Dopisi. lz Krčevine pri Ptuju. (Naše kmetijsko bralno društvo) je irnelo dne 29. avgusta v lepo ovenčanih prostorih Vindiševih svoj tretji občni zbor. Najprej je predsednik društva, g. Drag. Zupančič, vkljub slabemu vremenu v obilnem številu došle srčno pozdravil, potem pa so tajnik, blagajnik in knjižničar poročali 0 delovanju društva v preteklem letu. Iz poročil posnamemo, da }e društvo v drugem letu svojega obstanka tudi prav plodonosno delovalo in da že šteje blizu 100 udov. Pred volitvijo novega odbora se je odstopajočemu dveletnerau zaslužnemu predsedniku, ki se sedaj preseli kot nadučitelj v Frankolovo, izrekla v imenu vseh udov najiskrenejša zahvala za ves trud pri vodstvu, posebno še pri pevskem zboru, ki ga je astanovil in vzdrževal. Bog mu stotero poplačaj, kar je storil za nas Krčevinarje! Na predlog gosp. Šentjurca se na lo prvi predsednik društva, gosp. Zupančič, in pa njega ustanovitelj, domači rojak č. g. Fr. Gomilšek, kaplan v Jarenini, ki imata za društvo največ zaslug, izvolita med odobravanjem vseh za častna člana. Potem je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor: Silv. Šentjurc, predsednik; Fr. Lah, podpredsednik; Ferdo Skuhala, tajnik; Fr. DolinSek, blagajnik; Jože Krivec, knjižničar; P. Karol Belšak in Ivan Krajnc, odbornika; Ig. Bezjak in Jože Murko, namestnika. Po izvolitvi odbora je imel gosp. pot. učitelj Bele kaj lep podučen govor 0 sadjarstvu in sicer, kako bi se naj sadno drevje gojilo. Srčna bvala! Domači pevski zbor je sedaj zapel nekaj pesmij, na to pa so prav izvrstno in navdušeno deklamovale več prelepih pesmic deklice (iomilšekova Anica in Mimiki Dolinšekova in Kuharjeva, da jih moramo tu pohvaliti. Gosp. kaplan (tomilšek, ki se je tudi zborovanja udeležil, je prinesel za društvo veliko Ciril - Metodovo podobo seboj ter je svoje domačine v lepem govoru bodril, kako naj bi posebno posnemali rodoljubne čednosti sv. bratov ter bili vsak čas dobri katoličani, goreči Slovenci in zvesti Avstrijci, da se bo Krčevina tako na vse strani povzdignila. Iz Žalca. (Načrt dir ke) v nedeljo dne 19. sep. ob 3. uri popoldne. I. Pričetna dirka; 200 kron, darila visokega c. kr. poljedelskega ministerstva. Za 3 do 51etne kobile in žrebce III. štirskega konjerejskega okoliša (Savinjsko pleme). Posestnik raora dokazati, da je njegov konj istiniti savinjskega plemena. P',noprežno, daljava 2000 metrov. 80 kron prvemu, 60 kron drugemu, 40 kron tretjemu, 20 kron četrtemu. Vloga 4 krone z zgubo vloge. Da se dirka vrši, treba je najmanj pet oglasil. II. Plemenska dirka; 200 kron, darila visokega c. kr. poljedeljskega ministerstva. Za 31etne in starejše konje, o katerih se dokaže, da so istinito savinjskega plemena. Enoprežno, daljava 2000 metrov. 80 kron prvemu, 60 kron drugemu, 40 kron tretjemu, 20 kron četrtemu. Vloga 4 krone z zgubo vloge. Da se dirka vrši, treba je najmanj pet oglasil. III. Glavna dirka; 400 kron, daruje dunajsko dirkarsko društvo. Za konje vseh dežel in vsake starosti. Konji, koji še niso dirkali ali pa pri kateri javni dirki v času po 1. januvariju 1894 naprej za eden kilometer po 2 minoti ali več potrebovali, postavijo se pri startu, za vsako boljšo sekundo pa po 20 metrov nazaj. Enoprežno, daljava 2000 metrov. Vloga 8 kron z zgubo vloge. Da se dirka vrši, treba je najmanj pet oglasil. 200 kron prvemu, 100 kron drugemu, 60 kron tretjemu, 40 kron četrtemu. Rok za oglasila 18. september 1897 ob 6. uri zvečer. Poznejša oglasila sprejemajo se samo za glavno dirko (št. III) z podvoieno vlogo do 12. ure opoldne 19. septembra t. 1. Pri dirki veljajo pravila in glede glavne dirke rekordne določbe dunajskega dirkarskega društva. — Splošnje določbe: Pri oglasilu mora se ob enem tudi natančno naznaniti ime, rodno pleme, spol, barva, starost in rekord konj ter irae in bivališče posestnikovo. Oglasilo je le veljavno, ako se ob enem tudi vloga uplača. Kdor pri oglasilu vedoma neistinitosti napove, zamore se po dirkarskih pravilih začasno ali pa trajno izključiti iz vseh dunajskemu dirkarskemu društvu podrejenih dirkališč. Glede uvrstenja pri posameznih dirkah odloei žreb. Ge bi se start napačno vršil, dalo se bode znamenje z zvoncem, na kar se moraio vsi dirkači vrniti in zopet na prej določene prostore postaviti. Kdor katerega dirkača z dirkališčnega tira ali pa proti ograji sili ter ga s tem hoče ovirati, da ga ne prihiti, zgubi vsako pravico do daril. Mesto biča rabiti se sme samo do 1V2 '» dolga šiba, katera se pod kaznijo ne sme nikdar povprek držati. Oglašeni konji raorajo se na dan dirke dopoldne ob 10. uri pred občinski urad v Žalcu pripeljati. Tukaj se vrši tudi žrebanje. Iz Središča. (Primicija.) Dne 22. avg. je tukaj daroval prvo sv. mašo č. g. Josip Panič, rodom iz Šalovee. Ne bom te velikanske slavnosti popisaval na drobno, ker je znano malone vsakemu čitatelju »Slov. Gospodarja«, kako se vršijo take slavnosti, omeniti mi je le najprvič, da je škoda, da se ta slavnost ni vršila na prostem, ker tedaj bi lahko slišali vsi prisotniki izvrstno slavnostno pridigo domačina č. g. .1. D., veroučitelja v Zagrebu, kateri je v krasnem govoru mnogoštevilnemu ljudstvu razlagal vzvišeni, a težavni poklic duhovskega stanu. V cerkvi je pel domači mešani zbor pod vodstvom g. učitelja in pisatelja A. K., kateri je tara sijajno pokazal, koliko moreta v kratkem času storiti trdna volja in vztrajni trud. Pri obedu, katerega se je udeležila množina gostov, razveseljevali so jih gg. dijaki s krasnim petjem, in z raznovrstnimi burkami, da je občinstvo kar pokalo od smeha. Da gnspod Kosi s svojim zborom ni raolče sedel, razumeva se samo po sebi. Domači godci so rešili zelo dobro svoje nalogo. Kakor je 0 takih priložnostih že navada, vrstili so se med pesmimi in napitnicami tudi govori. Kot dijak in tudi pozneje sem bil često na kaki primiciji, toda tega še nisem nikjer videl in slišal, kar v Šalovcih; na klop je namreč stopila domača kmeliška deklica L. K. ter v kratkem, toda zelo jedrnatem govoru izrekla slavo č. g. novomašniku. Drage Slovenke, tako velja! Dokler boste 0 takih in enakib priložnostih pogumno nastopale ter govorile brez strahu in zadrege, ne bo se bati propada slovenskemu narodu. Tudi č. g. pridigar se je oglasil, a njegov govor je bil šaljive vsebine. Največjo pozornost je vzbujal s svojimi govori neki g. duhovnik iz zagrebške nadvladikovine. Cetirikrat je povzdignil svoj krasnozveneči, a krepki glas, in med1 kmeti je bilo slišati: »toti pač toti«, le škoda, da ga niso vsi gostje dobro razumeli, ker je govoril krasno pismeno hrvaščino. Stoprav tretji dan so se gostje razšli. Vrlim šalovskim občanom in vsem ostalim do&tfotnikoirn, kateri so bili blagohotno pripomogli, da se \e 9a slavnost tako lepo izvršila, bodi prisrčna hvala! V- Z Zdol pri Kozjem. (Letina, nemški pčfcati, gospodarsko bralno društvo.) Hvala Bogu, oz:cn>na setev nam je prav bogato obrodila, ker namlatii** smo nekoliko več od lani. Seno smo prav lahko spravili in posušili; kajti tisti čas je bilo lepo vreme. Koruza nam še kaj lepo kaže, samo požrešni koruzni črv nam jo hoče mnogo uničiti. Krompir nam zelo gnije. Fižol, zelje in drugi jesenski pridelki še nekaj obetajo, samo sadja je zelo, zelo malo, le nekoliko hrušek in sliv, druzega pa skoraj popolnoma nič. Vinogradi še nam nekaj obetajo zlate vinske kapljice, samo ljubi Bog nas obvaruj ledenega biča in druzih raznih uim, kajti strupena rosa ali rja se je že po nekaterih krajih zelo pokazala, akoravno smo škropili. Kdor ima amerikanca kaj, je letos prav pridno cepljaval. Cepljene mladike prav lepo rastejo, kolikor jih je ; kajti tisti čas, ko smo> pocepili, so pridrvile vrane in nam mnogo gumijskih vezij razkljuvale in cepljenih mladik polomile. — Še nekaj teži srce piscu teh vrstic in sicer to, da se pri nas na »živinski potni list« še vedno pritiska slari nemški pečat, a piše se vse drugo v lepi slovenSčini. Naj g. župan vendar spravi za vselej v »penzjon« tega starega Nemca! — Prav ponosni smo, da se je v naši 'kozjanski fari ustanovilo gospodarsko bralno društvo. To mlado društvo prav lepo napreduje in se razevita, to nam kaže žito-čistilni stroj, katerega si je društvo že priskrbelo in sicer iz Ljubljane od g. Detter-ja za 80 gld. Priredilo je že tudi prvo veselico dne 22. avgusta s podukom potovalnega učitelja Ivana Belo-ta, ki narn je v resnih besedah razložil regolanje, sajenje, okoliranje itd. in katero podnebje bolj ugaja tej ali oni sorti amerikanske trte. Bog daj, da bi se zopet v kratkem zbralv tudi k otvoritvi političnega društva za kozjanski okraj!' Iz Loč. (Svoji k svojim!) Dopisi iz Loč soprav redki in marsikdo bi si mislil, da tukaj kraljujeta* rajski mir in tihota. Res, da bi bilo tako tukaj, ko nebi nekateri nemški »purgarji« tudi naše vasi prippavljali za prasake in s svojim »Heil« žalili nas miraib vaščanov. Imamo namreč tukaj res čudne figure. l'«o>jeni na slovenskem Štajarskem od slovenske matere, nemščine nič ali le malokaj zmožni, hujskajo proti nam Slovencem in trobijo v rog »Stidmarke« ali pa šulvereina. Takih korenjakov imamo dosti tukaj: Balantov Heinč jim je na čelu. Ni še dolgo, kar je brez perja prHezel v našo vas in začel tukaj mesarijo in krčmo. Ali ker je znal dobro heil-ati, zašel je precej v družbo, s katero zdaj tuliti mora ali rad ali nerad. On ima zares najmajnši uzrok da si s tako neumnostjo krati žilek v Ločab. Tudi proti njemu naj velja naše geslo »Svoji k svojim«. Če se bodemo tega gesla krepko držali, tedaj bode on s svojo kratko pametjo kmalu sprevidel, da mu pesek pod petami žari in se bode, ali spreobrnil ali pa nam in Ločara hrbet obrnil! Od Svetin.j pri Ormožu. (Voj aško - veleransko-podporno društvo) prav dobro napreduje. Dne 24. junija t. 1. je poklonilo mlado društvo častno diplomo domačemu župniku, e. g. Iv. Bohancu, in blagorodnemu gosp. Lovrencu Janžeku, c. in kr. majoru v. p. in veleposestniku na Brebrovniku. Diplomi je prav primerno m krasno izdelala slavnoznana tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Na rojstveni dan Njega veličanstva našega presvetlega cesar|a Franca ,1'ožefa I. udeležilo ae je društvo korporalivno slavnostne službe božje. Ta dan je bila svetinjska šola, katera je tudi zbirališče društva, prvokrat s prelepo cesarsko in štajarsko zastavo okinčana. Ti dve zastavi nam je oskrbel novi načelnik krajnega šolskega sveta, gosp. Leopold Petovar, c. kr. poštar in veleposestnik v Ivankovcih. — Kot podporni udje so k društvu na novo pristopili sledeči p. n. gospodje: c. in kr. podpolkovnik Rudolf vitez Zergollern, c. in kr. poročnik v. r. Oton Gorcini, odvetnik in deželni poslanec dr. Fran Rosina v Ljntomeru, okrajni zdravnik dr. Anton Mihalič v Ljutomeru; c. kr. notar dr. Ivan Geršak in veletržec Alojz Mikl, oba v Ormožu. Prisrčna jim hvala! —- Goreča želja društvenikov jc imeti svojo društveno zastavo; zato se rodoljubi in prijatelji dosluženih vojakov prav ponižno poprosijo, da blagovolijo društvu v ta namen z doneski pripomagati.