Podrobni urbanistični načrt za širše mestno območje občine
Od 5. julija do 1. septembra bo podrobni urbanisličdi (regulacijski) načrt raz-stavfyen v sejni dvorani skupščine občine, v krajevnih skupnostih pa 6odo pote-kale javoe razprave.
Stevilo prebivalstva se je v naši ob-čini v primerjavi z letom 1948 več ko podvojilo, po napovedih pa bo do leta 2001 zraslo na približno 83.000 od tega kar 95 % v sedanjem uredi-tvenem območju mesta. Glede na dosedanjo tendenco in predvideno stanovanjsko gradnjo pa lahko trdi-mo, da bo to število dosešeno že prej.
Na prvi pogled so to samo številke, ki ne povedo veliko, vendar nas opo-zarjajo, da moramo biti zelo skrbni gospodarji s prestorom, če se noče-mo-zadušiti. Po sedanji sliki gre na-mreč za precejšnjo potrato prostora, saj prevladuje nizka in neorganizi-rana gradnja celo zunaj okvirov ge-neralnega plana. Ne glede na lo, da so dnevne potrebe narekovale skupno planiranje, lahko trdimo, da si je urbanizem oblikoval vsak po svoje. O tem priča tudi tisoč nedovo-ljenih gradenj. Po zadnjem popisu je bilo v širšem mestnem območju naše občine  658  nedovoljenih  gradenj,
koncentriranih v glavnem na področ-jih Bizovika, Dobrunj, Zadvora, Zgornjega in Spodnjega Kašlja, Za-Joga in Zadobrove. Največ teh gra-den j je sicer res lociranih v zazidljivih površinah (51%), namenjenih za stanovanjsko gradnjo, 32 % jih je v zelenih nezazidljivih obdelovalnih povržinah, 12% jih je v rezervatih cest in daljnovodov, 4~pa v industrij-skih conah. Ob podatkih, da je samo 12% zazidanih površin pozidanih z visoko gradnjo, kar 88% pa z niko, pa da živi v prvi 40 % prebivalstva, v drugi pa 60 %, se vsekakor moramo zamisliti: kako v prihodnje. Pri tem ne gre samo za stanovanjsko grad-njo, temveč tudi za industrijsko in poslovno, za javne potrebe, za insti-tucije, cestne rezervate, daljnovode, primer ne smemo pozabiti na zelene površine in obdelovalno zemljo, ki se jim danes vse prelahko odrekamo. Vzroke za tako stanje moramo iskati v tem, da je bil generalni plan
urbanističnega razvoja mesta sprejet že leta 1966 in kljub temu, da naj bi veljal za obdobje petih let, razen pa-keta sprememb iz leta 1972 kljub večjim poskusom ni bil noveliran. Zato so se Ijubljanske občine odloči-le, da izdelajo podrobne urbanistične (regulacijske) načrte, s katerimi bi prikazale stanje izkoriščanja pro-stora (sedanja slika), potrebe po spremembah glede na posamezne namene in razvoj posameznih občin. Tako dodelan dokument naj bi bil osnova za novelacijo generalnega urbanističnega plana s potrebnimi prostorskimi in fizičnimi uskladitva-mi, saj bi ustrezal nrvoju dokumenta-cije med generainim in zazidalnimi načrti in delo bo bistveno olajšano. Dve nalogi sta pri tem še posebno pomembni in jih je treba ovrednotiti v sklopu podobnih urbanističnih na-črtih:
1.  analiza razpoložljivih lokacij/a investicijske akcije v srednjeročnem obdobju in
2.  uskladitev   predlogov   kmetij-skih prostorskih planov s podrobnimi urbanističnimi plani.
O vsem tem je tekla že vrsta raz-prav na več ravneh in Ljubl janski ur-banistični zavod je izdelal podrobni urbanistični načrt za širše mestno območje, ki si ga lahko občani in de-lovni ljudje ogledajo v sejni dvorani skupščine občine.
Skoraj istočasno z razgrnitvijo po-drobnega urbanističnega načrta si lahko občani ogledajo tudi razgrni-tev urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe in dopolnitve urbanističnega programa in general-nega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana za potek avto cest in regionalnih cest (tako imenovani U — sistem) na območju tnesta Ljub-Pana.
Namen te razgrnitve je dokončno ukiniti rezervate avto cesl po gene-ralnem planu ter z odlokom uvelja-viti trese U — sistema avto cest in njihove varstvene pasove. Bodoče nove avto ceste so trasirane tako, da se smiselno vključujejo v urbani pro-stor, bodisida se v največji možni meri ogibajo stanovanjskih in drugih naselij, bodisi da upoštevajo po-trebno vključevanje bivalnih in ser-visnih območij.                          ig