Iz Postojinskega okraja. Učiteljska konferencija za ta okraj bila je letos v dan 2. julija v Št. Petru. Ob poludeseti uri otvori predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Janez Thuma, skupščino, ter pozdravi navzoče učiteljstvo. Navzoči bili smo razun g. A. Gradišnika in g. Al. Lavrenčiča, ki sta bolna, vsi učitelji in učiteljice tega okraja. Skupščino počastila sta z navzočnostjo tudi c. kr. okrajni glavar, blagorodni g. Anton Globočnik, in deželni potovalni učitelj kmetijstva g. Gustav Pirc. Svojim namestnikom voli si g. predsednik g. nadučitelja Martina Zarnika. Zapisnikarjem sta bila voljena g. Jakob Dimnik in gosp. Fran Zaraan. G. nadzornik poroča, da je z uspehi v nekaterih šolah zadovoljen, vender se pa zopet v druzih šolah še dosti pogreša. Najboljši uspeh dosegel se je v branji, le gledati je treba na to, da bodo otroci glasneje in tudi ne na pamet brali. Jezikove vaje se nekoliko premalo gojijo. Kačunanje na pamet se tudi premalo vadi; nekateri učitelji se na ta važni predmet premalo pripravljajo; posebno številne vaje do 20 naj se vsestransko dobro obravnavajo; če je podloga dobra, bode tudi pozneje pouk laglje. Pisava je v nekaterih šolah jako slaba. V risanji se je dosegel precej dober uspeh, le gledati je treba, da bodo zvezki bolj čedni. Pouk v realijah je bil tudi še precej dober, le pri zemljepisji se zemljevidi premalo rabijo; domoslovje se tudi premalo goji. — V telovadbi se je dosegel slab uspeh; največji vzrok temu je, ker ni pripravnih prostorov; nekateri stareji učitelji tudi niso zmožni telovadbe poučevati; dobro bi bilo, da se jo navadijo. — V ročnih delih se je v 18. šolah poučevalo in se je sploh še precej dober uspeh dosegel, le premalo se šiva. — Potem g. predsednik naznanja vse ukaze in naredbe, katere so v teku tega šolskega leta tii sim došle od višjih šolskih oblasti. G. nadučitelj Pavel Kavčič poroča: »Kako naj krajni šolski sveti svoja opravila opravljajo«. Stavil je naslednji resoluciji: 1. Slavni c. kr. okrajni šolski svet priporoča naj krajnim šolskim svetom, da preiskavanje zaradi šolskih zamud šolskim vodstvom pripuščajo. 2. Krajni šolski svet izročiti ima v začetku vsacega leta znesek za stvarne reči učitelju, da ne bo treba za vsak košček krede ali kapljico črnila ponižno prosariti, kar učiteljevo avtoriteto spodkopuje. Oba predloga bila sta vzprejeta. — G. J. Okoru poroča o Greinerjevih zvezkih, da bi jih rabile vse šole tega okraja. G. nadzornik tudi prav živo priporoča te zvezke. G. Adlešič priporoča Lapajnetove zvezke, ker so dosti ceneje, ravno tako tudi g. K e 11 e. Oglasijo se k besedi tudi gg. D i m n i k, J e 1 e n e c in Š a r c. Pri glasovanji bilo je večina glasov za Greinerjeve zvezke. G. A. Perne žel je v svojem poročilu »o cerkvenem petji« občno pobvalo. G. nadzoraik priporoča jako Cecilijansko petje in učiteljstvo tega okraja je izreklo mnenje, da se vpelje v tem okraji kolikor mogoče Cecilijansko petje. Iz poročil knjižničnega odbora smo slišali, da šteje Postojinska knjižuica 543 knjig; dohodkov imela je 199 gld. 881/«, kr., troškov pa 132 gld. 53 kr., v blagajnici ostane tedaj še 67 gld. 35 Y2 kr. Vipavska knjižnica štejo 536 knjig; dohodkov je imela 42 gld. 68 kr., troškov pa 33 gld. 50 kr., v blagajnici ostane še 9 gld. 18 kr. Pregleduvalcem računov sta bila voljena g. P. Kavčič in g. Fr. Mrcina. V knjižnični odbor Postojinski so bili voljeni vsi Postojinski učitelji; v Vipavski ostanejo vsi stari. Sklene se, da se smejo knjige le na tri mesece izposoditi, vender pa sme odbor ta obrok zopet na tri mesece podaljšati. V stalni odbor so bili voljeni gg.: M. Zarnik, P. Kavčič, M. Arko in G. Grosman. — Potem g. Pirc razlaga v kratkih potezah o šolskih vrtih, ter omeni tudi pravice, katere ima on do šolskih vrtov, oziroma do učiteljev pri pouku o kmetijstvu. Poslancem v deželno učiteljsko konferencijo bili so voljeni gg.: Pavle Kavčič, Martin Zarnik in Fran Mrcina. Na zadnje g. Matija Rant stavi naslednje samostalne predloge: 1) da bi se starejšim učiteljem dovolile: a) polnoštevilne starostne doklade; b) primerne opravilne doklade enorazredničarjem; c) predplače iz letnega plačila. Vsi trije predlogi se enoglasno vzprejmo. V dosego teh predlogov delovala naj bi konferencija po svojih poslancih v deželni učiteljski konferenciji in po »Slovenskem učiteljskem društvu« v Ljubljani. G. predsednik naznani, da je zborovanje končano, zahvaljuje se gg. poročevalcem za njihov tnid ter zaključi zborovanje s trikratnim »slava-klicem« presvetlemu vladarju. S Prema. (Javna zahvala.) Slavno društvo »Mrodne šole« poslalo je za tukajšnjo šolsko mladino za malo odškodnino (10 gld.) 1479 kosov raznega šolskega blaga, kateri vkup tehta 23 kilogramov in bi v prodajalnici kos po kosu nakupljeno stalo 31 gld. 22 kr. Za tako veliki in tako blagodušni dar veže me dolžnost in hvaležnost, da se s tem v svojem imenu, v imenu šolske mladine in v imenu vse šolske občine slavnemu društvu »Narodne šole« preiskreno zahvaljujem. Bog plačaj in povrni milim dobrotnikom to preblago dejanje ter temu društvu nakloni mnogo stanovitnih podpornikov! Voditeljstvo šole na Premu v dan 7. avgusta 1884. 1. Matija Bant, ravnatelj. Iz Ljabljane. Deželni odbor kranjski je sklenil obrniti se do deželnega šolskega sveta, da naj uredi učni načrt glede nemščine na večrazrednih ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom po deželi ravno tako, kakor bodo odslej urejene Ljubljanske mestne ljudske šole, namreč, da bode a) vsern predmetom po vseh razredih učni jezik slovenski, b) da se bode v nemščini jelo poučevati še le tretje šolsko leto. Vsak pedagog uvidi, da bi bilo tak6 prav in naravno. — Zdaj pa se sliši, da se bode v mestnili Ijudskih šolah po starem ponemčevalnem učnem načrtu poučevalo še tuko dolgo, dokler se v Ljubljani ne napraviti najmanj dve ljudski šoli z nemškim učnim jezikom, t. j. ena za dečke, ena pa za deklice nemških starišev!