Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Ni tako dolg dan, da bi ne bilo večera. Slovenski pregovor. Lelo IX. Ljubljana, 29. julija 1937 Siev. 30. »DRU2INSKI TEDNIK« Izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Llubljanl, Gregorčičeva ul. ST/III. T«l. it. SJ-M. Pottnl predal *». »45. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.J9J. — NAROČNINA: »U leta SO din, ‘li leta 40 din, i!t leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 60 frankov, * Ameriki S1/* dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopisov ne < prejemamo, ta odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med b e i e d 11 o m stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina i milimetre In Širina 5S mm) din V—. Med oglasi »tane vsaka petitna vrstica din 4'60. Notice: vsaka beseda din . Mali • g I a s I i vsaka beseda din 0.60. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Dane*: Moderni David Copperfield (Gl. str. S) StnoU Ut sceie m — samo. cUU veljal Američan Channing Pallock: se ni hotel s srečo samo igrati, temveč se je odločil, da bo računal z njo. Seštel je na posebni poli vse tiste srečne slučaje, ki človeku pomagajo do uspeha, na drugo polo je pa napisal razne nezgode in smole, ki človeka pri delu ovirajo. In glej: primerjava sreče in smole je bila za srečo porazna. Nasproti 95 odstotkom .smolnatih* točk je stalo le 5 odstotkov ,srečnih'! Ali res ljudi smola tako zasleduje? Ali je pa imel Pallock opravka samo z nesrečnimi ljudmi? Ne eno ne drugo; v življenju lahko človek uspe le s petimi odstotki sreče, seveda če ostalih 95 odstotkov nadomesti s pridnostjo in vztrajnim delom! Ta poskus je Pallock naredil z najodličnejšimi ameriškimi industrijci, z možmi, ki imajo ogromno denarja, velikanska posestva in prekrasne avtomobile. Pallock jih je kar naravnost vprašal: »Kako ste uspeli? Ali ste imeli srečo v življenju?« Odgovor je bil vselej isti: »Ne!« Krezi Združenih držav so odločno zanikali, da bi imeli v življenju kakšno posebno srečo, nasprotno, smola se jih je držala in so neštetokrat zdrknili navzdol, preden so z velikim trudom splezali kvišku. Andrevv Carnegie, kralj jekla, je pričel svojo življensko pot kot navijač vretenc v neki tkalnici; Gary Richter, sin revnega kmeta, je danes glavni ravnatelj največjega ameriškega jeklarskega trusta; Charles Schwab je bil najprej zabijač kolov, zdaj je pa ravnatelj Bethlehemske jeklarske industrije, a predsednik te družbe Grace je bil v svojih mladih letih delavec pri žerjavih. In nihče od teh velikih mož ni imel v življenju posebne sreče! Vsakdo je moral premagati nešteto Ovir, preden je prišel tja kjer je zdaj. Vse naše življenje se suče okrog hoja za uspeh. Vsi hočemo biti zgoraj, občudovani in čaščeni: to je naš cilj v teh naših hlastnih dneh, ki poznajo le malo in veliko, kakor da ne bi bilo srednjega. Channing Pallock deli ljudi v dve vrsti: prvi prihajajo zvečer iz službe domov z natrcanimi delovnimi torbami, drugi so pa obloženi s — križankami. Prvi sedejo k delu, drugi k zabavi. Zmagovalci v življenju ostanejo prvi. Ljudje, ki po osemurnem ali celo samo peturnem vsakdanjem delu poznajo le zabavo, he pridejo pri ,sreči1 v poštev. Pallock Pravi, da je opazil v več izložbah na *>ewyorškx Peti aveniji napise, ki naborno potrjujejo to njegovo tezo- »Tukaj razen delodajalcev in vodilnih nameščencev nihče ne dela na teden več kakor štirideset ur.« Res je: glavni ravnatelj ne sme Poznati osemurnega delavnika ne opoldanskega počitka! Namesto 40 ur 11 a teden dela tak človek 14 u r J1 a d a n. Ali ne kroži nešteto ljubkih zgodbic o zaspanem nočnem ču-VaJu, ki sreča ob dveh zjutraj v speči tovarni glavnega ravnatelja — pri delu? Tudi ti možje, ki so zdaj zgoraj, n*so imeli v življenju nobene posebne sreče. Pallock pravi, da priznajo pri Svo,iem uspehu sreči le pet odstotkov. Neki dobrodušen milijonar je dejal *>ekoč z nasmehom: »Kadar se kdo pri ftazgled po svetu 6 Kitaicev na 1 Japonca, pa vendar velikan ni kos pritlikavcu! Premirje med Valencljo In Salamanco? Kitajska vlada je imenovala za vrhovnega poveljnika vseh severnokitajskih čet krščanskega generala Fenga, znanega kot posebno neizprosnega sovražnika Japoncev. V Ljubljani, 27. julija. General v. Seeckt, ustvaritelj nemške reichswehr in organizator kitajske armade, je pred dvema ali tremi leti, malo pred smrtjo izjavil uglednemu francoskemu žurnalistu Julesu Sauerweinu: ->Se pred kratkim smo mogli reči, da deset Kitajcev ne zaleže za enega samega dobrega japonskega ali evropskega vojaka. Danes se je slika v toliko spremenila, da smemo številko 10 nadomestiti s številko 5. Napredek je torej precejšen. Težava je le v tem, da sta izobrazba in umski trening, temelj domoljubja pri kitajskih študentih, preprostemu kitajskemu vojaku, doma s kmetov, neznana pojma; kitajski kmet živi že od pamtiveka v veri, da je vojakova naloga zgolj plenitev. Toda posrečilo se nam je ustvariti kader podčastnikov, ki vedo, kaj je patriotska dolžnost; najboljše gi- meni poteguje za službo, že ob njegovem vstopu v sobo vem, ali bo imel ,srečo1.« V tem bežno izgovorjenem stavku je vsa filozofija sreče. Glavni ravnatelj že po govorjenju, hoji, kretnji, sploh po vsem vedenju spozna, ali je človek zmožen ali ne. »Zgoraj« ne gre samo za šolsko učenost, tamkaj je važno, da lahko tudi v najbolj nepričakovanih položajih brez šolske bukve prisebno odgovoriš »da« ali »ne«! Ne, »sreče« ali »smole« ni! Z njima se izgovarjajo samo reševalci križank. n. 'tolljanskega izumitelja Guglielma Marconija sc je razen diplomat-*boia in drugih rimskih odličnikov udeležil tudi predsednik italijanske vlade Mussolini (rta skrajnji levici) s svojimi ministri. balo za Kitajca pa je in ostane sovraštvo do Japoncev. Smrt za domovino je geslo, ki ga skoraj ni moči vcepiti kitajski vojski; tvegati življenje za to, da požene s svojih tal osovražene Japonce, je pa celo za še tako preprostega Kitajca dostopen ideal...« Te besede nemškega vojaškega organizatorja nam prihajajo v spomin, ko beremo dan za dnem o homatijah na Kitajskem. Vpošte-vaje torej zgolj materialno plat, bi Kitajci v morebitni vojni z Japonci ne bili tako na slabem, kakor so bili še pred nekaj leti, saj jih je približno šestkrat toliko kakor Japoncev in tudi glede oborožitve ne zaostajajo več dosti za svojimi imperialističnimi sosedi; vrhu tega bi se nasprotnik moral boriti na tujih tleh, sredi med sovražnim mu prebivalstvom, v obupnih zdravstvenih in prometnih razmerah. Da, ko ne bi bili Kitajci še zmerom tako nebrižni in vdani v usodo! Samo sovraštvo še zdaleč ne zadošča za zmago, treba je tudi pozitivnih moralnih vrlin. V tem pogledu jih Japonci visoko nad-kriljujejo. Herojstvo je japonski evangelij. To dokazuje tudi naslednja zgodbica, ki jo pripoveduje že zgoraj omenjeni Jules Sa-merwein v »Paris-Soiru«; Blizu Tokia stoji vojašnica In v njej zmerom zaklenjena soba, ki jo odpro le za prav posebne priložnosti. V njej je namreč shranjena steklena omara, pred katero Japonci pobožno upognejo kolena kakor pred oltarjem. Na omari je precej dolg napis, v njej pa vidiš šop okrvavljenih papirjev. Bilo je v rusko-japonski vojni. Neki japonski vojak je imel odnesti poveljstvu zelo važna sporočila, ko je zdajci zagledal kozaško patruljo. Vedel je, da ji ne more več uiti. Toda ujetništvo je za Japonca toliko kakor one-čaščenje, zločin, vreden smrti. Vrhu tega bi sovražnik dobil v roke dragocene informacije — ne, tolikšne sramote si Japonec niti predstavljati ne more, kaj šele da bi jo sam zagrešil. Kaj je torej storil japonski vojak? Izdrl je bajonet in si razparal trebuh, a še umirajoč je imel toliko volje in moči, da je skril v lastno drobovje tolikanj važna sporočila, ki niso po nobeni ceni smela priti sovražnikom v roke. Ko so kozaki prijezdili mimo njega, je bil junaški Japonec že mrtev. Ne meneč se zanj, so Rusi nadaljevali svojo pot. Kmalu nato so prodrle japonske čete; ko so zagledale vojaka z razparanim trebuhom, so pri priči vsi vedeli, kaj se je zgodilo. še tisti večer je poveljstvo povišalo mrtvega vojaka v podčastnika. Od tistih dob je stalno napredoval, kakor da bi bil živ. Danes je že general. In vselej, kadar pripeljejo vojaške novince pred to relikvijo, jim častniki rek6: »Tu, mladi vojaki, je edini kraj, kjer so vam solze dovoljene.« Tragika velikega kitajskega naroda je, da ni kljub svoji bogati tisočletni kulturi nikoli imel junakov, o kakršnem pripoveduje gornja zgodbica. Baski posredujejo mir? V časopisih beremo, da se je pripeljal v Pariz predsednik baskovske vlade Aguirra in da se bo sestal s predsednikom francoske vlade C ha u tem psom in zunanjim ministrom Delbosom, nato pa še s podpredsednikom vlad« in voditeljem socialistične stranke Leonom Blumom. Baje ima Aguirra pismeno pooblastilo predsednika španske republike Azaiie in predsednika valencijske vlade Negrina za pogajanja s salamanško vlado za sklenitev premirja. Podobnih glasov smo srečali zadnje tedne že več, toda žal so se še vselej pokazali enostranske, , če že ne docela iz trte izvite. Časopisi prinašajo še nepotrjeno no-.: vico, da bo nekdanji španski vojni* minister in voditelj »Katoliške ljudske akcije« Gil Robles postal zunanji minister Francove vlade. Na španskih bojiščih ni bilo ta teden nobenih posebnih dogodkov. Franco je sicer srdito napadal pred Madridom, vendar ni dosegel nikakih pomembnih uspehov. Zavzel je samo popolnoma razbito SMRT PATRIARHA VARNAVB 24 t. m. je v Beogradu umrl po daljšem bolehanju Nj. Sv. patriarh Varna-va. Pokojnik se je rodil v Plevlju v nekdanjem Sandžaku. Krščen je bil na ime Petra Rosiča. Po dovršeni srednji šoli se je posvetil bogoslovnim študijem in se je izkazal kot posebno dober govornik. Kot svečenik je prepotoval precej sveta. Leta 1930. je postal patriarh in je s tem prevzel visoko dolžnost poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Njegovo vladanje je bilo sicer kratko, a plodovito in bo zato spomin nanj še dolgo živel med nami. NARODNA SKUPŠČINA SPREJELA KONKORDAT Po dolgotrajnih in viharnih razpra-i vali je Narodna skupščina prejšnji teden sprejela konkordat. Zanj je giaso-'Ivalo 167, proti njemu pa 129 poslancev. Ker bo pa senat v kratkem odšel na počitnice, je predsednik vlade doktor Stojadinovič izjavil: »Predlagam, da vprašanje konkordata za nekaj časa odložimo z dnevnega reda. Pokazali smo dovolj borbe in čvrste volje, da s konkordatom prodremo, vendar moramo vsi želeti, da se to zgodi v lepšem in spravljivejšem razpoloženju našega ljudstva.« S tem je vprašanje konkordata preloženo na jesen, ko pride senat s počitnic in se bodo duhovi toliko pomirili, da bo lahko mirno razpravljal o naši pogodbi z Vatikanom. in vpepeljeno vas Brune to, Id so- :vih najslavnejših poskusov je bil, ko jo republikanci osvojili v svoji veliki ofenzivi pred štirinajstimi dnevi. Vladne čete so se zadnje dni na vseh bojiščih omejile zgolj obrambo. »Realnost in fikcija« Glasilo predsednika italijanske vlade »Popolo d’Italia« je priobčilo te dni pomemben članek pod gornjim naslovom. Pisec se vprašuje, ali misli Evropa propasti v megli svojih fikcij. Zadnjih 20 let zgodovinskih dogodkih. Prva fik cija je bila po piščevi sodbi zabloda, da bo Nemčija mogla plačati astronomsko vojno odškodnino. Organ, ki je širil cel sistem fikcij, je bila Zveza narodov. Ve-soljnost te ženevske ustanove je samo fikcija, saj manjka v njej mnogo velikih držav. Male države imajo v Zvezi narodov samo zadoščenje, da smejo gledati, kako deluje ta aparat pod vodstvom treh velesil; saj imajo v njej odločilno besedo samo Francija, Anglija in Rusija. Značilno je, pravi list dalje, da Zveza narodov trdovratno taji še tako očitna dejstva, kakor sta na primer zavzetje Abesinije in pri znanje generala Franca kot voju joče se stranke; to priznanje mu gre na podlagi realnega stanja. Vprašanja španskih prostovoljcev dejansko sploh ni; tudi to je zgolj fikcija, a vendar na njeni podlagi odrekajo generalu Francu pravico, ki mu gre na podlagi realnega stanja. Na koncu pravi pisec, da bo napočil dan realnosti in da bo dejansko stanje samo pometlo poli-;; tiko sofizma. ABC SMRT VELIKEGA IZUMITELJA GUGLIELMA MARCONIJA 20. t. m. je umrl v Rimu v svoji vili »Electric v 63. letu starosti Guglielmo Marconi, učenjak in izumitelj svetovnega slovesa. Rodil se je leta 1874. v Griffonu pri Bologni v Italiji. Še kot mlad študent je delaj uspešne poskuse z brezžično telegrafijo in se je kmalu proslavil na vsem svetu. Eden niego- je dne 26. marca 1930. leta s svoje jahte v Genovskem zalivu brezžično prižgal električno luč v Sydneyu v Avstraliji. naj Za svoje znanstveno delo je dohil Marconi mnogo domačih in tujih odlikovanj. Postal je senator in predsednik italijanske Akademije, dobil jo^ Nobelovo nagrado za fiziko, bil je častna meščan mnogih italijanskih mest in častni doktor več univerz. V počastitev pokojnega učenjaka so med njegovim pogrebom vse italijanske radijske postaje prekinile oddajo za pet minut. je naša celina vsa zapletena v mrežo fikcij (izmišljajev), zlasti o;:ZAKAJ PADA NAS TUJSKI PROMET Ljubljansko »Jutro« je po praškem dnevniku »A-Zet' posnelo članek o vzrokih manjšega dotoka češkoslovaških gostov na našo riviero. Članek je za naše razmere zelo zanimiv, zato ga ponatiskujemo tudii mi. »Verjetno je, da je naš letošnji dotok v Jugoslavijo padel med drugim tudi zato, ker po naši drugi devalvaciji Jugoslavija ni več za nas ona poceni država, kakor je bila do nedavnega. V boljšem hotelu v Jugoslaviji stane letos hrana s stanovanjem 90 dinarjev na dan, z drugimi drobnimi izdatki pa poskoči na 120 dinarjev. Danes lahko v Karlovih Varih in Marijanskih La zna h živimo že ceneje kakor v nekaterih krajih na Jadranu. Tudi sami Jugoslovani odhajajo leto« v velikem številu v Kalijo. V Opatiji jih je na primer okoli 2000 (?). V jugoslovanskih morskih kopališčih je letos več Angležev, posebno v Dubrovniku, vendar oni ne morejo nadomestiti čehoslovakov. ;; Razen povprečne draginje pa oviraj« razmah tujske sezone v Jugoslaviji še druge nevšečnosti, ki bi jih bilo mogoče z malo dobre volje odpraviti. Predvsem se ne more reči, da bi bila organizacija hotelslva vselej na višini, Nadaljevanje na 2. strani radi blagega učinka prava polepsevalna sredstva ELIDA Že deset let ljubljenec vsake lepe žene na&iA Za prispevek v tej rubriki plačamo 24 din »Gospod, dela bi rad...« Potrkam na vrata. »Gospod, dela bi rad.« »Zal ne oddajam služb.« »Gospod, morda bi vendar imeli kaj. Obvladam slovensko, nemško in hrvatsko, korespondenco, vse posle tajnika, sluge, inkasanta. Znam ribati, čistiti parket, sekati drva, rositi tricikelj. Imam najboljša priporočila kot organizator, če potrebujete morda potnika.« Vsega, kar koli sem kdaj delal, sem se spomnil. Tudi zdaj bi se lotil česar koli, samo da bi bilo delo. »Ta, ta, ta, če se ponujate za vse to, pač ne more biti pri vas vse v redu.« Blagohotno me je potrepljal po rami, mi stisnil v roke listek za 25 par in mi smehljaje se pokazal vrata. \ »Gospod, dela bi rad.« z »O, poznam vas! Vsi takile hodite tpo pisarnah in stanovanjih gledat, 'kje bi se dalo kaj ukrasti. Zbogom!« »Gospod, dela bi rad.« »Ni nič.« »Gospod, lačen sem, iz stanovanja bodo vrgli... in cigareta...« j Nehote sem vsrknil dim, kadeč se iz gospodovega ,Vardarja*. Vzrojil je: '»Cigareta? Delat pojdite, jm boste !imeli cigarete. Sicer pa: tudi jaz sem \bil lačen, brez stanovanja ko vi in /vendar sem danes direktor. Potrpite, (mladi mož. Vse bo še prišlo.« I Sedim doma in premišljujem, Ica-!ko bo, ko me bodo prvega vrgli iz stanovanja in kako dolgo bom moral še stradati, preden postanem direktor... F rek* Izborni plačniki! Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani ima vsak mesec javno dražbo stvari, ki jih potujoče občinstvo pozabi v vlakih in jih potem službeno osebje najde v železniških ivozovih. Na zadnji taki dražbi sem .v veliko začudenje spoznal nevoščljivost ljudi, ki drug drugemu ne privoščijo poceni nakupa starih, skoraj nerabnih stvari. Naj navedem samo tri primere: Damske svilene hlačke, že nošene, so šle za 18 dinarjev; izklicna cena ;je bila 5 dinarjev, a v trgovini si jih vsaka lahko dobi nove za 14 dinarjev. Staromoden ženski dežnik za okras, dobesedno ves preluknjan, so zdražili in prodali za 23 dinarjev, a vreden ni niti 5 dinarjev. Star, ponošen in ves povaljan moški klobuk je šel za 45 dinarjev, čeprav je bil cenjen samo na 5 dinarjev. Kakor da ne bi dobili že novih modnih klobukov za to ceno! Iz teh par primerov je razvidna veličina nevoščljivost ljudi, ki vedno pravijo in tožijo, da žive v pomanj-\kanju. 'h »Slovenkinja...« V kupeju nasproti mi sedita dva gospoda in prav živahno razprav-; ijata. Bila sta očitno Srba. Zdajci pa pogovor zastane in eden izmed njiju; me začenja nagovarjati s prav ne-; slanimi dovtipi. Videč, da je vse njegovo prizadevanje zaman, se obme k; svojemu sosedu, češ: »Baš ti je zgod-; na ova mala. Izglcda, kao da ne bi; znala govoriti. Nišam poznao do da-: nas Slovenkinje sa oVe strane. To mi; je sasviin novo kod njih, jer one dole; kod nas...« Ni se mi zdelo vredno odgovora.: la: ironično sem ga premerila od; nog do glave, kar si je seveda raz-J lagal po svoje in nadaljeval »o Slo-: venkinjama tamo dole«. Slovenka Kronika preteklega tedna Nien oče mu ie kupil čevlie, mati pa svileno sraito... ...pa Je kljub temu pobegnil Izpred oltarja (r s-C') Beograd, konec julija Pred nekaj meseci se je lepa 171etna Andja Iličeva iz Beograda »poznala z zasebnim uradnikom Kosto Plačevičem iz Skoplja. Mladenka je hčerka siromašnega krojača, ki mora z bornim zaslužkom vzdrževati razen nje še ženo in mlajšo hčerko. In da bi se laže prebijali skozi življenje, so bili vsi v službi. Andja je bila za delavko v tamkajšnji trikotaži. Oče jo je vzgajal zelo strogo in je takoj, ko je zvedel za ljubezen, zahteval, da predstavi fanta staršem. Kosta je res prišel v hišo. Obnašal pa se nikakor ni kot snubec ampak tako, da se je zdelo, kakor bi bil prišel kam na zabavo. Pri odhodu je dejal, da bo kmalu spet prišel, češ da ima z očetom važen pomenek. Precej časa so ga starši in sestri zaman pričakovali in zato je strogi oče prepovedal svoji hčerki vsako sestajanje z neznačajnim mladeničem. Toda »mladost je norost, Čez jarek skače, kjer je most,« pravi pregovor. Tudi Andja je bila mlada, prekipevajoči mladosti se je bila pridružila še ljubezen in ta ji je zamašila ušesa za vse opomine in nasvete dobrih staršev. In namesto da bi bila šla počasi čez most, je hotela jarek hitro preskočiti, zalet je bil preslab in mladenka je obtičala v blatu, ki si iz njega ni našla izhoda. Pobegnila je z ljubčkom v Skoplje k njegovi materi. Nič ji ni bilo mar sramote in bolesti, ki jo je s tem prizadejala ljubečim staršem in dobri sestri. Šele čez dolgo časa se je skesano vrnila domov. Prišla pa ni sama ampak v spremstvu svojega zaročenca, kajti medtem sta se bila zaljubljenca že zaročila. Da bi se stvar laže pozabila, sta sporočila staršem veselo novico, da se bosta vzela. Za poroko je bilo že vse pripravljeno. Oče je kupil ženinu lepe nove čevlje, mati svileno srajco, svatje so čakali v prazničnih oblekah in srečna nevesta se je že vdajala lepim mislim o bližnji bodočnosti, o srečnem zakonu, o družini, o otrocih... Komaj je pa dobro stopila pred oltar, so se vse sanje razblinile v prazen nič. Tik pred oltarjem se je namreč ljubljeni mož premislil in pobegnil iz cerkve. Osramočena je nevesta odšla s svati domov, kjer vse dni in noči prejoka ob strani žalostne matere in kliče maščevanje na brezvestnega malopridneža. ZAKAJ PADA NAŠ TUJSKI PROMET Nadaljevanje s 1. strani po nekod pa tudi hrana ne ustreza. Preseneča nas nadalje, da je iz Jugoslavije zelo težko telefonirati na Češkoslovaško. Tako je na primer zelo težko razumeti razgovor med Dubrovnikom in Prago. Čudno je tudi to, da je v Dubrovniku klavnica sredi mesta in da odpadke spuščajo v morje v neposredni bližini peščine. Slabo stanje jugoslovanskih cest je znano, toda tudi potovanje z železnico ni povsod udobno. To so resda malenkosti, toda ker jih je veliko, bi tamkajšnji uradni činitelji storili vsekako prav, ako bi jih odpravili.« KAKŠNA NAJ BO LJUBLJANSKA ŽELEZNIŠKA POSTAJA V Ljubljani, 23. julija V mestni zbornici so se v četrtek, 22. t. m. na povabilo mestne občine in akcijskega odbora za ureditev ljubljanske postaje zbrali zastopniki vseh zainteresiranih oblastev, korporacij in •strokovnih gospodarskih združenj. Po kratkem pozdravnem govoru je podžupan dr. Ravnihar ugotovil, da je že skrajni čas, da Ljubljana po 40 letih uredi svoj železniški problem, kakor to terjajo koristi javnosti in prometa. Vseuč. profesor inž. Dimnik, ki je skupaj z drugimi inženirji izdelal splošen načrt, je v svojem poročilu pojasnil vso zamisel s tehnične struni. Pomočnik železniškega ravnatelja inž. Kavčič je v kratki izjavi orisal perečo potrebo prilagoditve ljubljanske postaje zahtevam sodobnega prometa. Predsednik zbornice za TOl g. Ivan Jelačin je izjavil, da so naši gospodarski krogi odločno za takojšnjo in dokončuo ureditev tega vprašanja. Mestna občina bi morala po zakonu že izdelati nov regulacijski načrt, a ga doslej še ni mogla, ker je vprašanje železniške proge še zmerom na mrtvi točki. Na to je prisotne opozoril mestni svetnik dr. Korun. Zastopnik generalnega ravnatelja drž. železnic inž. arh. Schmidmger je navajal, da se železniška uprava že dalje časa bavi s preureditvijo Ijub-ljaneke postaje, in je naštel razloge, zakaj se to vprašanje do zdaj še ni moglo rešiti. Zastopnik Združenja trgovcev g. Golob je navajal, da je ljubljansko trgovstvo že pred 10 leti opozorilo tedanjega prometnega ministra dr. Korošca, naj se urede vsaj peroni na ljubljanski postaji. Govorili so še ravnatelj ljubljanskega velesejma dr. Dular, mestni zdravnik dr. Mi«, generalni tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek, ravnatelj mestnega gradbenega urada v pok. inž. Prelovšek, in vseuč. profesor inž. Par vrstic iz Škofje Loke V našem starodavnem mestecu se »li je tole primerilo: Sprehajal sem se po Mestnem trgu, pa ti prijezdi mimo neki človek na konju. Jezdec je bil očitno pijan, konju se je pa videlo, da je bolj potreben konjederca kakor pa ježe. No, in ubogi pari je na lepem šinilo nekaj v glavo, da ni hotela iti več dalje; mogoče je bila tako izstradana, da ni mogla. Jezdec pa tega ni uvidel, temveč je začel ubogo žival pretepati z bičevnikom po glavi in kamor je naneslo. Seveda se je takoj' nabralo mnogo ljudi, ki so se vsi zgražali nad surovino. Mimo je prišel tudi mestni stražnik, toda vmes ni posegel. Končno se je vendar dobil nekdo izmed navzočnih, ki ni mogel več to mirno gledati; iztrgal je jezdecu bič iz roke Tn ga parkrat krepko oplazil z njim, češ: »No, ali tudi tebe nič ne boli?« Potem je zagnal bič po tleh, prijel pijanca za nogo in ga s krepkim sunkom zagnal s konja. Vsi gledalci so pozdravili nastop neznanca, ki je tako odločno napravil konec »cirkuški« predstavi. Gospod stražnik se je pa šele tedaj spomnil, da je v službi. Rekel je namreč obema: »Glejta, da izgineta!« Ivo Malo so politizirali... Na klopi ob Ljubljanici je sedela večja skupina fantov 10 do 14 let-Silno so se zaradi nečesa razburjali, ko sem pa prišel nekoliko bliže, sem razločil vzklike: »fašist«, »demokrat«, »komunist« in podobno. Sploh, debata kakor v parlamentu. Prepir je dosegel svoj višek in tedaj je največji med njimi, ki se je menda vnemal za politiko »močne roke«, udaril svojega nasprotnika s pestjo po glavi. To je bil znak za splošen pretep. Tolkli so sc, grizli in praskali, da je bilo groza. Konec je pa napravila neka gospa, ki je tedaj prišla na bojišče. S krepko roko je zagrabila enega izmed pretepačev, druge je pa razgnala z grožnjo, da bo vse povedala njihovim očetom. Svojega sina je pa med ploho besed in zaušnic odgnala proti domu. Prišla sta mimo mene, baš ko je fant odgovarjal: »Oh. mama, saj ni bilo nič hudega. Samo malo smo politizirali...: K ral. Udeleženci ankete so se zedinili v tehle sklepih: Železniška uprava uaj nujno prouči in izdela poglobitveni načrt in njegov proračun, vpoštevaje potrebe države, banovine in mesta; vsa dela, ki se izvajajo na ljubljanski postaji v obsegu že odobrenega kredita, naj usmeri tako, da ne bodo v nasprotju s pcglobitvenim načrtom. Po nujno potrebni preureditvi postajnega poslopja naj predvsem premesti kurilnice in ranžiranje iz mestnega osrčja proti Zalogu, nato naj pa uredi med tirne perone, dostopne z mostički. Postopno z določenim programom uaj končno železniška uprava izvede vso modernizacijo postaje po poglobitvenem načrtu. ■ Eno samo planiko je plačal z življenjem 271etm čevljarski pomočnik Florijan Likar z Golnika. Sel je e prijateljem Dolenom na Storžič. Spotoma je pa blizu Predvod splezal na steno, vrhu katere je na nevarni strmini uzrl nekaj vabljivih planik. Komaj pa je utrgal prvi cvet, mu je spodrsnilo, da je strmoglavil (>0 m globoko v prepad. Reševalci, ki jih je 'šel iskat njegov tovariš Dolen, so našli Likarja mrtvega z razbito glavo, zlomljenimi rokami in nogami in z zlomljeno hrbtenico. Truplo nesrečnega planinca so prenesli v dolino. ■ Avtomobilisti so te dni na Podkorenu proslavili svojega zaščitnika sv. Krištofa. Proslave so se udeležili tudi predsednik Zveze za tujski promet ujiok. načelnik dr. Marn, zastopnik jeseniške obmejne policije gosp. Penk in glavni tajnik avstrijskega avtomobilskega kluba upokojeni major Grossi. Vozila je blagoslovil župnik Krasna, nato je pa predsednik ljubljanskega Avtokluba g. Avgust Praprotnik imel kratek nagovor. Za sklep je predsedstvo povabilo goste na majhno južino. nekateri udeleženci 60 pa pohiteli na razne izlete. ■ Na seji delničarjev družbe »Celuloze« so sklenili, da se bo »Celuloza« združila o Šiipadom, , Durmitorjem t in »Krivajo« v eno samo veliko podjetje s 74 milijoni glavnice. Družba bo imela svoj sedež v Sarajevu in bo tako postala največje gozdno (»djelje v Evropi. ■ Ko je pelrnvaradinski trgovec Marko NVimmer govoril med nevihto po telefonu, je treščilo v telefonsko napeljavo. Silna indukcija ga je e lako silo vrgla ob tla. da so ga morali prepeljati v bolnišnico. ■ (Teda volkov se je te dni v Dolnjih Kokotih pri Podgorici (Ona gora) pri tepla iz planin in vdrla v stajo bogatega kmeta Toma Mi ra novica ter mu raztrgala v*e ovce. Kmet trpi precejšnjo škodo. H Za pečenega prašiča in za sodček piva je te dni osebje tvrdke »Industrija« in podjetja »Rohlic« v Daru-varju odigralo med seboj nogometno tekmo. Ker j- bil rezultat neodločen 1 : t, sta moštvi nagrado še isti večer skujmo jx>s.pravilš z mize. Banka Baruch 11. Rue A liber. PARIŠ (!>e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnev nem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji, Franciji. Hnlan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na nale čekovne račune: Belgija: št. 3004-B4. Bruselles: Holandija: ŠL 1458-G6. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luzern-burg: št. 59G7. Luxetnburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice ■ Da bi se ognila nevihti, sta zakonca Obren in Darinka Nikolič stopila s svojim detetom pod veliko murvo. Zdajci je v drevo udarila strela in zakonca na meslu ubila, medtem ko je otrok ostal nepoškodovan. ■ Pred očmi svojih otrok je ondan kmet Zivan Nikolič ubil svojo ženo Desanko v vasi Lužani pri Alekeincu (Srbija). Nesrečna žena je morala že dve leti živeti proti svoji volji v zakonu z možem, ki ga ni ljubila. Ko mu je pri neki priliki to povedala, je mož pograbil sekiro in jo z njo ubil, nato je pa hlinil slaboumnost Kljub temu so ga zaprli. ■ V plitvičko jezero je padla Jeanne Vinetova iz Strasbourga, zaročenka Grka Poliitisa sina znanega grškega politika. Mladenka je splezala na drevo, rastoče ob jezeru Zdajci se je veja prelomila in dekle ie e težko vejo vred strmoglavilo v vodo. Dobila je hude telesne poškodbe, zato je njen zaročenec takoj brzojavil po posebno bolniško letalo, da je ponesrečen ko takoj odpeljalo v sanatorij nekega kirurga v Strasbourg. S prvim potniškim letalom se je nato še sam odpeljal za njo. ■ Zadruga »Pohorska železnica« je imela te dni v Mariboru občni zbor. ■iz poročila Gjure VaJjaka se vidi, da je za načrt pohorske vzpenjače premalo razumevanja v javnosti. Novi odbor je dobil pooblastilo, da prihodnje leto zgradi pohorsko vzpenjačo, druga-j če se ima jia likvidirati. ■ Pri okrajnem načelstvu v Kranju bodo šoferski izpiti za Kranj, Radov-j ljico in Škof jo Loko 10 avgusta ob <8.' zjutraj. Interesente opozarjamo, da prošnje o pravem času vlože pri »leskom načelstvu v Kranju. ■ Preveč različnih mnenj je hibi , med žagarji, ki so v neki gostilni na ' Žabjeku v Ljubljani zborovali o enot-J nih cenah pri žaganju. Da bi zdražbo povečali, so jih radovedneži okoli njihovega omizja še podpihovali. Na lepem so pa žagarji spoznali, za kaj gre, in so v hipu složno udarili po nasprotnikih, tako da je moral priti stražnik in naj bojevitejšega žagarja odj>e)jala' na policijo. ■ Na pristojnih mestih so sklenili začeti elektrifikacijo železniške proge od Sušaka do ftkrljeva, kjer bodo uredili tudi remizo. V6e skupaj bo stalo okrog 30 milijonov dinarjev. Električni tok bo dajal Sušak. ■ Dne 9. oktobra t. I. bodo v Zemunu slovesno odprli novo telefonsko centralo. Imela bo najmodernejše aparate in bo v zvezi z beograjsko avtomatsko centralo. Nova centrala bo imela 000 številk, lahko se bo pa povečala na 1000. ■ Zaradi povišanja voznine na francoskih železnicah je generalno ravnateljstvo državnih železnic zvišalo od 31. julija t. 1. cene za potovanje e posebnimi vlaki na pariško razstavo, io sicer za II. razred za 150 dinarjev, za lil. razred pa za 100 dinarjev od (Klinika. ■ tittlctniro je praznoval te dni slovenski jezikoslovec, profesor novomeške gimnazije Ivan Košlial. Moža odlikuje obsežno jezikovno znanje, kakor ga ima pri nas le redkokdo in zalo ga lahko po vsej pravici imenujemo drugega Matijo Čopa. Učenemu jezikoslovcu in požrtvovalnemu čistilcu naše materinščine želimo ob njegovi (Kllet-niri tudi mi še mnogo zdravih in uspešnih let! ■ Tras« za novo mode rim cest« K« lun -Skoplje bodo |>o enoletnem na-1 pomeni delu kmalu dovršili. Cesta bo' tekla ob Vardarju in je zato graditev' združena z velikimi ovirami. Držala lx> skozi romantične dele srbskega juga in bo v tujekoprometnem pogledu zelo velikega pomena. ■ Že deset let prižiga sveče na svojem grobu POletni Trifun Mandilovič v Tetovu. Starček si je dal že leta 1927. |>o»1avi1i nagrobni spomenik in vanj vklesali svoje ime. Bajd dela to zato, ker so ga neke vedeževalke za-strašile, da bo kmalu umrl. Hranilne m m m m knnzice nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Planinžek Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10 ■ Na otoku Hvaru so te dni zabeležili več potresnih sunkov, zato so ljudje v velikem strahu in jih mnogo prenočuje na prostem. Profesor Giro-metta iz Splita je razložil, da se zemlja trese zato, ker se rušijo stene velikih podzemeljskih rovov, ki so skoznje nekdaj tekle reke. Starejši ljudje na Hvaru pripovedujejo, da so bili enaki (»tresi tudi pred 50 leti. ■ V orožnike in policaje preoblečeni razbojniki so te dni izvršili dva drzna vloma v Glogovnici in v Veliki Mučni blizu Koprivnice. V prvem kraju so vdrli v župnišče katoliškega župnika Blažiničiča in začeli ropati po sobah. Medtem se je pa župnikova kuharica splazila neopaženo do cerkve in začela zvoniti plat zvona; to je priklicalo vaščane in prestrašilo razbojnike, da so se razbežali. Naslednjo noč so pa v drugem kraju obiskali pravoslavnega župnika Vukoviča, ga pretepli in mu odnesli ves cerkveni denar. ■ Površina, obdelana letos z bombažem v okolici Djevdjelije, znaša okoli 500 ha. Povprečni pridelek na 1 ha znaša približno 1000 kg. To se pravi, da bo djevdjelijski okraj pridelal letos pol milijona kil surovega bomb. ža ■ Nj Vel. kraljica Marija se je te dni pripeljala na Cetinje. Ogledala si je muzej, kjer sta jo sprejela in pozdravila ban zetske banovine Ivaniševič in upravnik muzeja. Pri odhodu je kraljica izrazila banu željo, naj bi prisiojue oblasti posvečale muzeju čim večjo pozornost. Čeprav njen prihod ni bil najavljen, se je na trgu pred muzejem kmalu zbrala veiika množica, ki ji je prirejala navdušene ovacije. ■ Neznan moški jr napadel te dni v Pekrah pri Mariboru neko llletno deklico Zavlekel jo je na bližnjo koruzno njivo in izvršil nasilje. V strahu je dekletce spotoma nekajkrat omedlelo. Orožniki so uvedli strogo preiskavo, da se dožene, kdo je neznani pohotnež, deklico so pa prepeljali v bolnišnico. Vest o tem dogodku je zelo razburila duhove v Pekrah in bližnjih Studencih. ■ »S tem samokresom sem ga ubil«, je dejal le dni strojevodja Josip Magajna orožnikom v Zavidovičih (Bosna). Možak je pred nekaj dnevi našel ponoči svojo ženo s postajnim načelnikom Dragomirjem Cvetičem samo v neki sobi. To ga je tako razburilo, da je vse dni popival, nazadnje je pa prišel na postajo in Cvetica ustrelil. ■ Izvoz sadja se je že pričel. Te dni so odpremili iz Ljutomera prve vagone jatiolk na Češkoslovaško in v Nemčijo. Kakovost sadja je letos Imlj-ša ko lani. Želeli bi bilo, da bi se izvoz letos razvijal povoljno, ker so ti kraji lani zaradi slabe letine zelo trpeli. H 7j velikim mesarskim nožem je zaradi nezvestobe zaklal v Bjelovaru JHletni mesar Tomo .lagunič svojo 23letno ženo Marijo. Nezvesta žena je svojega moža varala s 241etnim Adolfom Kraslom, (»močni kom svojega moža. .lagunič je to zvedel in je ženo prisilil, da mu je vse priznala. Potem jo je z velikim mesarskim nožem oklal po rokah in po prsih, da j* izkrvavela, nato se je pa sam prijavil državnemu tožilcu. Novica o groznem dogodku je zbudila v Bjelovaru veliko razburjenje. ZA 2« DINARJEV IHI.lE MUHOLOVEC Z MUHAMI VRED V boju za obstanek se dandanašnji1 siromaki poslužujejo vseh mogočih 111 nemogočih načinov, da pridejo do denarja. Eden izmed mnogih lakih Jp tudi siromašni delavec Makija Hujdi11 iz Janjiča pri Zenici (Bosna). Ta wa. pri priči poje svečo — a ie tedaj, za gotovo ve da mu hoste za to da11 en sam ubog dinar. Pa ne samo svečo-Za dva dinarja poje živo ribo z 1U' skami in kostmi, in za 20 dinanev vam počasi zgi ize muholovec z muham1 vred. Da ga laže spravi po grlu, ° sproti zalivg s kozarcem vode. Vest o siromakovih atrakcijah se 1 kmalu raznesla in radovedni ljudje * kar drli k njemu, da t.i se na lu*!11 oči prepričali o čudnih govoricah- “ je Makija videl tekikšno zanimanje. 1 znižal ceno svojim Muckam uti P' '!l^j V vasi Koštunič pri Gornjem M1.., novcu (Srbija) pa živi kmet -*0'!"), Diuuljanič ki za 4n dinarjev poič poljsko miš, če mu pa daste 199, j.(, narjev. vam Dohrusta celo živo pob* podgano. Dokazala sta alibi ...pa so ju vendar obsodili na smrt (nf-I) Pariz, julija. Slavni angleški pisatelj detektivskih romanov Edgar Wallace ne bi mogel spretneje nanizati in zaplesti dogodke v tej grozotni zgodbi. Najprej odkrijejo v vlaku sledove krvi, kmalu potem na progi strašno razmesarjeno žrtev — o morilcih pa ni ne duha ne sluha... Naposled se policiji posreči najti domnevna morilca, toda v rokah še zmerom nima nikakih dokazov njune krivde. še zmerom je sodniku uganka, kako sta obtoženca izvršila zločinsko dejanje, saj sta za čas umora dokazala alibi, ki so ga potrdile docela zanesljive osebe. Toda vsi stvarni dokazi le potrjujejo njuno krivdo, šele tik pred glavno razpravo se skrivnostna zadeva razplete na presenetljivo preprost način. ZLOČIN Kakor po navadi je tudi tisti dan točno ob določeni uri pribrzel na pariško severno postajo brzovlak Amiens-Pariz. Potniki so se že razšli in po vagonih so se razkropili čistilci. Tedaj je pa neki železničar zagledal na kurilni napravi v oddelku prvega razreda krvave sledove in blizu njih na tleh krpe okrvavljene črne tenčice. Svoje odkritje je takoj javil postajni policijski stražnici, toda še med njegovim pripovedovanjem je zabrnel brzo-jav — čuvaj blizu Amiensa je brzojavil, da je na pol poti med Amiensom in Parizom našel ob tračnicah žensko truplo brez noge in roke, s strašno razmesarjeno glavo. Iz listin, ki so jih pozneje našli v obleki, so ugotovili, da je umorjenka bogata rentnica Gerva-lova. Nobenega dvoma ni bilo več, da so Gervalovo morilci v vlaku oropali in umorili, potem pa njeno truplo vrgli skozi okno, posebno ker so tudi pri njej našli ostanek črne tenčice, na kateri so se še poznali krvavi odtisi kvadratov iz vagonske kurilne naprave. ISKANJE Po teh prvih ugotovitvah je v preiskavi nastala velika vrzel. Kje naj iščejo morilca? Naposled se je eden izmed potnikov, ki se je vozil v istem vagonu kakor gospa Gervalova, spomnil, da je opazil med vožnjo dva vojaka, ko sta ravno odhajala čez hodnik v sosednji vagon. Navadna vojaka v vagonih prvega in drugega razreda? To se že nekam nenavadno sliši! Prva vojaška garnizija na tej progi je v Amiensu. Od ondod smuknejo vojaki kaj radi z listki za podaljšanje večernega prostega časa v Pariz, kjer prežive potem nekaj veselih uric. Iskati bo treba torej v to smer. V veliki garniziji iskanje prav gotovo ni lahko. Toda detektive je podžgala velika denarna nagrada več tisoč frankov, ki jo je umorjenkina rodbina obljubila tistemu, ki najde morilca. Prav ta denar je bržkone razvezal jezik nekemu zidarskemu pomočniku iz Amiensa; sporočil je policiji, da se je vozil z istim vlakom kakor Gervalova in da je videl, kako sta v Amiensu stopila v vagon prvega razreda vojaka Truchard in Gauvain, ki ju dobro pozna. SKRIVNOSTNI ALIBI Truchard in Gauvain sta res dobila tisti dan večerno dovoljenje, toda oba sta dejanje odločno tajila in dokazovala, da sta prosti večer preživela v neki kavarni, kjer sta biljardirala. Njuno izpoved je potrdil tudi lastnik kavarne in eden izmed natakarjev, ki jima je stregel. »Ob šestih sta gospoda prišla v kavarno,« je pripovedoval natakar, »prav takrat sem v biljardni sobi slučajno pogledal na uro.« Ob šestih odpelje brzovlak z amien-ske postaje proti Parizu... Toda preiskovalni sodnik je vseeno oba vojaka trdo prijel. In ne zaman. Gauvain je kmalu izgubil pogum in je skesano priznal, da sta s Truchardom odšla na pariški brzovlak z namenom, da bosta oropala kakšno bogato potnico. Gospa Gervalova se je kakor nalašč sama vozila v oddelku, Truchard jo je torej z bajonetom močno udaril lx> glavi; omamljena od strašnega Udarca se potnica ni več zavedela in tako sta jo igraje lahko oropala, potem pa vrgla skozi okno v noč. Gau-van je tudi povedal, kam sta skrila s Truchardom umorjenkin nakit. Kmalu nato je tudi njegov tovariš Priznal svojo krivdo. REŠITEV UGANKE Toda alibi! Dva dni pred glavno raz-bravo je Truchard izdal tudi to skrivnost. Ko sta z Gauvainom prišla ob oetrt na šest v biljardno sobo, je brž Pograbil biljardno palico in neopazno Premaknil kazalo na stenski url na Šesto, šele nato je poklical natakarja, naročil pijače, potlej je pa kakor slu-Caino pogledal na uro, češ: »Sest je ura, dovolj časa, da kake Pol urice Igrava biljard.« Tovariš sta res mirno odigrala parki? kNjerda, nato sta pa odšla na vui J° P0fitajo in ravno še ujela panski brzovlak... ^pdniki so prekanjena morilca ob-^°diu na smrt. Šola za papige .. (nš-O) Havana, julija. Na otoku Kubi so odprli te dni novo šolo, ki po svoji svojevrstnosti gotovo nima para na vsem svetu; šolo za papige. V tej šoli se bodo vse mogoče papige učile raznih besed, stavkov in pesmic. Zal nam je, toda nikakor nismo mogli zvedeti, kakšni so učni prostori; bržkone pa sede učenci v kletkah in dobivajo namesto .odličnih' orehova jedrca, namesto ,cvekov' pa peteršiljeve vejice. Učitelji teh čudnih učencev niso pa nič manj nenavadni, še bolje: sploh jih ni. Namesto njih poučujejo papige kar fonografske plošče. Ptice so zaprte v temnih sobah in hočeš nočeš morajo poslušati neutrudljivi glas, ki jim venomer gode: »Mojster Jaka, al’ že spiš?...« ali pa kakšno drugo podobno popevko. Lastniki papig so menda s to šolo zelo zadovoljni, saj se njihove ptice nauče v kratkem času vsega, kar morajo znati dobro vzgojene in izobražene papige... (»Glos Codzienny«, Lodz) Ločitve kakor po ,hitečem traku‘ Kdor drugemu jamo koplje... (n) Pariz, julija. »Živela sva v srečnem zakonu,« je razburjeno pripovedovala na sodišču gospa Antoinetta. »Moj mož je kot ravnatelj večjega industrijskega podjetja prav dobro zaslužil. Edinega otroka, ki sva ga imela, sva ljubila nad vse... Pred nekaj meseci je pa moj mož spoznal neko mlado dekle, se do ušes zaljubil vanjo, zapustil mene in otroka in odšel k svoji ljubici. Zase ne terjam ničesar, toda za otroka mora moj mož skrbeti!« je lepa tožiteljica končala svojo izpoved. »Moja žena je dogodke nekoliko zamešala,« se je tedaj oglasil obtoženec. »Zakonske zvestobe nisem prvi prelomil jaz, temveč ona, in to še z mojim najboljšim prijateljem!« Sodnik je zaslišal priče in izkazalo se je, da vest gospe Antoinette ni tako čista, kakor je trdila. .Najboljši prijatelj', uradnik v neki banki, je izjavil: »Moj prijatelj se je lepega dne zaljubil v neko mlado deklico, toda te nedovoljene ljubezni se ni upal razodeti svoji ženi. Prišel je k meni in me poprosil, naj obzirno razložim njegovi ženi, kaj se je zgodilo. Ugodil sem ZjaBEgCajuv: / hrcla neiratvur! Sončne opekline: ril era ko/.i, mehurji, razpokline, mrzlica in liuila vnetjj, fak»> gre po vr»ti — v skrajnih tlue.ijili pa %t lahko pokažejo it mnogo Imj^e posledice. Celo najhoij zdrava kožj pri neposrednem sončnem obarvanju preveč trpi, se rarstiM, vname »n razpoka. Izognite se temu vnaprej! Pred arač* no kopeljo se dohro namažite s Solea kremo, ako pa kopel dalj časa traja, storite to še ponovno. Kolesterin, ki krepi kožo, ji dovaja tudi potrebnih, hranilnih snovi, jo paredi odpornejšo in skrbi za to, da more prodreti vanjo dovolj krvi. Solea krema stvori ua koži učinkovito varovalno plast proti sončnim opeklinam, brani kožo pred neugodnimi posledicami ostrega vre* mena in sploh vedno, kadar preveč trpi. Dopolnite svojo kožno nego a Solea milom, ki yseboje aktivni lecl* tiri. Krema in milo drug drugega dopolnjujeta* m DIN 750 10 -S-3.- (ns-I) Los Angeles. Ameriški ločitve-♦ ^ ni raj Reno je menda izvrsten zgled \ C*Z<> P° travniku posejane ranjka žena. Omenjeno opeiacijo zahteva♦ Čudne SkupiIlC skal 111 da je Veliki častnik zaradi spomina na svojo prvo ljuhlje-« prostor Ves Ograjen Z ŽiČllO mreŽO. Kar HOI,...,,« j«,. a„,te „,tTJtZJTS &SK - *“rj“ »pon le K,,:,«« tov vra .vetu boao aoilvele kmalu ptavoj l.lH.^eu.. Dunaj, j tteSutku Je ,l«r po- revolucijo v modi las, seveda samo ti------—-----*——J 1 Najnovejši lasje so ,šam-panjskoplavV ste, ki s svojo naravno barvo niso zadovoljne, toda bržkone je tudi teh dovolj. Včasih so prenapete dame vneto barvale lase s platinsko plavo barvo, zdaj ko je pa njena izumiteljica, slavna Jean Harlowa mrtva, je moda platinsko plavih las na lepem zašla. Modni frizerski saloni v filmskem mestu so že krstili najnovejše barve za lase. To pot so izbrali imena in odtenke raznih znamenitih vin. Ena najmodernejših barv bo zdaj .šampanjsko-plava'; z njo si bodo pobarvale lase Sonja Henniejeva, Aliče Faye Ann Hardingova, Jeanette MacDonaldova in Madeleine Carollova. Tiziansko rdeči lasje lepe Claudete Colbertove, Mary Astorove in Rozalinde Keithove so se morali umakniti novi .dubonnetsko-rjavi' barvi, v odtenku francoskega vermuta. Grace Moorova, Irene Dun-nova in Jean Perryjeva imajo obarvane lase z barvo likerja, ki ga izdelujejo v Chartreusi, znanem francoskem kartuzijanskem samostanu. Najtemnejša odtenka novih barv sta bur-gundskordeča, ki jo bosta nosili mala Dolly Haasova in lepa Jean Barker-jeva in portskordeča, ki si jo bosta omislili igralki Ruth Hilliardova in Mary Russellova. Presladkosnedni konj (nš-O) Newyork, julija. Gospa C. P. Pettitova iz Framinghama (država Massachusetts) je svojega konja po precej naporni ježi poplačala s koščkom sladkorja, ki mu ga je sama vtaknila v gobec. Smola je pa hotela, da je gospe prav tisti trenutek zdrknil s prstanca dragocen prstan s prelepim briljantom, vrednim 5.000 dolarjev. Konj je hlastnil po sladkorju, obenem je pa požrl tudi briljantni prstan... Konjiča so seveda takoj poslali na rentgenski pregled, toda zaman. O briljantu ni bilo ne duha ne sluha, toda tudi strogo nadzorovanje konja ni rodilo zaželenih uspehov. Naposled je zavarovalnica morala gospe Pettitovi Izplačati ceno briljanta, sama je pa vzela konja, vendar ga brez gospodarjevega dovoljenja ne sme ubiti. Tako je dobil presladkosnedni konj poseben hlev, kjer živi še zmerom pod strogim nadzorstvom; vprašanje je le, ali bo mogla zavarovalnica 200 dolarjev vrednega konja prodati za 5.200 dolarjev., (»Time«) njegovi prošnji, odšel na njegov dom, hoteč gospe pojasniti vso zadevo, še preden sem dobro vedel, za kaj gre, sem se pa sam do ušes zaljubil vanjo. Dolgo sem odlašal, naposled sem ji pa vendarle razodel moževo iznevero in — svojo ljubezen. Gospa je bila obenem razočarana in očarana. Najprej ni hotela ničesar vedeti o moji ljubezni, naposled je pa le popustila...« Sodnik je dejal, da je važno le to, kdo je prvi prelomil zakonsko zvestobo, in ker je bila v tem primeru kriva žena, je njeno tožbo za alimente zavrnil. gumni letalec napravil križ čez svoje življenje. Zdajci je zaslišal — zdelo se mu je kakor čudež — človeški glas, in prihodnji hip je zagledal moža, ki je tekel z dolgo železno palico proti levoma in ju brez posebnega napora nagnal v kletko. Letalec je bil rešeni Pristal je bil v ograjenem levjem vrtiču edgerfield-skega živalskega vrta! Kakor mu je pozneje pripovedoval strežaj, sta bila leva že precej priletna zakonca; Ri-chardson ju je s svojim prisilnim pristankom tolikanj prestrašil, da so ju prihodnji dan komaj še spodili iz kletke. Poznavalec — vode (nš-O) Praga, julija. Poznavalci vseh mogočih vin niso nič posebnega, zato je pa bolj nenavaden poznavalec —• vode. Živi, kakor sploh vsi čudežni ljudje, v Ameriki, in sicer v mestu Ty-roni (država Pensilvanija). Henri Laughlin, uradnik v neki kemijski tovarni, ima nenavadno zmožnost, da lahko s svojim izvrstnim vonjem zanesljivo dožene, ali je voda čista ali ne. Prav tako lahko začudenemu poslušalcu tudi točno pove, ali izvira voda v gorah ali v dolini. Ako verjamemo temu strokovnjaku za vohanje vode, ima torej tekočina, o kateri smo se v šoli učili, da nima ,ne vonja ne barve ne okusa', trideset različnih vonjev, vsak od teh pa še nekaj odtenkov. (»Bohemia«) Nov ženski poklic (*f-I) London, julija. Na nekem londonskem cestnem križišču lahko opaziš že več tednov neko mlado damo, ki se s pravico ponaša, da je iznašla popolnoma nov poklic, takšnega, da bo nemara kmalu našel še drugod posnemalke. Dama se namreč ukvarja s »pobiranjem pentelj«. Ce torej spotoma kakšni lady pentlja spusti — kar se, vse dame to predobro vedo, le prerado zgodi — ji ta »usmiljenka« kar koj, popravi nezgodo in niti nogavice ji ni treba sezuvati. Čeprav zahteva samo dva pennyja za pentljo, zasluži mlada dama zaradi obilice »strank« toliko, da že išče pomočnico. Moderni David Podjetnost enajstletnega „trgovca“ (nq-I London, julija. Te dni je stopil pred sodnike na manchestrskem mladinskem sodišču llletni fantiček Jimmy in jim odkrito razložil, da se mora sam preživljati, ker nima več staršev in tudi nobenega drugega sorodnika ne. Moško je pripovedoval, da je sam na svetu, da je torej moral dati šoli slovo, ker ga je le ovirala pri ,delu‘. Ko je bil svoboden, se je .postavil na lastne noge' in si pričel na vse mogoče načine služiti denar. Podjetni dečko je sodnike vneto prosil, naj ga kar se da hitro izpustijo in naj ne motijo njegovega ,dela'... Sodniki v sivih lasuljah so nejeverno majali z glavami: .Takle drobiž naj si sam na pošten način kruh služi?' Toda kmalu so spoznali, da se podjetni dečko ne laže. Jimmyja Je na policijo pripeljala starejša gospa, pri kateri Je stanoval dobre tri tedne in vsak dan pošteno plačal za prenočišče z zajtrkom štiri dinarje. Gospa je najprej mislila, da so Jimmyjevi starši odpotovali, pozneje je pa pričela dvomiti, posebno ker je fantiček prihajal vsak večer domov do smrti utrujen, pa ji vzlic temu nikoli ni pozabil ponosno pokazati 48 dinarjev, ki jih je tisti dan .zaslužil*. Jimmy,jcva trgovska ,matura' Sodišče je seveda najbolj zanimalo, ali Jimmy morda ni kradel ali prosja- čil. Toda dečko je trgovsko preizkušnjo odlično naredil. Množica njegovih .strank' je pred sodniki kar se da ugodno pričala za Jimmyja in njegovo poštenost. Jimmy je bil naslova .trgovca' vreden po vsej pravici. Najprej je vsako jutro dobil v neki papirnici pet škatel iz lepenke; po najnižji ceni treh penijev; te škatle je pol ure pozneje prodal neki trgovini za pohištvo za dvojno ceno šestih penijev. Svoje dnevno delo je nato nadaljeval s prijetnim in nič kaj težkim poklicem: bil je .vzgojitelj' nekega razvajenega psička, čigar gospodarica je vsako jutro dolgo spala, psička je pa zaupala Jimmyju, da ga je za primerno plačilo vodil dan za dnem na jutrnji sprehod. Ze je prišel čas, ko je moral Jimmy h kinom in gledališčem. Dečko je vedel, da se preriva ob blagajnah zmerom dolga kača ljudi. Ustopil se je torej v vrsto, kakor da bi tudi on kupoval vstopnice, v resnici jih je pa kupoval le za zapoznele obiskovalce kina, ali pa za tiste, ki se jim ni ljubilo čakati v dolgi vrsti. Ti so vljudnemu dečku skoraj vselej odrinili nekaj penijev nagrade. »Nikoli nisem zahteval preveč plače,« je dejal Jimmy sodnikom, »povsod nekaj,« je bilo moje geslo.« Kosilo si je Jimmy služil na kaj svojevrsten način: bil je začasen natakarček v neki restavraciji, v resnici pa nekak ljubezenski poštar, saj je moral mla- dim ljudem, ki so obedovali v restavraciji, vsak dan od mize do mize prenašati ljubezenska pisemca. Gotovo so se zanašali na Jimmyjevo molčečnost in niso se motili. Fantiček tudi na sodišču ni niti z besedico izdal skrivnosti svojih ,strank'. Mladi seltmademan Popoldneve je Jimmy preživel v avtomatskih bifejih, kjer je ljudem menjaval debel denar v drobiž in pri tem večkrat ujel kakšen peni. Po tem delu je proti večeru brž tekel v londonska zabavišča, kjer je prihajajočim avtomobilom odpiral vrata. Kadar je bilo slabo vreme, se je Jimmy oborožil s ščetjo in je pri vhodu čistil umazane čevlje obiskovalcev. To je bilo Jimmyjevo vsakdanje .delo'. Prav gotovo ni bilo lahko in denar, ki ga je sirota Jimmy vsak dan pokazal svoji gospodinji, je bil res poplačan s trdim delom. Toda fantiček, je hotel po vsaki ceni pošteno voziti skozi življenje. Sodišče ni našlo na Jimmyjevem .trgovanju' nobenega madeža, vzlic temu so pa sodniki menili, da je Jimmy za samostojnega trgovca vseeno premlad. Sklenili so, da ga bodo poslali v neki vzgojni zavod, kjer se bo najprej spet poprijel učenja. Ako se bodo z leti njegove trgovske sposobnosti še tako odlično razvijale kakor doslej, bomo gotovo še marsikaj slišali o .trgovcu Jimmyju‘.., Potlednla ilovatnoil letoinjega kronan|»keita poletja »e |« vrtiia pretekli tetrtek « Deseti brat! Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanji čas postavil in v stihe prelil;: Ivan Rob VI. Zdaj Benjamina ni doma, odšel v Pariz je na razstavo nabavljat strojev za pristavo, nagobčnik kupovat za psa. Ker starost mu v kosti prodira •— in mož bi dolgo živel rad — zato požira vitamine in misli, da bo v drugo mlad. A kadar konec je hormonov, je brez moči celo — Voronov. vn. Fant, ki ga tukaj inštruiram, kot Balček je povsod poznan, vsiljiv je kakor navijači navihan je in neugnan. A rad imam ga, ker rekorde olimpijske na pamet zna, ker ve, katero mesto v ligi Ljubljanski športni klub ima. Najbolj pa to me veseli, da boksati se zdaj uči. VIII. Stric Dolef, klasično čvekalo, — do smrti mu ne odpustim — navrtal me je za kovača, še zdaj se ni prikazal z njim. Na grad prihaja čuden svat, ki se izdaja za poeta, z jezikom bedasto opleta, k nji hodi, glista, vasovat. Počaka naj, mu že pokažem, ga z mažo za smuči namažem! IX. »Katero misliš?« boš me vprašal. Saj res! To je domača hči. Ah, lepa je, kot nova žoga, oko ji kot pokal žari. Zaradi nje bi jaz pretekel z gorečo baklo pol sveta, v obraz bi »miss Evropi« rekel: >Kar skrij se, ti — čarovnica!« Glej, takšna je lepota njena, da »škis« je proti nji — Helena. X. Pa kaj pomaga vsa lepota, kaj na obličju sto milin: enajsta je srca trdota, od njega mi grozi pogin. In še doživel sem sramoto, na severni bi zbežal pol: v srce mi je — junaku mreže — zabila neubranljivi gol. Tako jaz gole zdaj požiram, za odločilni boj treniram. XI. če Manica se me še brani, ker cene športniku ne ve, zato tem bolj pa njena mati nadležno sili mi v srce: »Gospod inštruktor, boste torto? Kozarček vinčka? No, gospod, vzemite to za cigarete! To sem kupila vam za god.« Na svojo hčer je ljubosumna, v ljubezni svoji je pogumna. XII. Sicer pravilo vodi mene, modrost modernega duha: ne želi bližnjega si žene, če že odraslo hčer ima, dobrot se vendar jaz ne branim ki mi vsiljivo jih deli. Jaz riba sem, ki vabo sname, pri miru trnek pa pusti. Da večkrat kakšen novčič ujamem, zato jo tu pa tam — objamem. Doživljaji za zeleno mizo Kvartopirstvo, hazard in sleparstvo Izgubil sem.. Kariera grbavca — ljubezen in samomor Med najčudnejše afere iz Monle-Carla moramo šteti zgodbo bankirja Frangoisa Lermonta. Najprej je bil možak lastnik majhne menjalnice v ;; nekem podeželskem francoskem mestecu. Vojna konjunktura je privabila tedaj še prav skromne finančnike v Pariz in tam se je začela njegova pravljična kariera. Njegove kupčije so bile na moč posrečene; možak je imel geniahii nos velikih zavojevalcev in srečnikov, vrhu vsega pa še sposobnost, da je tvegal milijone na en sam uspeh obetajoči kup. Minilo je komaj nekaj mesecev in že je žarelo na pariškem finančnem nebu ime lega sorazmerno mladega bankirja, prav blizu onih velikih zvezd, ki so ob polomu francoskega franka storile neslaven konec. Mali bankir Monsieur Lermont je mnogo veljal kot finančnik; liniel je denarja na kupe, vendar mi znal gospodariti z njim, čeprav se lahko ponašajo s to lastnostjo skoraj vsi Francozi. Imel je z izbranim razkošjem urejeno vilo in dva avtomobila, vendar ga je morila :: hladnost ljudi, ki je z njimi prihajal '“v dotiiko. Mož je bil precej nekazen; bil je majhne rasti in nekoliko grbast in te telesne hibe so se mu zdele pravo prekletstvo. Pogosto je prihajal v Monte-Carlo. Zahajal je v kazine, kakor je doma v Parizu hodil na borzo, hladen, preračunljiv in trd trgovec. Nikoli ni igral po kakšnem sistemu, in neštete računske profesionale, ki žive v Mon-te-Carlu manj od igre same kakor od dobička lačnih igralcev, je osorno in zagrenjeno zavračal. Imel je navado, da je številke na ruleti brez načrta »tlakoval« z žetoni, in kadar je izgubil vse vstavke, je besno piskal skozi zobe in igral dalje. Toda bili so tudi zanj srečni dnevi, ko je utegnil oditi iz kazine z več stolisoeaki v žepu. Ob takih dnevih je kar trosil zlatnike med berače, ki slone leto in dan ob vhodih v kazine. Pozno ponoči se je bankir Lermont v družbi kakšnega dekleta upijanil, in pil je vse dotlej, dokler ni vzplamtel srd v njem in je ubogo žensko paro zapodil 6 predmestno kletvico med zobmi. Znanje v parku samomorilcev Bilo je nekega prelestno sinjega pomladanskega večera, ko je monsieur Lermont, pokoreč se neki nepreračun-J; ljivi muhi, ogovoril v razvpitem parku samomorilcev tik kazina skoraj ;;še otroško dekle, ki je z zbeganim ;;pogledom sedela na samotni klopi. Bi-;: la je Parižanka, komaj šestna jst lot stara in sirota. Neki lahkomiseln gent-leman jo jo bil vzel s seboj v Monte-Carlo, misleč da bo imel srečo pri igri in da ho svojo drobceno ko cerkveno miš revno prijateljico kraljevsko obdaril. Toda fant je imel nesrečo, in prav listi dan je zabil poeled-nj denarce, ki jih je bil v Parizu poneveril. Tedaj je odšel razočarani !;mladenič v neko stransko dvorano in 3: jo postavil z dvema kroglama piko za kratki odstavek svojega življenja. V Monte-Carlu je pa pustil obupano in prav nesamostojno mlado dekle. Monsieur Lermont, zagrenjeni in ko sam Krez bogati samec, je čutil med žalostnim pripovedovanjem tega mladega bitja, kako mu klije v duši nov in dotlej še neznan občutek. Dejal si je, da bo skrbel za iztirjeno dekle in jo obvaroval grešnega močvirja. Za svoj denar si bo nemara vendar lahko kupi! nekoliko hvaležnosti. V očeh hladnega, zmerom preračunljivega borznega magnata je bila ta plemenita od- ločitev zgolj navadna denarna transakcija, vendar prvikrat porojena iz resničnega čustva, za ceno drobcev resnične toplote nebogljene človeške duše... Monsieur Lermont je uredil mali Viioletti prekrasno hišico v Monte-Carlu, razvajal jo je na vse mogoče načine, obdarjal jo je z najdragocenejšim okrasjem in s prelestnimi toaletami. Nekdanja revna mala Parižanka je vzcvetela v novi okolici kakor nežna na moč občutljiva cvetlica s tople grede. Toda njena pamet ni segala kdo ve kako daleč; bila je nečimrna in začela se je dolgočasiti v družbi tega večno zaposlenega in še v prostih urah čudaškega in melanholičnega bankirja. črnolasi krupje V dveh letih svoje v neprestanem nemiru doživljene sreče je nakazni F ram,'o is Lermont imel na borzi nešteto kupčijskih izgub. Bilo je to v času porajajočih se škandalov okoli inada-me Hanau; val konjunkture za finančne operacije je upadel in v Parizu je šla banka za banko na boben. Ves izčrpan in ogrožen od upnikov se je odpeljal monsieur Lermont v Monte-Carlo. Tam je hotel malo izpreči in v igralnicah podpreti svoje razmajane finance. Mala Violetta ga je sprejela bleda in raztresena. Monsieur Lermont je zasledoval to čudno spremembo z rastočo nezaupljivostjo. Ali ima še kakšnega prijatelja?... Kaj pa. če so jo dogodki na pariški borzi toliko vznemirili, saj so časniki na dolgo in na široko o tem pisali? Potlej se nemara boji za svoje dragocenosti, za razkošje, za razvajenosti polno življenje... Sivolasi grbavi bankir, pazi se... k je šepetal zamolkel glas v njem. Proti večeru je odšel monsieur Lermont v kazino in Violetta ga je spremila. Lahno je požvižgaval skozi zobe, kakor zmerom spričo v krogu skakljajoče krogle, in tlakoval številčna polja z žetoni. Temnolas krupje, fino oblikovanega, južnjaškega in rumenkastega obraza je odrinil, ko je krogla obstala, precejšen dobiček bankirju Lermontu. Medtem so se njegove žareče oči čudno zasvetile. Monsieur Lermont ni še v vseh teh dolgih lelih nikoli videl krupjeja, čigar obraz bi bil drugačen kakor negibna maska. Ali je veljal ta pogled Violetli, ki je slonela za njegovim hrbtom? Banldr je podvojil vstavke, toda krogla je obstala zmerom na drugi številki. Monsieur Lermont je be-no piskal skozi | zobe in je stavil vnovič in spet je do- j bila druga številka, tretjič, četrtič... | Črnolasi, vitki krupje je odstopil svoj prostor nasledniku. Monsieur Lermont i si je skoraj olajšano oddahnil, toda izgubljal je zmerom dalje — čeprav mu je bila sicer po navadi sreča mila. Zdajci je monsieur Lermont vstal: »Če ne danes, pa jutri,« je dejal polglasno in hotel oditi. V tistem trenutku se je zdrznil: Violette ni bilo več! Mož, ki hoče izgubiti Morda je šla samo malce na sveži zrak, pa se bo kmalu vrnila, se je tolažil bankir. Odšel je iz kazine in je z negotovimi koraki zavil v park samomorilcev. In tam, koj v prvem drevoredu, je kakor ©kamene! obstal: pod temno cipreso sta stala Violetta in tisti južnjaški krupje v tesnem objemu. Monsieuru Lermontu je zaplata vsa kri v glavo. Ali naj napravi škandal? »Saj bi nič ne koristilo,« si je dopovedal Ljubezen male kokelne deklice je bila pri kraju — z upadajočimi uspehi monsieura Lermonta nepreklicno pri kraju! Bankir je po prstih odšel nazaj v kazino. »Postavil jo bom pred poslednjo alternativo,« se je odločil z grenkim občutkom maščevanja. Najvišje vstavke je polagal ua tako imenovane »mrtve številke«, kakor pravijo igralci tistim številkam, ki le slučajno in prav redko kdaj dobijo. Violetta, ki se je bila že zdavnaj spet vrnila k njemu, ga je spričo ogromnih izgub neprestano trepljala po rami: »Kaj pa počenjaš?« In bankir Lermont se je zlobno nasmehnil, rekoč: »Izgubiti hočem, otrok moj!« Ali je mar ob pamet? Violetta je postala bleda ko zid in drhtela je. Ali je mar slutila, kaj namerava melanholični čudak? »Pojdi! Greva!« je laskavo prosila. Bankir je prav tisti trenutek vrgel svoj poslednji denar na zeleno mizo. Zaničljiv nasmeh mu je igral okoli ustnic. »Prava reč!« je cinično mrmral. Krogla je skakljala. Navzočni so napeto zasledovali njeno pot. »Trinajst!« je zaklical krupje in zastavil svoje grablje, da odrine monsieuru Lermontu celo premoženje. Grbavec je stisnil pesti: »Ne posreči se mi!« je zagodel. Ostali igralci so ga pogledali: »Kaj je menil mali. bledi gospod z grbo na plečih?...« Monsieur Lermont je brž pograbil bankovce in jih potisnil koketno se smehljajoči Violetli v roke: »Na. vzemi, čez kakšno minuto se spet vrnem...« Bankir, ki ni mogel izgubiti, je odšel v park samomorilcev. Na klopi, kjer se je seznanil z drobceno lahkomiselno Violetto, si je pognal kroglo v glavo. V njegovem žepu so našli listič z načečkanimi besedami: »Izgubil sem...'. * Novela »Družinskega tednika" Kaj poste zame? Brzojavka, gospodična. Igralka, ki se je trudna vračala s skušnje, je vzela brzojavko in slopi la v dvigalo. Odprla jo je in čitala. Žgoče poljube. Dante. : Kako čudno mi pošilja poljube, je pomislila. In še žgoče povrhu. Nič ni pogledala, da je brzojavka iz Milana, ampak jo je hitro spravila v torbico. Dvigalo se je ustavilo. Mlada žena je izstopila, šla v svojo sobo in legla. Premišljevala je, kakšen uspeh bo imela drevi, ko bo prvič nastopila. Pretegnila se je. V polsnu se ji je prikazal obraz Danteja, ali prav za prav Dina, kakor mu je rekla v nežnih trenutkih. Od utrujenosti je sladko zaspala. Predstava je prav dobro uspela. Marija Rossijeva je triumlirala. Po končani predstavi je šla z družbo prijateljev v najuglednejšo restavracijo na večerjo. Vrnila se je zelo kasno. Bila je hudo utrujena in je zaspala šele proti jutru. * Drrriiin! Drrriiin! Drrriiin! Marija Rossijeva je spala dalje. Drrriiin! Drrrin! Drrriiin! še vsa zasj>ana in nepredramljena je igralka mehaniko dvignila slušalko telefona. »Haaalooo...« »Si ti, Marija?« »Daa. In zdajle mi telefoniraš!« »Zdajle? Saj je vendar jutro. Zakaj imaš pa tako čuden glas?« »Spala sem.« »Kaj? Nemara slabo slišim?« »Gotovo se mu je zmešalo,« je pomislila Marija. »Ne, samo trudna sem.« »Daj, Marija, povej mi nekaj... karkoli že. Prav iz Milana ti telefoniram, da bi slišal tvoj glas.« »Iz Milana? Kaj vendar počneš tam?« »Dragica, gotovo si popila kakšno uspavalo. Od kod naj ti pa telefoniram?« »Mogoče mi je pisal, da bo moral iti v Milano po opravkih,« je pomislila Marija. »Čisto nič se ne spominjam. Le kako sem mogla pozabiti! Najbrž zato, ker sem bila prepričana, da se ves mesec ne bo ganil iz Benetk.« »Halo! Halo! Tri minute so minile. Ali boste podaljšali?« »Da, gospodična, podaljšam...« »Marija! Marija! Kako dolgo ostaneš še v Rimu? Nič več ne vzdržim brez tebe. Morani te videti.« Le kaj mu je? Mar ne ve, da ostanem tu do konca meseca? Kaj mi ni obljubil, da me pride v začetku aprila obiskat v Salsomaggiore? Odgovorila mu je pa vseeno. »Dragec, kmalu se bova spet videla. Sicer pa tudi ni dolgo, odkar sva se razstala.« »Kako da ne? Tebi se zdi štirinajst dni malo? Marija, vse kaže, da te imam jaz mnogo rajši, kakor ti mene.« Ta je pa lepa! Marija je bila trdno prepričana, da je Dantejeva ljubezen iskrena. Vedela je sicer, da je Dante ošaben, toda prisegla bi bila, da mu je ona vse. In vendar... Tole od včeraj, brzojavka, telefonski razgovor... Nekaj se je moralo spremeniti. »Nikakor ne! Ni res!« »Tudi ta tvoj čudni glas mi da misliti... Bogve kaj imaš, 6 kom si in kako se zabavaš. Prepričan sem, da tudi plešeš. In vendar si mi obljubila, da ne boš plesala z nikomer, ampak da boš mirna in dobra...« Je že res, da mu je to obljubila. Tega je že zelo dolgo. Bilo je v prvih letih njunega zakona. Kasneje nista o teni nikoli več govorila. Marija je ves čas mislila, da je Dinu kaj malo mar to, kar ona počne. Da je ljubosumen, na to sploh ni mislila. In zdaj se ji je razodelo, da je tako... »Ljubosumen mi postajaš!« Kadar kilo resnično ljubi, je vselej ljubosumen. Vse to, kar sem ti dejal, sem ti pa rekel zgolj zaradi 1ebe same. Mar ne veš, da ti že vsak najmanjši napor škoduje? In potem trpijo tvoji živci, in to jaz najbolj Občutim. < Tudi to je bilo res. da so ji napori škodovali — a živci? Le kdaj je bila z njim nervozna? Res bi rada vedela, kdaj si ti oku--il mojo živčnost. Ali sem li morebiti kdaj kaj takega rekla? Sem li mar vprizarjala nevšečnosti? Hudoben si. da veš k N e, dušica moja zlata. Oprosti mi! I)a se ji Dante oprošča! On, ki je bil zmerom tako hladen, ki mu je bilo tako malo mar, kaj in kako čutijo drugi... Dino moj, saj veš, da ti oprostim. Prav za jirav bi se ti pa jaz morala oprostiti, ker sem ti še naspol zaspana tako neumno odgovarjala.« »Vem, dušica, vem. »Halo! Halo. Ali naj podaljšam v tretje?« Da, da, v tretje... Halo! Torej, Marija, poslušaj me. Predvsem sem ti telefoniral, da bi li nekaj povedal. Ali se še spominjaš liste pisalne mize?« »Pisalne mize?« »Tiste, veš ki sva si jo skupaj ogledovala in ki li je tako zelo ugajala...« Nadaljevanje na 8. strani In prlneete Margret-Rote med (siti. londonski buckinghanuki palati: vrine »otelite h le udeleiilo okoli 10.000 povabllencev. Na Kliki: kralj in kial|ica v dru/bi kral|lce mator« — Novo atrakcijo pariike svetovne ratslave nam kale 2. Klika: i vliekega, nalatt « ta naimn Krajane«« »tolpa so lahka »tak obiskovalec raotave >a majhen denar tpuetl a padalom na temljo. — 3. »liku: fri valitvah v mehilki kengree Je prlllo med prletail neredne revolucionarne »Iranke In »eclatlttl de krvavih pretepe* Vzorček je zelo nežen in ima še to prednost, da hitro narašča. 1. vrsta: 1 mala šibična, nasnuj 6 zračnih petelj, preskoči 3 zračne petlje in v četrto naredi 1 malo šibično, naredi spet 1 zračno, preskoči 1 petljo, v drugo naredi 1 malo šibično, naredi spet 1 zračno, preskoči 1 zračno petljo iti naredi v drugo 1 malo šibično, naredi 1 zračno, preskoči 1 zračno petljo in naredi v drugo še 1 malo šibično, tako da imaš vsega skup 3 male ši-bične, vmes pa tri proste zračne petlje.: Zdaj spet nasnuj 6 zračnih in ponav-: ljaj vzorček do konca 1. vrste. 2. vrsta: V luknjo šestih zračnih; petelj naredi 11 enkrat ovitih šibičen,; v srednjo malo šibično prejšnje vrste,; naredi spet malo šibično, nato v luk-; njo šestih zračnih spet 11 velikih Si-; bičen itd. do konca 2. vrste. 3. vrsta: Naredi 4 zračne in vi šesto petljo 11 velikih šibičen v prej*; šnji vrsti, naredi 1 malo šibično, zdaj' spet 4 zračne in v srednjo malo šibično prejšnje vrste, naredi 1 malo šibično, 4 zračne itd. do konca 3. vrste. • 4. v r s t a : 2 zračni, pred malo ši-; bično naredi v luknjo 2 veliki šibični,; preskoči malo šibično prejšnje vrste; in naredi spet 2 veliki libični, v sred-; njo malo šibično spet malo šibično,; 2 zračni itd. do konca 4. vrste. : 5. v r s t a : v prvo veliko šibično; prejšnje vrste naredi 1 malo šibično,; nasnuj 6 zračnih in v četrto 1 malo; šibično, 1 zračno, 1 malo šibično,; 1 zračno, 1 malo šibično, 1 zračno,; 1 malo šibično itd. kakor v prvi vrsti.; Bombažasta jopica je pralna in stal-! Kakršen gost, takšen gostitelj Dolžinske Oh, kako si želimo počitnic, lepih, zdravih, solnčnili počitnic! Vsi hrepenimo po njih, vsakdo si jih v domišljiji riše kar najlepše in vsakdo vzdihuje ob težkih urah: »Potrudil se lom, saj bodo kmalu počitnice/« Hodim po cestah, srečujem znance in znanke in poslušam njih pogovore, ki se zdaj zmerom pleto okrog najbolj pereče zadeve — okrog počitnic. »Kdaj boš dobila dopust? Kam misliš odriniti? Kako dolgo boš ostala? Sama? Kam blizu?« To so vprašanja, ki jih slišiš vsak dan in vsak čas v vseh mogočih oblikah. Odgovori niso nič manj mnogoteri, včasih veseli, včasih žalostni: »Šele septembra bom dobila dopust...« »Morda greva v planine!...« »Letos ni več denarja za počitnice, ostali bomo doma!...« i>Z možem odrineva v Dalmacijo!« Ob teh pogovorih začutim, kako se vii v srcu zgane nekaj toplega in veselega. Mislim si: Glej, vsi ti ljudje vse leto delajo in garajo, zdaj je pa tudi zanje prišel čas oddiha in počitka. Odšli bodo daleč proč od mesta in bodo spet nekaj časa samosvoji, mirni in srečni. Toda ali si znaš tudi res prav urediti svoj prosti čas? Ali si še dovolj srečna in mlada, da lahko za nekaj časa docela pozabiš vse svoje skrbi, ne da bi pri tem zanemarila svoje dolžnosti? Ako še poznaš to umetnost začasnega pozabljenja, to svetlo, neskrbno lahkomiselnost, se ti ni treba bati starosti ne težkih dni! Če si tako srečna, da imaš dovolj denarja, odrini na počitnice z vso družino ali pa vsaj z možem, če sta še sama. Morda mi boš ugovarjala: otroci ti bodo v nadlego, že doma si do grla sita, njihovega vpitja, tudi ti potrebuješ nekoliko miru in počitka. Kar žalostna sem ob tvojem govorjenju, saj lahko ob njem le dvoje mislim: ali si bolna, ali pa premalo ljubiš svojo družinico. Kako lepo je, ako lahko tudi svojim otrokom privoščiš vse lepote in zanimivosti, ki ti razveseljujejo oko in srce! Kako srečna boš, ako se bo tvoj najmlajši lahko brez skrbi poigral na pravi travi in ne samo v prašnem pesku mestnega parka! Prav na počitnicah, v naravi imaš nešteto priložnosti za vzgojo nežne in radovedne otrokove duše. Na kmetih se otrok seznani z žival- mi, z delom na polju in z lepim, domačim življenjem v kmečki hiši. Na planinah mu lahko pokažeš razne planinske cvetlice, poveš mu, kako nastanejo ledeniki, vse to ga bo silno zanimalo; pri tem nazornem pouku bo pa užival čisti gorski zrak in jedel izvrstno planinsko presno maslo. Seveda jemlji na planinske izlete le večje otroke, ki se ne utrudijo in ne izgube prehitro zanimanja. Počitnice ob morju so pa za vsakega otročička kakor nalašč. Najmlajši ljubček bo brez strahu brozgal po mlačni vodi in iskal školjke; za njegovo zabavo je torej poskrbljeno. Večjemu pa lahko napraviš veselje, če mu kupiš trnek, ki je za vsakega otroka neznansko zanimiva in mikavna naprava. Ne pozabimo, da pestro življenje v neznanem kraju prav tako vzvalovi umetniški čut pri otroku kakor pri odraslem človeku. Zato se tudi s tolikšno nežnostjo spominjamo raznih na videz neznatnih dogodkov iz otroških let. Otrok že v najnežnejši dobi vzljubi naravo in ta ljubezen ga pozneje spremlja vse življenje. Pri ,družinskih počitnicah‘ seveda ne smeš pozabiti na gospodarja, na moža. Privošči mu vse tisto, česar v mestu tako pogreša: miru in sprostitve. Skušaj pa čas brezdelja izpolniti s prijetnimi zabavami v družinskem krogu, z ljubeznivostjo, dobro voljo in ljubeznijo. Sprosti se tudi sama in pomisli, da so počitnice most med lansko in letošnjo sivo, mestno enoličnostjo. Vsak dan naj ti bo mirna, skromna sreča, ki ti jo velikodušno poklanja drugače tako trdo življenje. V počitnicah najprej poglej globoko vase, potlej pa poišči pot do svojega moža in do svojih otrok. Kaj pa tiste, ki nimate denarja za počitnice, vse ljube, utrujene matere, ki si vsak dan od ust pritrgujete denar, da gredo otroci poleti lahko z raznimi kolonijami na počitnice iskat zdravja? Njihova sreča je tudi vaša sreča. Ljubi starši, vedite, da vaše žrtve niso zaman, vedite, da so prav otroci, ki doraščajo v skromnih razmerah, čudovito zmožni, resni in hvaležni! Ponosni so na svoje starše in še pozneje, ko so že veliki in samostojni, govore o njih s svetim spoštovanjem. Otroška ljubezen je vaše plačilo. Ljubezen za ljubezen, ali ni tudi to lepa nagrada za dolga leta odpovedi in žrtev? Saška J Če so zapovedi za gostiteljice tež-% ke, ne mislite, da jih za gosta sploh J ni. Ako rad hodiš v goste in ako te {še vabijo tja, kjer si že bila, potem 2 ti rada verjamem, da si prijeten in S dobro došel gost. Vendar naj ti po-X vem še nekaj priložnostnih nasvetov, X ki ti bodo morda prav kmalu kori-z stili, saj so prav počitnice za obiske X najbolj primerne. t Gost ne sme sprejeti več povabil ihkratu, to je za vse gostitelje nepri-Ijetno, tebi pa daje nevljudnostno X spričevalo. X Dober gost, ki ga gostitelj ob slo-Zvesu z veseljem povabi še v drugo, X ni ne zapovedovalen ne mevžast. Mev-Ižast gost je huda nadloga in doma-X čin se ga še prej naveliča kakor ,divjaka*. Prav tako mučno je za gosti-| telja, ako je gost tako zapet in trmo-X glav, da hoče zmerom vse narediti Z po svoji volji. X Nikoli ničesar ne zahtevaj,-tudi od Jpostrežnice ne; v tujem domu zme-« rom prosi ! Olajšaj služkinjam de-llo, zjutraj rano vstani in pojdi zgo-|daj na jutrnji sprehod. Ko boš pri-2 šla nazaj, bo soba najbrže posprav-| ljena, drugače bi morala pa služkinja ♦ vse dopoldne čakati, kdaj bo soba S prosta. Ako si v gosteh, se ne spo-t dobi, da pomagaš služkinji, posebno S ker bi jo bržkone samo motila pri | delu. Prav tako tudi prostovoljna ku-? harica ni posebno dobro došla v maj-*hni kuhinji. | Ako se vrneš z deževnega sprehoda, | si takoj preobleci čevlje, da ne zama-tžeš naloščenih tal. če te v dežju va- ♦ bijo na sprehod, pa vabila ne smeš | odkloniti, češ da je grdo vreme, da se ♦ ti ne ljubi itd. Pomisli, da tudi tvoji j gostitelji ne hodijo ven zaradi vre- ♦ mena, temveč zaradi tebe. Preden utrgaš redko cvetlico, največji ponos svojega gostitelja, pomisli, kaj bi naredila s človekom, ki bi tvojemu kanarčku vrat zavil! Ako je v gostiteljevi hiši telefon, ne misli, da je prav zate in samo zate. Predolgi pogovori po tujem telefonu niso dobro spričevalo za tvojo vljudnost. Ako si izposodiš v knjižnici knjige, jih pozneje vrni spet tja, kjer si jih vzela. V gosteh moraš biti čedno oblečena v lahni promenadni in ne v domači obleki. V tej obleki prihajaj tudi k večerji in kosilu, v svoji sobi si pa lahko oblečena bolj domače. H kosilu in večerji prihajaj točno, tako se boš kuharici zelo prikupila. Hvali jedi, a pri slaščicah vseeno glej, da bo tudi še za druge kaj ostalo. Ne prihajaj in ne odhajaj praznih rok! Gotovo imajo v gostiteljevi družini otroke, torej jim kupi kakšno malenkost. Marsikatera gostja misli, da je žaljivo, če obdaruje gostiteljice. Napak, popolnoma napak! Ako si povabljena v skromnejšo hišo, lahko celo prineseš s seboj kaj jedi, na primer kakao ali kaj podobnega, in neprisiljeno izročiš gostiteljici. Pri slovesu stisni tudi služkinji kakšno darilce ali pa nekaj dinarjev; ne boj se, da jih ne bi z veseljem sprejela! Ako te povabijo za nekaj dni, ne ostani v gosteh vse počitnice, čeprav te pozneje zadržujejo. Odpotuj tako, kakor si se najprej namenila, to je najboljše. Nekaj dni po odhodu pa še napiši gostiteljici majhno zahvalo za gostoljubnost; tako boš veljala zmerom in povsod za prijetno in dobro došlo gostjo. kisa, sladkorja, zelenega peteršilja in en dišeč klinček. Ko so paradižniki mehki, jih pretlači, razmešaj ta pire z rumenim prežganjem iz presnega masla, moke in kruhovih drobtinic in prilij še goveje juhe ali vode in rdečega vina. Prevri še enkrat juho in jo daj z dušenim rižem na mizo. ** Marelična hladetina: Skuhaj v vinu 14 olupljenih marelic in jih precedi, ne da bi jih stiskala, skozi čist robec. Potem izčisti 14 žlic sladkorja in mu pridaj 25 g stopljene želatine, sok dveh limon in sok 14 marelic. Nulo precedi, ako treba, primešaj tekočini sneg enega beljaka, zavri jo. ne da bi jo mešala, in jo precedi še enkrat. Potem jo vlij v mrzel model, daj jo na hladno, da se strdi, in jo zvrni na krožnik *** Nadevane kumare: Olupi precej velike zelene kumare, odreži povsod en konec, izdolbi jih, to je, poberi iz njih peške in jih potem napolni z nadevom, kakršnega potrebuješ tudi za nadevan krompir. Zdaj namaži konec vsake kumare z jajcem in jih pritisni spet nazaj, da bodo kumare cele. Kumare osoli in jih duši na slaninskih rezinah z juho Naposled pridaj tudi nekaj žlic kisle smetane. Proden neseš kumare na mizo, jih zreži na rezine in obteži z njimi meso ali kako pečenko. Nadev: Sesekljaj ostanke pečen- ke ali kuhane govedine, razgrej presno maslo ali mast, nareži vanjo nekaj peteršilja in čebule, pridaj še zrezano pečenko, nekoliko drobtinic in soli. l>uši ta nadev nekaj časa, potem ga pa odstavi; ko se ohladi, mu primešaj eno jajce ali nekaj žlic kisle, smetane. Domači zdravnik Če imaš nahod, kar hitro vsrkaj vsak čas nekaj kapljic limonovega soka. To zdravilo je sicer neprijetno a učinkovito. Če te prime krč, položi na boleče mesto ploščo plutovine, vsaj tolikšno, kakor je dlan odraslega človeka; krč bo kmalu popustil. Nespečnost te muči, ne obupuj, pomoči je dovolj. Jej mnogo solate; uspavalne lastnosti te zelenjave so že precej znane. Tik pred spanjem izpij kozarec tele vode: zmešaj 10 g sodove soli in 10 g navadne kuhinjske soli v litru vode. Ne imej previsokega zglavja, glava sme biti le 5—7 cm višje od telesa. Ta lega je zdrava, ker pospešuje krvni obtok. (h) Prispevke za naš nagradni natečaj smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na prihodnjo številko. ,Obljuba dolg dela' pravijo. Tega le- zani. Kdor ne mara tako velikega iz- pega pregovora se držim tudi jaz in reza, naj pa naredi več gumbnic. V vam v današnji številki prinašam kro- prihodnji številki bomo priobčili sliko, je. ki sem jih zad- _____________ nji S obljubila Prvi kroj spada k obleki • Foka--v za vaše dekletce, 1^ IC.f\|_________________________________________________________ opisala sem ga že |jf zadnjič, le del? ob A rokavovih izrezih j \j£ naj še omenim. Ta . ,, »C dva dela všiješ med pol 2tU4Y]L|tka *—tn-----* životek in roka- ---------~ ’ ~ vov iziez, ker je J — 1 ^'s'Tv * obleka tako globo- * / \\ ! J ll - I • ko izrezana (Glej J / J) i / JJ * o | sliko v prejšnji šte- '' {^-S/ ~ J ' Na spodnji sliki #[ ^ ! -r sem pa narisala /| o! / i kroj k bombažasti J /» J / jopici, ki je pač j/ i / • lako lahak, da ne ;/ i / bo nobeni naši zve- J 'I ‘ sti čitaleljic: več de i 'J ' lal skrbi Jopica je ^-1— K’ ' " in i i precej dolga, po okusu jo lahko nosiš "■1 —-——----------------’ v krilu ali pa čez krlo Rokavi so na-1 popis in kroj kopalnih hlačk za va-vadni. ravni, reverji pa globoko izre-1 šega fantička Do tedaj pa na svidenje! >Lepo je bilo,« morata ob slovesu Vsak zase vzdihniti gostitelj in gost — šele potlej lahko verjamemo, da je res bilo lepo. Ako igraš prijetno vlo-80 gostiteljice, moraš poskrbeti, da bo Kost docela pozabil, da ni pri tebi doma. Kakšne so pa dolžnosti gostitelji-Cf-‘? Težke niso, zato jih je pa precej. Gostiteljica se mora docela vživeti v gobovo miselnost in pojmovanje, v fijej^ov način življenja, in to seveda 1)1 tako lahko, šele potlej bo pa gostu lahko uredila življenje popolnoma Po njegovem okusu. Najprej si za zmerom zapomni Pfve dolžnosti gostiteljice: ljubeznivost. V prijetnem, domačem, nepre-"aPetem okolju se bo tudi razvajen »<>st dobro počutil in ne bo utegnil Pogrešati domačnosti. Malenkosti, ki jih gostiteljice kaj H,|e pozabljajo: (;e imaš gosta v hiši, hodi zjutraj P°sebno tiho in obzirno, da ga pre-Soda j )1e zbudiš, že zvečer mu pa u<<> naroči, naj postavi čevlje pred zjutraj mu jih očisti in nesi Povprašaj gosta, kaj rad pi-, ' ''aj. kavo ali mleko, in postrezi bor S ki mu ugaja. Še I, J,e je. če po gostovem okusu že Hnt .P|>vPrašaš njegove prijatelje ali ™dnike. |ji lliv gotovo tudi tvoj post sramež-b^Vaji ve<-'ino svojih želja, toda ti Kini b ‘*°^ra gostiteljica in psiholo-Izvcl , m.alV uKa,1'la, kaj mu je všeč. kat*, . °* P° ovinkih ali naravnost, Stije ”e 'Br<' ra‘I ali se navdu- za godbo, ali pa celo sam igra kakšen inštrument. Po svojih ugotovitvah boš uredila zabave, toda ne' smejo biti prehrupne, saj mora imeti gost pri tebi mir in počitek. Druga, tudi precej važna zapoved za gostiteljice je: uredi izlete, razvedrila in zabave tako, da bodo primerne načinu tvojega življenja in ne gostovega. To se ti zdi mogoče nekam čudno, toda le pomisli, kako smešno je, če hoče skromna gospodinjica v idilični vasici prirediti svojemu gostu na čast ,gala večer', ki se pa razblini v zakrpano, mučno popivanje. Zmerom pazi na pravi okvir! Gost, ki pr ide z Dunaja v našo skromno Ljubljano, ne bo posebno rad posedal po kavarnah in barih, saj ima tega na Dunaju mnogo več in lepšega. Zato pa tamkaj nima Bleda, nima Triglava in nima prelepe ljubljanske okolice! Preden povabiš gosta v vas, dobro očisti sobo, v kateri bo spal, in naredi načrt, kakšno zabavo mu boš priskrbela. • Ako le moreš, mu priskrbi posebno sobo, drugače rajši ne vabi v goste. Le nenajavljene poste in ožje sorodnike smeš povabiti, naj spe v isti sobi kakor ti in tvoji otroci. Še nekaj ti svetujem zaupno, na uho: vabi le ljudi svoje vrste, ker le oni se bodo pri tebi res do o počutili. Seveda pri tem ne mislim, da svojega predstojnika ne bi smela po-, vabiti na skodelico čaja. Ako boš; ljubezniva, postrežljiva in večkrat! tudi potrpežljiva, boš nedvomno do-! cela izpolnjevala vse dolžnosti dobre! gostiteljice. (n) ! Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI četrtek: Pečena svinjska ušesa, glavnata solata in pražen krompir. — Zvečer: Sirovi cmoki s solato. Petek: Gobova juha. krompirjevi cmoki s kislimi kumarami, kompot iz višenj. — Zvečer: Pečena cvetača s pečenimi sardelicami Sobota: Paradižnikova juha*, bučke v omaki « krompirjevim pirejem, marmornati kolač — Zvečer: Kava s kolačem od opaldne. Nedelj«; Goveja pečenka s krompirjevimi rezanci, pražen krompir marelična hladetina ** — Zvečer : Mrzli narezek iz oliv. gnjati, jajc in kumaric. Ponedeljek* Zelenjavna juha. stročji fižol v solati, krompirjev pire. — Zvečer: Gobova obara /, rženim k nihoni Torek; Nadi vatle kumare « praženim kr/mipirjem *** kompot iz krhljev — Zvečer: Pečene hrenovke z dušenim rižem Sreda: (ioveja juha z vlivanci, meso s hrenom, pražen krffmpir -- Zvečer : Gibanica z gnjatjo in zeljnato solato. POJASNILA * Paradižnikova juha: Kuhaj na vodi več opranih paradižnikov, pridaj jim nekaj ciniela, limonovih olupkov, iiiimaSSSk Skrivnost LOGARSKE HIŠICE Roman. — Angleški napisala Elinor Glyn. — Prevedel Z. P. 15. nadaljevanje , Tedaj ga je z močjo blazneža zagrabila za ranjeno roko; zdrznil se je in ta kratki hip je porabila, da se mu je z jeguljasto prožnostjo iztrgala iz naročja in mu hkratu izza pasa potegnila pištolo. Ponosno vzravnana je obstala pred njim in namerila cev na svoje belo čelo. »Ce se me še enkrat dotaknete, sprožim!« je kriknila in se vsa izčrpana sesedla na klop za mizo. Gricko je stopil korak naprej, toda Tamara je namerila pištolo spet na čelo in si podprla roko ob mizo. Tako sta si srepela drug drugemu v oči, kakor lovec in zver... »To ste storili zelo spretno, ma-dame,« je dejal, »vendar nikar ne mislite, da vam bo kaj pomagalo, če hočete, lahko presedite vso noč tako; ko se bo pa jutro svitalo, boste moji!« Tamara ni odgovorila. Gricko se je zleknil na zofo in si prižgal cigareto; iz oči mu je sijala vsa divjost in neupogljiva krvoločnost. »Moj Bog, če pomislim, kako je bilo od začetka! Vaša smešna zapetost in prisiljena gosposkost... In vendar sem vas ljubil, do brezumja sem vas ljubil. Od tiste noči, ko sem poljubil vaša sladka usta, ste mi dali okusiti s svojo hladnostjo in z zaničljivostjo ves pekel. Snoči, ko ste se mi spet s trmo uprli, seru si prisegel, da boste moji — s sil'! Zdaj .je vse samo še vprašanje časa. Ni je sile ne v nebesih ne na zemlji, ki bi vas rešila. O, kako srečna bi lahko postala, da ste bili drugačni! Toda zdaj je prepozno.; Zdaj me je vrag obsedel — in moja volja bo zmagala.« Tamara se niti ganila ni. Roka, ki je z njo držala pištolo, ji je postala trudna. Dolgo časa je bilo mrtvaško tiho v sobi. Huda vročina ji je jemala zavest. Neskončna utrujenost jo je objela. O, dobrotljivi Bog, samo da bi ne omedlela! Dan se je poslavljal. Knez je vstal in prižgal majceno svetilko in jo položil na polico. Odprl je vrata peči, da se je žarenje razlilo po izbi. Potlej je spet sedel. Obup je ohromil Tamaro. Njena čutila so se zbegala v vročem vzdušju. Vse okoli nje se je začelo pozibavati v enakomernem ritmu, le Grickove oči je videla določno. Nema tišina je vladala; samo zdaj pa zdaj je zastokal veter v smrekah. Neprestano padajoči sneg je zakril že skoraj pol okna. Ali sta mar prišla v grob? O, da bi mogla vsaj to strašno zaspanost premagati... Prizor v tej preprosti izbici je bil na moč čuden. Po tleh volčje kože. po stenah jelenje rogovje, za težko hrastovo mizo pa gosposka nežna ženska s tanko svilnato bluzo in s težko kozaško pištolo v roki... Njej nasproti, negiben, kakor iz kamna izklesan, zmagovalni divji mož, lep in slikovit v svoji bleščeči uniformi. In vse to se je kopalo v siju male lučke in v rdečem žaru ognja. Zunaj je bril veter, sneg je padal ko za stavo — in žive duše ni bilo nikjer daleč naokrog. Nenadejano je Tamari omahnila roka, in pištola je padla na trdo mizo. Knez je planil pokonci, toda Tamara je medtem že pobrala orožje. Mlahavo se Je knez spet sesedel na zofo. Zbegane misli so mučile Tama-rine možgane. Ali ni mar najpametneje, če kar sproži? Bo vsaj konec trpljenja! Toda mladost je zahtevala boja in žrtev! Samomor je greh, in čeprav ni še nikoli mi slila na to, ji je bila zdaj vera po slednja opora. Spet je minila dolga ura globokega molka. Potlej si je z vso pre-pričevalnostjo dopovedala, da je zdaj res vsega konec. Roka ji je bila že hroma... Pisane lučke so ji plesale pred očmi... da... ni dvoma: to je vendar Gricko, ki prihaja k meni... Ihteč krik se ji je Izvil iz prsi; zaman je pritiskala petelina... prsti so ji ohromeli... Iz utrujene roke ji je padla pištola na mizo. Takšen je torej konec! Gricko bo zmagal! S tožečim ihtenjem je padla z životom na mizo. Z enim samim skokom je bil Gricko pri njej. Dvignil jo jc fn jo na rokah odnesel na sredino sobe. Tam je za hip obstal da bi se naslajal nad svojo ztncgo. Drobcena glavica z mehkimi rjavimi kodri je pobešena počivala na njegovih prsih. Obupani beli obrazek z otroškimi očmi, pokritimi z dolgimi trepalnicami je bil negiben. Izza pasu ji je dehtel zmečkan šopek vijolic. Ko se je divje sklonil nadnjo, da bi ji poljubil blede brezčutne ustnice, se je zdajci streznil in ponosni občutek zmagoslavja je zamrl v njem. Nekaj časa jo je še opazoval, potlej jo je pa previdno in nežno odnesel na zofo. Ni se ganila. Ali je mar mrtva? Za pet ran božjih! Z brezmejnim strahom je prislonil uho na njeno nedrije: zdelo se je, da ji srce nič več ne utripa. Z divjo hlastnostjo ji je strgal bluzo in svilnati životec, da bi lahko bolje prisluhnil. Bog bodi zahvaljen: skozi golo mehko kožo je zaznal lahen utrip! O, vsi nebeški svetniki, samo da ni mrtva! Sezul ji je čevlje in ji tri drobcene ledeno mrzle noge, potlej še hladne roke, in prav po malem se mu je dozdevalo, da se ji komaj zaznavno rdečijo lica. Naposled je vendar zavzdihnila in premaknila glavo, oči pa še zmerom ,ni odprla. Kljub temu je pa Gricko opazil, da ni več nezavestna, temveč da spi. Tedaj so se v njem pretrgale prenapete tetive divje strasti. Pokleknil je poleg nje in solze so mu spolzele po licih. »Dušica, ljubica!« je šepetal. »Moj Bog. in tebi sem hotel zlo...« Brž je vstal, odprl oknico, si zataknil pištolo spet za pas in znova pokleknil p>oleg Tamare. Prežet spoštljivosti se je sklonil nad njene noge in jih poljubljal. »Spančkaj, sladko spančkaj. kneginja moja.« ji je tiho šepetal, kakor bi molil. Potlej se je previdno po prstih odplazil iz sobe. XVIII Po strašni noči Siv mrak je vladal v sobi, ko se je Tamara zbudila. Okna so bila popolnoma zasnežena, le skozi ozko špranjo si je utiral ozek pramen dnevne svetlobe svojo pot. Kje neki je? Kaj se je bilo zgodilo? Nekaj strašnega — samo kaj? Tedaj je opazila svojo raztrgano bluzo in životec, in pri priči se ji je groza snočnjega večera vrnila v spomin. Skočila je pokonci in opazila je, da ima sezute čevlje. Opotekla se je in je spet padla nazaj na zofo. Strašna gotovost — tako se ji je zdelo — da se je zgodilo nekaj strašnega, nepopravljivega, jo je vso prevzela. Iz sramu si je z rokami pokrila obraz. Kaj je bilo njeno dotedanje trpljenje v primeri z bodočim! Tisti dan, ko jo je bil poljubil, je od sile trpela zaradi ranjenega ponosa. Toda kaj je tisto trpljenje nasproti tolikšni sramoti! Zastokala je in se z životom bolestno pozibavala sem in tja. Obšle so jo divje misli. Kje je le pištola? S kroglo bi opravala svojo sramoto! Iskala jo je vsepovsod, našla je pa ni nikjer. Potlej se je potuhnila v kot na tla, kakor pretepen pes, popolnoma premagana od sramu in obupa. Tako jo je našel Gricko, ko se je spet vrnil v sobo. žalostno ga je pogledala in si je instinktivno z rokami pokrila razgaljena nedrja. Kakor blisk ga je spreletelo spoznanje, kaj misli. Toda v svojem zamotanem značaju je takoj storil sklep, da ji ne bo razkril resnice, dokler mu ne bo prostovoljno poklonila svoje ljubezni. Z mirnim in resnim obrazom je stopil bliže. Niti s pogledom se ni izdal. Njej se je pa v bolni domišljiji zdel tako miren samo, zaradi tega, ker jo je premagal... Od sramu ji je zaplala vsa kri v obraz. Krčevito je stisnila komolce pred prsi in si z rokami pokrila obraz. Ihtela je ko nebogljen otrok. Njena bolečina mu je rezala v živo in skoraj bi bil popustil. Ko je stal že blizu nje, mu je pogledala v oči. Ne, v tem bednem razpoloženju si jo noče pridobiti! In ostal j zvest svojemu sklepu. Ničesar mu ni očitala; vsa strta jc čepela v kotu, živa podoba bolečine in obupa. »Snežni metež je ponehal,« je z mirnim glasom dejal; »zdaj lahko nadaljujeva pot. Nekaj mojih mu-žikov se je pretolklo skozi visoki sneg; poslal sem jih h kneginji, da jo obveste o najini zamudi.« Potlej, ko je videl, da Tamara še zmerom negibno čepi v svojem kotu je iztegnil roko in jo postavil na noge. Kar spreletelo jo je, ko se je je dotaknil, in solze so se ji iznova vlile po bednih licih. Kje je le njen ponos? Poteptan in osramočen! »Ali ste utrujeni in lačni, ma-dame?« je vprašal. »Izvolite ogledalo, glavnik in krtačo!« Odprl je vrata visoke omare in ji prinesel vse potrebno, da si uredi razmr-šene lase. »Medtem, ko se boste počesali, bom priskrbel nekaj jedače.« »Kako se bom mogla prikazati pred družbo v tej raztrgani bluzi.« je vsa obupana zaječala in spet jo je oblila rdečica. Od sramu je pobesila oči. Ni ji odgovoril, ni ji povedal, zakaj ji je raztrgal oblačilo; preču- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. SUrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. tnonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA dovit je bil spomin na tisto minuto, ko je premagal svojo zverinsko strast. Nekaj skrivnostno sladkega je zdajci spreletelo Tamaro. In ko je Gricko to opazil, je brž_ stopil k vratom, zakaj v njeni bližini se ne bi mogel več upirati želji, da ji s poljubi odpodi ves njen strah. Ko je bila spet sama, je začela živčno razmišljati, kaj naj stori. Predvsem je morala uničiti izdajalsko pričo, ki bi jo utegnila osramotiti še pred drugimi. Smuknila je k omari in brskala tako dolgo, dokler ni našla igle in debele niti. še zmerom bolje kakor nič! Brž je slekla bluzo in tedaj je šele opazila, da je i-aztrgan tudi njen životec. Predobro je vedela, da bo morda utegnila preslepiti svojo botrico, svoje spletične pa prav gotovo ne! Tedaj se je spomnila, da je Johnson na vso srečo ostala v Petrogradu, pa bo lahko raztrgana oblačila pustila kar v Moskvi. Da, nihče ne sme ničesar izvedeti! S hlastno nSfglico je šivala raztrgano bluzo. Ves čas je s strahom škilila k vratom, zakaj bala se je, da bi nenadejano ne vstopil Gricko. Potlej si je bluzo spet oblekla, si jo spela z broško in si počesala lase. Umirila se je nekoliko, ko se je pogledala v ogledalu. Razen bledice in rdeče obrobljenih oči, ni bilo opaziti ničesar sumljivega. Obleka je bila tudi toliko v redu, da ni mogel nihče nič sumiti. Sedla je za mizo in se je zamislila. Na zunaj res ne bo videti spremembe, toda nič na svetu ji ne bo moglo več ozdraviti srčne rane, nič ji ne bo moglo zaceliti ranjeni ponos! Kako bo le mogla še kdaj pred svetom veljati za spodobno in krepostno ženo? Spet je zabolelo Grička v srce, ko je vstopivši z jedmi na pladnju opazil bedni, brezupni in ponižani izraz na njenem obrazu. Izbral je najlepše in najokusnejše kose in jih položil pred njo na krožnik. »Zdaj morate jesti,« je ukazal in vdano ga je ubogala. Potlej ji je natočil kozarec šampanjca in Tamara ga je izpila na dušek. Poživil jo je in kmalu nato je rekla Gričku, da je pripravljena kreniti na pot. Ko je stala pred njim, je opazil, da ni njena glava nič več — kakor prejšnje dni — ponosno vzravnana.:. .O ti ljubi Bog, kako bi mi bilo pri duši, če bi bilo res,..‘ si je mislil Gricko. S hladno vljudnostjo ji je ogrnil kožuhe; njegovi gibi so bili spet tako oglati kakor med včerajšnjo vožnjo. Tamara kar verjeti ni mogla, da je med njima tolikanj strahotna skrivnost. Morda so pa vse le grozne sanje... Začela je govoriti in on je vljudno prisluhnil; toda besede so ji zamrle na ustnicah, ko je uzrla za njegovim pasom pištolo. Strašna resničnost ji je stopila pred oči. Zdrznila se je in krčevito stisnila pesti. Gricko si je umerjeno oblačil svoj kožuh, potlej je pa odprl vrata. Pred logarsko hišico je že stala vprežena trojka. Štefan, držeč vajeti v rokah, je zrl topo v daljavo, kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Kcnji so potegnili. »Naročil sem slom, naj tetici povedo, da naju je presenetil snežni metež in da sva si poiskala varno zavetje v neki kmečki koči,« je malomarno spregovoril Gricko. »Streljaj odtod za gozdom stoji res, neka kmečka hišica. Tam stanuje dobra stara kmetica s svojo mnogoštevilno družino, in čeprav je bila v kmečki izbi nevzdržna vročina, ste vendar še dovolj dobro prebili noč.« »Prav,« je odgovorila Tamara. Potlej sta molčala. Misli so ji spet zblodile, malce zaradi hudega mraza, malce ker je bila na dušek popila šampanjec... in zaspala je. Ko je Gricko opazil, kako pokojno spi, jo je naslonil nase, položivši ji glavo na svojo ramo. še tesneje jo je povil v gorke kožuhe, da bi je ne zeblo. Z zaskrbljeno nežnostjo jo je čuval in vroča ljubezen je sijala v njegovih pogledih. Včasih se je za hip prebudila in se vzravnala, odmaknivši se od njega, toda kmalu je spet zaspala. Minile so ure in nihče ni spregovoril besede. 2e sta se bližala Moskvi. Zdajci se je Tamara popolnoma prebudila. Spreletel jo je drget, vendar se je ponosno vzravnala, ko sta se pripeljala pred hotel, kjer ju je kneginja že vsa zaskrbljena pričakovala. »Kako neprijetno naključje, Tamara, dragi otrok!« je vzkliknila botrica, ko jo je uzrla. »Ta preteti snežni metež! Mi smo mu ravno še ušli. Ubogi Olgi in njenemu prijatelju se ni nič bolje godilo kakor vama. Premisli, tudi onadva sta morala koj v drugi vasi v neki smrdljivi koči prebiti noč; delila sta ležišče s kravami. Bojim se, da ste vsi štirje slabo opravili!« Gricko se je moral obrniti vstran; ni mogel prikriti hudomušen smehljaj. Zares; včasih je usoda dobrotna! Tako se ni nihče obregnil ob njuno zakasnitev; narobe; Tamaro in Olgo so vsi pomilovali, in čeprav so bili Vakmnovi izrazi sočutja malce hudomušni, ni tega vendar nihče opazil. Toda vse dobre besede in vsa skrb ljubeznivih ljudi ni mogla Tamari vrniti dobro voljo. »Bojim se, da si se prehladila, draga moja,« je menila kneginja s skrbjo. Na železnici so potlej izvedeli, da so listki za spalne vozove že zapadli, a ker tudi ni bilo več prostih postelj, so morali ostati do prihodnjega dne v Moskvi. Kneginja je Tamaro prisila, da je koj legla v posteljo, ostala družba je pa veselo vrgla kvarte. »Takšnale snežna vihra je na moč imenitna zadeva,« je menil lord Courtray Gričku, »ali mar ne? Pri moji veri, še nikoli v življenju mi ni bil vonj po hlevu in po senu tako prijeten.« Zgoraj, v samotni hotelski sobi ZENA ljubi močnega moža. ft| O 7 normalno ženo brez nervoznih muh in žive-HHS8MSH nih napadov. SEF pa zdravega uradnika. Zahtevajte s kratko karto prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) je pa Tamara z ihtenjem na ustnicah zaspala. XIX Ukročena golobica Potovanje v Petrograd je minilo Tamari kakor pust, brezupen sen. Silila se je, da bi se zdela neprisiljena in vesela, toda njen beli, ozki obrazek je navdajal njeno botrico z veliko skrbjo. Gricko se je že na postaji poslovil od nje. Vrniti se je nameraval v Milaslav, da pripravi vse potrebno za lov na medvede, ki se je bil zanj domenil z Jackom. Prišel bi torej šele dva dni kasneje v Petrograd, v torek — in v sredo zvečer naj bi se Tamara že odpeljala s severnim ekspresom... Pri slovesu ji je spoštljivo poljubil roko; potlej ga je videla, kako je do odhoda vlaka stal na peronu. V svojem sivem plašču, s privihanim kožuhovinastim ovratnikom, je stal tam, in njegove žareče, ■oči so se svetile izpod kučme. Pozno ponoči so prišli v knežjo palačo, koj drugo jutro je pa poslala kneginja po zdravnika. »Vaša prijateljica se je prehladila in bržčas jo je zdelalo tudi kakšno močno razburjenje,« je menil zdravnik, ko se je vrnil iz Ta-marine sobe. »Pustite jo danes V postelji, potlej bo pa najbolje zanjo, da se v veseli družbi malo raztrese.« Kasneje je sedela kneginja sama v sinjem salonu in je neprenehoma razmišljala o »močnem razburjenju«. Ali jo je mar strah spričo snežnega meteža toliko prevzel? Od sile neprijetno ji je bilo pri duši... !l Uboga Tamara je ležala zbita in strta v postelji. Vselej je obupano skrčila pesti, kadar se je spet spomnila kakšne nove okoliščine. Naposled sta pa zmagali njena energija in dobra vzgoja. Ni hotela obležati kakor kakšna bolnica, zato je vstala, da pojde na čaj. Z vsemi znanci, ki bodo prihajali, se bo šalila in bo skušala biti na moč vesela. Nhče naj je ne pomiluje, nihče naj ne kuje sumljivih domnevanj. Poklicala je Johnsonovo in ji ukazala, naj ji prinese najlepše oblačilo. Ko se je oblekla, je ponosno vzravnana odšla v sinji salon. In med smehom in šalami, ki so jih zbijali na račun njene pustolovščine, ni nihče razen Ste-phena Stronga opazil vročičnega nemira v njenih očeh in zariple rdečice na njenem obrazu. Ko je potlej ponoči budna ležala v postelji, so jo misli mučile do blaznosti. Vstala je in se je začela nemirno sprehajati po sobi; spati tako ni mogla. Da bi se le Gricko v torek ne vrnil, da bi ga le nikoli več ne videla! Drugo jutro, v torek okoli enajstih, se je prikazal služabnik v rni-laslavski livreji s pismom v roki; z velikim, zapečatenim pismom! Se nikoli prej ni Tamara videla Grickove pisave. Preden je s tresočo se roko odlomila pečatni vosek, je S kritičnim pogledom preletela naslov. Pismo je bilo napisano v Mi-laslavu, na dan njene vrnitve 'f Petrograd. Bilo je kratko in stvarno. Njene oči so se od začudenja širile, ko je brala tole: Madami Loraini! Madame, pišem vam In vas prosim* da mi milostno podaste svojo roko pot skozi življenje. Ako mi izkažete to milost, vas bom poskusil osrečiti. SMRT PLEŠAVOSTI! .MORANA" ca ^ J Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne! PRAVO CUDO! a A Mb ■ ,, ^ ^ ^ MOfPANA' JE USAVRSENA.ODPRAVI.PRHIJAJ.EKCEMEJACI IN HRANI IASISC E. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPLEiASTOM MESTU. CENA STAKLiNICE PO POVZETJU -DIN 40.-P0STNINA DIN 7.- MODERNA, KOZMETIKA - S P LIT- MORANA DIPLOMIRANA V LONDONU sOF GRANDPRIX IN ZLATO KOLAJNO Madame, v čast mi je, da vam kot iskreno vdani sluga poljubim roko. Gregorij Milaslavski. Kakor že enkrat v življenju, ji tudi zdaj noge odpovedale; sedla se je na bližnjo posteljo. bila je v trenutku vso razsodi#* in ni vedela ne kod ne kam. »Sel čaka, madame!« jo je opo zorila ob vratih stoječa spleticn • Zbrala je vso svojo voljo ij® J sedla za pisalno mizo. Roka J1 drhtela, ko je pisala odgovor: Ane-Ud&te Nesodobna jabolka , Ko je slavni angleški slikar John; Lavery slikal znamenito sliko »Prvi; greh«, je opazil, da se neki vrtnar na; moč zanima za njegovo delo. Stvar; mu je malo laskala, in ko je nekega; fine spet videl možakarja zamišlje-; nega pred napetim platnom, ga je; Vprašal: »No, Jack, ali ti je podoba; tako zelo všeč?« • Jack se je nekaj trenutkov obotavljal, potlej se je pa popraskal po la-: seh in dejal: »Prekrasna je zares, to-; da nekaj me moti.« »In sicer?« »Tukajle, na desni, stoji jablana, toda jabolka, ki vise na njej, so takšne j sorte, kakršne smo šele lani po dolgoletnem cepljenju vzgojili. Kdo vam je. le povedal, da so jih poznali že v raju?« ' Lavery je pošteno osupnil spričo te kritike — in hitel je, da je jablano očistil nesodobnih jabolk. Mehko Pasteurjevo srce Pasteur se je dal najaviti vdovi Bou-cicautovi, lastnici velike trgovine »Bon Marche«. »Neki star gospod, po imenu Pasteur, bi rad govoril z vami,« je javila sobarica. »Ali je to oni Pasteur, ki je ozdravil pasjo steklino?« Sobarica je odšla vprašat Pasteurja, te ko ji je pritrdil, da je pravi, ga je Vdova Boucicautova sprejela. Učenjak ji je pripovedoval, da bi rad ustanovil znanstven zavod. Kmalu se je tako razvnel, da je kar naravnost povedal: »... in zato sem pievzel to neprijetno^ nalogo, da nadlegujem takšne dobrosrčne ljudi, kakršni ste vi. Tudi najmanjši znesek...« »Seveda, nikar se ne trudite z obširnejšo razlago,« mu je skočila gospa Boucicautova v besedo. Potlej sta spregovorila še par vljudnostnih besed. Medtem je vdova vzela čekovno knjižico iz predala, podpisala ček in ga izročila Pasteurju. »O, madame,« se je zahvalil Pasteur, »preljubeznivi ste.« Preden je ček preganil, je bežno pogledal na znesek. Od ganjenja je zaihtel, tek se je glasil ha milijon frankov. Spisek vin Na Dunaju so imeli navado, da je [gostitelj vsakemu gostu položil pod krožnik spisek svojih vin, da si je vsakdo lahko izbral vino po svojem okusu. Neki gospod pl. B., ki je bival le kratek čas na Dunaju, je položil svojim gostom pod krožnike nenavadno obširen spisek vin. Eden izmed gostov se je pošteno čudil tolikšni izbiri same žlahtne pijače »Kar napis preberite,« je odgovoril; gostitelj, »pa se ne boste več čudili «; Napis je bil takle: »Spisek vin, ki; *ih nimam.« Ponosna francoska umetnica , 15. marca 1854, ravno na dansko so: Francozi napovedali Rusom vojno, je; igrala slavna francoska tragedka Ra-; chel v Petrogradu. Po predstavi je; bila gostja skupine ruskih častnikov.: »Hvala vam,« je dejala Rachel po; pveneči napitnici, »hvala vam toliko: jbolj, ker ste bili tako ljubeznivi in: iste me pogostili s francoskim šam-: ipanjcem.« ji »Madame,« je menil nato razposajeno neki poročnik, »ta Šampanjec !*>am vrnete, ko bomo vkorakali v Pa-priz.« | »Mislite?« se je nasmehnila Rachel. |»Dvomim, da bi bila moja domovina jtako bogata, da bi cel6 vojnim ujetnikom dajala šampanjca.« Idila na dvoru Metternich je bil pri cesarju Francu v avdijenci. Njegovo predavanje je bilo enolično in dolgočasno. Tu pa;; tam je cesar prikimal in spregovoril;; kakšno besedo, potlej je pa spet po-®orno poslušal. Povsod drugod je vladala tišina; tišina v gradu, tišina na;; Dunaju, tišina po vsej monarhiji... ;; Zdajci je nastal oglušujoč trušč na dvorišču; kriki, cepetanje, pokanje z "tei. In ko sta oba mogočnika stopila * oknu, sta opazila na dvorišču vola, *» se je bil odtrgal in je po svoji glavi-tekal križem kražem iz kota v kot. : I Cesar Franc se je obrnil k Metter-?{cl'u, zategnil svoj suhi obraz v žaljiv smehljaj in del; »Prvi vol, ki Prišel brez protekclje na dvor!« ;; Strokovnjaško mnenje Ruskega skladatelja Aleksandra Benina — letos bo petdeseta obletnica l^EOVe smrti — so nekoč povabili za J^denca na petrograjsko sodnijo. Vil mlada skladatelja sta se namreč Izpirala, kdo izmed njiju je druge-u ukradel neko melodijo. Borodin je ^'■Uišal obe skladbi, ki sta ju tožeči* sti-anki igrali v sodni dvorani. Na- J 8a JU sotin’ pred-ednik vpra- } hip ?'oreJ> gospod Borodin, kateri iz- * g njiju trpi škodo?« J »»leje se je odgovoril slavni sklada- * *Ne ta ne oni, temveč moj pri- * ARTIST B U X VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE-CIA ŽIVLJENJA Napisa/ Hans Possendorf Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo ,.Družinskega tednika*112 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 2tž. nadaljevanje Ko je čez pol ure odšel v svojo kabino, da bi prebudil Fedo, jo je našel že v potovalni obleki. Pospravljala je kovčege. »Dobro jutro, Feda!« je vzkliknil dobre volje kar pri vratih. »Tako, zdaj sva spet po dolgem času v stari Evropi!« »Hvala Bogu!« je takrat vrisnil droban glas, in dvoje mehkih rok se mu je ovilo okoli vratu. »Cilka!« Bux se je sunkovito obrnil. »Ti si tu?« Prižel jo je k sebi, poljubljal jo je, trepljal jo je po licih in ji sijoč od radosti zrl v zlatorjave oči. In potlej jo je naposled izpustil, da bi lahko še Fedo pozdravila. V svoji radostni razgibanosti je hotela Cilka še njo objeti. Toda komaj opazno se ji je Feda odmaknila, kakor bi hotela reči: takšnega viharnega pozdrava si ne želim... Cilka je vsa zmedena zardela in je samo nemo pomolila Fedi roko. »čakaj, da si te ogledam, otroče!« je vzkliknil Bux. Z vso silo je vedenja. Prijel je Cilko za ramena, pazljivo ji je pogledal v obraz, stopil korak nazaj in jo meril od nog do glave. »Ali nisem velika?« Cilka se je vzpela na prstih, kolikor se je mogla. »Malo večja... Si res. Sicer pa popolnoma nespremenjena,« je ugotovil nekam olajšano Bux. »Kako si pa v Hamburg prišla? Mislil sem, da cirkus že igra?« »Saj že igra! Toda premisli, kolikšna sreča; v Bremnu smo, pa sem se snoči po predstavi precej odpeljala semkaj! že od treh zjutraj sem v pristanišču.« »O, ti dobro otroče! Na vso moč si me presenetila! Kam pa vodi turneja iz Bremna?« »Na Westfalsko; morda tudi še v Koln — potlej pa na Holandsko.« »Aha! Nu, tam boš spet videla svojega prijatelja Pietra Hemster-huisa, ki si mi o njem iz Pariza pisala?« Bux je vprašal nalašč malomarno, vendar je pri tem ostro opazoval Cilkin obraz. »Seveda,« je odgovorila neprisiljeno; »in njegove starše tudi. Ti bodo še tebi na moč všeč, stric Bux. Toda zdaj se pomenimo rajši o najvažnejšem: prav gotovo boš hotel kolikor mogoče hitro k staršem v Nordlingen?« »Da, ko bom prepeljal svoje živali v Bremen.« »To gre tudi brez tebe, stric Bux.« Začudeno jo je pogledal. »Mojim staršem se vendar dobro godi? Ali imaš kaj novic odondod?« »Da — z očetom v poslednjih dneh ni vse v redu,« je nekam obotavljajoče se rekla Cilka. »Toda zdaj je že mnogo bolje.« »Za božjo voljo! Kaj je pa bilo?« je prestrašeno vprašal Bux. »Natanko ne vem,« se je ognila Cilka. »Z>daj pa res ni več nobene nevarnosti. Nikar se ne vznemirjaj. Menim pač, da bo na moč vesel, ako te kmalu spet uzre. Najbolje je, da se kar odtod naravnost tja odpeljeta, ko bodo živali pretovorjene. Stanovanjski voz lahko kar zadaj pripneš. Ali in Vranček se pa lahko peljata v kletki pokojnega Morica. Jaz žal ne morem s transportom, ker moram biti pri popoldanski predstavi spet v Bremnu. Iztovorjenje in daljnje potovanje v drugi kraj bom pa že sama nadzirala. Lahko mi zaupaš.« Bux jo je občudujoče pogledal. »Kako kar sama korajžno zapoveduješ! Zdi se, da si postala šmen-tano samostojna.« »Da, neprestana družba divjih mačk — in dolgo sem bila sama v Parizu!« se je šalila Cilka. »Ti požrl slabo voljo spričo FedinegaS ftsačneš menda šele s 1. aprilom, stric Bux, kali? Potemtakem se bomo sešli v Osnabrucku?« Bux je nekaj trenutkov premišljal. Potlej je menil: »Prav, Cilka, popolnoma se zanesem nate. Od sile sem vesel, če lahko brž odpotujem v Nordlingen. •— Kaj je pa v cirkusu Krenu novega? Ali se je mnogo spremenilo?« »Stara garda je še polnoštevilna: Ruperti, Friedenthal, Sieber, Wag-ner, Marow, Schmoller, Hartmann ... Tudi od artistov nas je še mnogo od starega programa. Potlej imamo spet ,Osem Colanijev, letečih ljudi*. Vodjeva žena je bila dobra mamina prijateljica.« »Kako je pa kaj z Montezom, tvojim ožjim tovarišem?« »Montez? Ah ti tega nisem pisala? Ubožec se je vendar strašno ponesrečil.« »Kako? Kje?« je osuplo vzkliknil Bux. »V Rusiji... že decembra. Tam se je potikal s staro skupino tigrov. Kar na lepem ga je pri neki večerni predstavi Mirca napadla in mu je tako razmesarila nogo, da so mu jo morali odrezati. Še pravo srečo je imel, da si je življenje rešil.« »Moj Bog, to je pa res strašno!« Bux si je živčno pritisnil roko na čelo. »In kaj počne zdaj ta ubožec?« »Skromno trafiko ima v Berlinu.« Bux je nabral celo v gube in je po strani ©šinil Cilko. Ali se ne more mar njej vsak dan kaj takšnega zgoditi ali pa še kaj hujšega? »Tako, zdaj pa stopimo k živalim!« je spregovoril, da odpodi strahove. »Pa k Dakji in Tomu! Novega ko-čijaža imamo tudi za Fedina konja; ta dva te bosta gotovo zanimala...« Vnema, ki sta se z njo Bux in Cilka koj oprijela cirkuških zadev, ta povezanost obeh v istih interesih, je sprožila grenkobo v Fedi, hkratu jo je pa objelo sovraštvo nasproti vsemu, kar je cirkuškega. »Razumel boš, da bi hotela tudi jaz brž k svojemu očetu v Potsdam,« je rekla, s silo skrivaje svojo mržnjo. »Sploh bi rada ves ta teden prebila v Potsdamu.« »Kajpak, Feda, to je samo po sebi razumljivo. Kdaj bi pa rada odpotovala?« »Kar s prvim vlakom. Nikar ne skrbi zame. Tvoje živali so vendar važnejše...« Skoraj bi bila prideja-la: ,kakor jaz‘. Vendar je to pikrost v poslednjem trenutku požrla. * Že popoldne je prišla Feda v Potsdam. Očeta je našla zdravega in dobre volje. Major se je bil skorajda pomladil, odkar je bila njegova tiranska in oblastna hči poročena. še tisti večer sta prišla zakonca Marvvitzeva in še nekaj drugih starih prijateljev, da pozdravijo Fedo. že dolgo časa ni bila tako Židane volje. Kakor osvežujočo kopel je občutila toliko časa pogrešano vzdušje. Ko je pa opazila, da jo imajo vsi za veliko popotnico, velezanimivo, skoraj pustolovsko osebnost, se je čutila v svojem samoljubju na moč počaščeno. Drugo jutro se je prikazal Oton Kroidt. Že več mesecev je bil spet v Evropi, spet na svojem starem mestu v Berlinu, in je že nestrpno pričakoval Fedino vrnitev v domovino. Ko je po obedu major legel k počitku, je gospod Kroidt zaupljivo prijel Fedo za roko in rekel: »Tako, zdaj se pa morava resno in odkrito pomeniti o tvoji bodočnosti. Da si cirkuškega potepanja po svetu že do grla sita, si mi že v Bue-nos-Airesu na pol priznala.« »Prav. In dalje?« »Tega mora biti konec. Tvoj mož je vendar zdravnik in živinozdrav-nik. To kar potrebujeta za življenje, si lahko prav tako zasluži v Berlinu.« »Zakaj pa ravno v Berlinu?« Feda ga je z zaničljivim posmehom pogledala od strani. »To .sama predobro veš,« je skoraj osorno vzkliknil Kroidt. »Ker te hočem imeti v bližini!« Feda se je zasmejala. »Ne verjamem, da bi ta vzrok mojega moža spreobrnil. Razen tega nikar ne misli, da si mi razkril kakšen nov Ne pozabi Pod mojim varstvom lahko mirno čita! lamimmmmmmn- f/NIVEA^ a\CREME, J MusorgskiU Koza je odporna, če jo krepi Nivea. Samo Nivea Vani omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite Nivea, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna Nivea vsebuje fiueerit, ki krepi kožo. bonbonov! Bilo kod povsod! in genialen načrt. Toda moj mož kratko in malo noče dati cirkusu slovo, čeprav bi se drugače tudi živelo. Noče se ločiti od svojih mrh. Te so zanj vse. In tudi ob misli, da bi se morala njegova roditelja samo malce utesniti, dobi že krče.« Kroidt je zmajal z glavo. »Odkrito priznam, da ne razumem, kako se more kot izobražen človek dobro počutiti v tem ozračju.« »Saj je vendar doraščal v cirkusu.« Feda je prezirljivo skomignila z rameni. »Poleg vsega ima še svoje znanstvene interese. Med turnejo po Južni Ameriki je napisal celo veliko delo; v njem je zbral vsa izkustva, ki si jih je nabral pri svojih lastnih mrhah in v raznih živalskih razstavah v vseh teh dolgih letih.« Kroidt je z zanimanjem prisluhnil: »Kakšno je to delo? Kako ga bo imenoval? Ali ima že založnika?« »Kakopak. Kmalu bo že izšlo; še to poletje. V njem opisuje negovanje in bolezni vseh eksotičnih živali, ki jih imajo po menažerijah in po živalskih vrtovih.« Oton Kroidt je nekaj časa zamišljeno molčal. Potlej je pa spregovoril: »Poslušaj, Feda! Imam že prav določen načrt. Toda tega ti ne izdam. Dobro veš, da imam imenitne in mnogostranske zveze v Berlinu. Takoj ko bo knjiga izšla, mi boš sporočila njen naslov, založnika in še vse ostale podatke. Ako se mi posreči kaj doseči, moram biti gotov tvoje pomoči. Obljubiti mi moraš, da boš napela vse strune in pregovorila doktorja Buchsbauma, da se preseli v Berlin.« »To je jasno ko beli dan!« je vzkliknila Feda. »Kako moreš le še vprašati!« Tedaj je Oton Kroidt zdajci ovil svoje roke Fedi okoli vratu, in še preden se je zavedela, jo je večkrat zapovrstjo poljubil na usta. »Pusti te neumnosti!« je vzkliknila Feda in se ga otresla. Toda ukor še zdaleč ni zvenel tako resno, da bi se čutil gospod Kroidt ukorjenega. — čez dva dni je prišlo pismo iz Nordlingna. Bux je pisal zelo potrto: njegovega očeta je teden dni pred prihodom parnika zadela kap. Sicer se je spet opomogel, toda zdravniki so ugotovili, da so arterije zelo krhke in da morajo biti pri starem gospodu zmerom pripravljeni na katastrofo. Na koncu je Bux še pisal, da je njegova sestra Ana s svojim možem že mesec dni spet v Nemčiji, ker sta zakonca dala artističnemu življenju slovo in sta si za prihranke kupila v Frankfurtu ob Meni donosen kino. * 31. marca sta se Bux in Feda, vsak z drugega vetra sešla v Osna-briicku. Cirkus Kreno je prišel tudi šele zgodaj zjutraj, in šotori še niso bili do kraja postavljeni. Toda Buxov hlevji šotor je že stal, njegove živali so bile skrbno spravljene in tudi sicer je bilo vse v najlepšem redu. Proti večeru, ko so postavili tudi že maneže, je morala Feda ravnatelju pokazati, kaj zmore s svojima konjema. Preizkušnja je bila še za silo zadovoljiva, in Feda je dobila za vse poletje pogodbo za prav čedno plačo. Buxa so sprejeli vsi tovariši in vse tovarišice z veliko prisrčnostjo. In ker tisti večer še ni bilo predstave, je Bux povabil vse r>r pozdravni večer. Feda se je ho+ela kajpak ogniti temu srečanju. Toda Bux jo je prepričal, da se bo tako samo o sovražila med artisti: zato se je vdala. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! NAŠIM O C' Poletni obutvi smo ukinili banovinsko trošarin in znižal Spridite Kronika preteklega tedna ■ Suknjo je ukradel po kvartanju brezposelni delavec Pero Hrlič svojemu tovarišu delavcu Stevanu Kernji v Pančevskem Ritu pri Pančevu. Stevan je suknjo kmalu pogrešil; odhitel je za Perom in ga po dolgem iskanju našel spečega na njegovi suknji. Zahteval je suknjo nazaj, Pero je pa še pod vplivom alkohola pograbil za nož in tovariša napadel. Ta je začel bežati, a ko je videl, da ne bo mogel uiti, je zamahnil in tovariša smrtno zadel. ■ Na ovinku med Radovljico in Kamno Gorico sta se ondan zaletela drug v drugega tovorni in luksusni avto. Ljudem se na srečo ni zgodilo nič hudega, pač pa sta avtomobila strašno poškodovana, posebno luksusni avto; prednji del 11111 je popolnoma razbilo. ■ Ker ni prenesel sramotnega žiga tatu, je v Stenjevcu pri Zagrebu skočil (KkI vlak 171etni Marijan Gojkovič, sluga pri tvrdki »Gentleman«. Na prigovarjanje nekega tovariša je bil izvršil v trgovini tatvino, in to prvo v svojem življenju. Ker čut za poštenost v njem še ni zamrl, ga je vedno pekla vest, zato si je rajši sodil sam. Mladenič je zapustil dve poslovilni pismi na mater in na šefa, kjer prosi oba oproščenja. ■ Spominske znamke Mule antante je te dni izdala naša poštna uprava. Znamke so po 3 din v temnozeleni in po 4 din v temnosinji barvi. Predstavljajo Oplenac, spodaj imajo tri kroge, segajoče drug v drugega; pod napisom »Jugoslavija« se bere še v francoščini -1’etite Entente« (Mala antanta). Naklada znaša pol milijona serij. Telefenski raz~ gever Nadaljevanje s JI. strani Marija molči. Ničesar več se ne spominja. Vse zaman. Postala je igralka in izgubila spomin. Toliko učenja je bilo, da je še na lastne stvari pozabila. »Pisalna miza? Ne spominjam se!« »Poslušaj! Šel sem k trgovcu. Hotel 6em ti jo pokloniti... In veš, zdaj mi je ne da za ceno, ki sem mu jo zanjo ponudil. Trdovratno vztraja pri 7000 lirah in ne popusti niti solda. Pa se mi zdi, da je 7000 lir za tako majhen kos pohištva vendarle malo preveč.« Prav gotovo se mu je zmešalo. Marije se je lotevala nema razdraženost. 7000 lir za tak aboten kos pohištva, ki ne bi z njim vedela ne kod ne kam, medtem ko bi s tem denarjem lahko poplačal vse njene dolgove za vzprizoritev njene gledališke komedije Preneumno! On, ki je vedno tako varčeval, hoče zdaj na vsem lepem kupiti pisalno mizo Prav gotovo se mu je zmešalo. »Dino, le kaj ti je šinilo v glavo? Kaj naj vendar počnem s to mizo? Kaiii naj jo denem? Če bi se pa že rad iznebil denarja, ali ne misliš, da bi mi lahko kako drugače pomagal?...« VI. MARIBORSKI TEDEN od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50°/,, popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA! Industrija — Teksti! — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fito-patološka razstava — PokuSnJa vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kunccrejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledaliike predstave na prostem — Šport — Veselični park na razstaviSču. • Mariborski otok. najlepie kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo! Knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani, Gregoriileva ulita 23a opozarja na naslednje knjige svoje založbe: Dr. 1. Matko — PERKUSI.JA IN AVSKUI.TACIJA .... 120 — Dr. Vidmar M. - MOJ POGLED NA SVET ....... 100 — l)r. Vidmar M. - OSLOVSKI MOST...........................100'- Claude Anet — AR1JANA, roman, vezano 30'— Conan Doyle — POZNA OSVETA, roman, vezano..............24'— Gabršček A. - GORIŠKI SLOVENCI I del......................80'- Krefft - V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24*-Kohar R. - PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . . 20- Rehar R. - POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12- Spicar J. — MARTIN NAPUIIEK, igra, broš...................10'— Vachek E. - KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. . . 48'- vez. . . 54'— Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi Iz šestih knjig, broš. 230'— vez. . . 320’— Mala knjižnica — Jurčič; SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK - Beecher-Stowe: KOČA STRICA TOMA — Goethe: EGMONT — Iloratius Elaccus: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU - Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—, vezan 20’— Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, Ul se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odetotui popust. »Saj si si je vendar sama želela! Kaj mi nisi rekla, da ti je zelo všeč in da bi jo rada postavila v kot salona? In da bi potem, ko bi bila že poročena, v njej hranila gospodinjske račune in bi mi na njej pisala, kadar bi odpotoval? In potem? Otroško perilo boš hranila v njej. Saj veš, da bova za gotovo imela otroke, ko bova poročena.« Marija si je z roko zastrla čelo. Na vse mogoče je pomislila: da se ji je morebiti zmešalo, ali da se še ni popolnoma predramila, ali pa, da jo mora tlači. Prižgala je luč. Težke zavese so zastirale okna in v sobi je Proti f SLATINSKE TABLETE debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hujianje sestavljene iz prlrodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Hr. Bahovec Ljubljana V vseh lekarnah 200 tabl. din 69*—, 100 tabl. din 39*—, 30 tabl. din 24* — SLATINSKE TAB LETE Re«. br, 14.213'M bilo še vedno temno. Ne, Marija je pri zdravi pameti in tudi predramljena je popolnoma. Tega si je bila v svesti. »Toda... Kdo je ona, ki želi z njo govoriti?« V Marijinem srcu se je zbudil dvom. »S teboj vendar. Saj si ti Marija Rossijeva in to je hotel »X*. A jaz, s kom pa jaz govorim?« »Z Dinom... Z Dantejem Mariani-jem...< * Marija je vsa divja vrgla slušalko na vilice. Bila je jezna, ker so jo zdramili iz sladkega sna, jezna, da je kazala toliko vneme, še najbolj pa zato, da je razdajala toliko nežnosti, kakor je ni bila vajena sprejemali, dela ji je pa tako dohro. Cele četrt ure je bila v pogovoru z Dantejem Marianijem, misleč, da govori s svojim Dantejem, Dinom Za-nonijem... V hotelu X« sta namreč stanovali dve Mariji Rossijovi. Ena je bila igralka, druga pa neka gospodična, zaročenka Danteja Mariauija. Ta je vsa nestrpna hodila po svoji sohi in v skrbeh premišljevala: »Ni mi brzojavil, ni mi telefoniral... Ne ljubi me več. Pozabil ino je. Nič več me no mara.« spevov: gg. Jože Gostič in Marjan Rus ■ 20.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Trio mandolin ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 30. JUL. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, 6pored, obvestila ■ 1315: Koncert oddelka godbe »Sloge« ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50* Zanimivosti ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Žena in šport ■ 20.30: Pevski koncert g. Mirka Dolničarja, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek ■ 21.15: Parma: Ksenija (opera na ploščah) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 31. JUL. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila: ■ 13.00: Čas, spored, poročila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40; Mizarska obrt v Šent Vidu ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: ■ Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Tempo! Tempo! V 90 minutah okrog sveta. Muzikalno počitniško potovanje ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 1. AVG. 8.00: Radijski orkester ■ 9.00: Čas, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Orgelski koncert ■ 10.45: Plošče ■ 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Radijski orkester ■13.00: Čas, poročila, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče za ples. Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe z Bellevue-a ■ 19.00: Čas, vreme, poro- čila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Srce in denar, spevoigra ■ 20.50: Plošče ■ 21.00: Operne speve s spremljevanjem klavirja poje ga. Tončka Šuštar-Maroltova ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 2. AVG..12.00: Ruske plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ )3.00: Čas, spored, obvestila ® 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Ples okostnjakov, filharm. ork. (plošča) ■ 20.10: Zdravniška ura ■ 20.30: Slovenske narodne v pesmi in glasbi ■ 22.00: Čas, vretne, poročila, spored ■ 22.15: Mandolinistični trio ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 3. AVG. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ lij.OO: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.10: Narodni jezik ■ 20.30: Koncert pevskega zbora »Sloge« ■ 21.15: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 4. AVG.: 12.00 Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Poljske in ukrajinske plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošča ■ 20.10: Mladinska ura ■ 20.30: Prenos sinfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, s|x>red ■ 22.15: Rudolf Pilih igra na kromatično harmoniko ■ Konec ob 23. uri. MALI OGLASI ŽELITE KUPITI DOBER GLASOVIR že od 3.500*— denarjev dalje. Želite imeti vafl gla-sovir, piano ali harmonij čisto ugla&en, obrnite se na mene, pridem takoj! Natančno delo ter nizka cena! F. Turin, Celje, Prešernova 10. Radio Ljubljana o J 29. julija do 4. avgusta 1937. ČETRTEK, 29. JUL. 12.00: Plošče« 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Valček ■ 20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20210: Koncert GOSPOD S STALNO SLUŽBO Mi znanja z RO spodično ali vdovo primerne starosti. Ponud be na upravo »Družinskega tednika« pod fllfro: »Iskrena ljubezen« mlad gospod išče resnega znanstva r. gospodKno prednjih let, ir, Ljubljane, možno tudi I/. okolice, Ponudbe na oglasni odde lek »»Družinskega tednika« pod: »Prijatelj stvo« __________ GOSPOD 29 LET STAR, s pravico do samo stojnega Izvrfievanja boljše obrti, za sedaj nameHčen z Din Jono*— mesečno, Želi resnega znanstva z gospodično ali vdovo od 20 do 30 let. z malo vc^Jo doto radi samostojnega ir. vrftevnnja obrti. Prednost imajo tudi dekleta 7. dežele. Odgovor na upravo pod šifro: »Ve sta«. LEPA EKSISTENCA. Iščem sotrudnika(eo) r denarjem ra razpečavanje novih brezkonku-renčnih praktičnih predmetov Cenjene dopl se pod: »Patentirano 25.000« na upravo lista. POZOR GOSPODINJE I Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrclki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem FR. P. Z AJ EC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG V Vdiha ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih steke', daljnogledov, toplomerov, barometrov, liarotermomelrov, Itnromelrov >. i. d. - Knrnovrstne ure. rlainina m srebrnina. - Ceniki breiplatno BURET lister in vsa lahka letna oblatita v elegantni izdelavi nudi ceneno Presker Sv. Petra cesta itev. 14 Hranilne vloge prodaste ali kupite zelo ugodno potom mo|e oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina- Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.