n • jve2ji doTcnald dnevnik ▼ Združenih državah
L!
Veti* za vse leto -
$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto
Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
GLAS NARODA
Ust slovenskih
Ameriki.
lucad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: COETLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, Ao3, at the Post Office New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: COETLANDT 2876.
NO. 178. — ŠTEV. 178.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 31, 1923. — TOREK, 31. JULIJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
PREDNOSTI OSEMURNEBA DELAVNIKA lewis je zavohal
Stroški dela so bili skrčeni in več jekla se je proizvedlo na obširno zaroto
temelju osemurnega delavnika. — Colorado Fuel and
Iron Co., je tudi pronašla, da so delavci v boljšem du- Lewis pravi, da hočejo zlomiti še vnem stanju. — Značilno pismo J. Welboraa.
uni-
jo s tem, da izsilijo stavko v premogovnikih. — Besedni spopadi v Atlantic City.
Poro
John J. Leary.
Pueblo, Colo. 2!>. julija. — Ne le delavski proizvajalni hjroški dovršenega jekla s«> se zmanjšali mesto da bi se zvišali, i>otem ko je sprejela Colorado Fuel Company o-( semumi delavnik, temveč tudi delavci so v boljšem fizičnem stanju in ličili duševno stanje je boljše.	| Atlantic City, X. J.. 30. julija Ko se je opustilo stari dvanajst urni sift, je bila ra- John I>wis. predsednik Fnited zciitega povečana produktivnost ]K>samezne^a delavca na Mine Workers, je včeraj formal o in sicer na tak način, da je ]>opolnoina nadomestila no obdolžil neunijske člane Ni
ur
.. i i. . i »;i,, i	jtional Coal Association zarote. <1?
IMivisanje tedenske plaeili i' lestMee.	. ... ,	. .
', i t	1*1 . se izsili -stavko v organiziranih po
ln dejstva so vsebovana v pismu J. \Y ellborna, prod-............- . _ ..*
s«dnika korjH»raei je ter so potrjeno potoni različnih preiskav.
Plaee iti pri*»t'»jbine /.a kos so bile poviša ne za deset odstotkov, da se deloma nadomesti znižanje plač** vsakega delavca vsled skrčenja delavnega rasa in kompa-nija plačuje sedaj deset o«lstot-kov višje pla«"-*» kot jeklarn*' na iztoku, a delavski stroški t^fmiirniin delavmkom z višjo p!a»'-.» ea delavce «» bili manjši pro tono produkta ko< pa po<| dvanajst urnim šift^m.
Zaključki predsednika Welbor-na so naslednji:
Produkcija /.a moža na uro m* je zvišala izza uvedbe osemur-nega delavnika. V vsakem departments naših naprav je sedaj več-ja kot pa je bila za «"-asa dvanajst-urnega šifta.
— Jasno je. da je bila naša iz-prememba praktična in uspešna.
V »tarih ča^h obratovali* naprav«. z. izjemo strojnih delavnic.
polom nemčije se hitro priibližuje
Grof Kessler pravi, da bo prišel v Nemčiji še tekom bodoče zime polom. — Predavanja pred političnim zavodom.
ljih mehkega premoga v deželi.
8 tem je potrdil napoved. da bo izbruhnila v prihodnji spomladi stavka v poljih mehkega premoga.
John Brvdon, predsednik zveze delodajalcev, je odgovoril na to s pretnjo. da bo preplavil eel o ,atlantiško bal in prav posebno države Nove Anglije z mehkim premogom za ceno. odobrene o<i vlade v slučaju, da bi dne 1. septembra izbruhnila stavka v a:i-t rac it n ili rovih.
To pretnjo je sprejel predsednik Lewis z izjavo, da bo to prijetna novica za antracit ne delo dajalce dežele. *'ki bodo vzrado-ščeni. ko bodo izvedeli, da kujejo delodajalci v mehkih premo-sedaj načrte.
k šift<itn jw> dvanajst ur. Nato pa je l*lo v,e Upre me njeno v osem- P",litlJic v Ruiini- Triil1 <,a
umi >*Mem	*	ri frant*oska vlada. vse. kar je -v
' njeni moči. da provocira pasiva* odpor v Ruhru in da je v tem namenil eelo podpirala monarhlstič-ne zarotnike.
Po mnenju Kesslerja bi bil edi-ni način, kako izogniti se temu. da bi se Združene države prit!r-i-
rcparacijski komisiji ter napravile iz nje nepristransko za-
delavcev je zaposlenih pri nepre. stopstvo	je tmli <1a bi bil
Williamson, Mass., 9. julija. — CJrof llarry Kessler iz Berlina, prvi nemški predavatelj pred Političnim zavodom je napovedoval danes tukaj jtopolni polom Nemčije vsled revolucije še pred koncem zime ter možnost nadaljm, jrarskih )»oljih svetovne vojne, ki bi bila še bolj kako bi jim ukradli njih naravna divjaška k<it pa zadnja.	trztsca .
Grof Kessler je dospel iz New Ta izmenjava medsebojnih na-\Yrka včeraj ter sporočil svoja pa lov je bU edini razv«.j v polo-pr<»rokovanja časnikarskim poro-. žaju in Mr. Lewis je posvetil ve-čevakern. (.'temeljil pa jih je z! <"*«"<> ovčjega časa k.mfreneam s nadaljevanjem sedanje francoske elani svoje organizacije. Ničesar
Nove iznajdbe za prihranjen ji dela ter k<>k*ov& naprava za j stranske pr<»dukte *«» bili fakt»rjij pri zvišanju produkcij. Ttidi pro-hibieija je nekoliko pomagala. j Tukwj /naxnj't delavski Ntntsk: i prd»ti/no IN o<Uta(kov skupnih ' ... stroikov, in nekak« 2:1 «wKtotko\
stanili procesih.
EKSPLOZIJA V KANADSKI TOVARNI.
Sidney. N. S., .10. julija. — Ko je p<» vei*« tednov trajajočem štrajku zrvpet pričela obratovati tovarna Briti-sh ratioin, je .s silnim jtokom eksplodirala velika parna cev. Več delavcev je bilo poškodovanih.
uveljavljen lw>l.iši in bolj trajen mir koncem svetovne vojne, če 1)1 se »Združene države ne vmešalo
leta 1W7 v konflikt.
— Tak mir, — je r*»kel, — bi bil mir na temelju kompromisa, kar pa ni mir. ki je bil sklenjen \ Versaiilesu. Bojevniki, ki bi izvo-jevali vojno, bi bili tako popolno Empire Corpo-1 I,ia črpani, da bi trajal mir vsaj i nekaj generacij.
ni eni iz Washinjrtona, niti direktno. nrti drutrače.
Mr. Lewis je prav posebno pov darjal. da je včerajšnji napad del splošnega načrta, da se tekom prihodnje spomladi izsili prekinjen je obratovanja v unijonizi-ranih poljih mehkejra premopra. Obdolžil je neunijske delodajalce. da skušajo uničiti 1'niter* Mine Workers organizacijo. Rekel je. da so zbrali sklad desetih milijonov dolarjev in da hočejo potom provoeiranja stavke tekom prihodnje spomladi molzti javnost ter gromaditi velikanske dobičke.
Mr. Brydon. ki obratuje neunijske rove v Somerset okraju Pa., je zanikal včerajšnjo obdolži te \ Leivisa, da je posebna bituminoz na komisija, imenovana od njesra.
cen
ki je prihitela včeraj na pomoč Položaj v Nemčiji, p->V/.ro- antracitnim delodajalcem, v glav od frane. okupacije Rubra, nem n .-linijska.
je dosegel kritično toeko.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
a« potom nafte hanlr» izvršujejo zanesljivo, hitro In po xdaldh
cenah:
TftaraJ m Ml« aafte mm iMeit:
Jugoslavija:
RaspniHIJ« n« xartoje poftte ln izplačuj« "Kr. poitol Čekovni «rad" ia "Jadranska banka** t Ljubljani. Zarrebo. Beogradu. Kranju, Celju. Mariboru. ImhroTDlkn. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je paC sa hitro laplaCllo najugodneje.
1,000 Din.......$11.60
2,000 Din.......$23.00
5,000 Din.......$57.00
Pri nakadltii. ki mali)« manj kot en tlioi dinarje« ra&unlma poaabal pe 1» cant«« aa paitnln« In «ruga rtrolka.
Italija in	zasedene	osamijo:
BaspoMlJa na sadaje po*te ta lsplataje	"Jadranaka banka" « Trsta. Opatiji ta Zadr«.
200 lir ................$ 9.80
300 lir ................$14.40
500 lir ................$23.50
1000 lir ................$46.00
Pri aakefllllh. lil *naia)e manj at tOS Ur računlme poaebej »a IS cente« aa p^tnlna In «ruea atnlka.
Za pmUUUw, ki praeecal« *****k pet tiso« dinarje« aH pe dvatM Bv 4eTolJuJeaM pe sMcetaeetl fte posebni popust,
▼redaost dinarjem ln Uram sedej ni stalna, menja se večkrat ln neprir Ha k orano: ts tega ririopi nam nI moaote podati natančne oese vnaprej. Računamo po ceni Mx<a dne. ko nam doepe poslani denar « roke.

aUlarffli dejte
oeiaa « Um Hsta.
Denar York
Money Order alt pa New
Je poslati najbolje po Draft
FRANK BAKBTiB STATE BANK tS Gortlafidt Strast	Haw York, H. T.
G lamo sastopidftTo Jadranska
KUKLUKSKLANCI
JAVNO STL
SITUACIJA GLEDE TRDEGA PREMOGA
Konsumenti trdega premoga so danes na boljšem kot pa so bili leta 1922. — Javnost je dobila že dosedaj več premoga v tekočem letu kot pa septembra meseca pretrtciega leta. — Pospešeno obratovanje v rovih.
Philadelphia, Pa. 29. julija. Oe bodo vsled nesporazuma med United Mine Workers of America ter zveze an-tracitnih delodajalcev dne 1. septembra antracitni rovi zaprti ter delo v njih ustavljeno, bo položaj javnosti, ki se poslužuje antracita, naslednji:
Javnost bo dobila ali imela na razpolago v transitu približno 33.000.000 dolgih ton trdega premoga ali nekako petdeset odstotkov normalne dobave.
K temu je treba prišteti še neomejeno zalogo mehkega premoga.
V	najhujšem slučaju, soglasno z največjimi pesimisti bo obratovanje obiaovljeno po kratkem prekinjen ju. Niti premogarji niti delodajalci niso mnenja, da bi mogla stavka trajati preko zime.
V	primeri s tem hočemo navesti razmere, kot so obsto , jale septembra meseca preteklega leta, ko je bilo delo v
ter so leve na desno- George	-t u i*	x	w	i • •
„ , ... ...	" rovih obnovi ieno po petmesečnem prekimeniu:
in L. I). Smith. Vsi so usrleilni	T	, ■ . 1 ,	, - 4. t-
— Ja\Tiost je imela približno dvajset milijonov ton
premoga v svojih rokah, v transitu ali skladiščih prodajalcev, ko je bilo dne 1. aprila prekinjeno delo v antracitni h rovih.
Obstojala je zelo omejena zaloga mehkega premoga, ker sta bili pil stavki preteklega leta prizadeti obe strani industrije.
Gibanje za povečanje industrije je bilo vprizorjeno
Slika nam prikazuje tri ravnatelje newyorskih Kiikliiksklancew preti kater 111 je b lo izilano ustavno j»ovelje. Vračajo se od .«v4Hlnika Ellisa -I. Stanleva C. Bryant. Kenneth (J. Serrtt trjrovei ter zavzemajo v takozvani "višji" družbi odlično mesto.
predsednik harding francija in belgija nevarno zbolel' revidirali poslanico
Novi simptomi so sledili učinkom Vsebina poslanic je še vedno taj- po izjalovljenjli pogajanj v Atlantic City V petek, ko SO zavživanja od bakra zastrup-j nostt vendar pa je znano, da te- največji delodajalci brzojavili svojim rovskim upravite-
meljita dokumenU na versaill- I jem, naj zaposlijo vsakega moža. ki je nia razpolago ter
ski mirovni pogodbi in da za-! pričnejo z delom v pralnicah, ki so počivale izza spomladi, htevata konec pasivnega od pora.
ljenih rakov v Al as ki. — Ca.li-fomijski program jc bil odpovedan.
Na sestanku National Coa; Association junija meseca so bil storjejii koraki za ustvarjenje po možne organizacije bituminoznil (delodajalcev, katero bi se lahk« stavilo v službo vlade, da .se pre preči pomanjkanje premoga v ča sih sile ali narotlne potrebe, — i je rekel. — Pod to organizacijo s» lahko uvaža najfinejše vrste meh kejra premoga v okraje, ki so va jeni trdefra premoga ter jih pro daja za primerne cene.
— Posebna komisija bituminoz nili delodajalcev v Atlantic C it} je danes sklenila staviti ta stro* vladi na razpolago v slučaju stav ke v antracitnih poljih.
Edini interes njegove organiza cije v antracitnem sporu je zagotoviti deželi primerno dobave kuriva za bodočo zimo. — je rekel.
San Francisco, Cal.. 30. julija. Predstojnik IIardin<r j»' dane-«, zelo Ixtlan mt»žak.
Njegov i zdravniki ni>o li-»t «-1L povetlati. kak'i n*sna j<« njegova bolezen t«»r le '»bjavili v«"«»ra.i z\"-eer da so -se tt*k"in dneva razvili novi simptomi, k: i>omenjajo k<>in-plikacijo slučaja.
Položaj i>a so smatrali «lost» resnim tekom pretekle noči. d«i so kaneelirali celi calif rtiijsk: profrram predsednika 111 da priretlili konzultacij* . h kateri »ta bila poklicana dva vodilna calt-fornij-ska zdravnika.
Hočejo namreč dobiti kar največ premoga v mesecu, ki še preostaja, predno bo sedaj velja\Tii kontrakt s prvmo-
Pariz Kr-tnci* {o ii « (gar j i ugasnil.
\ ran'' JU ,J'1" ~ I Treba je še omeniti .d<i bodo ostale cene pii rovih
r raneovka m belgijska iHKslamca 4 ,	.. . . ... „	...	_ .. r , .
v odgovor na angleški reparacijski! takozvainh zeleOTiiskih kompainj m v glavnih neodvisnih memorandum .ta bili nekoliko iz- sedanji višini. Ti proizvajajo glavno množino trdega
I-remenjeni. pre<lno bosta danes*: P1 ClllOgR.
popoldne ^liM»siani v London. To 1 Manjši neodvisni bodo mogoče povišali cene, a to bi je bila posledica izmenjave nazo- ne smelo upravičiti povišanja cen od strani prodajalcev rov med Parizom in Bruseljem. na drobno.
Vsebino dokumentov se je i>o- y ]etu, pričenši s prvim aprilom, presega pi*o-srečiio ohraniti tajno, a v dobro dukcija premoga produkcijo normalnih let. V tekočem
informiranih krogih izjavijajo za-< ^ p0Ši]^aj0 ysak fUIlt izkopanega prCIUOga kakoihitro
npno. <la temelji wlgovor mini-_____- 'j___ __.	v
»trškega pre<ls<vlnika Poincaroja odločno na versaillski mirovni po-jjodbi ln r.a politiki, kot
januarja meseca. Pogajanja t like zaloge premoga za slučaj stavke in prekinjenja obra-Nenu'ijo >0 nemogoča, dokler ne tovanja, hočejo premogarji dosti zaslužiti, dif bodo imeli pren<«ha {>a^ivni .«lpor in Izpraz-' nekaj iiu strani ^za slučaj stavke.
nenje Kutir ».kraja j*« nemogoče, j	razdelitvi premoga med sedanjim Časom ter pr-
dokVr no ho plačevanje vojne od-1 vim septembrom sta dva faktorja ugodna New Yorku ter
Skodnine absolutno zajamčeno. j drugim mestom ob atlantski obali. Prvi je zadostna mno-
Beljrnska poslanica soirlasa s v. v 1 .V| m	j	v
'	zina zelezniskih vagonov, dnaga pa manjše povpraseva-
pride skozi drobilni stroj.
Gotovo je, da bodo storili premogarji vse, kar je v franeosko-bel^ijski	lno<~** vzdrže pix>dukeijo na običajni višini ali jo
je bila obrazložena povečajo, kajti če že hočejo delodajalci nabaviti si ve-
lijo s severozapada.
bouše prometne
VOJVODA ORLEANSKI JE ZNOREL.
London. Anglija. 30. jnlija. — Louis Philippe, vojvoda Orleanski in načelnik burbonste hiše, je zaprt v svoji vili Roehampton t bližini Londona. Straži ga veliko t število služabnikov. Možak se
PREDSEDNIK HARDING.
Štirje zdravniki, ki so se vdele-žili konzultacije, so .se razšli z*^f»-laj danes zjutraj ne da hi j>o<lali kako ugotovilo, čeprav je osebnr rdravnik predsednika, dr. Savwer. <e poprej objavil, da in1 bo objavljen noben buletin. Med zdravniki, ki so se vdeležili konzultacije, ie bil tudi <lr. Charles Cooper, s Stanford vseučilišča, špecijalist za srce.
Nekateri člani predsednikovega
francosko glede teh dveh točk.
glasi, čeprav se razlikuje v dru-,	.	...	.	v
gih točkah reparacijskega vpraša-! Zastopniki velikih proizvajalcev ter razpecevalcev
nja kot naprimer glede n<?ve kon-!,ia debelo pravijo, da je bilo le tekom dejanske panike po-
ferenee. da se določi plačilno; zimi povpraševanje po premogu tako veliko. Vsled tega
zmožnost Nemčije.	| so pričeli zgodaj kupovati premog.
Oni. ki so videli '»be poslanici, 1	~~	" ~~
pravijo, da je belgijska br:f_J k^»n-štruktivna. ker se peča z metodami uravnave, ki bi se lahko izka QA7||CQE II ||CIII YHDVII zal<* uspešne, dočim smatra fran- nALmCnC f UlIt I UllKU
eoska |vslanico izpremembo sta-	-
lišča nemške vla<le napram mi- Ker newyorski župan noče ugo-rovni [K>godbi za prvi in bistveni diti želji prebivalstva, se je l"»?*>.)•	Citizens' Committe of One Thou-
V franeo.^kih oficijelnih krogih sand sam lotil težavne naloge.
pričakujejo; da bo treba še dosti	-
nadaljnih pogajanj, rla se bo pri- V New Yorku se je začela velika
šlo do kenečnega sklepa glede od- in odločna borba za izboljšanje govora na Nemčijo, predlaganega razmer, ki vladajo po poduličnih, < d Anglije, kajti sedanjo franco-! uličnih in naduličnih železnicah. , sko in belgijsko poslanico se ni- Sestavil se je odbor tisočerih kakor ne smatra za zaključno. (Citizens* Committee of 'On«) London, Anglija. 30. julija. —i Thousand), ki je uverjen. da so ■spremstva so mnenja, da se bo Anjrle5ka p^^ka zbornica, ki | sedanje razmere v poduličnih že-
Elarding vrnil naravnost v Wash-
se bo v četrtek odgo^lila do ne-
ington. ne da bi imel spotoma ka- VMnbnL bo razpravljala o r«para-ke govore ali sprejeme.	cijski pogajanjih in s tem bo brez
Drugi pa so bili mnenja, da b: dvoma precej osvetljena cela žara vožnja po morju zopet spra deva.
vila na noge.	j	-
Rolniška soba predsednika se
nahaja na osmem nadstropju hn- ITALJANSKI KRALJ IN PRED tela v dolenjem mestu, kamor je SEDNIKOVA BOLEZEN.
šel takoj po prihodu v San Fran-'	-
ciseo. po opustu obiska v Yose- j Rim, Italija. 30. julija. — No-mite parku.	vieo o bolezni predsednika Hard- vseh poduličnih in naduličnih že-
leznicah naravnost neznosne. •
Temu bi se dalo le na ta način odpomoči. da se zgradi čimprej par novih prog. Na ta način bi bilo mogoče v bližnji bodočno>>ti že vsaj nekoliko spraviti v red zapleteno vprašanje glede tran-sportacije.
Županu je bilo odposlanih na 1 tisoče in tisoče prošenj v to svrho. Danes se bo vršila agitacija po
Župan se seveda brani na vse mogoče načine. O nadaljnih železniških progah noče ničesar slišati ampak zahteva več busov.
V svoje agitacij^ke svrhe sb poslužuje vseh policistov, ognje-gascev in snažilcev cest. Ti ljudje hodijo od hiše do hiše ter pobirajo podpise za nadaljno dobavo busov.
Načelnik odbora tisočerih Frank D. Waterman je vprašal župana, kako si more lastiti tako pravico, da se poslužuje mestnih uslužbencev v svoje agitacijske namene. Župan mu dosedaj ni dal še nobenega odgovora.
Waterman je prepričan, da je odbor tisočerih svoje delo dobro započeL Podpirali ga bodo vsi oni, za katere predstavlja vožnja po sub way ih pravo muko.
In takih trpinov je v našem mostu na milijone.
-— /
SEDEM SENATORJEV ZAPUSTILO LAŠKO KATOLIŠKO STRANKO.
Vse je bilo storjeno, da se mn 1 inga je napravila veflik utis na leznicah. nudi toliko počitka kot le mogo- j italianskega kralja. Kralj je na- Županu oziroma Board of Est>-ee in povelja zjutraj so se glasi- ročil. naj mu takoj sporoče vse na- mate se ne bo kazalo drugega kot vsak dan po par stokrat vzravna j la. da se ne sme pustiti v osmo j daljne razvoje v njegovi bolezni. | vdati se silnemu pritisku ter čim-v postelji ter kriči; Jaz sem fra«-1 nadstropje nikogar razven čin-1 Isto je naročil "tudi papež kar- prej izpolniti želje prebivalstva
■a. J
eoski kralj. Zaprli so me.
_*
nov predsednikovega spremstva. / dinalu Gasparriju.
. ameriške Metropole.
Rim, Italija, 30. julija. — Sedem senatorjev je izstopilo iz italijanske katoliške stranke, ker ta stranka noče več podpirati faši-stovskega gibanja.
M * J
: _____

W&F-sg: '-jar*" ■

GLAS NARODA, 31. JUL. 1923.
Novice iz Slovenije.
mš Published b9
FihHafctng OpHB
U VI«
•unsays mn4 Holiday«.
a/t-
»M>«n»tlow Viirty >M»
A4 v#rt € A t Oft AQFMfVl^flt*
MtaJ« mkl dan hvumii iw<«U m
iM krmi* narotalko*. te Mtr*]*
*t L A • NARODA« a* Manhattan, I ▼alaphonaf Cortlandt M71
K V.
PREMOGARSKA STAVKA
Pogajanja glede nove plačilne lestvice, ki so se vršila v Atlantic City med premo gar j i ter antracit nimi delodajalci, so ostala brezuspešna, ker niso hoteli delodajalci pristati v dve glavni zahtevi premogarjev, namreč v priznanje linije ter uveljavljenje clieck-off sistema-
.Delodajalci .so skušali dokazati, da je ;lieck-off sistem nepriljubljen celo tam, kjer je že uveden, ker mora jo baje premogarji plačevati večje asesuiente.
Nadalje so trdili delodajalci, da uporablja unija denar, katerega dobiva potom check-off sistema, za pospeševanje neredov ter za ** poražen je" pravic v procesih proti pwsiogarjem, ki so obdolženi tega alioneg a zločina.
Airtracitnim delodajalcem so takoj priskočili na pomoč bituminozni delodajalci, ki istotako zborujejo v Atlantic Citv ter izjavili, da imajo slabe izkušnje s check-off sistemom.
Premogarji, predvsem njih predsednik Lewis, seveda niso ostali prav nič dolžni ter skušali razkrinkati hinavske taktike premogarskih baronov v tem ali onem taboru.
John Lewis, predsednik I'nited Mine Workers, je ce- L , , , i •	i ■ •	-i lii-i	bo šolanje toplo vreme, ve
lo rekel, da je namen bituminoznili delodajalcev uničiti ostalo stalno * vellko koriift
unijo, in sicer na ta način, da izsilijo stavko v bituminoz-j	v
nih poljih tekom prihodnje spomladi.	Poglavje o krščanski ljubezni?
Unija naj bi bila s tem uničena in delodajalci bi zvr-;	l>ne G junija se je v Sv. Minili vso krivdo na premogarje, povišali ceno mehkega pre-	P" Laškcan ustrelil gostil-
rnoga ter si zavojevali iztočni trg z mehkim premogom, in aiear 111 ^<llkovn,k FraTlc haipor-1 . i iti	11	nik in ^i^er iz tcara vzroka: K
fcicer za ceno. katero bo odobrila vsa vlada.	_ .. - , ..	, ,
_	.	. . .	. i i * , •	. , .[župniku (.I'liasKu ie prišel nekega
Iz vsega teea je razvidno, da so delodajalci oni, kifdne Mekl važki favt ki je lUl ne_ provoeirajo stavk- v svoje sebine svrlie, da namreč se bolj koilko villjell in 02nierjai, za-
Vlomi in tatvine na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Aprila in maja meseca so se vršili ua glavnem kolodvoru razni vlomi in tatvine v govornih vozeh. Storilcev ni bik> mopoče izsieiirti-Zaeetkom maja pa se je našel slad. za tatom. V telefonski utici, kjer je imel služl>o Martin Žibert, nad-kretnik južne železnice, se je naši« nekaj zrn sladkorja. Tudi v bližini utiee se je |>ozaicje našel en nahrbtnik z vsebino 11 in pol kilograma sladkorja, 1 odeja te«r čez 20 metrov liiaiiuf akt urnega bla^a. Pri hišni preiskavi se je pri obtožencu na^lo nekaj ukradenih predmetov. Pri izvrževaai.iu tega i M> si a mu je pomagala prilež-niea Marija Savs^ ki je vedoč, da Martin Žibert krade, nosila to blago domov, kar tudi sama pri zna. Obsojena sta bila: Martin Žibert na tri mesece. Marija Šavs pa ua šesrt tednov ječe.
Celjske vesti
C'eljnka cinkarna obratuje zdaj že v povečanem obsaegu in bo — kakor se čuje — srvoj dbrat kmalu zopet vzpostavila v polnem obse gn. S tem S>o našlo v podjetju zo pet kruha mnogo delavcev, ki so bili svoj čas vsled skrčenega obrata odpuščeni.
Si o j čas je ustrelil posestnik Fr. Nora k v kozjanskem okraju v nekem prepiru znanega nasilneža M Kelharja, lei je bil radi telepaie po škodbe in alienih deliktov že večkrat kaznovan. Novak se je te dni moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Celju, kjer se je dokazalo. da je le v silo4>ranu ustrelil Kelharja, vtled česar je bil obsojen simo na 14 dni zapora.
Vreme se je zadnje dni pri nas zopet ustalilo. Sedaj je bilo že par dni brez dežja. Kulturam na polju. vinogradih in sadnem drevju
bo
zbrati in rešiti vsaj žago in opekarno. Dan pred požarom so ita-Ijanski lesni trgovci kupili večjo množino desk, ki pa sso tudi zgorele. Škoda znaša 1 miljo« kron.
Težka nezgoda.
Matija Paipež, delavec pri lesnem trgovcu Martine u v Škofljici, je 10. julija valil hlode z vagona, pri čemer mu je eden padel na glavo hi ga močno poškodoval. Pripeljali jšo <ga nezavestnega v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zeilo opasno.
Nezgoda s vžigalicami.
Prane Kosmač, triletni srn posestnika iz I^ahovč pri Kamniku, se je 7. julija igral z vžigalicami, pri čemur se mu je vnela obleka, vsled česar se je qpekel po životu. Prepeljan je bil v bolnišnico. Njegovo stanje je resno.
Nesreča na polju.
Delavec AVbin Kovačič, zaposlen pri tvrdki Mergenthaler v Mostah, si je pri deiu na polju s plugom poškodoval levo nogo. Iskati je moral pomoči v ljubljanski bolnišnici.
Aretacije v Ljubljani.
Aretiran je bil brezposelni opekarski delavec Andrej Batistlč, rodom z Ooraškega. Batjstič, ki je tujemu imetju silno nevaren prijatelj, je bil zasačen v Kolodvorski ulici, ko je hotel svojemu prijatelju odnesti dežni plašč. Ima
1
Peter Zgaga
povečajo svoj že itak ogromni dobiček.
Zahteve, katere 8o stavili antracit ni premogarji, niso nikakor pretirane, a delooaj" Vi ječe jo popustiti, razen v par strai >kih 4 \<vkuli brc, ».':•< bnega pomena.
Trjj je baje sicer bolje založen s premogom kot je bil
kaj da ni dal njegovi sestri odve ze. Župnika jp to silno razkačilo in misleč, tla se je fant napil pri Laporniku. je tega. ':i je bil v o-stalem njegov najboljši prijatelj,
Iz Belgrada prihaja zanimivo poročilo.
Kot znano, je vprizoril mlad fantma Rajič atentat na ministrskega predsednika Pašiča.
-Napad se ni posrečil, kajti zaenkrat menda že ni napočil trenutek, ko bi mogla Srbija brez Pašiča izhajati.
Ko so pokazali Rajrču v zaporu liste, v katerih je stalo poročilo o atentatu, se je razsrdil ob pogledu na svojo sliko: — Ta slika je slaba. Se enkrat me fotografirajte natančno od strani da bo že vsaj javnost vedela, kakšen sem v resnici.
To je vsekakor višek vse neči-m urnost i.
Rajič je. na pragu smrti, pa ima v sebi presenetljivo dosti človeškega.
V gotovem oziru je podoben tistemu slovenskemu dobrovolj-' eku. katerega. so pred davnimi desetletji obešali v Novem Mestu.
Sineje je stopil na krvavi oder.
Ko mu je rabelj ovil vrv krog vratu, ga je nahrulil: Hudič, nt
stiskaj, zadušil me boš!
* * *
Iz Rima poročajo, da klerikalci izstopajo iz Mussolinijeve stranke."^Izstopilo je več katoliških duhovnikov in višjih cerkvenih dostojanstvenikov.
Toda to spoznanje je prepozno. Bog jim ne more odpustiti gre-
ihujnsimmujika
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. Sfelmuta
Inkorportrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. aUNN.
Glavni odborniki:
Pre;>ednik: UUDOLF PERDAX. 933 K. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOLT1S BALAXT, I3ox 106 Tearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH FISHL.EK, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin; JOHN MOVERS*. 412 — ltth Are. East. Duluth. Minn.
Vrhovni xdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Slate Bank Bid«.. 600 Grant St. at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNUv, Room 206 Bakewell Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa_
MOnOR MLADIC". 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD ELABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA. Black Diamond. Waah. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. S39 — 3rd Street. Iji Salle, III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEiiARC, 638 Market Street. Waukegan. 111.
Jednotino uradno Elasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajov« se uradnih zadev kakor tudi denarne poAilJatv« naj se poftiljajo na glavnega ♦ajnika. Vse pritožbe naj se poftilja na predsednika porotnega cnlbora. T'rofinje ra sprejem novih ilanov in bolniSks
»pričevala naj se pofiiija na vrhovnega zdravnika.
Jugoplovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom tb. obilen pristop. Kdor želi postati clan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva .1. P. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit® na gl. tajnika. Novo druPtvo se lahko vstanovi z S Mani nil članicami.
Iz Jugoslavije.
Samomori v Zagrebu .	ga um* ra. izvr^nu^a !i*»«i
so na dnevnem rodu. T»* dni	»»'-l svojim gt»sp-jdarj.un. Muiaj
zop»»t poskusila mlada ISletna	j*" finsiral blaznost in je l»»l zaradi
Anka Dilmar. kuharica v hotelu	tega poslan na t»|>azovaaije v Ste-
B«-:'Srrad, utopiti -se v .Maksimir-	njevae, »nikoder jki so <ra izrodili
pa poleg tega na vesti tudi večjha, če šo se le eno minuto bratili *ken. jezeri,. Ko so živ« izvlekli zopet sodišOtu da postopa proti
drug-ih deliktov. Tako je v ape- z Mussolini jem. karni v Trbovljah. odnfe»el dela v-j	* *
!Z VO'!'.*. 1<
izjavila polk-i ji. dn si; njemu po zakonu.
jt* hotela vzeti življenje, ker so j<il
eem tedensko plajčo v znesku 20! V Ljubljani je umrl srbski pol-
j poskušali neki oro/.uiki posiliti, a
18 razbojnikov prijeli.
- ^	v , ; I :i i,	4r ,	, i so jo potem tolkli. Zadeva še nil Pod močnim orožniškim sprem-
tisae kron. — Nadalje je bil are- kovnuk Stibd-Viikasovie. rodom .	_ _	, • , tk -
.	, - i i„ „ t ■ 1	...... , pojasnjena. Kedar-tvo ]e aretira- stvi-m bilo te dm i/.	pn-
irran brezposehu delavec Josip Slovenec, doma nekje iz Vipavske ' J	.. 4 ' . lllvl V(l(1(lM11 v 7,n(..P ,„in(.(,, <tlt!, v
, - - ____• ______1	!o dva moška k t si a liotela ubra- \eueno v zap«>re > tuicvM >una \
ki je svojemu bivšemu. jr.i:n„	■■ t* m •......... , , , , ' .. , , . . ., ,
, , v«'	niti P^it'Ui,	«--<lvede dekle v Osijeku IS razbojnikov, ki s<» v
e : V Srbijo se je bil podal pred | b(>lnioo <3a host a to sama >io- j zadnjim ča-u n»pali in kradli po
gornji S!av< niji. RazbojnVve so polov i! i orožniki, ki so roparsko
jugoslovanska politika.	j	Preiskava	tolpo dva mesrea zasledovali. M-ed
V deželo bratov <ra je guala proti dvakratnemu morileu Paski- razbojniki je tudi pet
rrcvšelj,
mojstru Lot niču
obleke. — Aretiran je bil rudi iz f]avTlim; Lt; ^oi^o nred časom i i. n	i i- - ■
. .	. „ udMiiiiii itn, uoi^o piLu ldsoiii, j.]., Po-zvedbe se nadahujeio.
Ljubljane izgnani postopač- Kare4jpredno se ^^ pri nas doma |
Semen, ki se je paukla.tjl v mesto.. - ,	,
• r	111 rrr.c l/vi-u nclr u nnhtilra	I
Vsi trije so" bili oddani ^»discu.
Izgon dičnega potepuha.
bratska ljubezen.
Sedaj pa to plemenito čustvo
|r Iz ljubljanskega okol;ša je bH|ne oWaja vct, med nami
/.a dobo let izgnan brezposelni; Kdorkoli ?re v Belgrad. gre iz! ni odvetnik in pa (Jil(«enee. Pri srnbu višji in*pekt<»r clr/aviuh ze-berav in vlacugar Franc AVolf, litj^nih ozirov^ in 5e zna tako priliki je Paskijevič d.»prJnil leznir Viktor I lajni. v. Ija >troj--
, . , ,	.i-	ii-	-i	-i	opisoval in mu prepovedal mini-
lansko loto, a obnovljena stavka bi vendar ]»onieiyala no- slriranje. To je šlo Lapomiku ta-V€* težkoee tor velikansko jxmianjkanje za tisoče in tisoče premoj?arjcvt j.osi enih v aJrtraeitni industriji.
Seveda je .^e niesei* dni rasa in medtem se lahko marsikaj pripeti, a kot kažejo znamenja sedaj, je stavka sko-ro neizogibna.
Dop
is.
Waukeg&n. 111.
Gotovo mi odstopite nekoliko prostora za par novie iz naš»i Waukegan-North Chicago naselbine.
Tudi naši rojaki se zavedajo, da je nedaj doba piknikov m izletov. V*ako nedeljo ^ te ameriška navade pridno prr?dužujejo bodisi posamezniki, društva ali klu-
terikoli banki. Tu ni nobenili hjvp-kulaeij z denarjem, k««t to uavad-no banke delajo. Vaš denar gre takoj ti«-ti dan, ko pa vi vložite, Cermak, učiteljico v Ljubljani.
ko k srcu, da se je ustrelil. Žup-nikovo sovraštvo pa še ni končalo. Odpovedal je I>apnirniku navzlic dekanoveuiu ukazu cerkveni po-greb. Ne dovolj t^g-a, pa st-daj župHiik ne pu9ti pri liiiivi niti njegove vdove, jo napada s prizniee, daKi je nedolžna kot njen nesrečni mož.
Himen.
Poročil so je v križ**vniški cerkvi v Ljubljani majdstratni kon-eipist Heribert Svetel z Ljudmilo
V Mariboru se je poročil Ivo St^rirar z Emo Perkon.
na obresti, in sicer le na posestvo, na prvo vknjižbo (first mort-jrafr'1*. Tudi ko bi aena [»osestvu
padla, je tu izguba nemopoča, ker	Smrtna kosa.
vsak, kdor -»i tu denar izposodi.1 Na Vrhniki je umrl Andrej tudi takoj odplačuje .svoj doflg, in Orampovean. trgovec in posest
bi. Vse hiti r zeleno naravo, da sel^e^r je od tedna do tedna manj	Pokojnik je bil ugleden tr^o-
Frauc
pristojen v Kočevje. Ta človek praznuje sedaj SOkratni zaporni jubilej. P>;i j« 7.v 30krat kaznovan od sodišča in 50krat od policije.
Razne tatvine.
je-vii-u v Zagrebu s«- nadaljuj«*. Te
dni so podali na mestu zlfvina	Smrtna kosa.
ponovno na ogled <"dn ki. drŽav-	Nenadne »mrli je umrl v
Pri	srrcbu višji insjx'ktor državnih že-
•1 v Za-
polit
plesati kot mu gospoda svira. je v najkrajšem času deležen večjega - ali 'manjšega korita.
* * *
Lloyi, George silno kritizira mirovno
•voia pr-jšnja priznanja v toliko, nepa oddelka i>ii direkciji držav-da j- j a sili o, «la gre z<i <zločin urno- nih železnic v Zagrebu, ra. ki r j»- že pr«"d nekaj ča-sa--
pre<l reško policijo priznal, pozneje zepet preklical.
toda
V zadnjem času so se v tovarni i lausannsk<> mirovno pogodbo. Westell v Gaber ju pri Celju doga- j potom^katere so dobili Turki več jale organizirane tatvine posode, i so pričakovali.
ALI VESTE, —
il:i s«1 v sretliijem v«-kn slovenski kmetje večkrat ui»rli pmišTakoni. jim
]H<^;ili il< niovc. ilji i>a niso uiouli nik-ilar zdruliiti njiliove iuoei? Ali vesti*. •l:i izdelujejo Flehiuir turške rT^areete
zločina zavratnepa repanske-

ni«-a z vsebino dinarjev.
Francu Kmetiču iz Trzina, ki!
stvari, garantiram za vse. kar sem navedel v tem poročilu.
Fmrtna obsodba.
Osiješk' sodben: stol jt- te dni izrekel smrtno obsodbo nad F'ili-
Dosedaj so zaprli že 9 oseb in jih i Ce bi bil on v kompamj., ki jej^ Mutajem	->-_, let za-] iz,iHoval.-i prvovrstnih turških ei^aret
izročili okrožnemu sodišču, vodi-; l>odpisovala pogodbo, bi najbrze ra(li jo pa se še nadaJjne ipoizvedbe. , ne črhnil niti besede.
Ivanu Krameišku na Brezovici!	* * *
je neznan tat ukradel gonilni jer-1 NCWyorški Slovenci oziroma men. vreden 1U00 kron.	i Slovenke se postavijo.
Pridi Maver v Cerkljah na Go-j y so]>oto se je vršil piknik, na renjskem je bila ukradena denar- j katerCTn so bili trije moški, dve
poročeni ženski in šestintrideset | devic.
je spal na Travniku ob Poti v i	Pne
Rožno dolino, je neznan zlikovec ukradel listnico, v kateri je imel
nekoliko oddahne od svojega te-deiHikega trpljenja.
Dne 4. a v gin t a otvori Slm-enako Stavbinsko in Posojilno Društvo i North Shore Buildisng and Loan Association) 10. aerijo delničarjev.
Rojaki! Sezite (pridno po delnicah Slov. .Stavbinskega in Posojilnega Društva. Delni.ce so po $100.00 vsaka in v plačljive po 25f
dolžan. V fi letih in o— mesecih; Vee. dober narodnjak in napred-ves svoj dolg poravna.	j njak. ki je užival splošno Hi>o«to-
Torej le brez vse skrbi in z ve- vanje doma in v okolici, seljem pristopite k Slov. Stavb, kn j
Posoj. Društvu. Prigovarjajte in priporočajte to društvo tudi vašim znancem in pa-ijatelje*m. LTrad tega društva je odprt vsako soboto ob 7. uri zvečer v Frank Svete-tovem prostoru. Lahko postanete član in delničar katerokoli soboto
t eden »ko. Vam se par centov nič!	vendar ne odlašajte,
ne pozna, ako jih vložite na obre- j ampak pristopite, čim preje, tetn sti tedensko, a po 6 letih je pa že	to ^ v	lastno ko-
lep kapital. Pridite torej 4 an-gti-Rta in vzemite delnice Slov. Stav+>. in Posoj. Društva. C'im več, tem bolje. Kakor že rečeno, se vsaka delnica plačuje tedensko po 2of (ali $2.50 za 10 del-ms ali $6000.00 kapitala). To <gotovo ni nikaka m"Ota. da bi je ne mogli utrpeti: vaak teden. Po 6 letih in par me seeih je ^a že eel zakl&d, cel tisočak skupaj. CVlu t>axiu ne vaste. da Hte a tako malo požrtvovalnostjo dosegli tako velik uspeh. Da ne. ho nobenih predsodkov glede varnosti vloženeea desnarja pri 8k*v. 9ta\4>. »n Posoj. Društvu, moram konatatirati, da je tu denar vložen bolj varao kot v ka-
rftt, korist vašega soseda, konnst eele slov. naselbine.
Pridite torej prihodnjo so3>oto dne 4. avgusta v urad tega društva. kjer se vam l»odo dale vse nadaljne informacije.
Math. Ivaaietich, tajnik.
Črnogorski banditi sopet na delu.
Banditi v f'rni goYi so po daljši pa v* i zopet začeli svoje ^delovanje". Pred kratkim so iz zasede ustrelili dva moža žandannerijske patroie, ostala dva pa so vlekli s seboj v planine. Njih trupla so našli potem strahovito razmesarjena v nekem gosdu.	(
Skladišč« leaa pogorelo.
V Pristavi pri Tržiču je pogorelo skladišče desk na žagi barona Borna. Kako je ipožar nastal, še ni pojasnjeno. Domneva pa se. da je ogenj zanetila zlobna roka. Požar je izbruhnil ob eni po polnoči. Delavci so alarmirali prebivalstvo in tudi požarni hrambi iz Tržiča in Dupelj sta prihiteli na pomoč. Tako se je posrečilo požar lokali-
Pozor čitatelji.
Opoiorite trgovce In o-brtnike, pri kitnih kupu-jote ali naročata in ste s njlii postrežbo sadoTolj^ da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste uflftpetfi Tsem
Uprava "Olas JTaroda"
1*4 tisoč kron denarja.
Tatovi okradli tatove.
^leseea maja je bila na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani ukradena večja množina usnjenih podplatov. Tatovi so si ukradeno blago skrili v M. Hamovi širpi na Ilovici. Podplate pa je izsledil domač:! mesai'ski vajenec, ki je povabil še dva prijatelja in so vsi trije pred dnevi odnesli vseh 60 kilogr. v šupi ležečih podplatov ter jih prodali nekemu čevljarju v Šiški. Policija je mladim trem uzmevičem iprišla na sled in so bili vsi trije oddani sodišču.
87 kg cigaretnega papirja
so našli na prog-i med Pesnico in pred rom pod Lajteršpergom. To je v tej okolici že znani trik tihotapcev, ki izmečejo blago iz vlaka na progi, kjer že čakajo v zvezi stoječi tihotapci, katerih pa to pot slučajno ni bilo ob pravem času na lice mesta.
K razkrinkanju vloma v Spodnje-štajersko posojilnico.
Tz Maribora poročajo: Policija, ki je po srečni izsleditvi pravetga vlomilca £e vedno pridno na delu, je nadalje še ugotovila, da je vlomilec en del zlatnine skril v bet-novskem gozdu, drugi del skranil v obliki prtljage na glavnem kolodvoru. Baje se je naknadno izkazalo, da manjka tudi nekaj denarja in sicer 1000 dinarjev.
V	nekem -malem minneso<tskem mestecu -so prišli občinski možje do važnega zaključka: V nedeljo ne sme nihče piti. plesati, ue voziti z avtomobilom, smejati se, go- i voriti glasno itd.
V	tem mislijo vzpostaviti moralo.
Vsekakor bi bilo boljše, če bi sprejeli eno samo postavo, ki naj bi se glasila: Xe uganjaj hinav-
ščine v nedeljo.
* * *
V	krakem se bo vršila velika obravnava proti načelniku newvor ške Antisalonske Lige Andersonu.
Proti nJemu imajo toliko obte-žilnega materijala da bo najbrže obsojen.
Antisalonska Liga ima dovolj denarja, da bo postavila svojemu mučeniku primeren spomenik.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
I If OVA ZAHIKnrA KNJIGA
NA KRVAVIH
. Spiul Itu $i>
np RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 Klik is vojne. "GLA8 HARODA" 82 Cortlandt Street, Hew York, N. T.
i-.'*;	- • ii, issrs&jt ■ i
\

WVT"'--	' JIP 'j- .»• ' ' ' ..
" "''! <S	' .f J"-* ;
Zver v človeški podobi.
ter se poroči z njim. Ves ginjen je pohitel duhovnik žnjo v sobo u-mirajočejra. kj€*r je blagoslovil zv&zo umirajočega z morilko. Štiri
in dvajset ur pozneje pa je bila Gesina zopet udova. Gottfried je podlegel neobičajno veliki dozi strupa, katerega mu je dala dvajset minut potem, ko je postala gospa Gottfried.
Ge*ina je podedovala par tisoč mark, katere je zapustil Gottfried. a ta denar ni bil motiv njenega zločina. Umorila ga je iz nečimurnosti. številni so se norčevali iz njene dolge zaroke in ona je hotela zavezati jezike s tem. da je res postala gospa Gottfried. Radi tega pa je moral Gottfried umreti.
# • •
Strašni uspehi tega brezsrčnega bitja so postali sedaj tako številni. da je postalo zastrupije vanje njen šport. Beli prašek je bil njeno nezmotljivo sredstvo, da spravi s poti neljube ji moške in ženske. Ni se bala zdravnikov ter se je norčevala iz njih nevednosti. Rekla je. da so mazači ter je bila vanjo. Mogoče je bil edisi človek, j prepričana, da ne morejo biti ko«, ki je sumil, da imajo ti smrtni) njej. prebrisani ženski. Zastrup-
ljevalka je bila vedno obdana od
(Nadaljevanje.)
Par dni pome je pa je obvestila Gesina ljubčeka, da so stariši nenadno umrli tn da ni sedaj nobenega vzroka, zakaj bi ne držal svoje besede ter io vzel za ženo. Gottfried je prebledel. Bil je tako razburjen, da je Gesina to zapazila ter ga dolžila, da jo hoče varati. On je jecaje protestiral. Rekel je, da se ne more poročitf, da ni niee»ar prihranil in da bi mu bilo nemogoče skrbeti za ženo, ki bi prinesla v novi zakon dva otroka Lz prvega zakona. Rekel je, da jo ljubi, da pa je preveč reven. da l>i skrLei za ženo in dva otroka.
Gesina se je zamislila.
— Dobro, — je od\#nila. — Čakati hočem, dokler ne bosta otroka nikomur na poti.
na
Dva tedna pozneje se je (»esi->pet sestala z Gottfriedom.
— Moja otroka sta mrtva, — Je rekla. — Pred enim tednom fta dobila krče ter hitro umrla. Sedaj sem sama na svetu.
Mladi mož se je z grozo ozrl
slučaji tragično ozadje. Ni pa mislil, da je Gesina petkratna morilka. Bil je neveden in prazno-veren ter mi mu bili strupi neznana wt var. Vse te smrtne slučaje, katere je izvedla Gesina z belim praškom, so označili verodostojni i zdravniki kot naravne in nikdar bi si ne drznil dati izraza svojemu sumu glede smrti obeh otrok.
Oesina je bila zelo očarljiva ženska in odporna sila Gottfrieda je izgimJii. kadar je bil v njeni družbi. Kljub temu pa se je obupno upiral in čeprav je privolil v zaroko, ni imel nit: najmanjšega namena postati njen mož.
Gesina se je očividno zadovoljila z njegovo obljubo in čeprav je skušal od čas d< časa z različnimi plitvimi izgovori za vleči poroko, je izgledala »rečni. Poteklo je več mesecev in med sorodniki Gestne se ni pripetil noben nadalj ni smrtni slučaj. Sumi in strahovi Gottfrieda so polagoma izginjali in pričel je celo občudovati Ge-aino kot v onih dneh. ko je bila mlada žena.
Le poročiti se ni hotel z njo. Vozil se je z njo v glavno mesto, jo peljal v gledišča, sedel z njo v gostilni ter bil dobre volje v njeni družbi, ne da bi se obvezal za eelo življenje. Podcenjeval pa je to žensko.
Gesina se je zadovoljHa, ker je Že iztubtala sredstva, da doseže svoj cilj. Zastrupila je pet {love ftkih bitij ter se pri tem marsikaj naueila. Vedela je natančno, koliko praška je potreba, da se po-▼zroči smrt in koliko, da se povzroči bolezen brei smrtnega izida in sklenila je vsled tega dati Gott-fri»>hi toliko arzenika. da ga du-šavno in telesno oslabi, nakar bi •e ji pokoril.
lTbogi tepec ni ničesar zapazil. Ko se ga je lotila skrivnostna bolezen, se mu ni zdelo nič sumljivo, da je sedela Gesina vedno poleg njega kadar je pil čaao piva in d* mu je hotela le sama streči. Ni zapazil, da je ta zver v vsakem tdučaju natresla v pivo majhne množine arzenika.
C'irn slabši je postajal Gottfried, tem bolj nežen in ndan je bil ter je oboževat Gesino kot zvmt* strežnico. Nikogar drugega ni pust il blizu ter «e je jokal kot otrok, fe ni bilo Gesme v bližini. Ona nm je dajala zastrupljeno juho ter sedel« poleg njega na postelji, da ga razvedri. V rožnatih barvah mu je slikala skupno -bodočnost. Kljub njeni "skrbi" ps je postajal slabši in slabši, dokler ni postalo očividno. da mora umreti. Gottfried ni sajfdil na nič drugega v«e kot n« svojo ljubezen do Geskie ter jo prosil, naj mu napravi zadajo uslugo ter se poroči žnjim aa smrtni postelji.
Komaj eno uro pozneje je prv ftla Gesina, črno oblečena, k nekemu dubowku ter mu pripovedovala o umira jočem ljubčekn, ki jo j* prosil, naj mu «lpyia
moških, ki sy> jo ponovno snubili.
Eden teh snubcev je bil ugleden trgovec* .katerega je mikala lepota in odločnost Gesine. Spoznal jo je pri pogrebu Gottfrieda ter j» spremil z drugimi prijatelji do mov, da jo potolaži. Nato .io je večkrat obiskal, dokler ni postalo oeito. da tudi on ugaja Gesini Ta nesrečnež je bil odgovoren z-c enega najbolj brutalnih zločinov zastrupljevalke. predno je sam po stal žrtev njene peklenske umet nosti . . .
Nekega večera je kramljal t* trgovec z udovo. ko je priloma sti v sobo velik, popolnoma pijai vojak. Vsa preplašena je spozna la Gesina v tem človeku svojegr brata, katerega ni videla že ve< let. Viljem je bil ničvrednež it pijanec in tudi vojaška disciplinr mu ni dosti pomagala. Z veliknr ropotom ,ie sedel za mizo. razžali ženina svoje sestre ter se šele ne koliko pomiril, ko so mu pred sta vili par vrče v piva. Nato je izja vil. da bo ostal preko noči in Ge sina je takoj spoznala, da ji lahk* postane Viljem nevaren pri izvr šitvi njenega načrta, da ujame bo gatega moža.
(Konec prihodnjič.)
Celjske vesti.
Okoliški olH'iuski zastop je imel svojo občmnko -sejo, na kateri je izrekel za zgra*fbo novega šol skega poslopja v smislu sklepa ir predloga krajntsga šolskega sveta. Razpravljalo se je tudi o popravilu Kapucinskega mostu. 0-kolbška občina je sklenila prispevati k stroškom za prodstojeee popravilo znesek .'iii.OOo kar pa ni v nikakeui razmerju s svoto, katero popravilo anotdu zahteva.
Večja skupina članov Ferijal nega Saveza iz Beograda bo te dn.i posetila Celje.
Stalnega radcuževatelja s sedežem v Celju namerava takoj nastaviti zdravstvena uprava.
/dravje * i)'u/injh
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Smrt rojska polkovnika.
Dne 13. julija je v ljubljanski garnizijski bolnici umrl na posledicah hude pljučnice vmirovljeiii polkovnik Janko Vuktfsovič-Stibil .starosti 72 let.
S polkovnikom Vukasovičem pada v grob predstarvitelj one junaške naše starejše inteligence, ki je pred davnimi dee en i jami (desetletji) v romantični dobi jugoslovanske misli z osebnimi žrtva-posvedočila idejo narodnega edinstva. ž njim odhaja od nas eden najsimpat>ičnejših predstavi-teljev borbene gwieraeije našega naroda, mož, katerega ime ostane za vedno zabeleženo na najsvetlejših straneh naše nacijooalne zgodovine.
Janko Stibil je bil rojen 2. septembra 1851. leta v Vrtovinu blizu Ajdovščine na Goriškem. Študiral je najprej gimnazijo, potem realko in je po dovršeni navtični šoli služil v mornarici. Po vojaških letih je stopil v finančno 4užbo. Tnkrat je vzplamtela v IJoMii borba za slobodu zlatu, in med onimi slovenskimi idealisti, c i so hoteli z dejanji fpokazati, da so ene krvi s trpečo bosansko rajo, je bit tudi Janko Stibil. Dne 25. avgusta 1875. leta je odšel kot kot prostovoljec v Beograd m se tamkaj priglasil v dobrovoljski zbor g^ierala Stratknjroviča. To la Srbija je moraJa pod pritiskom razmer ostati mirna. Vuka-*ovič-Stibil se je nato .spomladi 1876. leta odpravil v Bosno, da vstopi v četo Petra Mrkomjiča, ki pa je bila medtem že razpuščena. Zato se je pridružili vojvodi Lju-bibratiču, pod katerega vodstvom *e je udeležil mnogih bojev s Turki.
Leta 3876. se je Stibil vrnil do mov na Goriško, kjer so ga za 10 dni zaprli in kaznovali še s 50 goldinarji.. Zadušili pa niso nje-j govega plamte*čega nacijonalizma. j •se Lsto leto je Vukasovič-Stibil j ^.nova z<i.pustil A varijo ter se pri- j družil srl>sr;im legijam v bojih I proti Trnkom. Tatkrat je dobil] .voje prvo odlikovanje — srebr-io kolajno. Ko je Gamibaldi podal Srbom 'tO svojih revolucijo-rnrcev na pomoč, je bil Stibil kot poznavalec italjaaiskega jezika prideJjen garibaldincem.
Leta 1877. je Stibil vstopil kot narednik v redno srbsko armado ji se je hratbro udeleževal bitk in 'jojev proti Turkom. Odlikovan z «lato hrabrost no kolajo« je postal podporočnik. V vojni in miru se je izkazal Vukasovič izvrstnega >fieirja. Pri Slivnici .si je 1. 1885. zaslužil Takovski križ, postal je bataljonski, polk ovni poveljnik, bil je v balkanski vojni kornan-dant glavnega stana »irbsfee vojake, opetovano ie stal na čelu celokupne žandarmerije. Ob izbruhu svetovne vojne je ščitil s svojimi hrabrimi orožmskimi četami Beograd, udeležil se je križevega pota čez balkanske gore. bil na otoku Krfu (Corfu), dve leti na solunski fronti. Avstrijsko vojno sodišče ga je med vojno leta 1917. kot begunca in veleizdajalca obsodilo in contumaciam na smrt.
Po dolgih desetletjih so njegove mladeniške oči zopet zazrle ljubljeno domovino, osvobojeno, ujedinjeno. Leta 1919. je postal polkovnik Vukasovič pomočnik komandanta Dravske divizije.
V polni svežosti smo ,pred dve tna letoma praznovali sedemdesetletnico najstarejšega puikovni-ka in drugega najstarejšega oficirja jugoslovanske vojske, Janka Vukasoviea-Stibila. Ponosni smo bili na tega starca, ki je stal pred nami odičeti z najvišjimi priznanji kralja in države, živahen, ve-

%

UELMAP
% tf % # % t* 9
VREDNOST DOBRE CIGARETE
V
ZTRAJEN moški kadi HELMAR, kajti miloba in duh 100% čistega turškega tobaka, pomiri njegove živce.
Ce bi kadil navadne cigarete, ki dajo količino, ne pa kakovosti, bi ne mogel biti zadovoljen.
Cenili boste dobro cigareto, če boste danes začeli kaditi HELMAH.
HELMAR so v lepenkastih škatljah, ki jih ščitijo pred lomljenjem in krušenjem. Navadne cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN INE.
Marijaink« impertinence.
V časopisu *1 Služba" je bil objavljen članek, v katerem se je poudarjalo načelo, da je dolžnost tujcev, prilagoditi se večini v državi in učiti se njih jezika. Brati slavsko madžarsko časopisje je pa deduciralo iz tega takšen sklep, ki je, mirno rečeno, prava imperti-nenca- Poziva namreč Cehe, ki so na Slovaškem, da bi se v smislu gori omenjenega tia|L-ela prilagodili kakor tujci Madžarom in se učili madžarskega jezika, če hočejo z Madžari občevati. Madžari
neki niso dolžni prilagoditi se _
"tujcem Čehom". Take nazore i-majo torej madžarske manjšine o jeziku češkoslovaške republike. To naziranje naj bi podnetilo če-
škoslovaško vlado, da biše intenzivneje negovala češkoslovašeino v uradih. Vsekakor bi bil to najboljši odgovor na madžarsko izzivanje.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor, kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda*'.
Izdelovalci ' egipčanskih
prvo vrstnih turških ln ciga ret na svetu.
BOJOES <2f IO
or
70
njegovim
prizadejala mnogo brige.
Leta 1921. je odšel Vukasovi*' pokoj. Bival je nekaj časa na Francoskem, potem pa se je zopet
svojcem Bolgarska vlada je izpustila zem-, ljedelske poslance Turke.
"Vreme" poroča, da je bolgarska vlada izpustila iz ječe vse one vrnil v domovino tea- je stanoval!zemljedelske poslance, pristaše —
zadnji čas v Goričanah pri Medvodah. Nedavno se je pri izletu v
Logatec prehladil ter je obolel nafza te pos.iance Kemal pa§a hudi pljučnici, ki je unu ila krep-	_
Stambolijskega, ki so po narodnosti Turki. Baje je interveniral
kega moža.
Truplo pukovnika Vukasoviča-Stibila se je prepeljalo po njegovi želji v domačo vas na Goriškem. Tam je hotel (počivati med svojimi v še neodrešeni domovini. Njegov prah jo bo posvetil in njegov grob bo pričal o borbi za osvobojen je ...
Mir njegovi duši! Slava in čast .spominu drage duše slovenske, vročega srca jugoslovanskega!
"Jutro."
Justifikacija v Osijeku.
Balzol
(prej ibu kot tlTl)n>«kl Bklaun)
Priporočen za
C«oa 80 In 85 c«ntor.


sel. dober in blag — pravi pwxto- .Dvorni operni pevec kot cestni
ropar.
V Berlinu so aretirali detekti-
tip iskrenega j u gosi o v eiv*k ega človeka. Cela armada ga je po-
poznala in gospodma Janka so ča- .	.
stili in spoštovali najmlajši poroc-l"	neznanca * trenotku,
niki in najstarejši generali. Fo-|ko je hotel nekega na klopi speče-kojni vojvoda Mišič da je poseb-,«^ oropati. Ugotovilo se je, da je no visoko cenil. Naravno je imel oeznanee bivši dvorni operni pe-pukonmik Vukasovič na Sloven- [vec Vaseli pi. Eggekow v Petro-skem veliko vnrto čaaticev, prija-[gradu in ki ga je beda prignala teljev, znanem'. Bil je popularen do roparja. Baje se je profesijo-kakor malokdo. Najprisrčnejše Jnalno bavil z roparskim poklicem, vezi pa no ga vezale a sorodno inn
1 H RAPIDS, 1 O W
du»o. nafti m nepauibnim Ivanom Dete s dvema glavama.
Oražnom.	. . ,
, _.. „ , .. _ »v V mukacevskcm otroškem za-
Pttkovnik Vakanovic zapušča	. . , •
ženo Emilijo rojeno Ra*h, dva «-rttl8cu se te ^/odilo dete z na in hčerko. Lani mu je um* dvema g^vama, od katerih ena je nadebudni sin, ba£ ko je na Pran-blla Popolnoma razvita, druga pa eoskem položil pra^fiki dokto- ni	obličja. Dete je živeto po
rat. Sinova smrt je očeta gfoboko rojstvu 24 ur. Dogodek je vzbu-potrla in povzročila, da se je raz- dil v zdravniških vila njen^ova srčna napaka, Id je senzacijo; ^ ^
Kaicor poročajo iz Oniijeka, se bo te dni izvršila justifikacija ali usmrčenje Ivana Pajanka, ki je v sporazumu s svojo ženo umoril svojo 1 filet no hčerko. Mati, ki je sodelovala pri umoru, .se je v zaporu obesila. Zadnja justifrkacija se jo izvršila v Osijeku pred šestnajstimi leti.
KAUAXILO O! PKTPOKOČILO.
Cspjenii aaroteikom "Olaee Naroda" v driavi (Muo naananja mo, da jih bo obiskal nai poteval-oi sistepaik
Mr. AKTOM IDK<M, kateri je pooblaKen nabirati na ro^aino aa naft list, aatoraj pveei mo rojake, da ma bodo kol&m mogočs nsVlomjeel
SlsTcnie PtbHduBK Oe
NAZNANILO.
Nai stari zastopnik JANKO PLESKO, ki je svoječasno potoval za nsi list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila b vsem, kar spada v nam poaeL Se-
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. ',
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. v -
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima * 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika £ ^ v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo t resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo V resnično tako, kakršno je.	* 1 ^
Knjiga vsebuje 157 strani,	£
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. - Vsebuje 170 strani,	^ -T ,60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	1 ,65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	,45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	.55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	.60
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve znacflni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globoeutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.75
POŠTNINA PROSTA ~
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
Nuža-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. 4
Prolzvafa bogato rdečo kri, mota* stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
- če ste slabega zdravja fn pri slabi moči, če se vam' spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave-
pomiri ji ra in narkotična sredstva, potem poslca-kajto Naca-Tone. in ixprevideli boste, kako hitro ae boste c«tSi drugačnega človeka l Devet deaetfo človeikib bole~nf. kot izpebaranje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevralgiia. —P™«' alabi tak. neprebava. vetrovi in kolcanje, zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoxnost, nc-•pečneet..ixhaja im pomanjkanja iivčne moči. redke svodenele krvi in alabe krvne cirkalacije.
,, Vsak ud. vsako delovanje telesa Je odvisno od iivčne sile za svoje flovljenje tn delovanje. Sivčna noč je poglavitna stvar za tdodec. Jetra, ledtce, drob. utripanje area in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone je najboU uspeino adravQo aa nervozna in fizičao izdelane. Zak " Ker sestoji la oamero važnih sestavin, ki vračajo sdravje ter predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuga-Tone je bogat Mesu in fosforja — ter je brana krvi in ftiveem. ^Nuga-Tone proizvaja iivljenje v ' ' deljnjejo. Oživlja ledtce ter eTNii v, "	- -
stavine.
jetra, ter ojačuje {reva. da izganj
_ _	sanja Ig njih strupene se-
ve8 vetrov in kolcanja. teike sape in pokritega
,	agati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene tarenje
zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. zdrave jie ia kraanejie. ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivib sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pekrtt Je a sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskuiajte ga. Priporofifli boste vsem svo|hn_pri^iteljem.
(|S40) dolarjev
«Mt Ja e sladkorjem, ugodnega okusi ga boste vsem svojim prijateljem.
VaAastfflsmiiPfcvaebnje devetdeset (I kupite Seet AkatelJ, iesfssfuo zdrav Teae dvajset (20) daL Ce nista zadevo
Vi
N
eae dvajeet (20)'daL Cm ^Viidwdfiu u^ettsn.^Vrnite preostanek saeao e žkatilo
Vidita, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml
krogih veliko | jakom ga topio priporočamo.

Uprava Gbun Narod*.
takej vrnili »nsvieMi—n rizike Nuga-To la saaki garaarijl.
Je na
moreta izgubiti niti penija, prodaj prt vaih dobrih lekarjih i
KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA.
NATIONAL LABORATORY.
^ Geepodje:—Prosim, dobite priloženo Steklenic Nuga-Tone.
S-20 . 1018 3. Wabash Ave., Chicago, 111.
..........ta kar mi potljite.............
Cesta in itv. ali R. P. D.


4. -li^..-

■i..
i ja.
GLAS NARODA, 31. JtJLi 1923.
KAJN.
Francoski spisal: Stanislas Mennier.
je
žalostno vrsto ljudi, ki si drzne nazivati se "Homosapiens", kajti med vsemi vrstami živih bitij najdemo le eno, ki sme utisniti svojim kreaturam znamenje blaznosti. Vidite, spoštovani gospod, da sem si dobro prisvojil vaše ideje.
(Halje prihodnjič.)
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
5	(Nadaljevanje.)
Po petnajst mesecev trajajočem potovanju sem se vrnil v Pariz. Pavel ve je preselil iz St. Etienna v Lyons, a je pogosto obiskal starine svoje žene v Parizu. Poiskal je tudi mene. Jaz ga nisein »prejel a moje razburjenje se je povečalo ob misli, da .se mudi z Lavro v nio,ii bližini. Zopet videti I>avro! Ta želja je bila tako ncodolji-va. tla sem prežal na ulici. Videl sem jo samo oditi ter jo nagovoril. Bila je z«-lo vesela te*»a nepričakovanega .srečanja in jaz jsem se čudil hladnokrvnosti, katero .sem kazal v svojem govoru. BiLa odločno še dosti iepa kot takrat, ko je bila neporočena.
—	Ali ste hoteli obiskati mene.' — je vprašala. — Pojdite, takoj se vrnem.	1 -ijjg	■
—	Xe, ne, — >em odvrnil na hitro. — a če dovolite, vas hočem spremljati nekaj časa.
Privolila je v to. Svojemu možu je morala poročati o meni le hvalevredno, kajti še istega večera sem dobil od njega pisTiio, ki jf prekipevalo veselja.
—	Imam te zopet. Nobena senca ne kali več moje sreče. Prosim te. da zav/ijes jutri zvečer z nama večerjo v rest a vratu. Prirediti ti hočeva slavnostno pojedino. Kako srečen sem sedaj . . .
Čuden glas, kot da prihaja z nekega drugega sveta, ki je še petal:	* •vfl'*^ #
Zbeži. Poj<li makar v Ameriko, na otoke Južnega morja, m neverni tečaj ter ostani tam . . .
Trdno pa sem sklenil ne iti več v prognanstvo, temveč pokorit &e svoji lastni volji. Le s težavo napišem tukaj '"Da", s katerm sem odgovoril na pismo Pavla. Pisal sem mu. da sem šele en dan po zneje prost ter se j>o\lavil naslednjega jutra v bližino hiše. Vede' sem, da bosta sla ven. kajti človek ne tiči doma. če se mudi v Pa rizu en sam teden. Pavel se je res kmalu prikazal. Ko sem ga vi del stati tam. mladega in svežega, sera mislil, da blaznim, ko lio čem ukrasti ženo temu človeku.
Poklical je voz in kmalu se je prikazala v portalu tudi La vra krasna in vesela. Pogledala sta se kot da se nista videla že dol go časa. Peljala sta se tako blizu mene. da bi me morala videti, če b ne bila zaposlena tako drug z drugim. C'e bi bil skupaj s tema sreč nima. kako bi mogel prenesti njih zaljubljene pog-lede. nežnosti ir vse zaupnosti, katere si človek dovoli v navzočnosti sorodnikov' Kako je mogel biti Pavel tako nepreviden ter povabiti mene. ko jf vendar vedel, da sem nekoč ljubil Lavro, da sem si jo želel imet: za ženo in da sem ljubosumen ter osveteželjen ?
Se enkrat sem čul oni skrivnostni glas: — Beži. beži.
Sklenil sem bežati, ko bi bi završil svoje delo . . .
Tekom svojega potovanja sem občutil takorekoČ le duševne ljubosumnost, a sedaj, v navzočnosti Lavre ter njenega moža. seir postal žrtev one živalske ljubosumnosti, ki prepoji telo kot z mrzl co ter onemogoča vsako logično mišljenje.
Kaj ti je! — me je vprašal Pavel. — Imaš vnete oči ter s rdeč, dočim »»i bil ponavadi bled. Ali te boli glava
Pričel sem se smejati naglas.	i
—	Mene! Niti malo ne. Zelo dobro počutim, kot še nikdai poprej. Potovanje je čudovito izboljšalo moje zdravje.
—	Prijn>vedujte nama kaj o svojem potovanju in pust«slovstvi! — je prosila Lavra.
Jaz sem pridno prigovarjal vinu. da se ne izdam, da ne afkrip Ijetn z /ohini. tla ne ihtim od žalosti in ljub<%aii in moje duševn« zmožnosti » seveda v istem razmerju pešale. Pripovedoval sem to rej o ženskah, s katerimi sem se seznanil na Španskem in v Alžiru O'I «"a»a d» časa se je Lavra napol veselo in na»pol v zadregi na hmefanila.
—	Vincent. — mi je rekel brat, — zdi sejni, da si pozabil pred kom to govoriš.	%
Nekaj časa pozneje sem povabil oba k sebi na kosilo. Že od nekdaj sem ljubil red in u obnost in raditega sta oba zelo poliva lila moje samsko stanovanje. Lavra je bila radovedno, na kak na «'*in ži\:in svoj samotarsko življenje. Zanimala se je za vse moje umel niške predmete, spotnine s potovanj in druge stvari. Podaril seir ji srebrino, eizelirano najlepšo kar sem jih imel. Ona je dar bres pomisleka sprejela ter ni i ponudila svoje lice v poljub. Jaz se ni sem «!<>lgo pomišlijal. — Ali nisem njegov brat! Ali nama ni Pa vel ukazal, naj se |x>ljubiva kot se spodobi dobrim prijateljem!
Vrn.la sta se v Lyons, kjer sem ju kmalu obiskal. Čutil sem te daj vsemogočno jxrtrebo videti Lavro. Njena navzočnost mi je sicei povzročala neskončno bolest, stare rane so pričele zopet skeleti, 4 ona me je uspavala v sladko pijanost. Alkoholik, ki dobro ve. dt ga bo absait umoril, je moja verna predpodoba v oni dobi mojeg? življenja.
Pavel in Lavra sa se hotela nekoliko omejiti v svojem stanova nju ter mi odstopiti majhno sobo, a jaz stm raj še stanoval v hotelu Za svoje daljše bivanje v Lyon.su sem našel primerno pretvezo, — proučevanje nekega herbarija v farmacevtičnem Žavodu.
Tako sem živel štiri mesece v družbi Pavla in Lavre in posre čilo se mi je spretno prikriti svoja resnična čustva. Novi viharj pa »o pričeli vzbujati v meni, ko mi je povedal ves vzradoščen, da bf jx.stal oče. Brez načrta in cilja sem se potikal po ulici mesta ter st tri dni skrival v neki zakotni gostilni na gori Ceindre, da se pomi rim, lu res. domneval sem. da je izginila moja ljubezen do Lavre Zd«4n se mi je. da vzbuja sedaj v meni gnus. Radovedno sem j< opazoval, ko sem se vrnil v Lyons ter zapazil, da je njeno lice vpadlo in da je izginila sveža baTva njenega lica.
Te izpremembe sem bil vesel in rekel sem si: Mogoče bo umrla ali pa si nakopala neozdravljivo bolezen. Vsaka ženska v takem položaju je v nevarnosti.
— Visokosprštovani gospod : — Sedaj kot že večkrat popre; med čitanjem priznanj boste rekli: — Ta človek je norec in prav «em storil, ko sem preprečil, da ga niso prikrajšali za eno glavo.
Jaiz bi vam odgovori! na to, da je dosti bolj nevarno pustiti na prostem norca kot pa pametnega zločinca. Ko doseže pametni zločinec svoj cilj. je zadovoljen ter pusti ponavadi človeško družbo v irtlru. Ko .sem bil pro«»t svojega brata, sem živel kot miren človek ter lahko celo rečem kot dober človek. Rad se-m pomagal revežem. Ne-kega dne bi me skor« zdrobil brzovlak. leo sem planil na tračnice .da potegnem nazaj mlado žensko in otroka, ki sta bila v gneči pahnjena na tračnice. Vi vidite torej, da nisem Mazen. Ce bi bil res blazen, bi se moja fiksna ideja, da moram sovražiti, po smrti mojega brata obrnila na kak drugi predmet. Sploh pa, če dosledno trii ite, da sem blazen, vam rečem: — Prav imate, vsi smo norci, ki živimo kot sužnji kake grde navade ali kake ideje. Vi sami, visoko-k pošto van i gospod, «te imree. čeprav na plemenit in odličen način, dečim sem jaz v nizkem, tragičnem smislu in mi vsi »padamo v ono
' Na SHS konzulatu v Berlinu.
Vozil sem se celo noč v zlakom, š-čebetajoče družbe rešen. Pots-in sicer najprej zvečer, dodder dam s krasnimi parki in nekdaj <em bil svež in spočit, v IV. raz- cesarskimi palačami je vedno bolj redu. Zanimalo me je proučeva- ostajal za vlakom. Lokomotiva je vanje široke mase nemškega na- snpihala dalje in še .pred deveto je r<»da; zato sem jo za dve -uri šel privozila v osrčje Berlina, poslušat v oddelek, ki je vsaj ta- Ogromno mravljišče ljudi, po-ko snažen in udoben kot tretji potnikov, trgovcev, bankirjev, ta-razred pri nas (v Jugoslaviji), a tov, sleparjev in goljufov. Treba zato neštetokrat cenejši ixl njega, je tiščati žepe in paziti obenem Pozneje sem prestopil v kupe prtljago, zakaj kovčeg ti lali-tretjega razreda — temu manjka ko kot za zabavo izgine iz rok. V v Nemčiji prav malo. da bi ga po- berlinskem predelu W sent; brz stavil v senco našega drugega —	ZMano pcittljo m ko se
in sem ob Četrt na dvanajst zve-	gostoljubno streho za silo
čer dospel v Magdeburg. Prvo, uredim, liajdi dalje po poslu., 'car sem opazil na postaji, so bile
ROYAL.MAIL
N*MaU«M Juaoalovanaka vM«.
HItraf direktna aluiba nud
New Terk - Cherbourg - Hamburg
s Mttai. MHkfau. wMiitolnl "O" paniki. Modemi v vHdwirik. — Porasta (dpisti*.
"omo", "oecA". "Ouhjna", **ouita"
V Evropo: CENE	Is E»rp#o: -
n m	n in '
$130 in več 1103.50 Ham'| »130. inveč$102.»0 »125 in vet-$ »0.00 Cherb'* $125. In več 4100.00
........ $106.35 Zagreb.......... $106-00
SWociftkez prints* kabin« v trtlwm razreda.
VA2NO!Nc iscubljato tasa i nakupom tiketov sa
vate sorodnike » BTMpi. Noti kvota pnčoe 1. jul. Za aavcdUa vpratajto pri lokalnih agentik ali »ri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
2* Broadway	New York City
Kretanje parnikov - Shipping News
ju!" Laza hitro uboga. Obleče eleganten svšnik, vzame klobuk
2. avgusta:
Suffrent«. HaTre: Mandchurta. Cherbourg, Hamburg; Thurlngla. Hamburg.
4. avgusta:
La/ayette. Havre; Saxonia, Cherbourg; Ftyndam, Boulogne; America. Ch'bg. Bremen.
Lafayette. Havre.
7. avgusta:
Maureiania, Cherbourg; Cherbourg, Bremen.
S. septembra:
Belgenland. Cherbourg.	J
8. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Marts Washington. Trst.
1. septembra
L-*ff.iyeUr. Havre; Oeorge "Washington. Cherbourg, Brt-m.-n; Majestic. Cherbourg Volendam, Uuuluguc.
Canoplc, —
a avgusta:
Tyrrhenia, Cherbourg, Hamburg; Bel-
4. septembra
IJtri-nearia. Cherbourg; bourg. Hamburg.
Resolute Cher-
yl oram na SHS konzulat, kamor
5. septembra
, J	„	_ . . . I'resident Garfield. Cherbourg; Belffen-
- - -	i. -	. rr. i, -	f.t "' C	liambur«: Resolute. L nd Ohcpbouns: york. Brtmen.
01 izgine SKOZI vrata. Tak je, da | Cherbourg, Hamburg; America, Genoa;!
-r . ! Pre«. Adams. Cherbourg; Bremen. Bra- 6. septembra
men.	I Albert BuUin, Hamburg; Manchuria,
Cherbourg, Hamburg.
9. avgusta:
Rochambpau, Havre; Finland, Cher- j
bourg; Hansa. Hamburg; Conts Verdi,
jabliee z napisi zor pred žep-	pridem najlažje s pod ni* no železnimi tatovi !•' Pomislil sem, kato	»i«0- Po^»ešIm torej korake <lo pametno in potrebno 1>L bilo to	najbližjega postajalL^a. Z blLsko-»p«>zorilo tudi marsc'kje i>ri nas in	vito nagUeo se tu izjavljajo m .dšel v kolodvorsko restavracijo,	i^^njajo vozovi; petnajst sekund Do moje-a vlaka v Berlin je bilo	odmora, m železnica zgrmi i>o še dolgo prenočišči za nekaj ur	temnem hodniku v globino, odko-»dniora pa nbsem hot(4 iskati. Na- ^ kmalu ^^ P°vz^ie liad ootil sem se torej v prostore za I. 1,1 ulu'e-	to -re kakor »i II. razred. O Iiog, kakšna dru-	v saujah. Predno se dodobra za-^ba. zrak in dim! Vsaka veliko-	vež, si na prvi in drugi postaji; mestna niča je v ldgijeuLenem prekmalu dc*>peš tudi na eilj. >zlru na Ivdjšem od onih prosto-	Wittenber«platz. Dalje treba iti rov. Del potnikov, ki so čakali	P0*5-
?vez z raznimi smermi, je že »kle- Hodim iz ulice v ulico, povpra-lila račune z naročanjem večerje,	gledam razpredelnice
piva in črne kare, jel je polegati	hi«lih številk ter se naposled raz-
po kotih. Oni. ki so prišli o pra-	vrelim, da sem na mestu. Iz prvem času, so za-sedLi prostore ob nadstropja grwn v drugo,
■it en ah in zadremali po klopeh.	,H>rem na vratrh m ua Zldu
Sredi dvorane pa se je originalno	Gewmdachaft." Po-
uredil neki možakar z ogromno,zvonim. ''Kaj želite?-' A-praša «lu-
ootno košaro. Postlal si je nanj i.! z resolutnim glasom Povem.
privezal komolce za en roč in «to-;	1111 razloži po nemško, da za
oala za drugi, se ogrnil in .pokril	111 prisojno poslaništvo,
ez obraz ter taUen odSel v kra- Pač P" konzulat, ki se sedaj naha-
Ijestvo Morfija.	1 Ja drugje in na katerem naj se
„ ,	^ , ,	.. , zarlasim pred poldnevom.
Polagoma ic tekel cas. Nata-, ~ , 1 . / . .... si**
i m—torej pruieno dalee
bi ga nihče ne imel za slugo, ni več oni suesičavi .srbski l^aza, ki laz.i ix> konzulatu po navotUHli in ukazih debelušnega berlinskega Xenica. to ti je Liiza gospod, kateremu je dovoljeno spremljati konzulovo ženo!
Pri vratih pozvoni. Zajezile!« stranka bi rada vstopila, toda i>o-slovodja pove z odločnim glasom, da se na konzulatu radi reda ob-i-ki danes ves ne sprejemajo.
septembra
| l„i išavoie. Havre; Orduna. Ch«*rbotirg. iMumburp: olympii-. Oht-rbourp: Ilyndam.
Genoa; Argentina Trsu
11. avgusta:
La Savoie. Havre; Majealtc. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Pres. Ro-Jiti«-, Cherbourg. Bremen; Colombo, Genoa osevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen. > Bremen.
Boulogne; Maria Washington, Trst.
11.septembra
Aquitania., Cherbourg. Bremen: Cano-
12. septembra
Tyrrhinia. <"liprl«>nrs. Hamburg; F'arl? 14. avgusta:	i Havre: Sierra Ventana. Bremen; l*resl-
Berengarla. Cherbourg; Pre«. Fillmor«* 1 d.nt Adams. Cherbourg: Zetland. Cher-
Bremen.
15. avgusta:
.	, Paris. Havre: Zeeland.
Pridite jutri! se odreže na [Pres. Monroe, Cherbourg.
kratko in zapre stranki vrata
Cherbourgh.
in zapre prod nosom.
Konzularne zadeve za SIlis se v Berlinu rešujejo vzorno točno. Potni list ti podpišejo brez oklevanja, Ko so iormalneisti pri kraju, odšteješ predpisano svoto mark. ki se ti vpiše Ar potni list, in vizum je gotov.
IU1 sem poslovanju na SHS konzulatu v Berlinu priča na dobro uro časa. Delo je šlo izpod rok z vzorno sladkostjo. Dvomil sem. ali je tako uradovaaije mogoče. Ljudje, ki imajo opraviti z jugoslovansko konzularno reprezentanco v Berlinu, vsaj v tem oziru čutijo, da se je Balkan v Srednji Evropi nekoliko že povzdignil na tisto eivilizatomo višino, ki jo od njega zahteva okolica, v kateri živ: in se giblje.	S. K.
16. avgusta: Mongolia, Cherbourg, Hamburg.
18. avgusta:
Albania. Cherbourg;
Cher-
Finland, Cher-
bourg.
13.	septembra
Thurinfcia. Hamburg; bourp, Hamburg.
14.	septembra
Mut'ni'hcn, Uremen.
15.	septembra
Saxonia. Cherbourg. Hamburg; Uocham-beait. Havre; President Roseevelt. Cherbourg. Bremen: «>hio. Cherbourg. Hamburg: Homeric. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Conte Verdi. Genoa.
Olympic.
bourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg; — Leviathan, Cherbourg; Veendanm, Boulogne.
21.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cherbourg, Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen.
i
22.	avgusta:
France Havre; I^conla. Ch^rbonrs; Hamburg; Lapland. Cherbourg: President bourg. Lapland. Cherbourg. Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
18. septembra
MauretanU. Cherbourg; Suffren Havre; President Fillmnre. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
19. septembra
France, 11 a vr<
President Monroe. Cher-
karu so o polnoči nehali donasati .
. . . .. ,	... nazal nn \v lttenbergplatz nnmo
oivo in opojne pijaec; servirali so , J ,	, * . .
.	ruske restavracije "Medved
;večjemu kavo. To pa »o mnogo-' . , , . .	...	, . , j poiskati
cateri zamenjali r.ajsi za tooak;1 '
ni
ALI VESTE?
ds ni v Dalmaciji nobene železnice, ki bi tekla <*1 obali v notranjost? Ali veste <la j«* tobak v Helmar turških flgare-lah boljši in finejši tobak kot v drugih rjraretsili?
V Savi je utonil
m a
_ ____Ansbaehersrtraase. Biro- i pri Za^robu Avgust Strugar. krz-
'uje^Tiilov re^tavrantU ' kracija JC" povsod birokraerja. narsUi pomočnik. Utonil je pn-^1 saKor v dimniku velet vomice. ki!Xiti ;oliko ne prizadene, da bij ofmi <voje Zaroč-nx-e Ruže Cvi-->rodneira škodljive pline v ne- Preselitev konzularnih prostt>r,>vj r<J, yj<>St,VPgll tmp1a nI.u nanli.
objavila v adresarju, na * a t	; ——	---
n
l-ol-
23. avgusta:
Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg; — Westphalia. Hamburg; President Wilson.
Trat.
25. avgusta:
Homeric. Cherbourg; Orca. Cherbourg. Hamburg; Taormina, Genoa; Rotterdam, Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bremen.
28.	avgusta:
Roussillon, Havre: Mauretanla. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk. Cherbourg; Seldtlt«. Bre--nen; Conte Roaso. Genoa.
10. avgusta:	__
Kroonland, Cherbourg.
-mejenem obsegu. Začele so me
<e velemeščaaii zanesejo o vseh
■scenieti oei: m sem se natriul k ok-	.
...	. . , priložnostih,
nil in se naslonu na mizo ter sku- A	...... T ,
SHS berlinski konzulat 9e nahaja v tretjem nadstropju prav koncu Ansbacherst rasno. Na vratih stoji napis v francoskem in
;ai nekoliko zadremati.
Xi šlo. Moj sosed a velikimi »čali, po izgovorjavi sodtN* najbrž Ua
lavaree, ki je tudi čakal na zvezo,	....	. . . . .
„ ..	. • , , , - - i nemškem jeziku m v srbohrvaitski
Berlinom, je izvlekel iz z<ipa I ,..._». ^	v. , ,
žepa
-ivojo listnico ter pričel na glas
latinici. Vstopim. Xa slabo raz-
svet-ljenem hodniku
če je to.
•acunati. koliko mark je potro^Li	. ,
j. .	. sploh hodnik — se gnete i>obio
Klkar ]o na poti. Nato je nabasal
,vojo pipo s tobakom in smrdljivo :<*lišče nažgal. "\1okel je. da je Silo veselje. Pri mizi tri korake •d mene so se zbrali kvartači. Tolkli so po plošči tako surovo, la so se spavači in dremači od ča-ia do časa dvignili s trdili ležišč kakor v težkih sanjah in zagodr-ljali nad motilci mii-u. Poanagalo eveda to ni. Le kadar je stcjpil v dvorano str;\žar, so kvartači previdno spustili kvarte na mizo; 1 čim policija zopet odšla, s<e je V^a nadaljevala. To je trajalo ce-o noč do rane zore. Komaj sem '■Hl.al. da se zdani; in ko je nebo ooKtalo sivkastobclo. sem odvlekel »vojo prtljago iz dvorane, kjer -»eni se tisi o noč srečal s pogledi hogve koliko zloeineev, ki žive samo od svojega bogatega pokliea.
Na tiru je že čakal vlak, namenjen v Berlin. Poiskal sem si primerno mesto, položil kosti v vodoravno lejro iii spustil trepalnice, ki io se. od trudnosti težke, trdno zaprle same od sebe.
ljudi
Spirit us familial is je tu mlad mož srednje postave približno 30 let star. Govori nemško in je seveda Nemec, Iierluičaai. Na poslovali je se i/vrstno razume. Tujci, | ki se zglašajo pri njem. so zadovoljni ker raz|H>laf»a z vsemi mc-setarskiiui sposobnostmi, ki so potrebne človeku njegove vrste. Vprašuje vljudno in ravno tako
vljudno odgovarja in pojasnjuje; takoj ti izroči tiskovino, ki jo rabiš za prijavo, napiše nanjo tekočo številko. Na tvoja vprašanja odgovarja s kratkim '"ja''. — "sh stvar reši?"' — "Ja." — 'Hitro?" — "Ja." — £iPcčasi?" menda tudi "ja".
Počasnosti pa tu ne poznajo. V^e gre brzo izpod rok. Izpobije-110 prijavnico oddaš obenem ,s potnim listom in oboje prejmeš kmalu nazaj. Poldan. Vrata se zapro in zaklenejo. Poelej nima nihče več vstopa.
Na berlinskem SHS konzulatu
Ko sem so r>redraniil. sem bil še je za slugo neki Laza. Laza je
vedno brez večje družbe; a podaja. na kateri smo stali, je bila Brandenburg. Kmalu sem dotoH živahne sopotnike, šolske izletnike, ki so se pod vodstvom svojega učiteljskega zbora peljali na izlet v Potsdam.
Okolu s^dmp ure zjutraj sem bil
Srb in ipo krvi in obrazu. Govori kajpada nemški. Ubogi La?a! Nosi fin angleški cutaway iz'črnega sukna, pa je podrejen poslevode-eemu Nemcu. Ta se baš oblastno oglasi ' Laza!" in Laza se pojavi pred njim. "Laza, pojdi takoj čakat konzulovo gospo k tramva-
DR. LORENZ
642 Pena An
TZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
ae more izplafatl dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaja, da naslovljene« za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na noro naroči izplačati nakazani znesek ▼ dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke ▼ Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi ▼ dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlado pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi po&ljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripiavnt za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene la izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (pasa) je naj pri pravne je poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinar j L
V	Italiji in BMdentm
osemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le aa potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
V sled naraščajočih stroškov m se morali odločiti prevredltt pristojbino zrn dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od 925. naprej po 3%, to je po S cente od dolarja.
Na nakanilet naj to lana: Iz»la*sti ▼ MwJBl
TS pristojbina Je Tdjivat aa dolarska lsplačlla v Jugoslaviji In Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cartlaa* St., NmrYeffcGty
1. septembra:
Lafayette. Havre: Majestic. Cherbourg; Volendam. Boulogne: George Washington. Cherbourg, Bremen.
4. septembra:
Berengarla, Cherbourg: Resolute. Cher- 13. oktobra bourg, Hambur*.	___
znižane c e n e
Iz NEW YORKA -V TRST (preko Genova!
N«jt>oljla in najkrajia pot po Sredozemskem morju z naiimi »eličastnimi parniki,
AMERICA ....... 7. avg.......21. sept.
GIULIO CESARE .. 18. avfj.; .. 2«. sept. »Največji in najhitrejši italijanski parnik; TAORMINA .. 25. avg.;
COLOMBO........11. »ept.; 25. oktob.
Udobne kabine tretjega razreda z X, 4 Id C posteljami za druitne ln ženske. Prt okusnih obedih Je vino brezplafino. Za podrobnosti vpraSaJte na&ega. agenta v vašem mestu ali pa naravnost pri
20. septembra
H ansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg: Bremen. Bremen. 21 septembra
America. Oenoa.
22. septembra
President Harding. Cherbourg. Premen Orbita. Cherbourg. Hamburg. Majestic. Cherbourg: Veendain. Boulogne.
25.	septembra
Berengaria Cherbourg.
26.	septembra
l^ironi«. Cherbourg, Hamburg: Pres. Van Buren, Cherbourg: St. Paul. Cher. Lours: Glulio Cesare, Genoa.
27.	septembra
Minnekahda. Cherbourg. Hamburg.
29. septembra
Albania. Cherbourg: I^iffayette. Havre !Olympic. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne: Columbus. Bremen.
2. oktobra
Pittsburgh, Cherbourg.
Belgenland. Cherbourg.
Bremen.
rosuucHUHE
W tl&rftvnost V JugoaJaTijo
Edino direktno spomladno odplutje Otvoritven« vožnja znanega ARGENTINA—enoten raxred—9. avg. PRESIDENTS WILSON — 23. Auq MARTHA WASHINGTON — 8. sspL v Dubrovnik ali Trst »102.50 in Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vi-i«W Vpral«jte pri bliinjem SR»ntu sli pri PHELPS BROS. A CO.. 2 W..t St.. N. V.
MMilii GEOAIE ITAUm
Italia-America Shipping Corporation I Stat« Street General. Agenti New York
Nafti zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad »n njene podružnice.
Kje je AXTOX J L'HA NT iz vasi (»ora št. 18. ipošta Komenda na <r'»r«-n>:kem 1 Nahajal se svo-j ječasno na 124 S. HaLst»-<i St.. Chicago, III. Prosim, če kd«> ve, kje je. naj ?a opozori na ta o-jrla^. Jaz njegov brat Fraaic-e prelil v *tari kraj. — France Juhant, Gora št. 18. p. Komenda, Slovenia, Jugoslavia.
(:il-7—1-8 >_
^••lim izvedeti kje se nahaja »noja lit"i MARY SriIADOLNIK. onui/.ena ZAJC. Odšla je od »vo-je^>a moža iz Epton^Snowden, l^a.. v bližnjo naselbiaio Pinlev-A"ille, Pa., po opravkih, a se še tlo danes ni vrnila. Pi-osim jo, da se takoj vrne domov. Ako slučajno nima denaJniih sr«i-ntev, naj mi ptše. da ji takoj pošljem za potovanje. — Mns-Marv Suhadolnik, Box 154. IJrueeton, Pa._(31-7—1-8) j
i Rad bi i^ ede-1 za JOHNA PR1-i JATETjJA, doma nekje z Do-lenj^koga. Pred 8 lefci sva bila skupaj v Cole^nirgu, Pa. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti. ga prosim, da se mi oglasi. Ako pa ve za njega kateri rojakov. naj mi bLagovoli naznaniti njegov naslov, za kar boni zelo hvaležen. — John Kanda-re, P. O. Sergeant. Pa. (:Jl-7—1-8)
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko,
VELIKH važnosti aa potnika K da Je natanko pončen o potni b Ustih, prtljagi ln dragih stvareh, ki ao v sveži h potovanjem. V sled dolgoletne Iskuftnje nam Je mogoče o vaem tem dali točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi aamo najboljše parnike. ki Imajo kabina v III. razredu.
Ako ate ae namenili potovati v stari kraj, nam pUlt« ker bo to v Vafto korist.
Tudi oni, ki i« niso am orli ki S rta v-IJanl, smejo potovati v atari kral na oblak In |lm je dovoljeno vrniti se. Na željo dajemo vsakemu tozadevni pojaanla.
Kdor ieil dobiti sorodnike ali snanee ls starega kraja, naj nam pile aa navodila, kajti Število priseljencev Je omejeno.
Za potne strofike Izplačuje po na-Bem naročila Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
n Cortlandt Street New York Glavno zaatopatvo Jadranske banke.
JIUJA2J, MAiCOOAJTB U5 NA "GLAS NAHODA'* NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNIV-WT» V ZDS DttAVAK
NAZNANILO IN PKIPOBOČILO
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal na« potovalni sa stopnik
Mr. Joseph Smalcal, ki je pooblaščen pobirati naročnino sa nai list. Zato prosimo rojake, da mn bodo kolikor mogoSe naklonjeni.	Upravniitvo
Prave pristne glasne victor in columbia gramofone
z rogrom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Colombia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dsaler
24 Main St., Conemangii, Pa. Cenike east on j f pišite ponj.