Na soški in koroški fronti navadni boji. Na t i r o 1 s k i Ironti se pa Italijani še vedno z veliko silo zaganjajo v naše postojanke, a brez vspeha. V uradnem poročilu z dne 23. julija se omenja, da sta se v teh bojib na Tirolskem posebno hrabro obnašala kraajsld pešpolk št. 17 in lovski bataljon št. 7. Naši letalci pridno vznemirjajo italijanska vojaška zbirališča za Irontd. Da smo vjeli in obesili italijanskega i z d a j a 1 c a B a 11 i s t i j a iz Tirol, je naredilo na Lahe velik vtis. Poroča se, da so vse izdaj.alce, ki so pred vojsko pobegnili k njim in so jih poslali na bojno črto, odpoklicali s fronte ter jih zaposlili v zatedju. Judeževe vrvi jih je vendar malo sram. Misli se, da bo Italija kmalu napovedala tudi N e m 8 i j i v o j s k o. Na vojaško plat ne bo ta napoved nič vplivala, ravno tako nič kakor da je nam napovedala Belgija vojsko. Italija bi menda iz lastnega nagiba tudi ne napovedala vojske, toda« Anglija jo sili, ker sumi, da Itajija pošilja Nemčiji preko Švice živila, a Nemčija Italiji premog. Anglija hoče Nemčijo gospodarski popolnoma osamiti. za to hujska. kjer le more. Italijani pošiljajo ministra Bissolatija na fronto, da navdušuje vojake z govori, Z jezikom se je pač lahko bojevati, toda pravično bi bilo, da bi mu dali puško in poslali v najsprednejše jarke. Bissolatijevo govorniško potovanje na vsak način dokazuje, da med laškimi vojaki navdušenje za vojsko ni zelo ve- liko. Ttalijani hvaliio Slovence. m. armadnl zbor — naistrašneišl armadnl zbor. Sloves o junaštvu slovenskih junakov III. armadnega zbora je prodrl tudi v Italijo. Velik laški list ..Corriere della Sera" piše o Slovencih: ,,Enako kot je imel Napoleon svoje gardne polke, ima tudi avstrijski cesar svoj III. armadni zbor kot posebno četo, ki je bila že v mirnih 6asih dolo8ena za to, da prodre na Italijansko. III. armadnemu zboru je bilo prijdržano častno mesto. To je najstrašnejši armadni z b o r, močan tri di\izije, najglobočje prešinjen sovraštva p r o t i n a m. V graškem zboru so Slovenci, pri katerit je sovraštvo do Italije že od nekdaj moftno vkoreninjeno. In ta zbor se je bojeval takoi v zafietku ofenzive pod vodstvom nadvo.i\i)da-prestolonaslednikfu na visoki gorski planoti Sette Komuni. Ko je nato prišla ruska ofenziva, so mislili nekaj Casa, da bi s svežim lovorom ovenftani III. annadni zbor poslali na vzhod. Videli smo gai»» giniti iz najsprednejšib. jariavv, mislili, da je že r. Voliniji; pa kmalu smo imeli vnovič opraviti z njini} Ostal |e tu in to dokazuae predobro, ¦ tako relik pomen prisoja sovražnik vojski z Italijo." Borba za trdnjavlco Panevegglo. Blizu državne meje v tirolski dolini Val Travi-> gnollo (južnovzhodno od Bolcana) leži mala avstrijska utrdba Paneveggio, proti kateri so Italijani naperili ogromne in srdite večdnevne navale, Vsak dan, od 20. do 24, julija, se italijanski sunki ponavljajOi Italijani bi od tam skorogotovo radi prodirali v pro* stor pri Bolcanu. Dosedaj so bili še vsi italijanski napadi na naše postojanke v tem prostoru krepko odbiti. Bojl pri prelazu Barcola. Zajhodno od mesta Arsiero je ob državni mejž prelaz Barcola (visok 1208 m), ki zapira Italijanona pot v dolino Valarsa na Tirolskem. Od 17. do 22. julija so Italijani tral^no obstreljevali s težkimi topovi naše postojanke na tem prelazu. Ob enem pa so pehotne čete naskakovale naše okope. Ves trud Italijanov je bil zaman. Na stotine mrtvih sovražnikov teži na pobočju prelaza. Zopet proslavljeno slovensko juna«tvo. V dolini Val Sugana je prišlo dne 22. j_lija dc srditih bojev. Italijani so svoje napade na naše po^stojanke severnozahodno od Asiaga, opetovano pona^ vljali. Bili pa so vsakokrat z velikimi izgubami ocU biti. Posebno odlikovali so se, kakor zatrjuje naSe-' generalštaibno porofiilo, lovski bataljon št. 7 in deli peSpolka št. 17, t. j. kranjski slovenski Janezi. Sovražriik je proti postojainkam teh čet napravil glavni svoj juriš. Nad 1000 mrtvih Lahov je obležalo precl našimi jarki. Zopet nekaj o Turudiji. Prolesor Lovrič poroča v ,,Na_em Jedinstvu* z; dne 9. julija: Po vsej pravici je slavni general Mohring nazval uašega Tu-rudijo: -mojsti^a v streljanju." Nedavno se je bilo zalrotelo Italijanom, da z velikim številom gorske artilerije naskočijo naSe junake. Pos*bno neprijetna nam je bila ena njihovih baterij. Tc^ je bilo treba za vsako ceno spraviti vkraj. T_rudija je dobro slutil, kje je postojanka sovražne baterije iE je nemudoma pohitel k našim topovom, da sam vodi ogenj. Že tretji strel j« vdaril v sredo baiterije. Ko je Turudija nazaidnj© opazil, kako Italijani zapuSčar jo postojanko, je sesul nanjo 80 granat, Ko bi bili videli, kako so sedaj leteli po zraku kosi vozov, Ž8lez» in drugih. predmetov, Itaiijani pa bežali, kakor bi jife bil oblil z vročo vodo. Pa da ni naš Stanko tudi v streljanju mojster prve vrste! Pred nekaj Idnevi je prisilil k molku Be drugo sovražno baterijo, ki se do danes ni vefi pojavila. Ako postavijo našo baterijo fjekaj, kjer ji Je bil določil mesto Stanko, in jo ograde tako, kakor je bH odredil naS junak, potem tajkoj gorje Italijfanom, & naši bateriji ne bo niti najmanjšega zla. Tako j© ne» ka naša baterija nekega dne tako presedala Italijar nom, da so jo jeli obsipati s težkim ognjem z osinU_ postojank. Vse je bilo zaraan, a Turudija se je sredl strašnega gromen]a posmeh^nil: ,,Aha, to ti Skoduje, Beppo, jel' de?" O neki drugi bateriji, katero je bil Tura_ii» krstil za ,,baterijo Parma", je Kadorna že javil, da jo je prisilil k molku1. In kako ne, saj so italijanski topovi zbruhali nanjo najmanj 3000 izstrelkov! Pa ne boš, bateriia Parma še živi in prizadeva ItalijanoHS gorje na gorje. V Asia^u. (Izviren dopis.) Južno bojišče, v juliju 1916. Tiho, kakor prikazen, 3e korakal naS batalion proti strelskim jarkom, da nadomesti neki slovenskJ pešpolk, ki je že prodrl ctaleč v sovražno ozemlie., Previdno smo stopali, izogibajoC se vsakega nepotrebnega šuma, ki bi nas izdal sovTažniku, Romantiftno mesto Asiago, ki je zidano v južnem slogn, je bilo od mese^ine fiarobno razsvetljeno, ko smo koraikali sKozi njega. Zapuščeno mesto je naredilo čuden vHs na nas: hiše večinoma brez streh, prazna okna z ožganimi oknicami so gledala tako pomenljivo na mlmoidoče, svetloba rdefiega ognja, ki je objemal nekatera poslopja, se je strinjala tako Cudno z bledo meso^ &ino in bliskajofiim žarometom. ki je iskal premikajo* 8e se topništvo in rezerve. Tiho in brez šuma se je izvTšila za.m0na straS in zafleli smo se globlje zakopavatt v rove. Pripravljeni smo bili na protinapad, ki je pa izostal, te n» desnem krihi ;e bilo živahno streljanje z obeli strani, topništvo nam je pa reduo po_iljfilo obigfii.no pm-cijo neprebavne menaže, a ker se ]e veeinqnia zgrešil eilj, so nam ostali želoclci nepoičvareni. Dobesedno tako, kakor pravi avstrijsko uradno poročllo, smo se potera dne 25. jun. innaknili v vzndaj stojeee postojauke, ki so se taf-as dogotovile, ne da ))i bili >o sovi-ačniku primocčtiu, temvoft iz strategičnih ozirov, brez najman^ih izgub. šo isti daJi F potem sovražnik ljutn obstrol.jeva.1 zajiii.sčene postojanke ter na, večer. najbrž mislei\ da nas je pobil, ker mu uismo odgovarjali, začel Loječe proklirafi, n našel je seveda vse prazno. t)ru-gl dan prodira proti drugimi, kakih sto metrov vzadi ležečimi zaeasnimi praznimi jarki, ljuto obstrelju.;o6 s topovi vsakega kialibra mesto Asiago, l:i > začelo ua mnogih krajih goreti ter se rušiti v razvaline. Med tpm smo v svitu plamena rloscsuli stalne postojaiike-na visoki planoti Asiago, ki so po svoji legi pripraviio '/.:<. brambo in napade. Nasleilnji <lan nani že prednje straže javijo bliža.iočega se sovražiiika, ki je, mislee, da ne najde nikjer odfjoni, drvil prav pogumno proti nam, Pustili smo ga. ftisto blizu. Potem pa iz vseh pušk ogenj in prva rojna Crta je na tleh, j okošena. od smrtonosnih naših krogel; nastopi druga. tretja in groza jfe^Mlo videti mvm<>!: w.šega ognja: strojiie puške so dobesedno kar kosile napadujoče vrste, v katerih je zavladala groziia zmeSu.iava. Brez reda iu brez cilja so begali sem in tja, a naše dobro merjene puške so žele bogato žetev. vse kar ni bilo ubitili, smo jih vjeli, a kdor se je skušal z begom rešiti, je padel od smrtonosne krogle naSLh pušk. Napad se je končal s popolnim porazom /.:». verolomnega sovražnika. "\Tastopila je tiha nofi. polna sanj in domišljije, mir je zavladal mecl bojevniki, mesečina je obsevala ubita sovražna truplan vsled nastopivšega hlafcla se je polegel smrad po znoju, gnijoiči krvi An mrtvih truplih; plameni gorečih poslopij so se trgali bega,jo5 po ozračju, tvoreč čudne oblike, podobne gorečim pismenkam, ki bi skupai sestavljerie dale za Kadorno ter sploh njegovo vojsko pomenljive besede: Mane, Tekel, Fareš . . . . Na nebu so se pa utrinjale zvezde , . . Z bojnega meteža z italijanskih ravnin pošiljamo podpisam alovenski domobranoi 26. peŠpoUoa v milo slovensko domovino eitateljem lista, kakor tudi vsem znaceem in prijateljem., ženam ih nevestam, osobifo čč. slovenski duhovščini, zalivaljujoč se ji za vse izraze sočhitja, najsrčnejše pozdrave, priporočujoč se v moUtev: Plevnik' ./urij, KoŠenca pri Planini; desetnik Turk jožel iz Polzele: četovodja Omerzo Ivo, Koprivnica; Kolmanift Jakob, Rihtarovci; Bratkovič Matija, Norički vrh pri Kapeli;. 'Dobovičnik Stelan, Dobrna pri Celju; Železnik Jurij, Cermožiče, 2etale; Krurapačnik Janez, Kokarje; Kocbek Igna,c, Sv. Ana na Krembtergu; Arzenšelc Anton, Sv Primož pri St. Juriju- ob južni žel.; BosKč Karl, Loka. pri Zidanem mostu: Trpin Anfon, Kapla pri Polani: Golob Janez, Nasova pri Radgoni:, Ocepek Jurij, Griže pri Celju; Mešič Vincenc, Braslovče; OjstriČ Jnrij, Loče pri Poljčanah: Jelejn Vinc, Galicija prl Celju; poddesetnik Sauperl hran, Bistrica pri Rušaih; Secko Rok, Smarje pri Jelšah: >'Oervi6 Alojzii, Slamjak, Ljutomer: Pur Avguštin, Ribnica na Pohorju; poddesetnik Koelja Janez, Vipava na KraJijskem: 'Mesarec Franc, Sv. Martin pri Vurbergu: desetnik Lačen Janez, Desnjak pri Ljutomeru; Sklet Anlon, Nezbiše pri Slatini: Stergar Anton, Bu6e pri Kozjera; Cilenšek Pranc. Braslovče; Strojanšek Janez, Braslovče: Borovnik Alojz, Novaoerkev: Zamuda Viktor, Sv. Jurij ob Sčavnici; Borovinšek Janez, Podsreda: MiklaVc Gregor, Ribnica na Pohorju: ^porn Vil8, Braslovfie; Goropevšek Ant., Sv. Jurij ob Taboru; Sauperl Avgust, _/embah pri Mariboru; Sirec Mihael, Cermožiče, Žetale: Podržavnik Mihapl, Remšnik pri Ma|renbergu; Jepej Jožef, Makole; Moškon Franc, Kamnica pri Mariboru; Kobale Alojz, Stanovsko, Poljčane; Sunko Alojz, Spodnje Radvanje pri Mariboru: enoletni prostovoljec-klesetnik Stibler Ivan, Sv. Anton na Pohorjn: Stolc Jan., Spodnja Hudinja pri Ptuju: desetnilc Žnidar Mart., telefonist, iz Sladkegore pri Loftalr: Brečko Jožef iz Pišec pri Brežicab ob Savi. Slovenski domobranci na južnem hojišču. Vinko Salomon iz Poljftan nam piše z južnega bojišfia: Slovenski dtnnobrainci, ki se borimo proti izdajalskemu polentarju, pošiljamo pozrlrave vsem prijateljem in bralcem ,,Slovens,kega Gospodarja." Polentar se je pretekle dni raočno trudil s svojimi topovi. da bi nas pregnal iz pDstojnjiik, a mi stojimo trdno. kakor skala: Naše geslo je: Ne koraka naizaj, ampak le naprej za izdajalcem, ki se jo hotel polastiti uašega ozemlja. 'Maščevati se raoraiiio nad njim za njegovo nezveslobo. Dovolj ,je že okusil polentar. kiij se pravi butati ob steno, ob katerih stojijo hrabri naSi Slovenci in zagotavljajmo vas, |da jih še bo dobil po svoji izdajalski butici, kakor to zasluži. Tudi se je bil pred nekaj dnevi prikazal s svojo kavalerijo na dan. Nefcega jutra sem namrefi opa_oval s fovariSi gibanje sovražnikn. pred najni. Naeiikirat se prikažeta dya> jezdeca. Glej ga spaka. tore.i tako se drzneS, pctfentar. Takoj javimo doftleoe naSemu predraoistru. Xa5a sti-ona p-uska .je z-.ureglala in že je Iežal jezdec s koniem vred na tleli. Nobenega več lii bilo na ogled. Minil ,je [»nldan in zopel smo zapazili v dolini mjiožme jezdeoev, gatovo so se pripra^ljaJi na kak naskok: -,% ker jim svinčenke iz naših pušk ne dišijo |.>reveč dobro, so jo takoj zopet odkurili. Zvefier je bila temna noč. Mirno smo čajcali, kaj pride. Naenkrat se ie zaslišalo žvenket orožja: naši so razsvetili hitro prostor pred narni. Zaigledali smo gnifte polentarjev, in vmes zopet ka(kili 20 jezdecev, Zopei so zagrmele naše pujške, sovražnik je pobral svoja kopita, kolikor jili je še ostalo ter nam je pustil ueštevilno mrtvih iii ranjencev. Sicer Se |)oskufia včasih podreti nas, a zania.n je njegov triid, svoje konje z jpzdeci vred je pa od tistega Casa- nekam shranil. Tako torej živimo tukaj mi branitelji domovja, in čuvamo zvesto milo nami Avstrijo. Pozdra.vljamo vas vsi fantje in možje domačoga domobranske.ua l^ejšpolka št. 26, oddelek strojnih pnSk št. I. .1. Stegenšek, desetnik. Franc 1'Feiier, !desetnik. oba predmo.i>stra strojnih mišk: Ules Alojz, podfdSeteetnik: V. Saiomoi), Poljfiane; Bračič F., Ptuj; Zavec J« Ptuj; Pekovšek j.. Zreče; Viher Ivan, narednik; Muršič Jožef, desetnik: Jože Košec. Lah nas ne more pregnati. Franc Laufer, doma od S v. R n p e r t a v Sl. gor.. nam piše dne 15. juTija z laškega bojišča: Mi pi-av dobrn zbi.:;;::io polentarja z visolcih gora in planin vinjegovbrlo,1/. Veasih začne Lali rogoviliti in nas napadati. Ko uui oa n_ pošljemo nekaj našega s\'inčenega cvibaka,, pa je takoj dober in mii-ftn. Ijjrh sicer iz gole jeze ne ve, kako bi nas pregnal in priSel naprej. Pa ker se Slovenci na vseh boiiščih i okažemo, torej na,s tudi tnkaj ne bode pregnal. Lah že sedaj dobro pozna avstrijske vojake, a zlast: nas Slovence, ki še posebno zvesto in hrabro braiiiino svo.jo avstrijsko in lepo slovensko domo\dno. Hinavskemu polentarju jako diši prelep slovenski kraj. Pa mu zagotovjmo. da si ne bo kuhal polente na slovenski zemlji, kakor je mislil. in ne bo nikdar njen gospodar. Upamo, 'da bomo kmalu s sovražnikom otfračunali in Ijubi Bog nam dodeli. da bi se še zdravi vrnili n;\ svoje doraove. V *o iiam pomozi Bog in Marija! SrCne pozdrave in zahvalo pošiljamo domačinora in ..Slovensicemu Gospodarju", ker nas tako redno obiš^e v naSih taborib. Zdi se nam, ko ga beremo, da se pogovarjamo s.svojimj doma8ini. Slovenski fantie in možje: Lranc Laufer, Vincenc Kramberger. Krajnc Jožef in Zaveo Konrad od Sv. Ruperta v Slov. gor.; Konrad1 Dominkuš, desetnik1 od Sv. Anfnna v Slov. gor.: Miha,el Vidovič in Ivan Mihelač od Sv. Vida niže Ptuja: Anton Ijovrenfiič, ftetovodja iz Frama: Frano Drobnid od Sv Trofice v Halozah. Nova junaštva III. armadnega zbora. Za goro Monto Zebio, ki leži severno »d Asiaga in katera- je najvefija zapr&ka za italijansko prodiranje, se vršijo zadnjih 14 dni srditi boji. Najhujši napad je bll dne 24. julijaL Sv«že in izpočite laške 8ete so napatrtle z veliko silo, a vsi sunki so bili Zaman. Edini italijajnski vspeh je, da je pred našimi |)Ostojankami obležalo ve8 sto mrtvih Kalijanov. Goro Monte Zebio in bližnie postojanke namrefi brani na_ železni III. armadni zbor, naši slovenski junaki. Vse višinske postojanke so ostale v naši posesti. Vsak naš mož in mladeniS je junak. Slava III. zbora fifro po vsej Avstriji in še v inozemstvo. Ob Soči. Dočim so Italijani inlanterijske napade ob So6i večinoma opustili. obstreljuj& njih težka artilerija dan za dnevora naše najvafinejše postojanke. Dne 24 jnlija so obstreljevali Sv. Luoijo, obmostie pri Gorici in Podgori. Manjši sovra^ni napad pri Tržifiu je bil sre^no odbit. Naši uničlli rtva sovražna podmorska čolna. Po noči od 14. na 15. julija so naše torpedov,ke v srednji Adriji nničile italijanski in kmalu nato še nek drugi sovražni podmoirslfi čoln. Od posadke se zaradi razburkanega morja ni moglo prav nikogar rešiti.