-9 Edini slovenski dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov. GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. The only* Slo venae daiy in the United State* Issued every* day* except Sundays and Hoficfeym, niMit — MM Aim. . M -m r,- - i, *** - ' mm ef Mm nk S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLAHM. KO. 101. — ŠTEV. 101. NEW YORK, PRIDAT, APRIL so.Nsoa. — PETEK 30. MAL TRAVNA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK XVTL Carnegie Trust Co. Povečanje poslov. XASbOVNI DENARNI ZAVOD V NEW YORKU PREVZAME POSLOVANJE RAZNIH DRUZIH ZAVODOV. Vu Norden Trust Co. in Nineteenth Ward Bank, prenehajo dues zvezo s Četrto aacijonalno banko. VELIKA KONZOLIDACIJA. Uradniki in Trust Co. so: ravnatelji Carnegie podpredaedni le podpredsednik tainik in blagajnik pomožni blagajnik pomožni tajnik . zaupnik pomoi- zaupnik Auditor Uradniki: CHAS. C. DICKINSON, predaednik james ROSS CUKRAN PRED. H. PARKER ROBERT L. SMITH STANTON C. DICKINSON ROBERT B. MOORHEAD LAWRENCE A. RAM ACE ALBBRT K. CHANDLER LEVE3TER G. BALL Ravnatelji; DAVID HOMER BATES, . New York. N. Y. podpredsednik Gamewell Fire Alarm Co. ANSON W. BURCHAKD, . New York, N. Y. General Electric Company WM. J. CUMMINS, . Nashville, Tenn. The W. J. Cummina Interest« A. B. CHANDLER, New York. N. Y. predsednik ravnateljstva Poatal-Telegrraph Co. MARTIN J. CONDON. New York, N. Y. predsednik American Snuff Company GEO. M. COURTS, . . Galveston, Texas predsednik Clarke & Courts GEORGE D. CRABBS, . . Cincinnati, Ohio predsednik Phillip Carey Manufacturing Co. JOHN CUD AH Y.....Chicago, Ills. Stock Yards and Packing Houses JAS. ROSS CURRAN, . New York, N. Y. podpredsednik družbe CHAS. C. DICKINSON. . New York, N. Y. predsednik družbe NEWMAN ERB, . . New York, N. Y. železnice i WILLIAM A. KEENER. . New York, N. Y. bivši sodnik vrhovnega sodišča drž. New York SAMUEL H. KRESS, . New York, N. Y. predsednik S. H. Krees & Co. I LISTON L. LEWIS, . New York, N. Y. Keener. Lewis & LaynK FREDERICK LEWISOHN, New York, N. Y. Lewisuhn Brothers, Bankers ALEXANDER McDONALD Cincinnati, Ohio Standard Oil Interests CHAS. ARTHUR MOORE, .Jr. New York, N. Y. podpredsednik Manning, Maxwell &. Moore ALTON B. PARKER, New York, N. Y. bivši t;lavni sodnik prizivnega sodišča New York JOSEPH B. REICHMANN. New York, N. Y. Atlanta. Ga. ; New York, N. Y odvetnik EDGAR VAN ETTEN. Boston, Ma-.- pndpr«lscdnik N Y. C. & H. R. R. R. Co. Razni požarji Podjetniki, kteri so v neposrednej zvem z interesi Carnegie Trust Co. t New Torku so nakupili kontrolao večino delništva tuk. denarnih zavodov Van Norden Trust Co., Nine-tee® til Ward Banke in Twelfth Ward Banke v New Yorku, kakor smo delotra že včeraj v našem listu naznaniti. Tolike transakcije v sedanjih časih. kteri. kakor znano za obrtna in j. j spalding. naravno tudi za denarna podjetja 1 john b stanchfueld* nikakor niso tako ugodni, kakor >o bili preje, so vsekako velikega pomena in mud v najjasnejši luči svedo-čijo • trdnosti in kar najboljših poslovnih zvezah imenovane CARNEGIE TRUST CO. Van Norden Trust Co., kakor tudi Nineteenth Ward Bank sta bili do-sedaj v iekovnej zvezi s tuk. Četrto nacijeaalno banko, toda z današnjim d ne vmm se to medsebojno poslovanje preae&a, kar je Carnegie Trust Co. ie uradoma javnosti naznanila in siee* Ttl«! pri p rož nje napom inane Vas H«rdeo Trust Co. Jednaka naz-naaile hod« te dni izdali tudi ostali zgerar) imenovani veliki denairni zavodi, kteri bodo ▼ nadalje vsled omenjen« i zborne poslovne zveze izdajali svoje lastne nakaznice. Ke Bodo vse potrebne formalnosti ▼ svvSo zjedinjenja imenovanih zavodov dogotovljene, se tudi Carnegie Timet Co. reorganiznje. Novo podjetje hode potem jedno izmed največjih te vrste v Zjed. državah. Uradniki in ravnatelji reorganizovane trustor ne družbe bodo naravno oni isti, kteri sedaj napeljujejo Carnegie Trust Co. Chas. C. Dickinson, predsednik Carnegie Trust Co.^je izdal včeraj sledef« izjavo: Uradoma se naznanja, da so ravnatelji Carnegie Trust Co. zajedno z drugimi podjetniki ustanovili sindikat, kteri je prevzel v svojo kontrolo Van Norden Trust Co., Nineteenth Ward Bank in Twelfth Ward Bank. Vsi ti zavodi se sedaj združijo s Carnegie Trust Co. in tako se ustanovi velikanski bančni zavod z glavnico v znesku $40.000.000 in prebit- m<>g<>m. Vagoni so bili last Snsque- kom t znesku $4.500.000. Vse to -«--« — 0 Frank Zottijevem bankerotu; razprodaja. VČERAJ SE JE VRŠILA JAVNA PRODAJA OSTANKOV NEKDANJE '' PRVE HRVATSKE BANKE' *. Prodajali so sodnim potom pohištvo pisarn bankerotnega podjetja. FINALE. Včeraj se je v prostorih, kjer je bila nastanjena takozvana "prva hrvatska banka", oziron.a pisarna bankerotnega Frank Zottija, v hiši 108 Greenwich Street, vršila javna sodna prodaja pohištva in sličnih predmetov. Prodalo se je skoraj vse in nekteri predmeti so bi-j • _ ,, . li po zelo nizkej ceni prodani. Naj- predsedmk National titarch txjmpany r ar o J.G.ROBIN . . . New York, N. Y. | cenejše med vsem kar je šlo na bo- ben, so bile razne slike, med kterimi predsednik Washington Savings Bank JACOB RUPPERT, Jr., New York. N. y. predsednik Brewers" Board of Trade ... , .. , . „ . ., charles m. schwab, . New York, N. y. j je bila tudi ona bivšega bankaria predstojnik Bethlehem Steel Corporation r, , - - tt T-, GEORGE c. SMITH. . Pittsburgh, Pa. Zottija. \ se shke so se namrec Westinghouse Interests v New Yorku in Mass. V BUFFALO, N. Y., JE ZGORELO VELIKO ŽITNO SKLADIŠČE TVRDKE HUSTING MILLING & ELEVATOR COMP. Osem vagonov Susquehanna železnice z naloženim premogom zgorelo. TOVARNA V PLAMENU. Zottija. okviri vred prodale za neznatno »votieo. Med temi slikami jo bila tudi jedna, ki je predstavljala nek parnik Francoske parobrodne družbe. na kterej se je pa blestel napis — "S. S. Brooklyn", znanega .-porn ina. Med drugimi predmeti naj omenimo dve blagajni in nekoliko pisalnih miz, kakor tudi par pisalnih strojev, kar vse se je prodalo. Boylejev zagovor, Tat .dečka Whitla. Buffalo, N. Y., 29. aprila. Veliko žitno skladišče tvrdke Husting Milling & Elevator Co. na Trenatt St. v Buffalu, je včeraj zgorelo zajedno z 200.000 bušljev žita. Gašenje je bilo skoraj popolnoma brezvspešno in rtako je napravil požar za $300.000 škode. Lockport, N. Y., 29. aprila. Požar, o kterem se je že včeraj poročalo, je razdejal vsa poslopja Lockport Rubber Co.. in deloma tudi naprave Susquehanna Smelting Co. Tu je zgorelo tudi osem tovornih vagonov, ki so bili napolnjeni z mehkim pre- jam?i sigurnost vlagateljem. Predno je prišlo do te konsolidacije, vršil se je med raznimi interesi Ijni boj in sicer med Carnegie Trust Co. ter Empire Trust Co. Minoli teden je skušala Empire Trust Co. pokupiti vse bančne inte-reee in koristi Van Norden Trust Co. Uradniki družbe Empire so tajno poku po vali vse kar jim je prišlo v roke, toda na ta način je o tem zvedel Mr. Dickinson, predsednik Carnegie Trust Co. To »e je zgodilo minok> soboto zjutraj. ,Takoj ca to je Mr. Dickinson sklenil, da pridobi imenovane banke in trustovno družbo za svoj lastni zavod. Vsled tejra je stopil v zvezo z raznimi ravnatelji zavoda m tako ie je v nacrliei ustanovil sindikat. Od *obofe naprej so Dickinson in njegovi drusrovi delali skoraj noč in dan, dokler ni-o končno zmagali. Ko se je to poslovanje zaključilo, znašalo je premoženje imenovanih bank, ki bo sedaj v sindikatu: V. Norden Trust Co. $12.128.871.59 12th Ward Bank ... 2.662.27878 19th Ward Bank ... 9.503.508.44 Carnegie Trust Co. . 17.076.333.58 hanna in Erie železnic. Skoda znaša najmanj $200.000. Peabody, Mass., 29. aprila. Velik del tovarne usnja, ki je last A. B. Clark Co., je včeraj zgoreL Požar je napravil za $125.000 škode. Vsled požara je zgubilo 175 tovarniških delavcev delo. Skupaj...... $41.370.991.30 Dickinsonovo delovanje in nastop, se »dobri pri seji ravnateljev Carne-gie Trust Co., ktera s« bode vršila dne 1. junija. Vm v novem sindikatu združene bauke poslujejo dobro in plačujejo ihidaadt. Niti malo ni dvomiti, da M t nadalje le boljša poslovale. Plača se ne zmanjša. Pittsburg, Pa., 30. aprila. Danes se je zvedelo, da nameravajo železnice New York Central, Baltimore & Ohio, kakor tudi Pennsylvania svojim vBluibencem znižati plačo za 10 odstotkov. Da pride do tega. se je že dolgo časa govorilo. Odkar se je Sharon> p^ grozilno pismo, pa zvedelo, da United States Steel Corporation ne bode znižala svojim delavcem plačo in odkar se je pričel železnični promet boljšati, so imenovane železnice svoj prvotni načrt opustile. Parnik MARTHA WASHINGTON od Austro-Americana proge odpluje DNE 8. MAJA is New Yorka v Trst in Reko. S tem p ami kom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. • ožnja stane iz New Yorka o se vršile volitve v 37 okrajih. V imenovanih 13 okrajih >o zmagali "mokri" z večino nekaj nad 900 glasov. Volitve so bile tako živahne, da so bile oblasti prisiljene v svrho večje varnosti vse člane mi-ličnega polka št. 4. za priseči kot posebne deputy šerife. Tudi vsa po-j licijska rezerva je morala vršiti slivžbo. Oni ki ljubijo pijačo tni polica .ji so preoblekli v civilne obleke in so agitirali za pijačo. Tempereneni-c-e, ki so bile na straži . pred gostilnami, so bile oborožene s fotografičnimi aparati in so vsakega človeka, ki je šel v gostilno, fotografirale, da bi se tako njihova stranka kasneje, ako bi zmagala, lahko osve-tila obiskovalcem saloonov. Vse fotografiranje iu agitacija temperenčnikov je bilo zaman, kajti končno so zmagali pametni ljudje. Bos to n, Mass., 29. aprila. Tukaj se vrši letna konvencija episkopalne j cerkve in tem povodom je izdal škof pastirsko pismo, s kterim obžaluje, j da «e episkopalni duhovni niso vae-| lepili temperenčne agitacije. Radi i njihove konservativnosti je imenovana cerkev imela mnogo slabši "business", kakor bi ga imela, ako bi se duhovni vdeležili prohibicijo-nističnega gibanja. Gary. Ind., 29. aprila. Na glavnej policijskej postaji so včeraj vničili 50 zabojev opojnih pijač, ktere so zaplenili pri nekemu Ignaciju Peča-ku, ki je pijačo prodajal na skrivaj, .dasiravno je v tuk. me>tu sedaj uvedena prohibieija. Vničenju pijače je prisostvovalo kacih 50 ljudi, kteri vsi so požirali sline, ko so videli, kako se dobra kapljica vničuje. Žganje so sežgali. Preki sod in ekse-II kucije v Carigradu. V CARIGRADU SO PRIČELI SODITI STAROTURŠKE IZDAJALCE; 250 USTRELJENIH. Obdelženi so bili zarote, ktera je vprizorila zadnjo starotur-ško revolto. NADIR PAŠA NA VEŠALIH. Carigrad, 29. aprila. Vsestranska sodba reakcijonarjev v tuk. mestu >e je sedaj pričela. Danes ob jutra-njej zori so blizo galatskega mostu obesili Nadir pašo, ki je bil drugi evnuh palat'e odstavljenega sultana in najnevarnejši «'Ian tajnega kabineta odstavljenega vladarja. Obesili so ga na vešala. ktera so "postavili na najživahnejši del mesta. Njegovo truplo je po njegovej smrti viselo več ur na onem mestu. Ostala dva člana tajnega sultanovega kabineta, so jednega, imenom Fehim pašo. ki je bil vodja ogledu-hov, nedavno umorili v Rusiji; Abd ul Hamidov tajnik Izet paša je bežal v London. Nudir paša je prišel v sultanovo palačo kot ur lad suženj in tu je raste! med neprestanimi intrigami. On je bil vodja zarote, ktero so priredila proti Mladoturkom dne 13. aprila. Bil ie velikan in grozen človek brez vsakega vsmiljenja. Novi sultan je dobil čestitke iz vseh krajev sveta. Med drugimi mo je čestital tudi angleški kralj Ed-waTd. Mehmed V. se je že vdomačil kot sultan in sedaj je sklenil, da bode svoj harem "stanu primerno" pomnožil. Žene bode vzel deloma iz zaplenjenega inventara harema svojega odstavljenega brata. Carigrad. 30. aprila. Včeraj so tukaj ustrelili 230 staroturških jetnikov, kteri so Hib po vojnem sodišču zadnjo zaroto proti Mladoturkom, kakor tndi revolto dne 13. aprila. Pripoznanje novega turškega sultana, RUSKA VLADA JE PREPOZNALA SULTANA MEHMEDA V. TURŠKO POSLANIŠTVO V ZASTAVAH. V Tripolisu so na lep način proslavili proglašenj e Mehmeda novim sultanom. FRANCIJA IN ZJED. DRŽAVE. Razne novosti iz inozemstva. JAK POTRES V KAMERUNU; TAMOŠNJE OBLASTI SO SE MORALE PRESELITE Velik požar v Montreuil - Sous Be in pri Parizu je napravil za $400.000 škode. AMERIČANI NA JAPONSKO. -o--i Berolin, 29. aprila. Cnuioma se Petrograd. 29. aprila. Tukajšnje | P°rt*"a iz Kamenina v cap. Afriki, turško poslaništvo je dobilo iz Čari- j Ja se & tamkaj pripeti minoli pograda uradno obvestilo o prevzetju »edeljek jak potn-s in .a od vlade po novem sultanu in je o tem ponedeljka nadalje takoj sporočilo ruskemu minister-stvu inostrar.ih del. Minister Izvolj- skij je o tem takoj sporočil carju Nikolaju po posebnem selu. Rusija bode novega turškega vladarja takoj pripozn^Ia. Poslopje tuk. turškega j poslaništva je danes v zastavah, i Ruski poslanik v Carigradu Zinov-jev, je nameraval odstopiti in oditi 1 v pokoj. to3a radi dogodkov v Tur- redno ponavljali. Ko <•: ; j. •• .-i»in-t t so bile vsled poti« sa pri-- t-r:e začasno se preseliti v Duaio. Dosedaj so bile nastanjene v But-.:: b vznožju kameninskega gorovja. orociIo od našega } poslanika v Carigradu. Predsednik J « Taft je takoj na to poslal v Cari- i j grad brzojavko s ktero je čestital O KLANJU V ADANI. ZADNJI SNEŽNI VIHAR. VROČINA V PREMOGOVEM ROVU. Iz premogovega rova prihaja para in vroča voda. Mahanoy City, Pa., 29. aprila. Ko so včeraj vrtali zemljo v premogo-vem rovu, ki je last North Mahanoy Coal Co., pričela je iz odprtine švigati vroča voda v velikej množini. Voda je žveplena in kamor pade, tam rastlinje več ne raste. V imenovanem rovu je pred tremi tedni nastal požar, in sicer v globočini 2000 čevljev, kterega dosedaj Se niso zamegli pogasiti, dasiravno so napeljali v rov veliko količino vode. Naj-brže je sedaj ta voda tako pogreta. novemu sultanu. Vlada je prepriča- Povsodi trupla umorjenih kristjanov. na. da se je sedaj, ko ima Turčija —o— ^^ naprednega vladarja, pričela za vso Adana, Mala Azija. 29. aprila. — i Včeraj smo imeli v New Yorku za , trupelj umorjenih kristjanov v strela je udarila v razna velika po-! očeta, v dosmrtno lečo. Obsojenca. . ... . , . . , t*tt H-'orj®- Med temi trupli je vse polno ie zasrovarial zvezini senator W. O. w , . , , , . . žensk in otrok. Trupla plavajo krog vojnih ladij Italije, Franeile in Anglije. -<-o- V dosmrtno ječo. Irvine. Kv., 29. aprila. Tukajšnje sodišče je danes obsodilo Beach Har- ljudi mora živeti na prostem, kajti i mohamedanci so jim razdejali vse, i kar so imeli. Vsi morajo trpeti ne-i popisen glad in veliko pomanjkanje, j kajti tudi obleke jim primanjkuje. :aft DOBI DENAR ZA STROŠKE. POTNE Zbornica bode glasovala za to, da se mu dovoli $25,000. *>U^0T0b pošiljati po — ' rpr*M«mim kraja naročamo* 4» M um todl prejin)« U&e aasnani, dm hitreje naj-ftwifca. _ fe p«Kl)a*Tam naredita aaalor: "GLAS NARODA" It fftmst, New Yoik Cttj. 4687 Oortlandi Jeklo in železo. Večina izrekov, kteri se nanašajo izključno le na Zjedinjene države, oziroma na njihov razvoj, po njiho-vej vsebini ni pravilnih in to velja tudi o avoječasnem izreku milijonarju Jay froulda. ki je dejal, da se za-more razvoj in napredek naše republik.- vedno meriti le po razvoju pa tudi tim«Va pšenica ne obeta baš mnogo in tako ie vedno ne moremo trditi, da so slabi časi že končani. Abd al Hamidov padec. Vir mohamedanske vere in posta-vodaje je koran in koran omenja le z jednim jedinim ostavkom posvetno vladanje kalifata: "O Alah, lastnik vladarstva, Ti daš vladarstvo, komur hočeš in je odvzameš, komur hočeš.'' Pripoznanje vladanja po onih. ki so vladani, je vsekako potrebno. To se je preje v Turčiji dogajalo vedno potom takozvanega "bejaata". čegar vsebina je bila slična nekakej pogodbi med sultanom in ljudstvom: mi ti damo našo pokorščino, a ti nam daš tvojo modrost in tvoje vodstvo. Ako se ta pogodba od te ali druge strani prelomi. potem tudi druga stranka ni več zavezana izvrševati svoje dolžnosti napram prve j. Tekom stoletij se je pa pomen take pogodbe povsem spremenil in vladanje sultanov se je spremenilo v pravo vsemogočnost. tako, da je vsak glavar bojevitih turanskih nomadov zamogel početi. kar mu je bilo drago in da se mu na pogodbo, ktero je sklenil s svojim ljudstvom, ni bilo treba več ozirati. Do tega pa ni prišlo vsled zlorabe korana, temveč vsled zgodovinskih dogodkov, kteri so se končno spremenili v tradicijo in v zakon. Toda končno je zopet koran obveljal in svetemu zakonu se je moral prejšnji sultan Abd ul Hamid umakniti. Dne 31. avgusta tega leta bode 33 let. odkar je Abd ul Hamid zasedel prestol Ozmanlije. Dne 29. maja 1876 so v palači priredili revolucijo in tedanji sultan Abd ul Azis se je moral umakniti; par dni kasneje so nesrečnika našli mrtvega, in Gihtoje delavce? aa Fraacoskem. m Sindikalizem in direktna akcij a. Is teorije "Paction directs". V predstojeci razpravi smo orisali načela revolucionarnega sindikaliz-ma v njega najčistejši, obsolntni in tudi objednem v najprvotneji obliki. Tak, kakor je izšel takorekoč iz teorije, iz kritike delavstva samega, ko se niso te ideje še nikjer dotaknile praktičnega vsakdanjega življenja in j zato rudi uiso mogle nikogar pardo-r.irati in delati koncesij nobeuim drugim interesom življenskega boja. Njegov končni cilj ni socialistična demokracija, ampak vse obsega- Pity*. iMM* * ljudstva. Spisala Kantina Sviti*. (Nadaljevanje.) Tudi Vendolks PalouckA je pred kratkim dvomljivo po migala z rameni o priliki, ko jej je sporočila, da se Luka! napravlja k njim po privoljenje, pri čemer ji je omenila, kaj bi rada. Vendulka je rekla, da to vendar ni nikaka malenkost, obče vati s tihotapci. Zato ni potrebovala samo dobrega zdravja, temveč je morala imeti tudi mnogo poguma kakor ga ima med stoterimi šele ena. Od tistega časa je tudi Martinka po- ... . .. , . ,, čela dvomiti, da li najde, česar išče. ioca "association des producteurs . . • ...... ... ,, ■ Kar je namreč \ cndulka mislila m t. i. soeijalist lena občina, na podlagi , . . . ...... ..... - . izgovorila, to je pri njej obveljalo strokovnih društev, sindikatov, ki J 1 . . vedno do picice. Martmka je bila producirajo sami na svoj račun brez r . t _ _ . ^ vsakega zasebnega podjetnika. vse opustit, ako U Martinka Maj nehali nahajati s njimi; toliko jpze in frda so mu pgovavočale ostale pomočnice. Vsak trenqtek so kaj storile, kar bi ne smele; ta je jedna izgubila del jej poverjenih reči, draga ni sopet dovolj pazila na nje in jih pokvarila, tretja je popolnoma brez vsakega vzroka vrgla svoj jer-bas od sebe, misleč, da je zasledovana. Bes, škodovale so več nego koristile. Kako bi to ne jezilo starega Matouša? Ni imel več take potrpežljivosti kakor včasih, ko je šele pričel s svojo obrtjo, in konečno mu je tudi ni bilo treba več imeti. Kakor stara Martinka, tako je jel tudi on že zgodaj misliti na stara leta L. si preskrbel vse potrebno za starost. Tihotapil je še samo iz stare navade in za kratek čas. Bil je vdovec. sinove je imel že vse oženjene: s kom naj bi torej doma posedal in se pomenkoval, da bi mu hitreje minil čas? Zato je hodil raje po svetu. Stara Martinka si je znala svoj Slovensko ksatoliško podp.društvo G sveteBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano doe 31. januarja 1902 v državi Pennsylvasi& prava sestra njene matere; ko je ta _ - umrla, se je sirota zatekla k teti in^rbas vedno tako daljšati in zaknti. Bojuje se proti političnemu soci- ^^ n} ^^ od d da ni stražniku, ki jo je ob zori sre- r»fliii " jalizmu; na njegovo mesto postavlja zadružni, korporatislični socijalizem. Ta revolucijonarui sindikalizem spominja pač na Bakunina. toda ni anarhističen; zametava individuali-zem anarhistične doktrine in stavlja na njegovo mesto asocijacijo, druže-: nje po strokovnih društvih. Nadalje je protidemokratičen, kajti namen demokracije je, ublažiti in vzravnavati socijalna nasprotstva. — Grifftielhes sam navaja kakor jeden dokazov za protidemokratično smer sindikalizma dejstvo, da so njegovi člani nasprotniki vsakemu razsodišču v slučaju spornih vprašanj s podjetniki. deloma iz žalosti, deloma, ker jej ni ugajalo pri očetu, ki je zahteval, da bi vedno vladala okolo njega sveta čai sredi gozda, še nikoli prišlo na um, jo ustaviti in jo vprašati, da li nosi res samo jabolka, jajca ali kaj tišina; smatral je že vsako veselo in i druzega, ker je bilo tako lepo na glasno besedo za greh. Od onih časov je bila Vendulka kakor njena. Z njo se je posvetovala o vsem kakor z lastnimi hčerami, da, te so jej očitale mnogokrat, da ima nečakinjo bolj rada nego njih same. Lukašu je bilo dobro znano, kako Martinka ceni Vendulko in ona zopet njo. Zato jo je bil tudi poslal k njej. prepričan, da jej bo njegov pozdrav najbolj ugajal, ako ga jej prinese Martinka in ne kaka druga leženo in zravnano na vrhu jerbasa in ne skriva li morda pod njimi kako drugo dragocenejše blago. Znala je delati tako nedolžen obraz, pozdravila je stražnika tako odkritosrčno in prebirala med prsti jagode rožnega venca, da jo jc rMno smatral za navadno prodajalko masla ali sadja, ki je vstala bolj zgodaj in v jutranjem svitu hitela v kako bližnje mestece, hoteč prehiteti ostale prodajalke, da bi še pred njimi speČala Predsednik: ALOJZIJ ZAVEB-L. P. O. Bor 574, Peresi Podpredsednik: MASTEN OBERŽAN, Bos 61. Wast I. tajnik: IVAN TELBAN. P O Bor 807. Pan* City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTDEL, 1143 E. (OU Sv, Cleveland, Okla Blagajnik: MASTEN MUHIČ, P O Bes 1ST, Porast City, Pa -e—o-....... NADZORNIKI. MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, W«fr, Ki KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547. Fore* City, F« FRAN KNAFELJC, U nadzornik. 909 Braddock A vi, deck. Pa FRAN fcUNK. UL nadzornik, 50 Mili Bi., Lunarne, Pa -o—o- POROTNI LN PRIZTVNI ODBOR : PAVEL OBREQAR, predsednik poietnsga odbora, Weir, Kal JOSIP PSTERNBL, L porotnik, P. O. Box 95. Wfliock, Pa IVAN TORNIČ, n. porotnik. P. O. Box 622. Forest 04tj. Pa Dopisi naj aa pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN. P. I Porast Ottjr, Pa Društveno glasilo je "QLA* NARODA.'' jeklene in železne obrti. Jay Gould k.;kor se je tedaj zatrjevalo, si je ie tako zatrdil že pred petindvajse tirni leti. toda tedaj njegov izrek nikakor ni bil pravilen, kajti blagostanje ra/voj Zjedinjenih držav v ii»dar. i'tii t- : je bilo odvisno pred \>em iHjljedelstva. ne pa od jeklen«- • -z'n* obrti. Mnogo večjega j"n:i- t je pa njegov izrek za končal življenje lastnoročno tako da s5 je prorezal žile na rokah. Njegovega naslednika Murada V. so po preteku treh mesecev, dne 31. avgusta. zopet odstranili. ker j«1 baje : zblaznil. Očetu iu bratu sledi! je na prestol Abd ul Hamid IT. — Tedaj ; j.' vladala v Turčiji velika kriza. uko. b idrisno KI iul ckom zadnjih kaj, I)r^.e]a se je vojna z Rusijo in se Zjedinjene 'rari;ii ad jc bil središče vseh evrop -kili intrig. Te intrige so se potem nadaljevale tako po Nemčiji -in Avstriji. kterima j«' bil Abd ul Hamid :iih izdelkov ne no-1 Jupkj pazljivo zasleduje že-ezna in jeklena trgovišža. kakor tudi razvoj in vse pojave na i»olju ic- industrije. stva in tudi s svojimi podaniki, kte- Neposredna posledica sedanje kri- rim je kon£no dal ustavo. Vse ono, it, oziroma njenega početka, je bilo kar je 0bijubilT je redno prelomil in nazadovanje jeklene in železne obrti. dane pravice je ljudstvu zopet vzel. Trust za jeklo, kteri kontrolira 55% Vsa njegova neiskrenost pa ni mo-pridobivanja železa in 66% jekla, gla preprečiti pomanjšanja njegove-vsega jekla v našej republiki, na-: ^ cesarstva in pod njegovim vlada-^ranja v svojem četrtletnem poro- njem je Turčija zgubila Egipt in Tu-čilu o nazadovanju njegove obrti.jnis Bolgarijo in iztočno Rumelijo, To poročilo je izšlo te dni in je vse Herceg-Bosno in Tesalijo, razne de-,ae. kter, so pričakovali boljših ča- ; žel(> v MaJej Aziji, otoke Ciper in ^ov, dokaj neljubo iznenadilo. V se- Krit __ vse {o ^ Ozmanlijo za -anje t-etrtlerje spada boj za ceno i vedno izgubljeno. Nikakor pa ne jekla in železa, kterega je uprizoril | smenlo poZabiti. da se ima Turčija le rust, ko je izjavil za takozvano | Abd ul Hamidu zahvaliti, da ni iz-odprto trgovišče. Ker so na ta na- j ,_,ub;]a ge veg dežel. čin padle cene. je trust pričakoval. Zplo slab() zanj je tudi bilo da z : svoje blago. Ako se je kdo vendarle On je protidomovinski, nepatrijo-1teta- j ustavil in sumljivo gledal za njo, se tičen, ker neče poznati v delavcu no- Da. Vendulka je prav imela, ko je i je takoj ustavila tudi ona in ga benega državljana, ampak sajno pro- trdila, da od stoterih žensk je šele I vprašaia. hoče li česa kupiti od nje? ducenta, samo delavce, ki jih je zdru-i ena pripravna, da zahaja k tihotap- Zakaj pa ji ne bi bii verjel T Da. žiti v strokovna društva, ki so sta-1 cem. Tudi stara Martinka se je mo- j nekolikokrat se je že z-odilo. da je niča bodočemu družabnemu orga-1 rala zelo dolgo vaditi, predno se je j stražnikom smelo prodala iz jerbasa nizmu. i priučila delati iz noči dan in iz dne- hnigke ali črešnje in vendar niso ni- Proč zato s politiko, ker ta povspe- vu noč, plaziti po poteh in prelazih, , -esar zav-ohali. Kako je ne bi stari šuje demokracijo, ta krepi državno j kamor ne stopa človeška noga. P"- ;Matouš hvalil in pravil o njej, da se idejo — mesto toga pa obuditi v živ-I vezati si po zimi na noge obročke, da take ?enske ne rodijo več in da je 1 je nje direktno akcijo. - l>; po sne^ : olje hodila s hribov in : (>lja j|>dna zadnj;b, ki kaj veljajo. Action direete: ta bojni k . e vedno pa?, i. da li kdo ne prež; na ge vedno se jezeč, ker se ni pravo-\-|dival s svojo mistično vseb ::o u-j njo. Ved - morala biti priprav-! -asnQ vzblld,]a> j0 Martinka v naglici prav čudodelno. Nihče ni , j Ijena. da kje na njo stražnik. vrpJa na_S(1 nekaj gorkega, zagra- - prav vedel in spoznal, kaj pcc^nja j skoči nenadoma iz host o. jej preišče !)5,a SVf>j jerbas in §,. enkrat zelo v resnici; njegove dalekoseži. >sr. ni ; koš, ga vzame in jo v slučaju, da ne skrbno preglodala dno in vrvi. nabilo vsem možno prav zazrli., aii'n^ore plača ,i. odvede celo v zapor, j kar jp ^-tnknila vanj približno za ro-zato so netili instinktivno, d^ £ ..me- A tukaj t omoči! Ko mož odhaja ko gjobok0 dve drvi počez, položila nja nekaj novega, česar doslej ie ni- od žene za vedno in jej ostavlja ra- na desk0. a na desko nekoliko bče ni izrekel. Instinktu p - -ledi zen prazne .-loče še pet lačnih črvič-: kogov sur0vega masla, ki ga je po-človek mnogokrat bolj nego v ki 3e ' kov, si ta ne more izbirati, ktero de- i krila z be]im prtom. tako jasni in prepričevalni besedi. In- 1 bi jej gajalo in ktero ne. Lotiti Ravno. ko je hotela skozi vrata, se mora vsega, pri čemer upa kaj za- j nekaj ndarilo po durih. Ustrašila služiti; kako torej zgolj iz občutlji- ^ raisie5; da je prige] kdo Gd ob-vosti odklanjati to. kar prinaša pre- ,agti y s%n.bo preiskave — navadno nje delavec in bile so tem prijetneje, . cejšnjega dobička in v čemer ni nič ,ako pribruini v bjg0, kakor da bi čim manj jih je bilo možno definirati, slabega in nepoštenega?! bi]a njecr0va — in tu spozna pri svi- L' action direete ne pomenja no- Martinka ni videla v svoji obrti, tu luči — Vendulko Paloucko. bene v vseh posamičnostih -oreeizi- ničesar izpodtakljivega, in tako. ka-1 prej bi se bila Martinka nadejala kor ona, mislijo v naših gorah skoraj i v tej uri duhov, nego nje; zato je vsi ljudje. Sedaj seveda ne cvete! tako ostrmela od začudenja, da ni več ta obrt, donasa le malo dobička, mogla niti spregovoriti. Ne da bi a še pred tridesetimi leti je človek i počakala na tetin pozdrav, se je Ven-pri tem Inhko zaslužil par lepih gro- dulka vrgla že pri vratih na klopico »Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učite^ I na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravil-no slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim r korist, I jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" Cortlandt St., INew York:. Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna črna ali bela vina. Cena belemu je 40e in črnemu pa 35c galona, s po?odo vr©4-Manjših naročil od 50 galoa rc sprejmem. Z naročilom se pošlje polovioo denarja naprej in druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natanfaft naslov kam naj vino pošljem. Za večja naročila kakor Car load, se pismeno za ceno zmenimo. zmagi" Srbije doživeli svoj prvi stinktivno pričakovanje odp ri člo-poraz. j veškemu srcu stotero nad. velikih in Vsa doba vladanja bivšega sultana lepih. Kakor v sanje se je pil v je minola v bojevanju s pomočjo intrig kot orožja in tako je v 33 letih postal Abd ul Hamid pravi diplo-matični mojster. Na njegovem obrazu ni bilo nikdar citati Ljeguvih misli in govoril je vedno drugače, kakor je mislil. Tako je ravnal, kadar jo obravnaval z zastopniki inozem- .ia se bodo naročila izdatno pomnožila. tako. da bode imel kljub nizkej •eni svojih izdelkov še vedno dovolj dobička. Toda glasom poročila so naročila le v malenkostnej in skoraj neznatnej meri pomnožila. Či--ti trust ovi prihodki znašajo namreč ta. prvo četrtletje le 23 milijonov do- večjim delom svojega lastnega ljudstva ni mogel živeti v soglasju in tako je mladoturško gibanje napredovalo v toliko, du "z je moral umakniti prijateljem Anglije, Rusije in Francije. Ljudstvo je sultana prisililo privoliti v ustavo in na koran je moral priseči, da ostane zvest ustavi. rane metode. Poosoblja temveč razne pojave delavskega neposrednega odpora. Pariški bulvardni listi so prinašali dolgo časa vse vesti o delavskih izsrredih pod r .slovom "1' action direete"'. šev. Ni se s tem pečal samo kak re- in pričela vzdihovati, kakor da sc Za kratek čas. Lasrardelle razume pod direktno! vež. ki ne ve več. kam bi se obrnil, bliža njena zadnja ura akcijo organizacijo razrednega boja . ampak tudi domačini, ki so imeli ve- __________ z revolucijonarnim namenom; Grif- i liko premoženje in so hoteli oboga-fuelhes je označil direktno akcijo ia-jteti še bolj. Tihotapstvo so smatrali ko: ;' Pomenja akcijo delavcev sa- : za obrt kakor vsako drugo, samo da mili, in sicer neposredno proti vsem j ni bila javno dovoljena, modrovali silam, ki ga osužnjujejo. *' Paul De-j so, da ima gospod cesar toliko kron, lesalle pravi takoj v pričetku svojih kolikor dežel; ako mu je včasih kdo •'Le« deux Methodes du Dvojna smola. Gospod (kteri je bil iz gostilne do-Synaica-i prenesel culo Čez njegovo mejo, ne j mov grede oropan in povrhu še te-lisnie (Paris. 1905): "Direktna ak- i da bi bil plačal dotične pristojbine, j pen) : "Ako bi mi ti lopovi saj klo-cija proletarijata stoji izven vsakega ne bo cesar radi tesra prav ničesar i baso pustili, ktero sem seboj nesel, oficijelnega ali neofici jel nega vmeša- pogreša 1. Niti zapazi ne, ko ne dobi j dr staro potolažim!" vanja v delavske stvari." Pierrot1 tistih par krajcarjev od eolnine, a pravi v svoji brošuri *' Syndicaiisme ; marsikLfii človek si je že opomogel' Kteri je pravi? et Revolution" (Paris. 1905): "Ni-; s tem. . Kukolič: 'Kaj. temu človeku si se česar ni iskati s pomočjo delegacij;; y ostalem je bila Martinka že na- odkril?" delati je direktno. Direktna akcija je tudi najboljše vzgojevalno sredstvo za ves proletarijat; ostri duh i-i čut stopnjuje pogum in zavest o-sobnega ponosa, vzbuja energijo." arjev. Ta svota je pa kljub temu jn zopet ni biJ jskren. Pri prvej sa pe- milijonov dolarjev večja, nego J priliki je skušal ustavo po želji Av-ie bila ona v prvem četrtletju mino-: grrije -m Nemčije zopet poteptati, 4ega leta. kar se mu je za par dnj poSre. Nizke cene trustovih proizvodov , i]l(J _ dokler ni pri§la njegova voj. niso mnogo vplivaie na trustove do- ska in storila konec njegovemu vla-bičke, kajti $11^73,106 dobička Be danju bode raz ielilo med lastnike delnic. Mogoče je, da se z Abd ul Hami-dočim se je lani razdelilo le nekaj dom kon«a ves sjaj ka]ifata in da ^ pad $8.000,000 v istem četrtletju, ki tl;di Turčija razkosa, kajti v Cari-je bilo najugodnejše v zpdovini L^n ^ bode sedaj z intrigami na-največjega trusta v Ameriki. j daljevalo. Dnevi kalifata in ozman- Čisti dohcxlki v minolem čertrletju j ske?a g^podstva so morda šteti... so pa bili manjši, nego oni v zad- __ ____ njem četrtletju minolega leta. Toda v se to se lahko pozabi, ako bi se saj LISTNICA UREDNIŠTVA, v naprej obetali boljši časi. Tmeno-! j R ^ Salle IU v "Priposla-ani trust je imel početkom sedanje- Eem»»f objavljenem v našem listu z ga četrtletja, oziroma dne 1. aprila V542.342 ton jeklenih in železnih izdelkov v naročilu, kar je mnogo manj. nego koneem minolega leta in celo manj. kakor dne 31. marea leta 1903 in za polovico manj, kakor v i«tem četrtletju onega leta, v kterem te je pričela kriza (1907). Ako sodimo naš razvoj po želes-nej in jeklenej industriji, potem moramo biti prepričani, da kriza ie vedno ai končana. Poleg vsega tega vajena na tihotapce, njen pokojni Svedrovič: "Zakaj pa T" mož jih je često skrival pri sebi. V Kukolič: "Vendar moraš vedeti, ta namen mu je služila bajta, ki je , da je zapleten v velike sleparije!" stala popolnoma osamljena v gozdu; Svedrovič: "Ne. prav nič ne vem. za vasjo, oddaljena približno pol j povejte mi vsaj!" Te energije, tega navdušenja po-1 ure. Imenovali so ta kraj 4'v smreč- . Kukolič: "Sedaj ne vem prav za trebuje direktna akcija v resnici ze-1 ju". Nihče ni mogel od nobene stra- j gotovo, ali je on toliko ljudi ogolju-lo. Na Nemškem in Angleškem se j n; videti, kdo prihaja tja in kdo od- fal. ali je bil le njegov pomočnik!" krepi delavsko gibanje od dne do j haja. ako ni stal tik pri malem vrtu. dne s tem, da izpolnjuje svojo no- Ko je Martin umrl, so tihotapci po- Novošegno. tranjo organizacijo; na Francoskem dne 22. t. m., je čitati ime Ivan So-kar pravilno Ivan Lokar. Odlikovanje je odklonil vrtnar v Kraljevih Vinohradih, Badek. Dobil je prvo takozv&no cesarsko darilo na dunajski vrtnarski razstavi. Badek je pe odlikovanje odklonil, čei, da z Dunaja, kjer se tako barbarsko postopa proti tamofeijkn Čehom, se sprejme nt jc delavstvo slabo organizirano in tudi nima za tako stalno udruženje niti dovolj miru niti dovolj razuma. Število članov fluktuira neprestano k^kor valovje na morju: enkrat stoji visoko, potem pada zopet rapidno. Ravno tako je z doneski. Agitacija ne računa s tem. da se dvigne vsa masa sama od sebe. ampak potiska samo elito delavstva v prvo bojno vrsto, kakor garda v vojski, in ta bojna četa naj vzbudi druge in jih potegne za seboj. Ne vpošteva mase, ampak samo voditelje. Tudi v tem se nazivlje sindikalizem protidemo-kr atičnim. (List L' Humani tč z dne 9. oktobra 1908 piše v nekem članku, da je na Francoskem 812,000 kovinskih delavcev, od teh je organiziranih 23 tisoč. Ako prištejemo is delavce pri marini im telefon«, kale itevilo or-gaaiBiuik vabili njegovo ženo k sebi iz hvaležnosti, ker jim je vedno rad pomagal. To so storili radi tega, da jim je vsako noč na kako skrito mesto v gozdovih, ki so se razprostirali od saških mej pa do naših gor, prihajala s košem naproti, prevzemala od njih del čez mejo utihotapljenega blaga in ga odnašala na pristojno mesto, od koder se je zopet odpravljalo dalje na pravo mesto, včasih celo do Prage. Martinka je zelo rada vspre-jela to ponudbo in ker je z njimi občevala že več let, je s tem opomogla stbi in svojim otrokom. Vsem je lepo pripomogla do lepih mest in nekaj si je pri tem tudi sebi prihranila. Ali bi bila pri čem drugem dosegla kaj takegat Tihotapci so seveda imeli več takih donašalk; vsaka jim je odnašala utihotapljeno blago v drugi kraj, a nobeno niso tako hvalili, kakor Mar-tinko. Njihov glavar, stari MatouS, ki je utihotapil s svojimi petimi sinovi, je ob vsaki priliki izjavljal, da bi on obesil vse tis klin in bi raje Vi Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. F. No. 7 Box 81, FRESNO, CAL. Gospa: 11 Toraj naša nova služkinja je bila tu; ali bode službo nastopila?" Služkinja: "Jaz menim---- prav dobro sem vas priporočila 1" Nagajivo. Potnik iz Afrike (prijatelju):' "Ljudožrci so me že imeli v pesteh, a konečno le izpustili." Prijatelj: "Najbrže so se že naveličali vedno uživati volovsko meso!" V zaupanju. Že par let opazujem na oknu gostilne, da sem in tja obešajo tablico z napisom: "Danes domaČe klobase!" Za necega dne vstopim v gostilno, a na oknu ni bilo tablice. Natakar mi je pričel hvaliti izvrstne domače klobase. A rečem um, da včeraj je visela tablica na oknu, danes je pa ni; nato mi zaupljivo odgovori : "Veste, tablico obesimo le takrat, kadar nam klobase ostanejo od prejinjega dne!" Closp. Frank Stefanich v Fresno, Cal. Dragi prijatelj:— Vaše pismo sem prejel 15. decembra. Ko istega prečitam, še le vidim. kako napako sem napravil, a mi ne zamerite. V hitrosti sem mislil Vas prositi, da me malo počakate, ker imel sem ravno veliko stroškov radi preselitve na Stone City, pa sem na to pozabil. Tu sem imel tudi sitnost s saloonom, ker so tem-perenčniki zmagali in smo morali vsi in okolici, posebno pa v Cleveland^ POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam Andrej Kranjca, njegovo rodbino in vse rojake po eeli A-meriki, posebno one v Clevelandiu Na svidenje! New York, 29. mal. travna, 190». Fran Gregoree. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake v Chicago, UL, plačati po $181 in to je bilo vzrok, da nisem prav pisal. Prosim, oprostite, in objednem priložim svoto $22 ter se Vam prav vljudno zahvalim za odlog. Posebno se pa Vam zahvalim za dobro kapljico, ktera prav gladko teče po slovenskih grlih. Opomniti Vam pa moram, da je bilo v enem samo 46 galon in drugi večji pa je bil čisto poln. Najbrže, da so ga med potjo kje poskušali, ker je res priljuden za piti. Prosim, naznanite mi ceno od ene cele kare, kakor tudi prevožnje stroške. Jaz upam dobiti tu naročilo za celo karo, da bode vino ceneje. Plačal sem namreč tovora $27.60, kar vino zelo podraži. Medtem, ko Vas ie enkrat prosim, da mi oprostite mojo pomoto, ostajam Vam hvaležni Frank Supančič, Box 408, Stone CSty, Živili! New York. 29. mal. travna, 1909. Martin SentiČ. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam svoje tri brate: Ivana, Antona in Avgusta Kužnik, ter Joe. Strema v Clevelandu, O. Pozdravljam tudi aobrate člane Sov. Kar. Podp. Jednote št. 5 v Clevelandu, O. Na zdar! New York. 29. mal. travna, 1900. Fran Kalnih. Kje je JOŽE BEZEK7 Doma je is Semiča it. 20 na Dolenjskem. IVa-sim cenjene rojake, kdor sn naznani natančneje o njem, da je fir ali mrtev, dobt fi.00 nagrade. — Joseph Scharabon, 415 W. Michigan S L, Dnhith. Mina. (21-4—1-6) dne 24. janu&ija 1901 t državi Miwnotf. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKU BL FBJkSKkTDOS, predsednik, 9483 Ewinc AT«., 8*. CSue^o, rrjjr GBBM, podpredsednik, P. O. Bo* 67, Braddoek, Pa Ui L. BROZICU, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Min« MAJCS KBRŽIfiNIK, pomožni tajnik, L. Box 383. Roek Spring Wyo. rviJf blagajnik, Bo* 106, Ely, Minn NADZORNIKI: JJLMOJ VXRANT, predsednik nadnornage odbora. Gor lOtfc Ar«. L, So. Lmia, O. TVJJt FtUMOŽIČ, drqgi nadzornik, P. O. Box 641 BWstk, Minn. MISLLWL KLOBUČAR, tretji nadzornik. 116—7* St.. Calamet, POROTNI ODB0* nujr DCRŽlSNIK. Predsednik porotama odbora. P. G Box 138, P«. ■dravrnk, DR MARTIN J. IYBC, 71L N. Cbisa«* 8t Jobet, UL "Slovenec" je pa na začetka te glasonrite pravde trdil, da bode dokazala, v kakšnih razmerah je bila monarhija, ko je izvedla, prisiljena po velesrbih in vele turški propagandi, aneksi jo. Katoliški centrom in združeni listi Pijeve in Frankove družbe so že doživeli blamažo, kako rš ne se niso nadjali. Umrl je v Dubrovniku župnik v pokoju don Marin Gavranič, znan iz dalmatinske " veleizdajniške" pravde izza leta 1860. Takrat so bili Vragolov in tovariši obdolženi, agitirajo za združitev Dalmacije s Hrvaško, in so zato presedeli 15 mesecev v preiskovalnem zaporu. BALKANSKE NOVICE. Bedel is četrtega Štiriletni deček John Gearns se je včeraj igral s svojim Teddy-medve-dom na balkonn rešilnih lestev v stanovanju svojih starišev 349 Furman St. v Brooklyn Borough v New Yorku. Pri tem je padel skozi Široko ograjo v globočino, toda k sreči je priletel na vrvi za sušenje perila dva nadstropja nižje in od tam je potem zopet padel na dvorišče in priletel v nek otročji voziček, ki je stal na dvorišču. Tu so našli dečka, ko je še držal svojega medveda v rokah, j Poškodovan je bil le nekoliko na obrazu, toda Johnnie pravi, da ga to j ne boli in vsled tega ga niso poslali ; v bolnico. Vstaja v Novem Pazaru? Belgrad, 15. aprila. Srbska vlada je dobila vest, da je v Novem Pazaru vse pripravljeno za vstajo proti Turčiji in i za združitev s Srbijo. Veliko število ] albanskih voditeljev se je posrečilo 1 dobiti za srbsko stvar. TOUI N. G06AR, dragi porota*, &XLS Batter 8L, fVAJf VSSfiAR. tretji porotnik, Box 96, By, draitva saj blagovolijo podiljati m as glstssga tajnika: GSOROE L BROdCH, Box 434, pe svojsai tajnika in nob—id dragom. —pofcljafrre saj potljajo krajem dnfltv* aa Uagajaika: CMBtE, P. O. Box 106, Ely, Min«, po svojem Tistiifiifri krajevnih draftUv saj poiljeje tajnika Jedsote. Wm pnlmBii ed strani krsjemih drafttev Jednote ali m psiQjaje na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlSNTK, Bwrdins, Pa. Pridejsai morajo biti aatanlsi podatki Draštveso glasil« js "OLAB NARODA. RAZNOTEROSTI. Pojedina za upnike. Redko prese- Vjeli belega kita. Atlantic City, N. J., 29. aprila. V tukajšnjo luko se je priklatil včeraj bel kit, ki je kacih 40 čevljev dolg ic kterega so ribiči vjeli. Velikansko žival bodo sedaj razstavili v tu-| kajšnjem mestu. Kita je ugledal kapitan Doughty, j ki je prvotno mislil, da je kak velik naopako obrnjen čoln. Kasneje je nečenje so doživeli upniki nekega , spoznaif da ima opraviti s kitom in danskga lahkoživca v Kodanju. Mož je pred leti všel v Ameriko, zapu-stivši na vseh straneh ne baš prijetne spomine v obliki večjih ali manjših dolgov. Toda v Ameriki ga je srečala pamet, in pridobil si je veliko premoženje. Sedaj pa se je pokazal pravega kavalirja, spomnil se je namreč svojih starih upnikov v Kodanju, ki so bili nanj že pa čisto tako je z mornarji takoj sklenil kita vjeti, kar se mu je tndi posrečilo. Lokalni eksperti kitov trdijo, da je vreden več sto dolarjev, kajti kit je one vrste, kakoršnjih je le malo v naših krajih. Avstrijsko oboroževanje. Dunaj, 30. aprila. Avstrijska vla- pozabili in se podal nazaj v staro ; da namerava zgraditi v kratkem se- domovino Dansko. V prvem kodanj-skem hotelu je naročil imenitno pojedino in povabil nanjo vse svoje dem oklopnic modela Dreadnought. Kje bode dobila za to potrebni denar, še ni določeno in tudi ni znano, Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. VsW žganjepitja pri mešetarijl j eden mrtev, več nevarno obolelih. K tozadevnem v<*erajšnjem poročilu se š* poroča iz Domžal: Dne 14. apnrta zjutraj so začeli Iicitirati yeftdarje Ahačičeve travnike. Imeli so fcnpsa. na razpolago, posebno za one, od kterih je bilo pričakovati mešetarjenja. K dražbi »o pa tudi priKi kupci in tem so dali tak Snopa, da je bil bolj močan, zato pa ni čwdro, da je toliko ljudi — popadala Naenkrat jih je ležalo pet nezavestnih. Nihče se ni zmenil zanje. Se ■a živino se ča^ih ljudje bolj brigaj«, kakor pa za človeka! Umrli je Alojsdj Seršen, zasebnik iz D ep al e-vaai, drugi. Štirje so bili pa vsi posestniki, jednega je župnik dejal v sv. olja. Ko je j eden omamljen cev prišel k ».vednosti, da je govoril, je rekei, da je izpil šnopsa dva štam-peria, pa da mu je potem prišlo tako slabo, da se ni nič zavedel. Tožil je, kifco 4a ga po trebuliu vse boli. Btjsvai je vlečljive sline, kakor tak, ki pxdfijn prav hud strup. Vinska trta na Dolenjskem je leto« prav povoljno prezimila, ker je jesa«i dobro zlesenela in ni bilo po-7ebe Wavno. prvotno delo v vinogradih je do malega že dovršeno. Ce ne bo »pomladnega mraza, ki bi uničil mlado -zeienje, je tudi letos pričakovati dobre vinske letine. mrzle vode, ki mu najbrže ne stori ! obrestmi vred. preveč dobro. Izginil je v Tržiču 571etni služab- upnike. Ti so se pošteno začudili ter bode 11 zamogel avstrijski parlament šli pogledat, ako si ni morda kdo z j sPloh privoUti v to gradnjo, ker denarja nimajo od kje vzeti. W VAŽNO H ZA SLOVENSKE PARMERJSI Vsled zahteve ne kterih rojakov naročili smo zopet v Ljubljeni veftj« število pravih domačih kos, njimi dovolil šale. No. prepričali so J se, da je na svetu še tudi poštenih i dolžnikov, kajti ne samo, da je bi- i la pojedina krasna, marveč je našel vsak pod svojim kuvertom tudi zavitek z natančno dolžno ?voto z i Nravnost v Berolinu. Središče i nemškega naroda. Berolin je nrav- nik pri finančni postaji, Jo*. Fon- no najbolj propadlo mesto na svetu, ktere imamo sedaj v tania. Sodi se. da je padel v kanal. Tam imajo sodišča vsak Čas opraviti dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo t odi z vsakovrstnimi pregreški zoper nravnost, četudi ni>o vedno prizade- domače brusilne ti tako visoki gosp dje. kakor knez klepalno orodje. Eulenburir. Zdaj pride pred sodi- Iskali so ga že povsodi. pa ga niso mogli najti nikjer. Nekega cigana so bili prijeli Pod-turnom po polnoči, ko je prišel iz veže v hiši, kjer ima trgovino A. Mazulini v Goriei. Trije Podtuinci so vstavili cigana, ker so mislili, da je kradel. Ali pokazalo se je le, da je bil cigan Ivan Held pijan ter je spal v veži, dokler se mu ni skadil alkohol; potem pa je šel "domov", tje pač, kjer ima navado prebiti noč. Tatvine. V ulici proti Julijskim ubitih 100 oseb. Čeravno so poročila (osle) ter Ker je bilo letos vprašanje pe test šče cel ženski klub, ki je bil javno blagu tako veliko, da niamo samogi; obdolžen vsakovrstnih Članioe tega kluba so same dame. svinjarij, izvršiti vseh naročil, svetujsmo odlične onim, da se že sedaj preskrbe s tem ' orodjem za prihodnje poletja. Gled* cen pišite na: FRANK SAKSER OO. Haw York, I. T. San Franemeo, CsL: Ivan Starih«. Za Denver, Gole. m okotiao: B. B. Derganee, 8tockysrd, Denver. Pueblo, Colo.: Potar Calig. Indianapolis, lad.: Alojzij Rod man Chicago, UL: Mohor Mladi*. Depne, UL: Dan. Badovinaa. L« Sale, HI.: Mat. Komp. South Chicago, 111.: Josip Elmd-pare. Wankegan, HI.: Frank Petkoviek. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Sutej. Iron Mountain, Mich, in okolico: Marko Badovinae. South Range, Mich.: John Bohorič. Chisholm, Minn.: K Zgone. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotse. Eveleth, Minn, in okolica: Nick Miletič. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Tower, Minn.: John Majeria. Kansas City, Mo.: Ivan KoraSii in I vsa Rahija. St. Louis, Mo. is okolieo: Frank Skok. Aldridge, Moat: Gregor SEobea. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cdhiak. Little Falls, N. Y.: Frank On-goika. Wee Seneca, N. Y.: Jovsa MDii. Clerveiaod, Ol: Frank Sakmr Co. William Sitar in Mst Pečjak. Cleveland, O.: Nacek SpigeUL Oregon City, Or.: M J vtis. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Iran Vsxogs. Ccmemaogh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa:. Geo. M Sehalta. Claridge, Pa.: Anton Jen in«. Forest City, Pa.: Kari Zalar. Heilwood. Pa. in okolico: Alojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Pittsburg, Pa.: Igsse Podvasnik. Steel ton, Pa.: Marko Kofalt ia Josip A. Pribernik. Willock, Pa.: Fttji Seme. West Jordan, Utah: Antos PsičK. Rack Diamond, Wuk- Gr. K-renta. Benwrjod. W. Va.: R. KofCman. Thomas, W. Vs.: Joosp Rnc. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik. Roek Springs, Wyo : Loads Pšre ia i UiUMvljcao UB7. Ozdravljenik! Svetovno znani med. Profesor Dr. E. C. COLLINS, Ustanovitelj Collins N. Y. Med. Institute. Cfe., M ie dali« trpeli? 300.000 za raznimi b ljudi, med kterimi je bilo mnogi tacih, koje %o Silo zdravniki že o« ta vili kot neozdravljive je bi W i IJenJh po priznanih profesorjih Colllnsovega zdravilnega zavoda. Ke obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo njeni profesorji Vas lahko ozdravijo. Pridite ^ pa pišite v V(iem testnem Jezika), in oni Vam bado odredili najboljša zdravila, ktera Vam bodo takoj tako, da bodete zopet Zdravi! N1KARI ne poverite Vtkgi zdravja ia frrrS,h; Jemh ^-»1=1. srcu, »prtjtt, jih po vsem svetu proti povzetju, ""ni« maicrnici, križu in peti itd. pridite ali pa jw i COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK. URADNE URE: 10 dopk do 1 pop. 9 pop. do 5 pop. Ob sedel j ah in praznikih: 10 dop. do 1 pop. Ob ponedeljkih In četrtkih Zve£erc 8 do 10 pop. Pošljite 10 c. r znamkah 4 zakar dobite znano knjigo "Pot h adl tiskano v Vašem Jeziku, ktero jt dr. E. C. Collins, v k-.crej Je človeško truplo, kako se |e tlm kako se ozdravi, ako se zboli. Dr. J. J. fled LADE. Dr. J. P. COY LE, Zdravniška RavnstMfru Zdravju najprimernejša pijara je '»»LEISV ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla te^rt naj nikdo ne zamudi poskusiti ga vsvujo lastno korut, k^kor iud» * korist svoje družine, svojih prijateljev in dragih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsei» ocmjsjD gostilnah. Vse podrobnosti rveste pri Oca. Travnlkar-ja 0!02 St. Cialr x f-kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Spopad med latinskimi in armenskimi duhovniki v Jeruzalemu. Vedno se pretepajo. Po grških podatkih gg Oortlandt Si., je bilo pri zopetnem spopadu med -------- latinskimi in armenskimi duhovniki POZOR SLOVENCI H? HRVATI 1 Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj pil« po lepo slikani slovenski cenik. Cene bo *<1« nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Derpnce, Widetich & Co., 1622 Arapahoe St.. D«rrer. C»W. planinam v Gorici so udrli neznani mogoče nekoliko pretirana, se tatovi v shrambo Ivana Ušaja, trgovca z jestvinami, ter pobrali 4 ffinfrHri je šel kopat je pobegni! pod policijsko pršute, 16 salamov. 20 kg masla, več kloba«, 2 prtiča in še nekaj družili rečij. skupno v vrednosti 165 K. Za velikonočne praznike so imeli dosti. 301etna Katarina Rebek iz Cipres-ne ulice je naznanila policiji v Gorici, da jej je zginila denarnica na Travniku, v kteri je bilo 22 K. Ni mogla reči za gotovo, ali je zgubila denar ali jej je denarnico pobral kak predrzen žepni tatic. Služkinja Frančiška Dominiko iz Pevme je naznanila policiji v Gorici, da jej je neznan tat ukradel iz žepa ^vršnika denarnico, v kteri je bilo 25 K. Nekemu gospodu v Rabatišču se Dne 15. apr. je zgodilo nekaj posebno čudnega, j nadzor- Ko je gledal skozi okno, mu je pa- Podpisani priporočam vsem pota-J® jo&m rojakom t Chieagi, M. ia lici svoj dobro urejeni 8 A L O O H. Na razpolago imam todi lapo kag- bilo resno bati velikih nemirov o Veliki noči. Raztrgan tisočak. Nek eleganten hudimpeštanski kavalir je izumil j način, da mu je en tisočak nosil vsak , Iji^če. Točim vedno eve£e dan 300 do 400 kron obresti. Pošto- 1 SeiP P1™' i8^0 dobro panje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca od 1000 kron. Potegnil je bankovec iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta našteje stotakov, desetakov itd., vsega skupaj 1000 kron. "Kaj ne", vpraša kavalir, "saj ne bo nič Sko- New Torku. Svoji k razne likerje ter prodaj- n fin« ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in rob rodne listka za. črte po izvirnih narje ▼ staro dorooviao potom po dnevnem kuna. sem z banko Frank Ssfcaar Ca. Vsi naši zastopniki so z nami ie dalje časa ▼ poslovni rvam. vsled ia-sar jih rojakom najtopleje priporo-čamo. HARMONIKE 11 pofiavlu pa naj pa asiaifftk a ssncaijWe. ▼ IS 1st _n M« popravo ss pailfa, kar Mm la ss« j s tam pasla In wdaj w asa« Issaa. V popriTik m-kakor tss draga kanu-ssdsla kahnh« M nadalintk aprakan). JOSIP KOMPASE. tajik nt^a stavljeni nevarni tat Fran Piš, dla iz žepa denarnica na dvorišče. kUm \n s* imel zadržavati in delati ! Seveda je hitro tekel po stopnjicah ▼ «Mnai Vir Pred odhodom je pra- po njo, ali glej čndo; denarnico je vil, d*, bode Ael z nekim izpuščenim našel, tudi papirje v njej, toda de- kopat. Is Kranjske hranilnice je neka tNmftfl otranka iz Wildona na Štajerskem dvignila 13.000 K in je od te ervot« naložila v Mestni hranilnici narja. kterega j imel v njej. kakor » trdi. ni bilo nikjer. ŠTAJERSKE NOVICE. Gozdni požarji so po Štajerskem IOjOOO kron. češ, ko bi bila vedela, na dnevnem redu. Nedavno je gorelo da jamči mestna občina z vsem svo- po gozdih pri Brucku ob Muri, v Ge- jina imetjem in z vso svojo davčno sil» ss Mestno hranilnico, bi bila že davno svoj denar pri njej nala- 1 Procesijo ▼ send bajonetov so uneli ▼ Ljubljani; ker je spremljala šenfclavške procesijo vniaSka godba se je sa njeno "varstvo" napolnila ««t* Ljubljana z orožništvom. PRIMORSKE NOVICE. Badi opeklin je umrl 1 in pol leta stan dsček Primožič iz Pevme. Deček ss je približal v trenotku, ko ga varoval, k ognjišču, zajel ga in dobil je deček po jedni teieea opekline, na kterih je ■•fcaia cigana so lovili v Soči. Ob Lavam Bregu Soče je hotel cigan •rožniku čas Sočo nekoliko si mosta, ki vodi v Pevmo; f» je čez vodo, ali red aa je m, l*#Ki komaj ko je priiel čez, ga ja pa to. prijel orofaiik. Boljis ča bi izročil bf vsaj se bro£I dilo. ker je bankovec na enem koncu odtrgan?" Pismonoša se prestraši, g^Qg Qisaribay At . ker bi na pošti takega bankovca ne i sprejeli, ter prosi mladega gospoda, : da mu vrne drobiž. Kavalir rad vr- | ne denar ter ga vrže pismonoši v i torbo tako, kakor ga je držal v to- i ki. Pismonoša, ki je videl, da je i gospod držal denar v roki in se ga ni r) po 17c*. Po Harmgovina 34 h. (si sebne cene ss prodajalce. Zaloga svBtrij. boaniš. in here, tobaka A. Logar, 26 E. 119. St, New York. stingu pri Gradcu, Knittelfeldu in Mauternu na Zg. Štajerskem. O o-stalih gozdnih jjožarih smo svoje-časno poročali. Umrl je v Vučji vasi 12. aprila posestnik Mat. Kralj. Bolehal je že dolgo časa na sušici. Domači prepiri. Gra.ški nacijonalci in klerikalci se prepirajo zaradi "sidmarke". Z obeh strani padajo prav krepke besede, ki kažejo, da je v tem društvu marsikaj — gnji-lega. HRVATSKE NOVICE. Zagrebški 'veleizdajniški' proces postaja tndi madžarski vladi že neprijeten. Nekteri madžarski listi poročajo, da bode ta pravda v kratkem na temelju kraljevega akta vstavljena, ker ni dosedanja razprava dokazala niti najmanjše zarote in je baš nasprotno mednarodni položaj države samo poslabšala Madžarski listi izražajo na do, da bode pravda čimprej potlačena, da aa na ta način prHtedi Ogrski ta večja blamaža. ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poštnine pro-J .. ... , J.. , , j sto po fliedečin cenah: Mittelfeiner Tur dotaknil, niti slutil ni, da mu je ka- i ^gc^ 26 h (drajcener) po 18 ct Peiner %alir vrnil okoli 400 kron premalo. To zvijačo je kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo. ki ga je izročil policiji. Samomor husarja. V gozdiču pri husarski vojašnici v Budimpešti se je usmrtil husar Geza Varga. Zapu- i stil je pisma, iz kterih izhaja, da je s smrtjo hotel napraviti konec trpinčenju in preganjanju s strani nekega podčastnika. Tako pismo je bi- | jr lo naslovljeno tudi na nadvojvodo 1 Josipa, ki je sedaj zahteval, da ga nemudoma obvestijo, kaj je vojaka gnalo v smrt. Osodepolna biljardna kroglja. Umetnik na biljardu Reichard je igral doma biljard. Kroglja mu je poskočila, zletela skozi odprto okno, 1 padla skozi stekleno streho neke verande in ubila dragocen vre. Mačka se je ustrašila in je zvrnila petrolejko. vsled česar so se unele zavesa in pohištvo. Gospodinja verande se je tako ostrašila, da je kmalu potem umrla. Njena nečakinja, zaročenka Reichardova, je vsled tega razdrla zaroko in slednjič je moral nesrečni imetnik plačati še 8500 frankov odškodnine dedičem umrle ostražene gospodinje. ROJAKI, NAROČAJTE 3E VA >DA"f KAJTOČJT NA»ODA Nijcnuto Mil Ako hpčeš dobro postrežbe z mesom in grocerifo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 30t-303 E, Northern Avr Pueblo, Colo Tudi naznanjam, ia lit a« ▼ zalogi vsakovrstno -mbc meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh ekmesaak Zpgzb P^psfroism aa m JOHN WENZEL, IM7 L CSa^Str., Oavalaaa, O MARKO KOFALT, 844 A 846 So, 2nd Stnet, 8TEELTON, PBNNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltosu in okolici xa iadelevanje kap* nih pogodb, pooblastil sli polnomofl (VollmachtA m drugih v aaiaiaM paaai ipadajočih stvari, ktere totae is psssnt izvrtujem. Dalje prodajam parekradm Kathi ta v atari kraj za vse boljte panike im p—s bradne proge ter potiljatn immtjt valsrs domovino po najmiji ceni. hir. MARKO KOFALT js oni zastopnik za vse posle in ga njatos toplo priporočamo. "GLAS NARODA". AVSTRO AMERIKANSKA (preje bratje Cosullch.) Najpripravnejša bi najcenejša parobrodna črta za Slovenca * 9nm m* Novi parnik na dva vijak s "Maktha Washixcton". »OULARKA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM umm •in riM IMfcw tz IHTOKA n H. mnin tei > aiapo« »J MvedealBorl parobntil aa dva vijaka imale bmil^al < brsojav: UAU&A, Wil&lN«90I, AJUaWmVA. w >« biada^fa pvi-bs 4va drift B9«sw>ktl!ika a Phdpa Bros. & CoM TRSTA.......... UFUBIilAJr«_____ RIO........... 8ACWMIA....... IaBLOTUA..... TBffTA ar K«KB. m.61 MEW TM t t Karol May. CBTRTA knjiga. V balkanskih soteskah. ■ (H*daijvTugaw) •'T* si dal besedo; toda ali ma tvoji spremljevalci ne bodo nič zalega gt«riliY" "Ne, to vam obljubujem." * * Teraj naj gre k tebi." Pok se najbrže obotavlja, kajti v koči ^e zasliši prepiranje. Medtem pa postavim Oška in Omarja na oba vogla, kjer sva dosedaj stala jas im Halef. Oba dobita navodilo, naj takoj rabita orožje, kakor hitro gledata kaj sumljivega. "Alah vam oprosti!" oglasi se končno debeli pek. "Mpram se za vas žrtvovati. Ako me ustreli, potem skrbite za mojo ženo in otroka!" To se glaa-i tako tragikomično, da se le s silo ubranim smehu. Sedaj pride iz koče. Že marsikoga sem videl, ki je predstavljal sliko 1-----j° zadrege in strahu, toda tacega obraza, kakoršnjega ima i dedaj pa. t Vi.j m t, ktei>-«.i gotov« z veseljem pričakuješ. Podaj mu desnico in pozdravi -ja. kakor se to spodobi med sorodniki!" Mtevli! sem, da tega ne bode hotel storiti, toda pek mu takoj poda deenieo. Pozdravita »e brez besed; potem rečem: "Vsedi se Bošak, sedaj lahko pričnemo z obravnavanjem." Bo£ek pogleda nekako v zadregi na tla in reče: "Kako pa naj potem zopet vstanemf" Pri tem vzame mali hadii svoj bič v desnico in reče: "Bvo, kralj vsega kar je debelo, to sredstvo najbolj pomaga, kadar »o od koga zahteva hitrosti." V temi trenotku :-e pek zvaii n» zemljo, kakor vreča moke ia prosi: "Gstavi tvoj bič za pasom, sa že sedim!" "Yidii, kako hitro je šlo. Upam, da bodeš ravno tako hitro ustal. Efendi, povej mu, kaj od njega zahtevaš!" "Da, povej mi!" reče pek. ♦•pred vsem z&htevajr.. da mi vse odkrito priznaš! Pri prve j laži, te pačljem v kočo in potem pride kjaja; jaz sem emir in nikakor ni pametno takemu človeku streči po življenju. Veš li, kaj se s teboj zgodi, ako te nazaanimf" "Ne." , "Odvedli t« bodo pred sodnika in potem bodeš obsojen v smrt." "Da", oglasi se Halef, "obesili te bodo za noge, tako, da ti bo glava visela navzdolj; potem bodeš moral izpiti tri velike steklenice ■trupe ia končno ti bodo odsekali glavo in sicer tudi narobe, od nog navzgor.'' Pek aiti ne opazi nesmisli Halefovega govora, temveč sklene svoji raki na rck^kne: "T 'Alah, tega ne bode te storili!" "Da, to bodemo storili, ako ne privoliš v moje zahteve*', nadaljnjem 2*pet jaz. "V poroko tvoje Ikbale s Sahafom. si le navidezno privolil t" "No — — da, da", pristavi hitro, ko vidi, da Jhu nič ne pomaga. "Potem d poslal tvojega pomočnika po ljudi, kteri so sedaj v koči t" ■ X KJ^ff "Qai bi m* morali umoriti?" "Tags jim nisem naroKL" "Toda storiti bi me morali neškodljivim!*' "Da--da." "To je ravno iako, kakor da bi umorili! Dalje: preproge, ki leže t gmovju, so tamkaj brez dovo'jenja oblastif" "Ne--da. da, efendi!" "Toraj poslušaj! Vaš nameravani umor bi moral naznaniti in kjaju bi moral tudi povedati, kje se nahajajo preproge. Prvo vam odpuščam, dočim ni druzega ni treba storiti, ker sem tujec. Toda Sahafu moram povedati o skrivališču preprog; ta naj potem a tori ono, kar smatra za ovoje dolžnost kot padišahov podanik." "Efendi, ne povej iru tega!" "O tem prav gotovo izve. Sedaj je pa vse od tebe odvisno. Ako bo-dei postopal proti njemu kot prijatelj, bode zate ugodno, inače pa ne. Trojo hčer si obljubil Mosklanu iz Palseet" "Da." "Iftooklan je vjet, kajti jaz sam sem ga vjel. Ikbala ljubi Sahaf a ]■ ob ljubi njo in sedaj pričakujem, da bodeš držal obljnbo, ktero si mi pre^je dal." Pek se popraska za dolgimi viesL • "Torajt" ga vprašam. "Da, držal bodem besedo!" "Prisežeš mi pri prorokovej bradi t" "Tega ne tmem storiti I" "Čemu net" "Ti si kristjan." "Toda on je muzloman. Njemu moraš priseči, ne po meni! Hitro SS odloči!" "Kfeadl, ko bode Moaklan zopet prost, potem---" "Molči!" prekine ga Halef. "Cf tem lopovu nečemo ničesar slišati! Ne govori mno?o, temveč bodi kratek, ker inače te ukrotim z bičem, da boš posta! dalj£i. kakor dva stoletja! Boš dal tvojo hčer Sahafu, ali net" "Da — — da!" "Ali prisežešt" "Da." "Pri prorokovej bradi ir. pri bra.lah vseh pobožnih kalifov in vernikov." "Da." "To je tvoja sreča, kajti niti trenotka bi ne čakal na daljši odgovor." "Efendi, jeli sedaj vse v redu t" okrene se proti meai. "Ali nas sedaj izpustiš t" "Ne, saj Še nismo gotovi" "Ce*a še Želišt" "Enkrat si mi že dal besedo, ne da bi jo držal in sedaj moram biti aiguroejši. Sahafu ne bodeš dal tvojo privolitev le ustmeno, temveč t*di pismeno." "Kako naj to storimt" "Napravili bodemo pravilni izbat, kterega moral podpisati." "Da, tudi to bodemo napravili v mojej hiši, toda najpreje nas ^"^Ne, ne ixpnati ga!" oglasi oe sedaj Sahaf, ki je neprestano molčal. "Dobro ga poznam. Saj vež, da prodajam svete spise. Papir in črnilo vedno pri sebi. Izbat naj se takoj napravi" "To je tudi moje hlajenje." "Tega ne mor«* Storiti 1" prične zopet bojadžija. "Jas ne morem pisati, ker sem tako razburjen, da se mi dozdeva, kakor da bi bil v mojem truplu po tree!" "Naj li ta potres pomirim?" vpraša hadži in prime zopet za bič. "O, Alah, o, Alah", stoka debeli pek. "Sedaj sem kakor slama, ktero stisneta dve skali!" "Ali pa kakor ovca, ki je med dvema levoma!" smeje se Halef. "Efendi ti bode dal le jedno minuto časa za premižljanje." "Je li to resnica, efendi?" "Da, ko mine minuta, greš zopet lahko v kočo, jaz pa pošljem po kjajo!" "Naj bode; naj se Mosklan jezi; jaz ne morem za to! Vse bodem podpisal!'' "Tudi to mi še ne zadostuje." "Ne? Česa pa še želiž?" "Tvoji tovariši so zajedno s teboj grešili; sedaj pa morajo za to skrbeti, da boš držal dano besede. Tudi oni morajo priseči in podpisati, natančno tako, kakor ti. Oni naj jezdijo z nami k tebi in tam bodeš dejal roko tvoje hčerke pred nami v roko Sahaf a!" ! Zastrupljen je krvi. (Spolne bolezni — druge ne zdravimo.) Ako imate hraste, bakrenobarvne lin«, ako vam izpadajo laaje. ako vaa bole koati, C® imate suh pdtiralnik in ako se vam upravljajo mazali, zamorete tn to odpraviti, ako m TRIDESET DNI zdravite z pSnlami, nazvaoimi BERLINO, ktere vam pošljemo »ajadan s navodilom vporabe. ko sprejmemo $10. Vaša usta in požiralnik se ozdravita tekom 14 dni. Vai vaši maznlji zginejo tekom 21 dni, tudi ako še tako globoko aegajo in ako bo fie tako moogo-števOnL Po trikratnem zdravljenju prav gotovo ozdravit* I rt ako temu nI tako* potem vam vrnemo denar. Tudi z jednkn zdravljenjem se bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni moč L Tekom zadnjih 20 let ima ozdravili 35.000 ljudi. Dovolite nam, da vas rešimo slepe«ti. paralize in lokocnotor-atakstje. Ako ste ie vse preskusili in zgubili vse nade, potem vam svetujemo, da se oglasite pri naa, ali pa da nam pišete. Uradne ure so od 9 do 6. Ob nedeljah od 11 do 1. Posvetovanje brezplačno. BERLIN REMEDY CO., % Broadway", cor. 37th St., Regal Bldg, New York City. liompague Generale fransananuon i Francoska parobrodna družba NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dafera čraa riae po 60 do 60 ct gate* a posodo vred. Defcre belo viae od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. lavrataa trapavtca od $2.&0 0 '♦LaTouraine* „ « ..................10*000 w 12,000 'La Bretagne"... .............................8,(500 „ 9,00« Gasgogne'1................................ 8,000 „ 9,00« L Glaroa Agencija: 19 STATE STREET, NEW Y0RI corner Pear! Street, Chesebrough Building ?»raiki ad plajejo od sedaj aa iz prifftani^a it. laprej tedno eb četrtkih ot 42 North River, ob Morton 8v •LA LeBEAim •LA PftOYEK CM •LA BAVOEI La Bretagne "LA LORRAINE 1«. 27. m^K 1MB » Jaatja IMC •LA PHOVIINCB 1«. jam Ha lM^ •LA 8AVOEE 17. jmu Ha IM •LA LORRAINE M. Jm Ua IM t •LA PROVENCE L iii um •LA SAVOIE 8. julija 1909. na dva PLOVTTBA. CMICAGO" odplnje is New Torka 4 w AiJI !>i »fA- ffijr K.ozminsKi, 1 i i-L__i«! Slovencem in Hrvatom pm-poroCam svoj SALOON v obilen po set. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zelo fine emodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino ta "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. 2 ve les pošto varnem Ivan Govže, - • Ely, Minn. POZOR ROJAKI! oima£dcno g*ra»tiraax> m ptataaic in aoiobradce, katei tadalk lep* hu j e, brk i in hrada •ena nut>]o I ^trraatktn aH Navoji ijlfteno gara»llraajB auulia 4. katerega v(» popei _ _ trgu! negak, rokak in krila Vam p« pelnena edatranim. Petne ooge kur jc odeea, bradovlce la eacbliaa Vaz v 3 O nek popolnoma edatraaim, da ) to runica se jamCI S&00 Upraiaft« * JAKOB VAHC1C, P. O. Box 69, CLEYELANB, e Za peyce !! uiogi imame lep Glasbene Matiee za ttiri eove. V tej pesmanei ao prijjiUjM aiovemske pesmi s eekirieame (wia mi) v p ar ti turi za remk peveki a kvartet ali oktet. Veljajo CLM • p* ito vred. ■LOVEMIO PUBLISKDia . tS Oortlandt Si. K«w Toch, X. 1 Pozor! Slovenci Pozor ^salonW zmodernlm kogljlSčem Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unT*5c smodke. Potniki dobe pri meni fed?, prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i z borna Vsem Slovencem in drugim Slovanu r X toplo priporoča Martin Potokat 564 So. Center Ave- Chicago, Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska h ra b i I qlo a v Ljubljani (KNAPLOVE ULICE dt. 9) Ustanovljena leta 1830. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1907. blizo OS milijon. Iti Rezervni Kakladl znašajo 9,373.077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega čunskega skepa okoli S2.000.000 kron, l in sicer znala jo med drugimi Zemljeknjiino zavarovane terjatve................ Posojila občinam in korpo- racijam................. Menice .................. Vrednostni papirji........ Vrednost hi5 v Ljubljani, Trstu in na Dunaju teT graščin.................. Cisti opravni dobiček — razen vtot, ki se pridenejo rezervnim zakladom - je odmenjen dobrodelnim in obcekoristnim zavodom, društvom in podjetjem aa Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj b&zo sedem milijonov kron. 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., New York, K t CLEVELAND, O* Važno za rojake. ki nameravajo potovati v staro domovino z douniu, a brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jedinega izmed onih parnikov, kteri to označeni v listu pod nasic-vom "Kretanje parnikov'1^ in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime pamika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da prnit-en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav; *dai pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prt.^a^e ter ga odpelje na parnik, zaVar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne aa d* nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlanc^f in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne/možnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikcfmur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo v»inc za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparje? «6-ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagoiovt veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vaa še pia-dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi oavadno na slabe parnike. To je zelo va&oc *> koristno. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. m nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj » a* __ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k po&tm hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes krat ču;e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'.ve hranilnice aJS »cmo-7 i 1 a i t ^ po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Ob?«-* <-