Naj Teč ji slovenski dnevnik V Združenih državah VeUaxa vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... 13.00 Za New York celo leto - S 7.00 leto $7.00 GLAi NARODA * Lis£: slovenskih idelavcevy Amerflri. The largest Slovenian Daily in United Stafcos* every day except Sc and legal HoBdkys. 75,000 TSLKTOH: OHelaea 8—8878 MnUnd aa Second Clan Matter September 21, 1908, al the Pust Office at New York, N. under Act of Congress of Mm rch S, 1870 TSLXrC >N: OHelsea 8—8878 NO. 251, — ŠTEV. 251. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 26,1933. — ČETRTEK, 26. OKTOBRA 1933 VOLUME X LL — LETNIK XLX ZBLI2ANJE RUSIJE IN AMERIKE VZNEMIRJA JAPONCE VSLEDIZBOLJŠANJA ODNOŠAJEV Z ZDRUŽENIMI DRŽ. JE RUSIJA BOLJ ODLOČNA PROTI JAPONSKI Sovjetska Rusija najbrž ne bo prodala kitajske železnice. — Japonsko časopisje temeljito razpravlja o bodočih pogajanjih med Združenimi državami in Rusijo. — Japonska bo odločno klubova-la sovjetsko-amer.škemu pritisku. — Mnenja vodilnih japonskih dnevnikov. MOSKVA, Rusija, 25. oktobra. — Vsled ameriškega zbližanja je Rusija zavzela odločnejše stališče proti japonski ekspanzivni politiki. Vsled diplomatičnih uspehov se je sovjetska vlada odločila, da ne proda kitajske vzhodne železnice Mančukuo in bo najbrže umaknila svojo ponudbo. Ponudbo za prodajo kitajske železnice more Rusija umakniti na podlagi mančukuo ponudbe kupne cene v znesku 50,000,000 jenov (okoli 14,000,000 delarjev) in ker navzlic sramotno nizke cene mančukuo vlada ni svoje ponudbe zvišala. Rusija je zahtevala za železnico 250,000,000 zlatih rubljev ter je pozneje to zahtevo znižala na 200,000,000 rubljev ($100,000.000). Rusija je ponudila železnico naprodaj letošnjo pemlad, ko je bil njen notranji in zunanji položaj mnogo težji kot je danes in sedaj izgleda, koJt da sovjetska vlada obžaluje svojo ponudbo, ker je s tem pokazala svojo slabost. Ako Mančukuo v resnici želi kupiti železnico, bo morala zvižati kupno ceno. Ako pa misli Mančukuo, kar je mnenje sovjetske vlade, prilastiti si že-1 leznico na kak drug način, tedaj bo Rusija zavzela I lzr0eltye-• 11 v .v . wv 1 . 1 . 1.1 i • ! Insull J«1 bli nekoč mnogo odločnejše stahsce kot pa bi bilo pred enim mesecem. TOKIO, Japonska, 25. oktobra. — Japonski listi, ki so tri dni popolnoma molčali o ameriško-ru-skih odnošajih, so naenkrat kot v zboru vzkipeli ter pričeli razpravljati o bodočih pogajanjih med Rusijo in Združenimi državami. Vsi časopisi soglasno napovedujejo uspeh teh pogajanj. Splošno mišljenje je, da so Združene države započele to zbližanje iz gospodarskih ozirov, toda zbližanje med U.S.A. in S.S. S. R. bo imelo za posledico pritisk na Japonsko na Daljnem iztoku V svojem uvodnem članku pravi list "Hoči" med drugim tudi naslednje: 'Četudi pozdravljamo obnovitev diplomatičnih Predsednik bo posredoval v stavki PROCES ZA IZROČITEV ___1NSULLA Združene države zahtevajo izročitev Samuela Insulla. — Njegov zagovornik ostro napada Združene države. Atene, Grška, 25. oktobra. — Veliko razburjenje je vladalo v natlačeni sodnj&ki dvorani med obraravno glede izročitve Samuela Insulla v Združenim državam, ki ga hočejo postaviti pred svoje sodišče, da se xago-varja zaradi razpada njegovega velikanskega podjetja v Chicagn. Xjegov zagovornik Christo.s La-da-s je rekel, da Združene države h tem. da zahtevajo Insulla, zahtevajo kos človeškega mesa. 'Lradas, obrnivši se proti sivolasemu Insullu. je pozival sodnika k milosti, češ. da je Insull star, premagan in bolan. Lad a s je »rekel, da je Insull, predno je razpadlo njegovo podjetje, žrtvoval celo svoje premoženje $10.000,000, da. bi rešil podjetje razpada. Dalje je tudi Lada.s zatrjeval, da je Insull angleški državljan in da zaradi tega Združene države nimajo pravice zahtevati njegove ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V FRANCIJI 35 potnikov je bilo ubitih. — Vlak je skočil s tira. — Železniški vozovi so padli z mosta v reko. velikodušen milijonar, ki je izdal velikanske vsote v dobrodelne namene, ki pa j-e sedaj, kot pravi njegov zago-vorik, navezan samo na. majhno sobo v bolnišnici, strt in obupan vsled svoje nesreče. Eeveraux, Francija, 23. oktobra. — I>rzovlaJk. ki vazi iz Cher-bourga v Pariz, je na mostu pri Conches-en-Ouche skočil s tira in lokomotiva in štirje vozovi so padli v reko I ton. Strojevodja in kurjač sta bila ubita. Voda na tem mestu je navadno globoka sami tri čevlje, toda vozovi so jo zajezili tako. da je na- rastla in so potniki v -vozovih uto-j ga drugi narodi -puste v miru nili. ; Ob času nesreče je vozil vlak 60 Hitler je govoril dve uri milj na uro. Kolikor je devzdaj dogna.no. je bilo pri nesreči ubitih 36 oseb in 50 ranjenih. Med ponesrečenimi ni nobenega Amerikanca. Večinoma so bili kmetje iz Normandije, 'ki so se peljali v Paiiz. HITLER PRIČEL _ KAMPANJO Prihodnje volitve naj vrnejo čast Nemčije. — Hitler je napadal ver-saillski mir. —Nudi Evropi mir. Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Kancler Adolf Hitler je ponovil in potrdil svetu svojo mirovno ponudbo, posebno pa Franciji, v svojem govoru pred 20,000 poslušalci v Srportpalast. Ta govor je bil razglašen po radio po celi Nemčiji in prebivalci Berlina so ga poslušali na različnih krajih mesta na 60 zborovanjih. iHitler je rekel, da narod pod njegovo vlado trdo dela in ljubi j I mir in da ima samo eno željo, da / LASTNIKI ODVISNIH MAJN NOČEJO PRIZNATI ORGANIZACIJE WASHHINGTON, D. C., 25. oktobra. — Zaenkrat se se ne ve, kaj bo z onimi premogovniki, ki so last raznih jeklarskih družb. V vseh teh majnah delo počiva. Ce ne bo drugače, bo predsednik F. D. Roosevelt diktiral pogoje, pod katerimi naj začno obratovati. AVSTRIJCI V NEMČIJI prvem delu svojega govora je napadal vorsaillski mir, čegar zle DELOVANJE NAZIJCEV _V AVSTRIJI Avstrijski nazijci so tajno še vedno na delu. — Izdali so paziv na narod, da naj bo pripravljen. PREISKAVA ZARADI UNČANJA Princess Anne, Md., 25. oktobra. — Vsakdo, ki je bil poklican za pričo pred preiskovalno komisijo glede linčanja črnca George Armwooda, je iTjpovedal, da ni poznal nikogar med množico, ki je Armwooda preteklo sredo lineal a. Serif Luther Daugherty, katerega je ljudska množica, ko je enkrat razbila vrata ječe, »potisnila , -7 , v . . j « ..j-j.. i stran, je rekel, da ni .nikogar spo- odnosajev med Združenimi državami in Kusijo s znal gerifov na.„ie«tnik Charles stališča gospodarskih razmer sveta, vendar Japon- Dryden pa je rekel, da je šel v soška ne more prezreti, da bo tako zbližanje rodilo na Daljnem iztoku pritisk, ki bo postavil novo razvrstitev sil. Dobro bi bilo, ako bi to zbližanje utrdilo mir na Daljnem Iztoku na podlagi status quo, in Japonska bi podpirala tako politiko. Toda za Zdr. države in Rusijo ne bi bilo modro, ako prezro dovr-: sena dejstva in izvajajo pritisk na Japonsko. Japon-1 ska ima velik delež v mednarodnem položaju s tr-| dno odločnostjo ter je pripravljena kljubovati sov-jetsko-ameriškemu pritisku. Nasprotno delovanje Amerike in Rusije bi samo kalilo mir na Pacifiku.** List "Asahf' je se bolj jasen: "Jasno je, da bodo prestoječa pogajanja vplivala na položaj na Daljnem iztoku. Ako Amerika prizna sovjetsko Rusijo, bo to vplivalo na odnosaje med Japonsko in sovjetsko unijo. Rusom bo dalo misel varnosti, kar bo povzročilo, da bo bolj odločna proti Japonski. Nemogoče je izključiti možnosti, da se bodo obnovitve odnosajev"med Ameriko in Rusijo poslužili vsi oni, ki skušajo zavstaviti Japonsko na Dalj nem Iztoku s tem, da se zbližajo Združene države, Rusija in Kitajska. Bližajoča se pogajanja 90 za nas velike važnosti.*' bo in se zaprl. Na vprašanje državnega pravdnika Robinsa, zakaj je to storil, je odvrnil Dryden : — Da nisem ničesar videl in nikogar spoznal. Poslušalci so pričeli ploskati. HILLOUIT NI POZABIL S0C1JAL1ST0V Socijalisitičui voditelj Mdrtrbs Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Nad 7000 Avstrijcev, katerim v Avstriji zaradi političnih razmer ni bito več mogoče živeti, je pobegnilo čez mejo v Nemčijo. 'Med temi begunci so štirje avstrijski častniki, ki so prekoračili mejo v uniformi. 50 navadnih vojakov, več sto bivših častnikov ter več tisoč civilistov, 'katere išče avstrijska policija. Theodor Habicht, ki je Hitlerjev generalni nadzornik avstrijskih nazrjcev in ki je bil izgnan iz Avstrije, je preskrbel za te begunce taborišče blizu Lechfelda ob bavarski meji. Nek odličen nazijc je rekel, da iHitler ne namerava s silo polastiti se Avstrije, temveč da- nazi jci samo čakajo, kdaj :se bo Avstrija sama pridružila Nemčiji, kajti z vsakim dnem ima nazijska stranka v Avstriji več pristašev. t „ Dunaj, Avstrija, 25. oktobra. — posledice ni občutila samo prema-[Odkar je v Avstriji prepovedano gana ■Nemčija, temveč tudi zma- nazijsko časopisje, se nazijci skri-goviti zavezniki, kajti celi Evro-Jvaj shajajo in nadaljujejo s svo-pi preti, bol jševiška nevarnost. | jo agitacijo. ^ Po njegovem zatrdilu je Nem-j ,Pred dnevi ko se med narodom čija izpoLnila vse določbe versaill-4 pojavila navodila za nazijske pri-skega miru. kolikor je mogla, in fctaSe in oklio na narod, da naj bo ravno tako glede oborožitve. Re-1 pripravljen na klic odkriti vsta-kel pa je, da bi ostale države v ji. p0ziv napada kanclerja Doll-trinajstih letih mogle -pokazati, fuss a in njegove ministre ter za-ako imajo v resnici voljo razoro- gotavlja. da bivši vojni minister žiti se in bi glede tega mogle pri- (in sedanji ravnatelj državnih ti do sporazuma z Nemčijo. , leznic general Kari Vau^oin Tudi prejšnja čisto republikanska vlada ni kazala nikake boje-vitosti vsled česar ni nikakega Maroka, da zavezniki Nemčiji ne zaupajo. — Ne razumem, — je zaklical, ze-gom ne bo ušel konopcu. Poziv ipraivi, da kancler Doll-fuss vzdržuje svojo vlado na način, ki je "v Nemčiji in Italiji kaz-njiv s smrtjo. — Bodite pripravljeni. — pravi da se mu je zlomil glas, — kaj za- P°Z1V- ~ Ali Jutri, ali kak dan po-litevajo od nas. janeje in še pred koncem prihod- Glede revolucije narodnih soci-1 nJe°a boste poklicani. In jalistov je reked Hitler, da ni bi-' ted.aJ 1)0 nar°d ^al iproti svojim lo v revoluciji ubitih več kot 50 zatiral<^m in jih bo brez usmilje-oseb in še ti so bili izdajalci. 1 nja un*čil. j — V eni sami noči bodo preobr-Hitler je dalje refcel. da se nje- njene mize. Naše sanje se morajo gova vlada mnogo prizadeva, da uresničiti, da bodo Hitlerjeve za-odpravi brezposelnost, da se bori stave-vihrale v vsaki ulici. Naše Myron C. Taylor, predsednik upravnega sveta U, S. Steel Corporation. je bil danes dolgo časa v telefonskega pogovoru s predsednikom Rooseveltom. Povedal mu je, da se (pogajanja s stavkajočimi majnerji ž-e vedno vrse, toda dosedaj še ni bil v nobeni točki dosežen sporazum. Taylor bo v kratkem odpotoval v Washington ter bo s predsednikom temeljito prerešctal to zadevo. Med lastniki premogovnikov in voditelji preari»gatrjev se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je sporazum nemogoč. Uradniki NvRiA so priznali, da se položaj v premogovem okrožju slabša od dne do dne.. Največje težave tvori priznanje unije. Majnetrji to brezpogojno zahtevajo, d oči m nočejo premogovni baroni o tem ničesar slišati. ZVEZA MED RUSIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI proti korupciji in za med vsemi razredi. sporazum — Rajši bi umrl. kot pa bi deloval nečastno proti svojemu narodu. Ako se bofm v tem pregrešil, me pošljite na vislice! — je rekel iHitler. Svoj govor je zaključil s pozivom na narod, da 12. novembra glasuje za čast Nemčije in za nem-|ški mir s celim svetom. Pri volitvah 12. novembra bodo volilci glasovali z odgovorom na naslednje vprašanje: — Ali odobrujete. nemški mož. nemška žena. politiko vaše vlade in. a!i ste pripravlejni priznati jo Hillquit, ki je imirl dne 7. okto- sedaj videla, še najbolj ugaja Ir-bra, je zapustil soeijalistični stran- ska. L1NDBERGH0V1 ŽENI SE TOŽI PO DOMU Galway, Irska, 25. oktobra. — Mrs. Lindberghove se je prijelo domotožje. — Komaj že čakam. — je rekla. — da vidim svojega, otroka. Vendar pa pravi, da je dolga pot ni utrudila. Travi tudi, da ji kot izraz 8V0jega lastnega mišlje-med vsem deželami, ki jih je do nja svoje lastne volje in a,ov€B_ no obljubljate svojo podporo? ki tri tisoč dolarjev. Dvema bratoma je zapustil vsakemu po dvanajst tisoč dolarjev, ostanek pa dobi njegova družina. Koliko je znašalo njegovo premoženje. se Tli moglo dognati. POROKE VITALUI Rim, Italija, 25. oktobra. — Da bo dvanajsta obletnica ustanovitve fašističnega režima do-stijno proslavljena, bodo mladi ljudje ustregli -želji Mussolinija, ki stre>mi «po »po-večanju števila laškega prebivalstva in bodo trumama stopaJ i v zakoniki Ktan. "Dne 30. oktobra bo v Rimu m 0-Holici nad dva tisoč porok. Lindbergh je svoji ženi povedal. da je na svojem prvem zgodovinskem poletu iz New Yorka v Pariz najprej opazil zapadno 0-bal Tmske in drugače mirni letalec je rekel, da ga je navdalo veliko veselje, ko je zopet zagledal suho zemljo. Inverness, Škotska, 25 LITVINOV BO POTOVAL SKOZI NEMČIJO Berlin, Nemčija., 25. oktobra. — Ker so se po inozemstivu razširile oktobra, novice, da nemška vlada ne bo Lmdberh in njegova žena sta do- dovolila sovjetskemu zastopniku »pela sem .s svojim velikim hidro- Maksimu Lit vi no vu potovati pre-planom. Dvignila sta se v Gatovay ( ko nemškega ozemlja, je znnanje na Irskem in sta imela zelo slabo ministrstvo vse tozadevne vesti odločno dementiralo. Kot znano, bo odpotoval Litvinov v Washington. kjer "bo (razpravljal z Rooseveltom glede priznanja Sovjetske Trhije. Poročite se na "OLAS NAHODA", največji siovenski dnevnik v Združenih državah. suženjsvo je blizu konca. — Ves narod je z nami. Z našimi nasprotniki pa so samo pri-tlikff vci. Četudi imajn bajonete, jim ta židovski dvorni norec. Doll-fuss. ue bo mogel zapovedovati. — a propada pod Dollfus- „ _ . „ _ sovo cunjo. Saranac Lake, N. Y., 25. okto- hra. — Po severnem delu države New York je šest *ir divjal snežen metež, ki je pustil za seboj dva palca debelo sneženo odejo. ANGLIJA PROTESTIRA Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Angleško poslaništvo je danes vložilo oster protest pri nemškem zunanjem ministrstvu zaradi aretacije angleškega časnikarja Noela Pentera. Ko je hotel angleški koerilo .sadnim prodajalcem. ki zavzemajo novi del trga. Naenkrat pa je odjeknil po trgu klic: "Tat, tat, držite ga!" In že se je prodajalcu obleke obesila za skunjix" korajžna in krepka žena. Skušal se je otresti nenadne napadalke tor jo odknriti. pa žeje bil zraven stražnik. Izkazalo se je. da je bilo te dni vlomljeno v hišo posestnika Horvata v Kr-čevint pri Yurber«;u. Tat je odnesel iz zaklenjene hiše vso obie-ko in perilo. Par dni potem se je Ilor-vatora žena podala s hruškami v Maribor na trg. Slučaj je na nesel, da je prišel tat ponujat ukradeno obleko ravno pravi lastnici. Dol-goprstnežu ni spričo takega krepkega dokaza kazalo drugega, kakor vse skesano priznati. Ugotovili so, da je bil že štirinajstkrat predkaznovan radi tatvine. Škoda v mirnopeški občini. 1/ Mirne peči poročajo 8. oktobra : — Pretekli teden je bila iz Novega mesta za našo občino ko- nemCua in jugoslavija je gospodarila voda po hiši. Sicer ] niLsi-'a- katero je vodil sam okraj-pa je novodirji že iz mladih bor ni načelnik .Logar. Komisija, je po-navajen. Kakor sam pripoveduje/trtli,a o«*TVieno škodo, povzroče- Zagrizen nasprotnik priseljevanja, .se je v ponedeljek izselil na drugi svet. Star je bil 51 let. V njegovem domu v Virgin i ji ga je zadela srčna kap Njegov prednik je bil sedanji zvezni senator James J. Davis. Davis je bil preeej temeljit, toda Doak ga je v temeljitosti prekosil. V času njegove strahovlade so se vršile deportaeije v j masah. Ellis Island ni bil še nikdar v zgodovini priča ta-j kili strahot kakor poki njegovim uradovanjem. Deportirati je dal eele legije inozemeev. med njimi najbrž nebroj takih, ki bi. če bi ostali v Ameriki, izkazali deželi neminljive usluge. Za delavskega tajnika ga je imenoval' »predsednik Hoover, torej možak, ki je imel izmed vseh predsednikov najriesrečnejšo roko pri izberi mož in sredstev za izboljšanje nevzdržnih Tazmer. Proti njegovemu imenovanju se je borila celo Ameriška Delavska Federacija, ki je znana po svoji staroko-pitnosti in nazadnjaštvu. Njegove napake bo skušala popraviti sedanja delavska tajnica Frances Perkins. Z imenovanjem Miss Perkins je dal predsednik Roosevelt sijajno nezaupnico Doakovi ne možat ost i. Priseljenci ne bodo Doaka tako zlepa pozabili. Ob slovesu mu žele vso srečo na dolgem potovanju v daljno in neznano deželo, iz katere ni bil še nihče deportiran. K POLOŽAJU NA DALJNEM IZTOKU Alarsikdo se čudi. kako morejo Japonci, ki jih je v primeri s Kitajci malenkostno število, tako grdo koman-dirati štiristo milijonski kitajski narod. Japonei so še vse dosegli, kar so si vtepli v glavo. Z zavzetjem Mandžurije in Jeliola njihov program še zdavnaj iii zaključen. / Japonska armada je jxxl enotnim poveljstvom, ki je podrejeno japonskemu vojnemu ministrstvu, dočim je ja-]x>nsko vojno ministrstvo edinole cesarju odgovorno. Japonski parlament nima nikake pravice odločati o vojaških zadevah. Kako je pa na Kitajskem 1 Za primer naj vam bo izjava Amerikanca Perrv-a Huttona, ki je bil pilot v ar-inakii kitajskega generala Čang Hsue-lianga: — — Ko smo končali eno bojno kampanjo, sem se skopal in preoblekel, nato sem pa žel v glavni stan maršala Oanga iii sem g« rprt, kdo bo naš bodoči sovražnik. je prej. ko ni bilo "Tentere". ob vsaki povodnji drla voda po Mlaki in po trgu. Spominja se. da je bila leta IHoO še lilij-a povoden j kot zadnje dni hi mnogo o njej povedati. Voda j«' takrat tekla celo v Hrovači okroir cerkve. Očetu se zelo dopade, da časopisi sedaj tako hitro razneso novice po svetu, tega svoj čas ni bilo. Prej so zvedeli ljudje, zlasti daljni, za povo-denj. ko se je že voda odtekla. Zgodba o nadušljivem konju Pred ljubljanskim okr. sodiščem so je vnela huda pravda o narluš-ljivera konju. Poleti sta dva Ižan-ca, eden iz Jezera, drugi iz Tomi.v Ija. .sklenila konjsko menjavo. Je-zerčan je.dal lepo kobilico, dobil pa je konja, o katerem je čez nekaj dni presenečen dognal, da je nadušljiv. Hotel je vrniti konja prvotnemu lastniku, a ta «ra ni •sprejel. Začela sta Ne tožariti. Prvi veterinar je kot izvedenec ugotovil nadušljivost Pred ju stično palalčo so prigna'i naduHjivea. Gonili so ga nekaj časa po Ciga-letovi ulici. Mestni veterinar je izjavil, da ne more pred .sodnijo GROZDJE KALIFORNIJSKO in NEW-TORŠKO PRODAJA Štrukelj & Co. naravnost iz vagona na Wyckoff Ave. in Palmetto St.. R1DGEWOOD. L. I. Tel.: Hegeman 3-6167 14. oktobra je prispel tv Beograd novi nemški poslanik na jugoslovanskem dvoru, baron Viktor von Heeren. Na postaji no ga »prejeli osobje nemškega poslaništva. zastopniki nemške kolonije rn namestnik šefa protokola zunanjega ministrstva Brana Popovič. Von Heeren je sprejel novinarje in jim dal na njihova vprašanja izčrpne odgovore. Uvodoma je priznal, da je šele prvič prišel v Jugoslavijo, da jo pa v ostalem dobro pozna, ker se je z zanimanjem bavil dolga leta z jugoslovanskimi vprašanji v jugoslovanskem oddelku nemškega zunanjega ministrstva. Kazen tega tie bil štiri leta v Pragi, kjer je spoznal tudi Jugoslovane in potrebe jugoslovanske države. Odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo so zelo dobri, 'vendar pa se bo potrudil, da se bodo v marsičem izboljšali .Med Nemčijo in Jugoslavijo ni neposrednih spornih vprašanj, na drugi strani pa je dana velika možnost vzajemnega gospodarskega sodelovanja in medsebojne izmenjave blaga. Med Nemčijo in Jugoslavijo je v veljavi pro v i zorni trgovinski sporazum. ki sloni na klavzuli o največjih ugodnostih. JSedanje razmere onemogočajo da se definitivno stabilizirajo gospodarski odnošaji med obema državama. V interesu Nemčije, da se nemški trg od-pro poljedelskim pridelkom srednje in jugovzhodne Evrope, zato da bi lahko Nemčija našla v istih državah konsimiente za svcje industrijske proizvode. 6LAZNIK0VE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vre^. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. NEMŠKO VOHUNSTVO V FRANCIJI Kknro vsi pariški listi objavljajo ogorčene v<^ti o veliki špionažni a-feri. ki so jo zadnji dni odkrili v francoskem generalnem štabu. — Francoske vojaške oblasti so namreč prišle na sled dejstvu, da so načrti za obrambo trdn jawki'ga pa-si Francije na vzhodni meji ogroženi. Te načrte so čuvali francoski vojaški krogi v najstrožji tajnosti. kljub temu pa se je posre- V starem 'kraju saio včeai čita-li ali slišali: — S pijačo je uničil vse. ka*- je imel. Takoj smo vedeli, da se je možak pijači vdal in vse zapravil. Če smo pa v zadnjih trinajstih letih čitali kaj sličnega v Ameriki. je bilo treba natančnejšega pojasnila. kako je bila s pijačo uničena hiša in kako je šlo premoženje rakom žvižgat. Marsikomu se je taka. nesreča primerila, ne da bi pil. ■Malo preveč je napolnil kotel, malo preveč je odvil plin pod njim. pa je šlo vse skupaj v zrak — kotel in hiša. Če je ostal pri življeniju in je imel še kaj premoženja, je moral ž njim plačati sodnijske stroške. Izkušen prodajalee avtomobilov je pripovedoval: — Dvajset let sem že v tej stroki in sem na stotine artomobHov prodal. In lahko rečem, da sem imel zadnje vase dosti manj opravka. kot sem ga imel pred leti. ('e je kdo pred desetimi ali dvanajstimi leti kupoval avtomobil, je hotel natančno vedeti, kakšen motor ima. koliko konjskih sil proizvaja, v kateri tovarni je bil čilo nemškim agentom in vohunom.I naPrav^ien itd. Vprašanj ni bilo , |ne konca ne kraja. Kupcu je bilo da so jih dobili v roke ter jih pire ko svojih zaupnikov poslali v|.treba w natančno pojasniti, .a [predno je kupil. Pred leti se je pa vse izpremenilo. Povprečni kupec je vprašal: — Koliko je treba. odol. kjer voda še sedaj ni vpadi a. ko nima nobenega odtoka in tudi pravib ponikalnic ne. — Zadelo je te gospodarje tembolj, 'ker so že spomladi narasla vodovja uničila m no pro jesenske setve, katero so morali potem preorati. Zasejali so tu koruzo in danes je pa tudi ta v vodi. Spomladanska škoda sami) v tej globokodolski dolini je bila ocenjena na llo.OOO Din. Kjer ipa voda ni zalila, so pa silni nalivi pustošili po vinogradih. kjer je poškodovanih vinogradov trideseterini posestnikom. Nalivi so trgali nasipe, zasipali trte in uničevali pičli letošnji pridelek. Prizadete so Hmeljčarska. Karteljovska in deloma tudi Ka-menska gora. Res občutno škodo trpita predvsem Janežič iz Kar-teljevega in Globokarje-vi. kjer je naliv takorekoč kar posnel vino-imirn,» i" uboijfta zdravje. . NUGA-TOffE uporablja zadnjih 40 It-t, skozi ta lota se jc- izkazal za. vt-Jiko Ko drugod vode upadajo in Temenica stopi v svojo strugo, tedaj nekaj dni še narašča voda na travniku Novljana iz Mirne peči. &e danes zgleda kot jezero in ta voda bo pač dočakala še zime. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stan kraj ali 'dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno tn hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. " * *" Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovdlje-nja, potne liste, vizeje tn sploh vse, kar je za potovanje potrebno v'najhitrejšem času, in kar je glavno. eo najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila tn zagotavljamo Vam, da boste poceni tn udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU • 216 West 18th Street 7 . New York, N.Y. , i Nemčijo in jih tam izročili voja-1 Iškemu \odstvu države. Še ni dolgo temu. ko je francoski ministrski političnih odnošajev je j P^dsednik Daladier govoril o sil- ' nem pomenu francoskega trdnjav-skega pasii ter so pisali listi o francoski vojaški metropoli pod zemljo in glej. že so na vrsti aretacije zaradi vohunstva. V zadnjih dneh so prijeli v ozemlju francoskega trdnjavskrga pasa več Nemcev. med njimi tudi nemškega delavca ischoppa. ki je bil zaposlen pri obrambnih utrdbah. V Metzu p;i so prijeli nekega inženjerja. ki c. kakor pravi, piše Weber. Ta je prišel i z Posarja k Sehoppu. kakor vs - kaže zategadelj, da bi prevzel od njega načrte francoskeg-t utrjenega pasa. Poleg teh dveh oseb so aretirali še nekaj drugih, med njimi neke-g.-' vojaka ter Nemko Zofijo Dro-ste v'. Westfalije. Ta ženska je v zvezi z družbo, ki je pred kratkim uplenila gradivo o konstruk-eiji najnovejše francoske strojne pi.ške. V Franciji vlada zaradi teh aretacij silno razburjenje. Listi za-htevajo najstrožje nadzorstvo vseh elementov, ki prihajajo v fr;wico->ko mejni) ozemlje in poudarjajo, da s- morajo utrjevalna dela nadaljevati do leta 1035. Po vzorcu vzhodne meje, pravijo. pa se mora zavarovati tudi desni breg reke Moze. kjer je treba zgraditi utrdbe za obrambo pred morebitnimi napadi. Obstoječe u-trdbe pa je treba še bolj zavarovati. Okolica Herveja se mora zas'.-i-j titi z gnezdi strojnic, armado pa j je treba čini popolnejše motorirri-J rati, motorizirane divizije pa raz-} -mestiti v belgijskih Ardennih. dejal, da o njih ne-želi govoriti predno ne izroči Nj. Veličanstvu kralju svojih poverilnie. Dejal je le. da je z radostjo sprejel poverjeno misijo. Nova Nemčija, je uaglasil poslanik dalje, zna ceniti pomen vaše države kot merodajnega fak-toitja na jugovzhodu Evrope in na Balkanu. Zato si želi z vašo državo stvarnega "prijateljstva. Ve-rujem in nadejam se. da bo našla nova Nemčija tudi pri vas primerno razumevanje, posebno še. ker s:i dejansko prizadeva za o-hranitev miru in obnovo Evrope. Kancler Hitler goji velike simpatije za Jugoslavijo in Jugoslovane. ki jih visoko ceni že izza časov svetovno vojne, ko je spoznal njihove vojaške vrline. Jugoslovane smatra za močan narod, ki je lahko upravičeno ponosen na svoje sposobnosti. R«nm moram, da je Hitler miren in realen politik, ki ima velik smisel za politično o-portunost in stvarnost in ki želi Nemčijo dvigniti in preporoditi. V tem pogledu rad sprejema sodelovanj«' vseh ostalih prijateljsko razpoloženih narodov. OJAČA ŽIVCE, POMAGA ZA BOLJŠE ZDRAVJE XL'GA-TOXE njačitje 4tvi-«-. Izboljša. t«-k do jedil, stimulira k normal ne in n delovanju y>"ebavne organe, zagotovlja romoč oslabelim fn botehnlm 'moSklm in Zenakam. Ne pozabite poskusiti XUGA-TOXE. Prodaja ho v vseh lekarnah. Pazite. da dobite |>ravi XTJGA-TONE. ker druga zdravila ne prineso tepa uspeha. —Adv. najmanj »plačati na roiko in koliko na teden. — Ko sem mu imenoval najnižjo vsoto, je kupil karo brez vsakega nadaljnega vprašanja. Svoječasno je bil vsemogočni diktator mode Francoz Poiret. Kar je Poiret odločil, je zgodilo. Pred par leti mu je prišlo na misel, da bi moda kratkih kril ne biia. napačna. — Od februarja do avgusta naj nosijo ženske kratka krila — je dostojanstveno zapovedal. Vse se je pokorilo povelju: od štirinajstletne frklje do stare mamice. Ko je pa tisto jesen hotel uveljaviti modo dolgih kril. ga ni nobena ženska hotela ubogati. Možak je bil obupan ter se je pritoževal, da mu je moda čez glavo zrasla. Njemu je zrasla čez glavo, ženskam pa čez kolena. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Kaj bi storil, prijatelj, če bi se po desetih letih sestal z žensko, .s katero sta bila nekoč prijatelja f Ka-ko bi jo nagovorilKakšen kompliment bi ji napravil T Če prideš kdaj v tak položaj, si tole zapomnil: Ako hočeš pretiravati, ji reci: — Oh. gospa, za deset let ste se pomladili. A'ko nočeš pretiravati, pa hoče« biti uljuden. ji reci: — Prav nič, .se niste izpremenili v zadnjih desetih letih. Ce pa hočea biti pravičen, ji reci : — Da, staramo »e. staramo. f'a&opisje poroča, da se je v JUGOSLAVIJO Za $ 2.60....................Din. 100 " 4.76 .................... Dm. 200 " $ 6.85................... Din. 300 "$11.10.................... Din. 500 $21.75 ..... Din. 1000 V ITALIJO Za $ 8.70 .............MV. Lir 100 T* $17.— .................... Lir 200 " $42.10 .................... Lir 500 " $83.50 .................... Lir 1000 "$166.— .................... Lir 2000 KER SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. ^ izplačila v ameriških dolarjih Za Izplačilo $5.00 morate, podati — S 5.73 » ». $1000 " " ____.$10.85 " » £15.00 " »»___;.$i6.— « $20,00 " "___421— " " 040.00 » V _____.$41.25 . " " $50,00 " " ______$5L50 Prejemnik dobi t starem kraja izplačilo t Note nakazila izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino II._ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU* Naroda" M* HO1 ttt* BTMEET NEW TOBK, N. T. po zapadnih državah, pojavila velika zahteva pa srebrnem dolarju." Ljudje šah te vaj o predvsem srebrne novce po ppl dolarju. Ej. ne samo na Zapadli. Tudi na Vzhodu pridejo človeku prav..". 1 —Ker ie toliko o ženskih pišeš — ime vprašuje dragi rojak — mi pa povej, katera zakbnaka žena je uzorna in popolna. Odgovor na to -vprašanje je te-žak. pa bom vseeno okušal odgovoriti : — Vtzorna in popolna »ena j© tista žena. ki je možu popolnoma /vesta, pa mu vseeno tako streže in ga s tafko vnemo ljubi, kot da "bi imela slabo vest. .f t M - h" KRW ŠTOfe, THURSDAY, OCTOBER £6, 1033 Z/. STECfL WE1T: SOLZAVI ROPARJI Krrzji pa-tirji. ki s.» v obalni utihnili *o tudi ciganski prodei in kK-mi v < ta lat i.i u pili marsalo. ni- j iznenad« je v tobakovem dhmi za- m« mogli vho gledati, kako je pri sosednji mizi sedel majheu. precej skromno #polna tišina. Tedaj se je pa zopet oglasil t^ti d!rzni in vedeli Pietro lin takole zinil: '•(jospod. vse da so ukrali ' Konja' Voz s predixom! Denar f — No. potem ste bili pač prišli v roke mafiji in ste lahko vese'i. da so \as pustili žive. Naše koze in ovce niso pred temi hajduki nič bolj \arne: šele pred par dnevi je policija v Palermu ustrelila de*et roparjev mafije." Ta odkritja oplenjenca sicer niso mogla kdove kaj potolažiti, vendar je pa zdaj saj vedel, koga je bil na Monte Tre Fontane srečal. Zato je Assmann jezno udaril po mizi: "Dobro, pa spravim messinsko policijo na noge; naj pa še enkrat ustreli desetorico teh roparskih ti- cev!" Tedaj so se nvu začeli vinjeni kozji pastirji gromovito smejati. (Vrnu! Pietro j»* povedal: "Gospod, maščevanje je sladko kakor marsalsko vino. ampak kaj boste v žepu imeli od deset ustreljenih roparjev? Nak. v Siciliji poznamo čisto druga sredstva. — Spremim vas po isti poti nazaj in iutri boste imeli svoj denar in pre- ' i no in široko, čeprav nihče uiti prav I divo zopet v rokah, kakor gotovo pijan ni bil, kajti siciHjanski pa-(sem kožar Pietro!" štirji preneso vina ni vedre. Pivci so pa zdaj v*aj vedeli, zakaj je bil tujec' žalosten in zakaj je prej«' kremžil obraz, kakor da bi imel kis v kozarcu ne pa muškatelea. Stva»* Ktfko je hotel revni korcji pastir to izpeljati ? — Gotovo, tale Pietro se široko-usti. ker je pijan, zato je A»smann uro nato za pivsko mizo zaspal je bila taka: Bavarec Edgar A>n- ' brez vsakega upanja: bil je pasje ninnn je bil z visoko naloženim vo zdelan, hrom od rjovenja in gluh fom prediva ua potu iz Castiglio-| od močnega vina. — Toda ob ju-na čez Monte Tre Fontane v Me-.- tranji zori ga je po rami udarila sino. kjer se je uadjal na trgovskih roka: ladjah z lahkoto znebiti .svoje robe. oropan. ; ro. ali pa ste strahopetci "Glejte." stokal A^stmanti. \ As-inannu je šinuelo v glavi ko "menil sem bi', da se znova spra-' roj čebel: ljubi Hog. pri vsej ne-vim na noce. kajti 7. doma sem od-I sreči mu je bilo še tega "mačka" šel z zadujimi ostanki izgubljenega j t roba! — Ampak izgubiti ni imel premoženja. A pri Fondaehelli m« i več kaj. k večjemu svoje življenje, je \veraj napadla roparska svojat j a tega je 4> 11 itak že sit. Torej je in mi uplenila predivo in zadnji ! \>*tal in odkrev.sal za pastirjem v denar, in zdaj *-em tu gol in nag.; hribe, tako se mu bo vsaj odhladi-berač. brez vsake [»omoči in VMakella buča. Zdajci se je domislil: nade." "Toda, Pietro. saj nimate no- Kajpada. takale povest je gala- |henega orožja s seboj.....'" ške veaeljake za trenotek prevzela;! Kožar se je naškrehil — da. ta inozemec je bil neizkušeno pišče. inače bi se bil svojega potovanja s predivom lotil malo bolj prebrisano. -Sjcilijanec' ga je torej poučil : "Gospod, ničesar ue potrebujem, N«mo svojo pamet, in svoj jezik, razumete f — V» pa morate igrati molčečnika. Kar storim, je prav. to si zapomnite in po tem se rav-uajte!" Asamann ni ničesar razumel; čemu tudi ? Bil je klatež, ki ga ni ščitil noben zakon. — Solnce je lezlo vedno više. Na Monte.Scude, ri je bilo že videti žvepleno-rume-ne oblake Etne. Prihajali so vini-Čarji s polnimi krošnjami, mali oslici so ječali pod njihovo težo. Tu gori se je križalo veliko steza. Oljke so rasle poleg limon, opuncije prleg oranž. Sadje je bilo tako pomešano in mnogovrstno kakor kamenje na ste^i: tu si videl lavo in pkriljevec. tam gfranit ali kredo. Oh. če bi le imel zopet svoj voz s P red i vom ; zaenkrat ga barve in dišave te dežele niso mogle razvedriti. In vrhu tega: kakšne dogodivščine ga neki še čakajo? Obšla ga je kurja polt. 1' Piet ro, ali bo boj ? — Še noža nimam s seboj !" Sicilijanec je položil prst na lista. torej je bil strah že blizu? — Zares, po desetih korakih je začel Pietro ihteti. in po na daljnih desetih korakih je tnlil kakor otrok pod Šibo. Tako glasno in presunljivo. da ste iz gošče priplazila dva zarjavela možaka in ustavila čudna popotnika. —-Nemec se je drgnil od strahu, ko je videl prikazni. Ali ga nista bila prtiv ta dva možakarja napadla in oplenila ? — Pa -a i ni NRiel niti ziniti. Pietro mu je GLAS NARODA" zopet jpošiljamo v domovine^ Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY - A • v* * / * " i ko kronan osel; — ali pa nemara lažem ?'' Tujec je debelo zijal: kakšne skrivnosti pozua ta otok! Kakšne čudaške ljudi obseva sicilsko solti-«:e! In nebeški Oče jih hrani včeraj in danes! Cigani so zopet zaigrali na mandoline in pastirji so napiti svojemu tovarišu tujcu. Ta se je zdaj ravnal po njihovi šegi in spoznal, da za čemerne ljudi res ni mesta v Gala t i ju. ZDRAVNIK SE JE IZDAJAL ZAMAZAČA ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI BMROT? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTOV AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podrnšniee skoro t vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad Sl^OO.OOO.tO. — Za vstanovitev norega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELtCE, ZABAVE OGLASUJTt "Gospod, pojdite, greva na go- bil to ostro žabici!. Ni pa bil mogoč noben dvom več; imela sta pred seboj kolovodje maffije s Peieritskc-g;» gorovja. Assmann ju je spozna i po brazgotinah na obrazu, v tem je pa Pietlro nesramno tulil dalje in z možakarjema začel pogovor. ''Oeimi pa joče«?" je vprašal eden roparjev. — Pietro je ihtel in ihtel, potem je pa odgovoril z iz-potikajočim se jozikcan: ''Saj mi ne morete pomagati, mojega brata so na potu aapadh in o-ropali. zdaj sva revno in gola in morava iz domačije!" Razbojnika sta zmajevala z bradatima glavama : drug je drugemu nekaj pošepetal na uho. — Gotovo, spoznala sta v Assamannu svojo žr. tev od ptredvčeraj. Zato sta hajduka vprašala : ,4Tak torej sta brez strehe in premoženja ?'* Pietro je zdaj zakričal od bolesti ; samo Nemec je stal nem in zmeden, kajti kaj naj bi pomenila ta čudna komedija? '' Ampak • tvoj brat ne reče nobene." sta pripomnila roparja. — Pri tem vprašanju so Pietru kleč-nila kolena; solze so se mu udrle v no vili potokih, od tarika je ohri-pel: "Da, seve ne pravi nič, saj je od straha in žalosti postal gluh in nem; kajti kam naj beživa? Kdo nama bo dal krixh*a? Zadnje so nama vzeli, voz prediva in par revnih cekinov!" Ali je Asamanna varal pogled? Ali je izgubljenec in pregnanec sa» njal? Saj sta bandita tudi tulila! Ta podivjana rokovnjača sta drhtela od usmiljenja m zaklicala: F r-. /i) Ml Slovenci t nM okoHcL n—m----------- i ii ■------mi - ,f ... ,, CEHE.ZA OGLASE SO 2MJTO '' Poeakftjta, \-meva se; ost an i ta tukaj do veiera!" ■t —» —- Poteklo je nekaj ur. solnce se je- nagnilo v zaton, in Nemec j^ imel zopet svoj voz in predivo in tudi svoj denar. Hajduka *>ta dala popotnikoma še kruha in vina na pot, in njuna radost ni pin znala meja, ko je mogel Assmann v. prevelike hvaležnusti .vfcaj zopet jecljati. O polnoči je sedel Nemec zopet pri kozjih pastirjih v galataki obalni krčnii. Zopet so polnili kozarce z marsalo; izdatne* mo slavili-Trma-go. in Pietro je-srečnega tujca poučil tato-le: "Zapomnite si: ti razbojniki so krvoMti in lopovi, ampak ena postava jim je sveta: Revežu ne vze-ti *Hi ja 1A0! — P/*tm irtasmsjo postati solpqavi ko babe in, trapasti Navadno je narobe, v Iium unij i so pa drugačne razmere. Tam verjamejo ljudje samo tako zvanim '•prirodnim" zdravnikom, ki leči jo ljudi v zelišči in raznimi domačimi mazili. Tako je dobilo neko sodišče v Rum unij i te dni tožbo, k« se ji je sodnik zelo čudil. Dr. Frivanea je tožil prirodni" zdravnik Karel Tekes. da mu dela nelojalno konkurenco, ktir se izdaja za ^prirodnega" zdravnika, čeprav je obtfolviral meditinsko fa-kt4lteto. Tožitelj pa tega ne more trpeti, ker mu dela konkurent občutno škodo. Toženi dr. Frivan-ci je izjavil, da se je moral izdajati z:i "prirodnega" zdravnika samo zato, da bi mu ne bi J o tr«-ba gladovati. V dotičnem kraju ordi-tiira 76 "prirodnih" zdravnikov in ljudje zaupajo samo njim. dočim Hi' na pravega zdravnika nihče noče obrniti. Ljudje mi namreč v svoji naivnosti in zaslepljenosti prepričani, da bi jih pravi zdravnik zastrupil. Zato se je začel dr. FVri-vanci izdajati za "prirodnega" zdravnika, češ. tla ne leči ljudi po zdravniški vedi, temveč po naravnih zakonih. In takoj so zafjeli ljudje hoditi k njemu. Mož tudi ni pisal receptov za lekaa-no. temveč je po možnos>ti sam preskrboval bolnikom zdravila, češ da so zelišča in mazila kakršne dajejo "priro dni" .zdravniki. V resniei je pa dobival zdravila iz lekarne. In bolniki ho bili -zadt)voljni, vsem so zdravila pomagala in pravili so, kako dr. Friv#nci med vsemi '1 pri rodnimi" zdravniki naj^ bolje zdravi. Bolnikov je prihajalo k n jenu t vedno več in seveda je bil -tudi zdravnik zadovoljen, čeprav se je moral izdajati gal. Vzel je ruto in jo podal materi, ki je zamrmrala: — Pasja noga! V tej družini se jim pa ni godilo slabo... Le poglej, kako lepo je ta ruta obšita; človek bi mislil, da jo je nosila princesa. In ovijajoč si jo okrog vratu je nadaljevala : — To bo za nedeljo, ko pojdem k maši, da se bom lahko pobahala. .. seveda samo pred vrati. Veselje, ki ga je imela mati, ko se je o-gKdovala v Luizi ni obleki, je trgalp srce Petru teui bolj, ker je moral vse to mirno gledati in poslušati. Da bi mu ne bilo treba odgovarjati, ji* primaknil svoj stol k mizi in si podprl z rokami glavo, da bi mati mislila, da dremlje. — Lenoba lena! — je zakričala Frochardka, — nima poguma niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. In zagrabila ga je za rame. — Dovolj časa imaš za spanje, saj smo se vrnili danes zelo zgodaj... Sicer mi pa moraš pomagati. — Kaj naj storim ? — je vprašal Peter začudeno. — Večerjo pripravi. — Saj nisem lačen. — Pač sem pa jaz žejna. Te besede so bile liaglašene z enim tistih lil aH n ill pogledov, ki je z njimi babnica krotila svojega sina, da jo je brezpogojno ubogal. Peter je odprl omaro, vzel iz nje steklenico žganja in jo postavil s čašieo vred na mizo. Frochardka je opazovala njegovo početje. — Saj znaš čisto dobro streči, — je dejala smeje. Brusač ji je tialil cinkasto čašieo do četrtine, a starka ga je nepremično gledala. — Ah, tako, odmeriti mi ga hočeš? — je vzkliknila. — Ce nisi žejen ti, tem bolje! Mene pa peče zgaga. Moram si ohladiti grlo! In iztrgala je sinu stekienico iz rok ter ; si natočila polno čašieo. V tistem hipu je bila Frochardka res o-sttfdna. Obraz se ji je svetil in na nagubanih lirah so se ji napele modre žile. Oči, že itak majhne, so ji bile zlezle po krokanju v krčmi še globlje pod čelo. Njena upadla usta, skoraj brez ustnic, so kazala brezzobe čeljusti, sežgane po čezmernem uživanju alkohola. Zdelo se je, da se ji bodo zdaj zdaj pretrgale žile na vratu, ker ji je kri tako pogosto in močno pritiskala v glavo. Prsa, zavita v cape, so bila skrivljena v križ nad boki, roke je imela koščene in v kremplje zakrivljeni nohti so se ji kar sami krčili. Nadaljevanje sledi.} l jnhitftljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo 1»-(i pih romanov slovenskih in tn* jih -pisateljev. Preglejte cenik boste našli knjigo, ki m v bo THftinflfir zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" u m GospaREGINA Roman iz : življenja: Iz Jugo slavij e. Z A " O L18 NiKODA" PBIBEDIL I. H. ■—j1 66 Prišel je Uršikin osemnajsti rojstni dan in Tom je sklenil, da. se mora ta dao> v iLaagewfurtu vso slovesnostjo obhajati. Že nekaj mesecev »poprej jo je Torm silil, da je uoHa p4e»ati. Spočetka se je obotafrljala in je šele .privolila, ko jI je Toni obljubil, da se bo tudi sam udeleževal učnih ur. Rekel je, da se modernih družabnih/);erk 1 ca^*sf J* plesov tudi sam še ni uči lin da je .popolnoma primerno. ako bi ta-. """" " — -<- tli sam pogledaJ v tajnosti teh plesov. — Četudi sem že star strte, Uršika. — ji je rekel, — sera vendar/ včasih v zadregi. a.ko bi moral plesati kak tak ples. In s tem se smem osramotiti, ker drugače mogoče še izgubiš spoštovanje do mene. I ršika se glasno zasmeje. — O, stric Tom, ravno tako bom kdaj izgubila spoštovanje do tebe, kakor se boš ti kdaj osramotiL Saj znaš vsako stvar boljše kot drugi. Toda to tudi ni čudno, ker si že tako zelo star gospod. Koli-' ko sivih las pa že imaš T Z globokim vzdihom jo pogleda. Uršika stoji pred njim kot vtelešena pomlad — v roža obleki, s čopkom na prsih — in ni slu? Strašna smrt dvojčkov. Te dni se je vnela v vinogradu pri Gornjem Milanovcu zidanica Srečka Bramkoviča in v plamenih sta na"šla strašno smrt Brankovi-čeva dvojčka. Zidanica je,stqla blizu hiše, toda gospodar je bil odsoten, a pri zidanici je bil pustil ogenj. V izdanici je bil Bran igrala zunaj. Čim je začela zida niča goreti, je skočila sestrica v »njo, da bi rešila bratca, pa se je porušila streha in oba otročička .sta zgorela. Divja snubca. V južnih krajih je še mnogokje navada, da snubec snubljeno dekle kar kratkomalo ugrabi, jo odpelje domov ter se potem doma ž njo poroči v soglasju s svojimi starši, medtem ko morajo neve-stini starci svoje dovoljenje dati tila, koliko truda ga je veljalo, da je mogel kazati dostojanstvom šele naknadno. V živahnem Sremu strica in ivarikha. — O. Uršika, ko bi*ne imel plavili las. temveč črne. potem bi bilo jasno videti, koliko sivih las že imam. K sreči pa 6ivi lasje izginejo v pl&vih. Uršika ga bistro pogleda in pod njegovim pogledom ji srce še bolj bije. Pa tudi Uiišika se premaguje in pra^ii navidezno mirtio: — Torej, ali se hočeš v resnici z menoj učiti plesati? — Da. samo, da imaš ti večji pogum. S teboj moram vendar prinesti čast. ko te bom prihodnjo zamo peljal na ples. Do tedaj smo se mogli izogniti družabnih plesov, toda sedaj to ne gre več in to zimo bo v tem oziru zelo resno. Strašno,( Uršika, da me bodo te-, daj prištevali že med stare plesaJee. Uršika se mu poredno nasmeje. ' — O, stric Torn, ti boš najmajši med temi. — Misliš? ' — Prav gotovo! Tn ta*ko sta se skupaj učila plesati. Vsak teden ie dvakrat pri-ael v Langenfurt najboljši plesni učitelj in v veliki zaba-vni dvorani »ta se pridno vadila, teta Greta pa je igrala na klavir vse moderne plese. Teta Oreta je tudi zatrjevala, da se noben modern ples ne more primerjati z dunajskim valčkom. Na njeno željo-sta morala Tom in Uršika na koncu "vsake plesne vaje plesati dunajski valček. Nad tem je imela veliko -veselje, » • - - In v družbi, h kateri so bili povabljeni, je Uršika prestala svo jo preizkušnjo. Ta večer je bil zaključen z velikim plesom. Uršika je ragubila ves strah pred družbo, je bila prara mlada dama in se je veselila na ta ples. Od vseh strani je bila vabljena k plesu. Tom je-stal s stisnjenimi zobmi ter je z ognjenimi očmi gle-dal za njo. kadar je v objemu drugega plesalca brzila mimo nje^ja. Srce ga je bolelo, ko je dognal, da so za njo mladi gospodje bolj primerni .kot on in da je vendar-le prewtar za njo. Uršika pa je čakala in čakala, da jo tudi Tom enkrat pelje na ples; toda žalostnih oči .je opazila, da je povabil k plesu eno damo za. drugo in ni slutila, da je šel plesat t>rez vejtfelja in samo, ker ga je vezala dolžnost. Naenkrat pa stoji pred njim Uršika, ko se je pričel nov ples. Mična in živahna stoji pred njim, nalvzlic temu da je že plesala več ur. Na njej ni bilo paziti nobene utrujenosti. Samo malo bleda je bila in oei so ji žarele in nekolkko nemirno zrle v njegov obraz — Stric Tom. dame volijo! Ali nočeš enkrat plesati z menoj? Niti enkrat še nisi plesal z menoj. — pravi s tihim očitanjem v svojem gla.su. To ga čudno zadene. Prime jo okoli pa.su. — Saj so te kar obkolili, Uršika. — Mislil sem, da rajši pleše* Z mladimi -gospodi. Uršika močno zmaje z glavo. — O ne; najra',.5ši plešem s teboj! — reče trdno. Od sreče bi mogel zavriskati in vendar je moral- biti tiho. — Z menoj, s tvojim starim stricem Tomom? — jo vpraša s tresočim glasom. — iDa. -zares, moj stari Htrie Tom od vseh najboljše pleše Tn drugi govore ta»ke neumnosti; niti ne veš. ka'j ti -vse govore, eden kot drugi. In tako čudno izgledajo vsi v frakih. Ali še veš, kako si mi v Kapstadtu razložil, kaj je frak? Vedno se moram smejati, kadar na to mislim. To je res .smešna obleka. — O. kako srečen je bil Tom. da Uršika' na mladih gospodih ni našla ničesar drugega, kakor da govore, neumnosti in izgledajo smešno! „ Smeje ji zato pran i.: — O, Un:ika : jaz imam tudi frak in se ti gotovo zdim tudi smešen. Uršika zmaje z »rla-vo. — Ne. ti ne! Ti v fraku celo izgleda« dostojanstven, četudi te rajši vidim v navadni ali pa jatalni obleki. V taki obleki me vedno spominjal na Transvaal. " to ni več navada. Vendar sta dva mladeniča Rajko Berisavljevič in Sava Brkič iz vasi Martinei bila prepričana, da se da taka snubitev us-pešno upeljati tudi v Sre-mu. Vsak izmed teh dveh je škilil za svoje "nevesto". Ena se piše Nevena Plavšič. druga pa Ljubi ca Prodanovič. Kar je bilo za oba fanta najbolj nerodno, je bilo (to. da ne ena ne druga ni marala ne za prvega ne za drugega. Zato sta fanta oklenila, da skupaj ugrabita vsak svojo izvolljen-ko ter ju odvedeta s silo. Ko se je v nedeljo zvečer po starem o-bičaju vaška, mladina začela zbirati na trgu, sta zaljubljena norca počakala pri hiši Brkičevega strica, kdaj prideta mimo obe dekleti. Ko sta prišli mimo. sta ju pograbila, potisnila v vežo. Tam so že čakali nekateri pomagači. ki so jima pomagali deklice spraviti na vprežen voz. na katerem je že sedel voznik Stojan Brkič. Vež na vrata so se odprla, voznik je udaril po konjih in voz je naglo ždirjal iz va-si v noč. Dirjali so skozi pet vasi in prišli v Ilinac. •Medtem se pa v Martincih brž razvedelo. da sta Nevenka in Ljubica ugrabljeni. Njuni bratje so bili vsi iz sebe. Mladi I"an Prodanovič je zgrabil piiško. Nevenkin bratranec. Milenko Žunič pa sekiro. vsaj je za jahal urnega konjiča in "divja jaga" se je pričela. Koder sta v divjem diru -jezdila oborožena jezdeca, so bili ljudje vsi preplašeni. V Ilincih sta zasledujoča maščevalca dohitela voz. Grozil je strašen spopad in Prodanovič je že nameril puško, da ustreli oba "snubca" Pritekli so ljudje, ki so preprečili krvo-prelitje. V tem so prihiteli tudi orožpiki. ki so osvobodili obe dekleti, nasilna snubca pa zaprli. Sedaj razjarjena 'brata kujeta naklepe mačevanja za krivico, ki bi se bila sestrama lehko primerila. Nevarno je, če je človek ciganu podoben. Iz Banjaluke poročajo: — V vasi Donja Dubica blizu Grada-ea so ljudje strašno razjarjeni na cigane, ki ijih dolže. da hodijo v njihovo vas krast otroke. V zadnjem času je namreč tamkaj res izginilo -več otrok, ki so jih menda ukradli cigani. Zato so vašča- šel v vas, hodil od hiše do hiše in se oziral lkot tujec., kam naj se o-brne. Na svojjo nesreče pa je ubogi breaposelni bil v obraz precej črn, tako da>so'ga ljudje imeli kar za ciganaL Zato so ga precej sovražni sprejemali Moral se je u-maikniti iz »v-asi in je zavil med koruzo, ki je rasla na bližnji njivi. K nesreči pa so se prav tam med koruzo igrali mali vaški otroci, ki so zagnali velik vrišč. ko so zagledali pred seboj tujega človeka, ki je bil črn kakor cigan. Glasno kri-čaje in jokaje iz strahu pred cigani so se razbežali otroci v vas. Ko so kmetje to ^videli, so pograbili kole, planili za tujcem ter ga pretekli do nezavesti. Goto«vo bi ga bili ubili, ko bi ne bil prišel mimo nekdo, ki je brezposelnega delavca poznal in ljudem dopovedal. da ni cigan, ampak lačen siromak. 'Nesrečnega brezposelnega sedaj zdravijo zdravniki, preplašene vaščane pa zaslišujejo sodniki. NOVE PROMETNE ZVEZE MED SLOVANSKIMI NARODI Za gospodarsko zbližanje — ,i seveda tudi za morebitno medsebojno pomoč t vojni stiski — med državami Male antante in Poljsko so predvsem potrebne dobre prometne zveze. Danes ima Celtoslovaška dejan-so eno samo neodvisno zvezo z Jugoslavijo: po Donavi. Inače se mora posluževati prevoza čez Avstrijo. Ravno tako je tudi z zvezo •med Cehoslovaško in Romunijo. In celo Jugoslavija in Romunska nimata prave zveze med seboj. Most čez Donavo med Belgradom in Pančevom bo ipav omogočil neposredno železniško zvezo meti o-I bema deželama : toda ta proga leži tik o'b madžarski meji in je dolga 930 'km. Zdaj se je slednjič, začel graditi ogromen most med Jugoslavijo in Romunijo, ki bo neizmernega stra-tegičnega in gospodarskega pomena. Ta most med Brzo Palanko in romunsko vasico Tig?-nasi bo omogočil neposredno železniško zvezo med Belgradom in Bukareštom po progi, ki bo dolga samo 340 km. Ta most bo pa še večjega pomena za direktno zvezo med Jugoslavijo in poljskimi lukami po deželah Male airtate. in obratno za direktno zvezo Poljske z južnimi morji. Severna poljska pristanišča, predvsem Gdinja. postajajo vedno važnejše izvozne luke za Čeho-slova-ško in Romunijo. Nova železnica iz Gdinje v potarnjo Poljsko. ki pušča Gdansk ob strani, je Gdinjo še bolj približala C'elio-slo vaški. pofebno pa njenim vzhodnim pokrajinam. Pametna ta rifarna politika poljske vlade je dosegla, da se je Gdinja v kratkih letih razvila v eno najvažnej-ših''baltiških luk in nadkrilila celo Gdansk. Nemške luke. ki so dolge dobe ni sklenili, da bodo napodili vsa- .sprejemale za prevoz znaten del kega tujca, ki bi se prikazal v blaga iz srednje Evrope, silno ob- — Odkrito povedano, v navadni obleki se tudi boljše počutim | vas. Kdor bi pa ne hotel iti naglo čutijo konkurenco Gdinje. Nem-kot v fraku. Torej, mladi go-podje govore nuemnosti? i proč. so ga pripravljeni tudi irbi- ška vlada je bila prisiljena, da do- — Da; in raVno *ako j«4- kot bi se vsi naučili na pamet. 'Milost-J ti. Kajpada redkokdo ve za tako voli za prevoz blaga čez Bremen Ijiva gospica* pleše nefcesko*. — 'Milostljiva gospica ima krasno nevarnost. Tako zanjo tudi ni ve- taiste ugodnosti, ka'kor jih daje obleko, gotovo iz Pariza'! — 'Ali vam .smem povedati, milostljiva del brezposelni dela-vec, ki je pri-[Gdinja. V tem ostrem konkurenč- gospica. da so vaši lasje najlepše barve, kar sem jih še videl?' — 'Mi-1_______;__________ iostljiva gospica. brez vsakega ugovora ste,^traljica plesa'! — To so mi do sedaj še vsi povedali, samo dr. Nimrod ne. V tem dela čast- ' no izjemo in govori popolnoma pametno. Ž njim se — Ali si že utrujen, stric Tom? Toni se sili k rsasmelm. — Tako vroče je v dvorani in toliko ljudi je tn. : Uršik^mu pritrdi ' ■ — Ali gremo domov? Mislim, da je teta Greta tudi trudna. ....—(Dalje prihodnjič.J SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUSTVQ za Greater New York in okolico, ink. Predoednlk: FRANK HOTKO 607 E. 73rd St.. New York City Podpredsednik: MICHAEL URBK. 171* Gates Avenue. Brooklyn, n. 't. Tajnik in arhivar; joseph pogachn1k, SM Liberty Avenue,, WlUiaton Park. L. I _ Blagajnik: PBTIH rods. 71-21 67 Place. Glendale, L. I. Zapisnikar: RADO VAVPOTICH. SS-lf — 28th St.. Astoria. L. Isl Martrnrrtl OrfbsTt ANTON* KOS1RNIK, 101-21 — 85 Rd.. Richmond Hill. L.. I ANTON CVETKOVICH MS Seneca Ave Brooklyn. N. Y PRED VELEPEC 72-25 — «7 Place. Glendale. L. I. Kdor izmed rojakov all rojakinj še nI član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženja ali članstvo. Društvo je ▼ tera kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro U7.Mt.0t. Druitve zborujs vsako £etrto sobote v svojih društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn. N Y. mm p nem boju ima Gdinja na vsak način vso nado na zmago, ker je po svoji politiki in vseh svojih interesih tesno zvezana z zaledjem: z državami Male antante. Novi most čez Donavo bo približal Gdinjo tudi Jugoslaviji. Tako bo nastala neposredna železniška zveza med državami Male antante in Poljsko, ki bo največjega pomena v miru in vojni. m LAKQK8T 0LOVXNZ DAILY ta U. B. A. -, !)Mii SLOVENIC PUBLISHING CO. v TRAVEL BXJREATJ Zlt WEST lfttb STREET NEW YOBK, N. 7. plBitb nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tc vanje KUGA V HARBINU Ze ipred nekoliko tedni so se pojavili v Harbinu in okolici posamezni primeri pljučne kuge. To veliko pristaniško mesto v Mandžuriji je bilo v tem oziru vedno na slabem glasu. Kuske in kitajske ladje, ki pristajajo tu, so prepolne podgan, najbolj nevarnih rajznašalk te strašne bolezni, a nobeni sanitetni ukrepi ne morejo i>rtrebiti ostudnih živali, kaikor ni mogoče, da bi pripravili lastnike kitajskih džunk do tega, da bi pazili na red in snago na svojih ladjah. Oblasti so tudi tokrat ugotovile. da je bilo infekcijsko ognjišče na neki kitajski jadrnici. Zaplenile so jo in postavile njeno posadko v karanteno. Toda nekaterim mornarjem je uspelo, da so pobegnili in peslenliee si se pokazale že po nekoliko dneh. V neposredni okolici mesta so za'eeli ljudje umirati od kuge;' ki se je potem razširila od hiše do hiše in zajela vso kitajsko četrt. l»aš pri pljučni kugi je nevarnost okuženja posebno velika. Poleg podgan jo prenaša kašljanje obolelih oseb. ki trosi baeiie deleč po zraku, tako da so zaščitni ukrepi v neposredni bližini bolnika večinoma brez uspeha. Medicina pa tudi nima -posebnih pripomočkov. ki bi bolezen ozdravila. Vse je odvisno od čistoče in higi-jenskih razmer v kafcšnem kraju. In keir so te razmere v Harbinu. zlasti pa v njegovi prenapolnjeni kitajski četrti obupne, ni čudno, da kosi smrt kakor divja. Večina bolnikov umre v teku enega do dveh dni. Položaj je tem hujši, ker se Kitajei zaradi svojih verskih predsodkov odločno branijo sežigarti svoje mrliče. Nobeni razlogi pameti ne pomagajo nič. Tako se širi bolezen čedalje bolj in ne samo mesto, vsa dežela je v nevarnosti. da jo doleti usoda, kakršne druge dežele že dolgo časa ne poznajo več. 27 oktobra: MajeBtic v Cherbourg 28. oktobra: Eutopa v Bremen Volendam v Boulogne Con te di S&vola v Genoa I. novembra: New Ycrk T Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembre: Volendam v Boulogne Saturnia v Trat lie de France v Havre 8. novembra: All.ert liallin v Hamburg Manhattan v Ht-vre Lremen v Bremen 10. novembra: Hotterdam v Boulogne Rerengaria v Cherbourg II. novembra: Milwaukee v Hamburg Ke* v Genoa Champlain v Havre 15. novembra: I'res. Roosevelt v Havre St. Louis v Hamburg Majestic v Cherbourg 17. novembra: St^tenoam v Boulogne i'aris v Havre 18. novembre: Augustus v Genoa Z£. ncvembra: 1 Jfutaehland v Hamburg Washington v Havre 1 25. novembra: Euro|>a v Bremen Veendam v Boulogne Conte d i Savoia v Genoa lir de France v Havre 29. novembra: New York v Hamburg Pres. Harding v Havre Berviigaria v Cherbourg 2. decembra: Volendam v Boulogne Vulcania v Trst Ctu-.mplain v Havre 6 decembra: i Premen v Bremen j Albert Ballin v Hamburg • Manhattan v Havre 9. decembra: Hex v Genoa Majestic v Cherbourg 12. decembra: i$t. Louis v Hamburg 13 decembra: IVes. Uootevelt v lhvr* 14. decembra: 1'aris v Havre 15. decembra: Bi-renBii rij v Cherbourg Kuropa v Br»men O'trta di Scvoia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre llunihure v Hamburg J.?, ilrccmltrn: O^vmpic v Cherbourg decembra: New York v Hamburg Premen v Bremen I*jes. Harding v Havre 3!. decembra: Pcnnlind v Havre Ž ČEMU ŠE NADALJE TRPETI? ^ Poziv! Iidajcnje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi «!a-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.,r 11. nov. 18. nov. 25. nov. V SLOVENIJO PO SOI NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO ALI TRST VE1.IKE UAZKOSNK LADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo- dozemskem morju. Conte di SAVOIA .... 28. okt. K E X........... ROMA ........... Conte di SAVOIA r»iroktne železniške zvrze iz Genove. Potnike bo sprejel zastopnik družbe ter jih tx> pravočasno spremil na hitre brzovlake, vozeče v S'ovenijn DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA SATURNIA ____ 4. novembra VULCANIA ____ 2. decembra Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. VpraSaJte kateregakoli agenta ali pa UTAXIAN ONE -ITALIA"—'COSULICH" I STATE STREET. NEW YORK CITY ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljeva- t lec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE — BERENGARIA-- EUROPA----- BERENGARIA-- ILE DE FRANCE — — 25. NOVEMBRA — 29. NOVEMBRA — 15. DECEMBRA — 15. DECEMBRA — 16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. T. i