel o njem, da ima preveč ne !	Din. Preiskava je dogna-i ;k<vfnianeni komltet ministrov jej
varen dar zgovornosti. Da zaduši za vedno ta glas. ga je ubil. Na- P|a-	^'ljufijo izvns;! železni.; ,:JerLiL> da naroči beograjska uni-j
kana pa s,-* mu ni posrečila. -laz. prijatelj ubogega Filipa de Vil ",kI delavec PVan MohotviČ. ki je!	hihko učila, zbirke in knji-f
morina. sem vzel na svoja ramena plašč njegovega apostolstva in i ud» priznal, da je iz bloka, ki ga *e v^XenuMji na račun reparacij v j
• • - - - mesku 4 m'rljonof\* zlatrh mark. " I
Doctor Moy

ie uepein zdravil m botlastne da
■^pade. padavico, z? .str taljeni« krv vsled zaprtja, srečne Jetrne. ledične ir: pijuCne bolezni: bo lezni v želodcu. pl=» vi ali hrbtu: bnU ilne v prsih, unetr oči. roke. noae ali hrbet; otekline, rev matizem: kotne bolezni. srbečico, oar -e, oslabelost, moSke ali ienske bolez.nl ili slabo kri: brez operacije v najkraj-em £asu po naJmZJI ceni. Urade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do 6. zvečer. Ob nedeljah in praznikih: od S. do poldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOY
308 GRANT STREET PITTSBURGH. PA.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite »-dim. nri:
navinSek-potokar
331 Greere St^ Conemauih. Pa.
riAl IE po CF.NIK.
NAZNANILO IN PRIPOROnii.
Cenjenim naročnikom '^aruda" v državi Ohio naznanjn •o, da jih bo obi&kal naš potovnl cast«»pnik
Mr. ANTON SIMCIČ. kateri je pooblaščen nabirati n •uin.j /Sa naš list. zatoraj prn^: rojake da mu hod' ';nl?V nwklon jeni
Slevenie Publishmg •
ie bil na^e! na mizi. iztrgal dvt povzet niči in v fsporazumu z nekakimi prijatelji iz\Tšil goljufijo.! Malarija v Jugoslaviji. Vsi s:> bili aretirani.	J Leta 1!>22. si> se pndvzeli ener-;
gčni koraki za pobijanje malari- \ je, kri se je vedno boJj širila. Delo I
iliitns g<.vorim / vami z njegovim glasom.
L»* Chapelier j.« pričel konečno razumevati, vsaj deloma, pre-
.seiietljivo izpremembo, ki jr završila v Andre-Louisu.
— da/ Kilsem tukaj le raditega. — je na<laljeval An<lre-Louis.
— «la zahtevam ir vaših rok os vet o nad morilei Filipa de Vilmori »	« ,
•	. .	*	nesreče na železnici
sim ' WWIfcnfi VUm I"V"m StVi,n-	bl Vam ******	Sarajeva se je odpeljal s tre- *«	pr^lv.em osredotočimo vi
j ii'no železniški .preglednik Mirko'	pokrajinah, kjer malarija
kraljuje, in to so: Macedmija,
NAZNANILO.
Rojakom v (."hicagu, lil., pripo-» ročamo rojaka
'ma gora bi Dalmacija. Komisija, ki je bila pri tem delu za-iKW.e-na. je podala ministrstvu za na-rtdno zdravje obširen referat, na :-dlagi katerega se br-do določile
h straaninr glasom in z zgovornostjo, krje presenetila njega | Bazina na progi proti Pali Ker« samega, je nato opisal nedelavnost kraljeve pravice, kadar so kriil- ; je dalja čau bavil na pro^i «1 | h »sta ve plemenita«. 7. rstrim sarkazmom je govoril o kralje ; <Xil ga je i/. Više grada piihaja-Mm namestniku, M. de Lesdignieresu.	os«bt»i vlak. Lokomotiva jt
- Ah .se vajn zdi čudno, — j,- vpra-saJ, — da deli namestnik , zajčviigaJa, a v tein trenutku jf kralja pravico tak... da je vedno ugodna plemenitašem T AJi bi bik ; tudi že udarila ob trezino. Ko se
pravično, ali bi bi bilo primerno, vršiti jo na kak drugi način/ • J«	UMtavil, našli s > poleg tre-j-jinem*ce Zil l>CKloče delo.
Prenehal je ter pustil, da je izveflel njegov sarkazem primer-	preglednika llazLno, kateie-
ni in pričakovani učinek. S tem pa' je tudi zopet vzbudil dvome Le | mu Je	IZ	a Mcor ni bi ! Ve!ik	v Kraljeviči.
Chapelierja. ki ni bil še popolnoma prepriča* o oilkritosrcno^ti • ° wl,azit* kake Poškodbe. Zdrav- j V kraljeviski ladjedelnici je iz-, . . Andre Louisa. Kam jadra pač ta človek!	v	' j« izjavil, da ni kake nevar- j brulma požaa-, ki je napravil za j pooblaščen zastopnik v vsei
Ni mu bilo treba biti dolgo v dvomih. Andre-Louis je nada-'	En° lu*°	> Bazana - 10 miljomm- kron «kode. Delo	kl 80 v zvezi z naJ41m
JOSEPH BLISIL\,
1 jeval ril M
trairl.
svojim govorom na način kot je domneval, da bi bil "ovo- '	j	nemoteno nadalju-
je Vilmorin. Tako pogosto je debatiral z njim, tako pr^- • **	P^taji v Pri lep u KN le centrala Wšcle ^ daljšem i
sto se j, vdeleževal razprav v literarni zbornici, da je imel v svo- f ^ ^ ^	ZaV(dl ^ ^ ^ lahk° ^^ ^^ati.
jem m. zimeu eel, litanije reformatorjev	dnf1,.- Ra tlFU' ^ biI° 9Z'! % ^ P^ara	SlU,li ^ se"
ogibal wee uapačjio postavljeno, la je bil ogenj ptxltaknjen. Zade-
— I omist.te predvsem, kako je ustrojena ta na-sa Francija. En , (>,be lokomotivi in več vagonov je i va se spravlja v zvezo s p .žaroma y - |Ur^|A ADAllOVi
m.lj..n prebivale v obstaja z .Mahov priviligiranih razredov. Iz teh j bilo razbitih. \lakovodja je bil v Splitu, kjer je zgorel železniški NAJ T tU J A AKAdoRA
sestoji Francija. Oni so Francija. Gotovo ne morete domnevati. : težko ranjen, tri druge «**-!>, p ' tntenal, in v lieogradu. kjer je'
Gotovo ne more domnevati, da preostali kaj pomenjajo. N'ikdo ne! dobile lahke ]x«k< dbe. Skoda »O: al žrtev požara, velik del na-
more trditi, da je ii i ri in dvajset miljonov duš sploh kakega po- znatna.	!^rav	r>,kega viidikata. Ob-j
mena. da so lahko zastopniki tega velikega naroda ali da lahko j ^a zagrel«škem državnem kolo- as t je uvedla preiskavo, da se
obstajajo v kak drugi namen kot da služijo miljonu izvoljenih. ,llvoru j«4 ugodila železniška ne-i pride na sled oaiim, ki s^ zakrivili
Trpek stn.-h je pričel stresati navzoče in to je ravno hotel do- i .x<*a- V!a!i' ^ vozil na P"^ajo., požar. Delavstvo ladjedelnice je	uoštnino 12 —
seči Andre-LoiUlLs.	zadel (v neko lokomotivo in je; ikliealo jave:i shrnL na katerem jeV2^	1 l»WUUI10
_ K„ viHii.. ^	i --i. ... ' f>»10 P" tej !j>ri^:ki več železničar-; Rjavilo, da odklanja odgovonic«4t 8L0VIHIC PUBL
i,iri in vi , r	v «'V.™ost.. da 3,h um*.;jev ^U ranjenih, dva vag«,. Ua t«. Ur je zgodil«. OK-in.ko i	9» CoMudt Btn«,
t. h at.r. m d^jsH miljonov. - v,h-,noma kanaljr. m«K«re ustvtt- pa m„-.Il0 ,loikoa,>vaila.	.art^pktvo je storilo potrelme ko-	K« York City. ti. T,
jene od Boga. a brez dvoma ustvarjene, da so sužnji privilegijev.
— ah se vam zdi čudnr. da se je izvrševanje kraljeve pravice po-| Ubojstvo ▼ Novem Sadu. ložile v debele roke ter Ltsligifieresov. teh ljudi brez možganov, da i V Norem Sadu je kontrolor
Pomoč pomorskemu brodarstvu.
Iz Beograda poročajo : V ravna- ;
jetjem.
Uprava "Glasa Naroda". RAVNOKAR JE IZŠLA
SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi oelega sveta in kazalom.
Kjijiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dol-cja in 11 palcev široka.
—:—- Cent • poštnino .
$4.s
"GLAS NARODA"
82 Cortland t Street NEW YORK CITY
POTOVANJE V. STARI KRaJ iN NAZAJ V AMERIKO.
Iz dolgoletne i-kn;nj»» vemo. <la i>o t u jt- zjHluvu'jiio s:itoi> oni. ki uima nikakih sitnosti s potnimi listi in prtljago in ako |K>tuje 7. dobrini paru ikoni. Vs«> ti» jireškrbiiuo za vsiik»*^:i potnika l*«iM-l»no v«h1ii.» jiri-por<N*-ai!i.' r::i.*l .<!, <■ parnlke. ki imajo tu<li kabine v III. ra/r du.
Ako nameratatr polntati v stari kraj. pišite nam; io liu \ Vaši lastno korist.
KDOR Tsl A*1£SIŠKJ DRŽAVLJAN. PA BI RAD ŠE,L. PJA OBISK V STA, RO DOMOVINO !N B' SE 20PET RAD VRML V A P." ERIKO. NAJ Pl ŠE TER MU BOMO DALI VSA TO-Z 4 p f= V•-> A DOJASMLA
Ako želile dobiti SO HODNIK K Al.I ZNANCE IZ STARE DOMOVINE.
pišite 11:1111 /i\ naMnli'a. k»-r šte\ Uo
prisflj»ii'-» v jt* otu.-j«ni».
Za potne strdke izplačujemo tndi v Jugoslaviji dolarje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland t Street
New York
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
ŠIVALKE SE IŠČEJO
za <!•-!<» na malih strojih. Dobra I»!a.«"a. Dolga se^dja. — (ie<»r»ette Hat C<>.. 675 Hudson St.. blizu 14. ceste, New York City. _(31-1—7-2)_
POTREBUJE SE
"»0-60 drvarjev in ene^-a boarding bo*sa. Plaea sedaj $11.40 od korta. N"V gozd. Sr»)inr delo za deset let. Ver se poizvo j»ri John Troy v Olion. Kth»r pisati, tn<li lahko piše na moj naslov: Lonis Gerzina Box S6. M.uriš. Pa_ (3-5—2)
NOVI CENIKI GOTOVI!
AKO ŽELITE NAJNOVEJŠO MOŠKO ALI OAMSKO PRAVO ELGIN ALI HAMPDEN I RO, PIŠITE PO CEN Iti. »TANE VAS DOPISNICA EN CENT, PA SI. PRIHRANITE DOLARJE.
IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA

0 00«
j rake, da tndi država priskoči na pornoO ladjedelnici.
mislijo z njimi#ter brez src. katere bi bilo mogoee ganiti? Pomisli* j mestne ožitnine iV.žaJj z revolver-kaj vse je treba braniti pred naskokom nas ostalih, — kanaije.' jem ustrelil »efa mestne tržne Pomslite na pv fevdalnih pravic, ki so v nevarnosti, da izjrinejo.; upft-ave Milana Tapavie >. Storil | t«ljstvu državnih železnic je bila 1 ee bi ».e privilipirani stanovi dali celo poveljem svojega kralja ter Je zaradi tega, ker je Tapa-■ zaključena konferenca glede po-pnznali Tretji Man lyot enako upravičen z njimi.	Vjea uvedel prf»ti njemu preiska-; delitve državne .subvencije za pro-
— Kaj hi postalo iz desetine na vse pridelke! Kaj bi postalo iz' V<> zara<il nwireraacij.	; 4j>evanje našega poiuonikcga bro-
pri&Unega. tlačanskega dela. iz pravice, da vzame grajsčak prvi!	_	i iarstva. Konferenca se je »kli,eala
pridelek vinogradov in da lahko na la način v svojo korist kon-	Krvoločen nabojnik.	i na micijativo ministrstva pr^me-
trolira prmlajo vina? Kaj bi postalo iz vseh drugih sličnih pravic! V ,lePt>sr«*l»M bližini Zagreba, v ta, udeletoli pa so .se je predrtav-Kaj bi postalo iz njih izključne pravice do lova in ribolova, koje	^ i* pred pravniki
kršenje smatrajo za hujše kot pa umor ali uboj?
v uiki za i nt ereslran ih ministrstev. Rabusivn vili iz\Tw;l vlom. pri k a- j zasfoptiikii trgovske zbornice, in .,,..) tereni bi bila g*r>spa Priester kma-! lastniki ibbodovja. Glavna naloga - ln k.j o drugih, neizrecnih. nesramnih pravicah nad ziv- ■ Ju ^^ ^ljetije. Ko se je go- konference je bila, dosevi sporaz-ijenji m teles« naroda, iuitere se sicer redkokedaj izvaja, ki pa ven-, ^ treh zjutraj zhudU^ je um n^d nbal^kimi parobrodnimi
društvi in državo radi uvedbe red-
,.	_	nega. prometa na naših obalah in
da je imel absoluUH> fevdalno pra\-ico storiti to. ^	I mi posvetila ee\- samokresa. -Viz Italijo, kakor tudi določiti vi-
7 ____ -. a j istem trenutku je počil strel in za-i^tno državne subvencije, ki bi jo
(Dtlje prihodnjih)	^ U w	v trebuh se je gMfMi sgrudi- dobila ta druitva za vriitev svoje
. ... — " ——v..	rrusuKnmj	; j»pa ob treh zjutraj zbudila, je Hli-
dar niso ocfjprftrvdjenet-Do'danes bi lahko trdil plemenitaš. ki bi *e(£ahi v sosedni	ropot. Ko je
vrnil z lova ter ubil dva svoja sužnja, -da si v njih krvi osveži nogi. - pogledala v sobo, se ji je pred oe-l
Velika Uinikon
Pratika
(s treai Blatiči.)
Cena i poštnino ... 20o
35 pratik .....$3.75
50 pratik ...... 6.50
100 pratik ......12.00
Slovenic Poblishine Go.
D'Cariaatft Sired Itv York
<naa«Naroda.
Praktični
Priročna iepna knjižica, ki ima Tse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi m {mečunjenje obresti
Kniiiica je trdo vezana, stane
75c
BLOVENIC PUBLI8HINO 00. •3 Cortlandt Street : Hew York

i-
1