leto— (No. VETA ll-^'LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodaUkl ia uprsvaUki pro-• tt»rli NOT t. UwiiiU «i -007 Ho. L^aSal.»,* ;; T«l«phoMi Lawadalt 4 W'V^r/t.r; Chicago, ML, pondeljek, 17. oktobra (Oct. 17) 1921. 14a) mm^tHmi by tk. Act •! OmUr a. 1SIT, «• fftt* «t tk« P«t Offlc. .f Cklaaf*. IUImU. By f.r at ibmUI vol» of «"«X«» STEV.—NUMBER 241. 1103. Aat •! Oat. S, ItlT, Mlktihdl «o Jw« 14, lili tfg velikem shodu v Franklinu to itavkarji sklenili, da obdrže Ho-watovo administracijo. Pittsburgh, Kahs. — Stavka 12, 000 rudarjev v kanaaškem okrož ju »e nadaljuje in se bo nadalje vila, dokler bosta Howat in Dor chy v zaporu. Rudarji v 11 o-krožj u rudarske organizacijo ob-drie staro administracijo ne oziraje se na sklepe Lewiaa, predsednika United Mine Workers of A-merica. ' : . Tak je bU sklep rudarjev na velikem shodu v Franklinu, ki se je vršil v petek popoldne. Rudar-jI so sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo Lewisa in njegovo po-stopanje napram njihovim odbornikom, zavračajo suspendiranje Jlowata in ponovno izjavljajo, da niti ia las ne odnehajo od boja coper avtokratiČno industrijalno soditte. Začasni predsednik Peck, katerega je Lewis postavil, da nado-meat u je po njem suspendirsnegs Howsts, je v soboto sklical svoj thod v Scammonu, na katerega je prišlo nekaj njegovih pristsšev, ki «o dobrilj odlok konvencije v Iadiaoapolien in Lewfaovo akcijo proti Howatu. Peck je zagrozil, da bo tožil stare o'dbornike, ako ne oddajo knjig, listin in denarja Is rok. Ob-MK je bmike, da ne smejo izplačati čekov, ki ri odborniki- * ruisvugn, rl: a» so radarjt obdržavaji velik \ akod, katerega ae je udeležilo na i tisoče rudarjev. Bprejcli ao reso-I ločijo, v kateri izrekajo, da popolnoma odobravajo Howatovo i taktiko.. Podporniki in podrepniki Le-wiaovega režima, katerih je malo, so izjavili, da obdržavajo svoj •hod prihodnji dan v Scjimonu, kjer je že malo rudnikov. m*. Z&H & VEDSKA SOCIALISTIČNA VLADA JI DALA VOJNI FOND BREZP08LECEM. Stockholm, 16. okt. — Herman Linqui*t, minister sa ' notranje stvari in socialno skrb v novem soeialističncta kabinetu, kateremu načeluje Brantlng, jc naznanil, da bo vlada porabila takozvani "mali kredit" v vsoti 15 miljonov kron za brezposelne delavce. To nazna nilo je presenetilo javnost, kajti pq stari tradiciji se sme omenjena vsota porabiti le Najnujnejše potrebe v slučaju vojne. GRABEZTVO V STIV-BfNSTVUODKRITO. LASTNIK JI BIL a $170,000 PRI IZDAJI ZADOLŽ NIO ZA $880,000. Tega niso isvržUi poslovili od-borniki delavskih organizacij, ampak js delo bankirjev. Ohicago, IU. Kdo že ni čital v velebiziniškem časopisju, da visoke delavske mesde onemogoču-jejo gradnjo hiš! To obdolžitev je menda čital vsakdo, ki je par-krat pogledal v kakšen velebisni-iki list. Daileyjeva komisija, ki preiskuje vzroke, ki ovirajo stevbin-stvo, je nepričakovano zabredla grabcžtvo bankirjev, ki se pečajo s vknjiženimi dolgovi. V NAJMANJ OSBM BILJARD DOLARJEV DARILA JI BA, DA 81 OBRD&I V DOMIŠLJIJI OBSTO VREDNOSTI. n U resnioa dala adaj prsglavi-oo senatorju Oumminsu. • Washington, D. 0. — Senator, Cummins dn senatni odsek sa meddržavno trgovino ne spita mo--'"«■e od velikih skrbi, ker se tru-itn, kako bi našla pot, da se rotijo železnice pred formalnim ba'krotom, kajti meddržavna tr-K<»vaka komiaija je odkdila, da želesnižke delnice niso doati redne. Komiaija je obelodanila ocenitev vrednosti prvih 160 Železnikih družb, ki jih imsmo več ko dvs tisoč v deželi. Eden in sedemdeset Žclasnic o^teh 150 še* esnio, raztresenih po deželi in iredstavljajočih vsak tip iclesnl-ke transportacije, imajo obveznosti na svoj kspital do enega miljona dolarjev ali več. Poroči-pokazuje, da je teh' eden in sedemdeset korploraeij iadelalo •tavblnska industrija je bila trd arah n knafcrenčnike, posebno P®* li^iprotnik® dolftvo^^i Washington, D. 0. — (Fed. Prem). — Zanimimov je, da od-sek sa konstrukcijo na predsednikovi konferenci o • %ri« posel* nosti ni hotsl v a red o odobriti sa-hWvc, da se sniža delavska mas-da. Priporočeno jc bilo, da naj se plsčuje taka .mesds, ki dovoljuje delavcu, ds nsprsvi pri-delnice tn obveanice in da imajo hranke. Tudi odprta delavnioa trenotku, ko ee jc to prenehali poročati v listi o zaprekah m sta bi nihče nc vedel, da fc HLADNOKRVEN ROPARSKI UMOR. Ohicago, lil — V lekarni Reis-manove Drug kompanije je bilo navzočih okoli dvanajst oseb, ko so vstopili trije roparji in pozdravili navzoče z običajnim roparskim vzklikom 4 * roke kvi-iko". Ubogali so vsi. Roparji so iz registra za gotovino vzeli pet ia dvajset dolarjev, na kar so vzeli H aabo še en saboj žganja. Dr. John M. Lipeon jc mislil, ds ao roparji že izvršili svoje de lo in odi!i, p« je spustil doli svo ji roku Obrnil se je in šel proti vratom. Vodja banditov je bil med vratmL Zamrmral je kletvico in oddal na zdravnika tri strele, ki ao ga ubili na mestu. Po isvr iencm zločinu so se banditje od pHjali v velikem zelenem avtomobilu. Dve uri kasneje so detek tivi prijeli -vse tri ptičke v sslu n'i, poznanem pod imenom 44Pi stol Inn". Po imenih so vsi tri-j« Irci. Žrtvp so v njih spoznsle roparje in morlice. KAJ SI SOODI PO RAZORO trnom KONVENCIJI v KITAJU? . New Tark. V. T. - Dr. John I)«-wsjy ki predava filozofijo ns kohimbijrti univerzi, se je vrni l»> dveletnem bivanju iz Kitajs i'" feaor pravi o položajn: 4Zdru L ne države ao na prekkušnji ns prihodnji razorožitveni konfe-f nei radi o4kritoerênosti, dobre * "1 js, poštenosti m inteligence. Kasorožitveno konferenca, j« »adsljeval profesor*', jc i brušene drže ve pravil !>%tt arec sa detame^mvraž- nike. Tudi komisij nc veseli tega odkritja. V tem ča-su se jc pa vseeno izvedelo, ksk- ini ptički so neksteri bankirji. Neki lastnik večje Me js po-vedsl, ksj je doživel, ko si js izposodil denar na hišo. H«tel si je sposoditi en miljbn dolarjev sa gradnjo hiže. Tvrdka Stravs k Sons je zahtevata kot provizijo od posojila $140,000, tvrdka Greenebaum Bros. je pe stsvko-a/ila in je napravila kupčijo samo zs 100,000 prdvlaijc. To jc bilo prvo grabcžtvo, pri katerem je šlo deset odstotkov. Plačati'je pa moral še po šest od sto obresti, ne samo od tega, kar je prejel, ampak tudi od provisi-■ ki jo je izplačal tvfdki. Plačati je moral še $»80 honorarja bankirjem, ker so podpisali po-itoštvo in sdvtokatjki honorar. Obdržali so obresti za prvo leto, kar jc prejel $930,000 on jc pa podpiaal, da dolguje $1,100, XX), od katerih bo plačeval po šest od sto obresti. Polog se je morsl zavezati, da dovoli, ban kirjem, da zavarujejo njegovo posest, ksr jc nosilo sopet neksj )roflta.B mfP To je način, po katerem bsn-kirji v Chicsgu čistijo stavbin. sko industrijo, toda velebizniški isti pripovedujejo dan za dnem, ds ovirsjo etsvbinstvo delsvci ; visokimi mesdsmi. Prsden jc bi-ens lopsU zasajena, so bsn kirji pogrsbiU že veš ko sto ti-v* dolsrjcv. O takem gr^cžtvn ~ ubija -ts^nsko industn^ aeveds ne poroča veW»niiko fca-sopisjC, ker bi ljudstvo sposnslo prsve grsbežc, ki so eoklja sUv linftvu. skupaj $1,520,000,000 dolga. Komiaija je oesnila končno to skupino na $877,0000,000. Obveznice, :i so še sunaj, znašajo $844,877,-000, csčasni m spreminjajoč dolg pa $181,08«,000., Vrednoat teh železnic kossaj toliko, da ae krije obveani dolg in da ostane še $88,000,000 atavbin*klmi asl^e spremk^ječ^a^ d^lgs, ^ dl| w ipoH olga ostane nekrJtega in glsvni- m odprav,jo' 36 'r iinorsni ko amer.'* Dr.fi drUnje «ko se j u do konea. sli dru da be sa odlomilo revolucija v Kita OBRAVNAVA PROTI OOVER-MORJU L M07. > va péeti governorju »mailu, k» je obtožen poneverjenja denarja ob času njegova blagajni ške službe, es otjrori L novembre v WsukegantL ' « • Chicago in okelleat f orek jaa-no. zmrmi jnžnosapadnl vetrov Trmperstura zsdnjik U ar i višja 72, najnižja 64 Mnes iskU «h 7i0rr. «aklc okii^. koliko so iireoie i ameriške železiice. AVasliiM^on; D. C. — Mirovne pogodbe s Nemčijo, Avstrijo iu Ogrsko bi imele priti na dnevni red v senatu 15. oktobra, toda po mirno počivajo v odaeku Hardingova t adminiatracija je n Skrbeh, da pogodbe nc bodo ratificirane v zaželjenom času. KAJ JI I RATIFIKACIJO ROVN1 POGODBE V * SINATUfO.' t>M ZANIMIVOST S KONFERENCE 0 BREZDELJU. MOVFIIlkOA JI SICER KONČANA. NJINI DITA- i AILI PRIHAJAJO V JAVNOST. n( Min omenjens. Rasume se, da taka priporočila niso hils všeč tovsrnarjem, ki so zahtevali, da se meado anlžajo. Odsek sa konatrukcijo pa ni rac-pravljsl o mezdi, ampak debata ae je vršila tudi o jurisdiktičnih sporih, ki se pojavljajo med tavbinaklmi delavci. Priporočilo BREZPOSELNOST JE SVETOVNI PROBLEM. Anglija v strahu pred revolidjo veliki iagredi v Južni Ameriki. IM ' . ANOLUI JI NAJVIÔ BRIZDELJA. iiondon, 16. ok|. — Včerajšnji ,4Dslty lleraltl" js poročal, da je Igatinitski nspad na brcsposcluc delavce, ki s* bete a tem vprašanju je Mla selo borna. »erreti. ki j* vodil bo «n vstop socialistov v vlado, je Ml napaden e pestmi. noge Samuel Gompersa, kel, da spremembe v stavbin-skem materijalu in stavbinskem načinu povsročajo taks spore. O-menil je dolgotrajni spor msd te* ssrskimi In klcpankhni delavci, ki je aastavil vprašanje, kdo naj ima pravico sestavljati vrata, o-k enake okvirje, itd. Is kovine, da doksže, da ss taki spori ne dsjo odprsviti. / /' * . John Donlia, predsednik stsv-binskegs depsrtmcnta v Ameriški delavaki federaciji, je vstrs-jsl* pri tem, da se odsekovo priporočilo eprejme v tej sadevl. Itokcl je, da jc unija teearjev pomagala ustanoviti odbor, ki je reševal take spore. Ta unija jc tudi pomagala r vseh slučajih is-rsvnati take spore, doki« nI predložila svojih sporov. Ko se to sgodilo, se unija tessrskih delavcev nI hotela ravnati po odbora. H00ver, ki je predsedoval, je spregovoril, da v tej sadevl ni višj«! avtoritete v stsvbinskl industriji, kot je Doni in. Na drugi atrsni je pe priznal Uompers izjavo, da jc brezuspešen poiskus es odprsvo takih sporov. l'oročiU> je bilo sprejeto. Izjava o "stroških ss delavce I ra«očarljiva in sdi se, da je administrscijs pritisnila na tiste, ki niso delavcem naklonjeni, kaj- ti izjava ae čila: "Troški za delavce se ne dsjo uravnati s narodno skeljo. Živ-Ijenaki troški, stsnsrine, in de lovae razmere se rasiikujejo t resnih občlnsh. Kjer ni prišlo do Izravnave prHiČne metale, je bil la zadržana konstrukcija. Tsfce razmere jc treba obdelati prilič-no in odprto m«l delodajsleem in delavcem in pametno izjedna čenje naj se takoj isvrii. 44 Dotakni vši se tegs predmeta »nimo, da delodsjalee aaj nikar ne dovoli, da se delsvševs mtsda tako zniža, da se zedoatu je sa ilvljenske potrebščin«*, srn pa k menda nsj bo tako visoka, ds drniina lahko pravilno iso* h razi otroke, da zadostuje t ud ss psmetne ndobm»sti in ds nekaj ostane U sistematično hranjenje, čeprav majhno. V prime-n mesde stevbinskih rekedelev s mezdo v drugik industrijah, aaj se meads poviša s oslrom ns »«•fanako rs|»<«sljrnje.** (Dalje na 8. strani). ■ feto- •istov je bilo Predsednik Alesssndri,je posns-e infennirsl voditelje demonstra-oij, da se bo vlada podvizala s obljubljenimi javnimi deli sa oml> jenje brezposelnosti. Psris, 15. okt. — Iz žsneve jav jajo, da je ameriška vlada nedavno vprašala mednarodni delavski biro aa ststistišns podatks glsde brezposelnostl po svstu. Biro js obljubil, da preskrbi podstke, čeprav je težavuo dobiti natančna poročila is vseh držav. Kolikor je snano, js mednarodni delavski biro na podlagi Informacij pripravit sledeče «okrogle številke, ki iokasujejo koliko irssposeluih djaveev Je v rasnih državah« , 1 Združene države s več kakof tri inlljon^ [ < > Kanada: Šcslhsjst odstokov or ganisimnegs delavstva. / •lapotiska: 132,000, ukljulM 3000 mornarjev v Kobu. Velika Britanija (najbolj prizadeta dneva v Kvrop<)i približno 1,000,000 kolikor jc uraduo vpisanih. Aviea: 22,000 popolnoma in 92,0004aloma nassposlcnih. Danska: 65,000. } • j Norveška: Sedemnajst odstokov organtstrejlh delavcev. Avedsks t 31^000 popolnoms In 42,000 dcionts. Holatidljat Aeetnajet odstotkov organMranih delaveev. Belgija. 153,000 F rs ur i js: |fn,uoo Italija: ll0/)00 popolnoma in 300,000 deloma Čehoslovakijai 87,000. Nemčija, ki je imela največje breiuMje v septembru 1W0., ii nsjnuu^ brrsposeliiostl $ ssmo tri odstotke «lelavcv je bres dela. Itulnstrijs, bi se najbolj prlss-dete, se objačllska, sUvbinska In pgtm tiste, ki izdelujejo lukeuri josns reči kot svtomoblle, ure ia m mnetnSbe. Na primer od 26£00 bntsileev dljamantov, koli kor jih je na fgsm svetu, je 17^)00 bre^ posls fins je mm Great Wmtern, Chicago. and Northwestern, Chicago, Mllwau-, kee é St. Paul in Chicago, Rock slsnd A Pacific. S petimi bratovščinami bo mogoče sodelovalo 16 drugih unij ie« cKuiških delaveev. Stavkovni stan želesničarjev js Ohleagn, v Consumers Buildin* Predsednik Harding je v soboto konfsriral s člsni vladnega železniškega delavskega odbora ln meddržavne trgovinske komisije o korakih, Id jih vseme vlaúe e slučaju transportscljske k rise. Ohioago, DI. — Komaj so le« csnlški magtiatjs imeli saneslji-ro poročilo, da so ss želesničarji zrskll sa stavko a splošnim gle-: suvanjem, so prišli s novo pro. vokaeljf, da issovejo stavko. EeleanÜki predsedniki so M m«*to od IJUSatva ix voljenega, tápana f g* mpodan! po naloga vlade meat ni uradaik — Vaem pri jate do bo prvaki i aktivnim i Na ladnji aeji. ki vrüla *»ae 11. t. m., je bil «prejet aklep, da poti m mMjo akoraj vaa it ve, k katerim e di pevaki zbori, tanek, tako je to* ovojev štiriletnem obstanku nale tel aa razne oviro, katere pa> vae fg«lil in re obranil do danea, iu H» ae bo tndi v bodoč». ao vae aktivne flnne, rodne udeležujejo pevakih M Muk ae bodo vršile kot na vedno vsek torek «večer ob omnih dvorani HNPJ, na 2SS7 Bo. Smilil ave. Vabimo pa tndi tiate rojake, ki isaaje veaelje «iu petja in ki fte niso naši Sani, naj ae na* pridružijo in s nami vred delujejo a povidigo lepega petja. Jaaen je tn in kmalu pride «ima in z njo dolgi večeri, kaj je torej lepšega kot «brani prijatelji pri lepi siovenaki pesmi in drugih prireditvah n« kulturnem polju? AU PRINESE KONFERENCA OMEJITEV OBOROŽEVANJA? Dne enajstega novembra prične konferenca za omejitev oboroževanja. MHMHRliHlM| Ako pogledamo v delavske liste, ae prepričamo, da 00 delavci vseh dežel proti imperijalizmu, za razorožitev in pravo politično in gospodarsko demokracijo na najširši podlagi Naobratno pa čitamo v velebizniškem časopisju, ki zagovarja koristi privatnih veleinteresov nekaj drugega. V teh liatih ae sksša dokazati, da go velike «talne armade, mornarice in zračna brodovja potreba, kajti če ae vijo te reči, pogtoji nevarnost, da napadejo sosedje tistega, ki aa razoroži. V tej trditvi je le toliko resnice, da aa lahko to zgodi, ako ge razoboroži le ena država ali skupina držav in če se imperijalizmu ne priatrižejo perotl Ako sa aprejmejo priporočila delavcev, pa ta nevarnost popolnoma odpade. Na konferenci ne bo zastopana samo ena država, ampak zastopane bodo vse večje sile. če se te večje sile zedi-nijo na programu, da znižajo armade, mornarico, brodovja in da odpravijo imperijaiizem, bo tem državam lahko ugnati tiste države, ki se protivijo takim sklepom iJBSJSKPiz t? i^rr.rtsr b& * ¿-rstes: bičej Združenih držav, 0<} vseh dohodkov, Id jih prejme vlada, gre 92.8 odstotkov za minole vojne in aa priprave bodočih vojn; Ako bi se ta denar porabil za kulturna dela kol na pr. gradnjo kanalov, osuševanja barij, gradnjo naprav za umetno namakanje zemljišč, bi prav zanesljivo ne imeli pet miljonov delavcev brez dela. To kar valja Ameriko, je merodajno tudi za VeHko Britattl^tff iaUro drugo evropejsko državo. Tudi Veliko Britanija ima veliko brezposelno armado. Ako bi Velika Britanija porabila denar, ki ga izdaja v militaristične in n svrhe, za kulturna dela doma ali v svojih kolonijah t Afriki, bi ne bUo t* brezposelne armade. Kako militarizem učinkuje na gospodarstvo v državi, pripoveduje pismo, ki je ravnokar došlo sem ia Jugoslavije. Kdor hoče kupiti dolar v Jugoslaviji, mora plačati zanj dve sto štirideset kron. Ako prihajamo do spoznanja, kako velika je milita ristična butara aa ljudstva po vsem svetu, tedaj moramo odpraviti vzroke, ki povzročajo vojne, zaradi katerih se vdržujejo velike stalne armade, mornarice in zračna brodovja. Vzroki za vojne leže imperijalizmu. . Na pr. Um v Aziji živi kitajako ljudstvo, ki JU je tri sto petdeset miljonov duš. Temu ljudstvu hočejo ukazovati druge tuje države, kako naj živi, kako naj uredi svoje zadeve, s kom naj trži, na kakšen način naj trt! itd. Ako dru- IjSM)«ns - Dragi prijatelj! Pri nao ie va« po starem, ali po t'lovek ne ve kak« ki se israail. Če rečem 4 4 po starem mi bo kdo ugovarjal, da to ni res, ker če bi bilo res po stare», bi bil liter vina po iO krajcarjev, namesto po 24 do 48 kron, če pa po novem, Si pa aopet kdo ugovsrjal, ker smo na istem k kor smo bili že skoro tri leta. Z eno besedo, za nič je vse skupaj, pa naj bo po stanem ali po no vem. V • ' r . Ako človek dobro pretreia In elabo, celo tlobro je, a to le s« one, ki uniji kaj pod palcem ali pa za one, ki se pečajo s kupčijo. Za tiste, ki kupčujajo so sedaj ži časi. Z« stanovanje gre eelo trda, kor naselilo se je v mesto veliko ljndi, a se — pri vsem t?m mslo ali prav ^¿e zida. ■■■BMHiHliiiflid 1 krstno veat, da je kruta čila življenje Ivani H jeni Vidossiek), doma u Iga pri \lmmr •*«">*• * * kojna je bila blaga in žena in več let članka SNPJ. Bi- lBnega 1., y ustanoviteljica M društva "Slovenke v boj za rod " *t. 130, katero.se je posaeje s društvom Triglav it» 48 SNPJ v Barbertonu. O. Dru štvu Triglav je bila razviteljinp zastava. Zadnji čas je pokojna živela v New Castle, Pa. Člani društ Triglav ae bili selo potrti, ko eo prijeli obvestilo o smrti «astre. Kakor vsakemu članu društva, tako je naše društvu.tudi pokoj ni aeatri kupilo venec, katerega aem izročil kot zadnji poklon po-kojniei od društvenih bratov in Lüfter. V imenu društva Triglav" se zahvaljujem vsem rojakom v Now Csstlu, d« ste spre-mili pokojnieo na zadnji poti. Napravili ste dobro dok» društvu, ki se radi oddaljenosti ni moglo udeleži. P0k«jnäea je um/U «a posledi sami povod« dne S. oktobra jin bila pokopano na pokopališču sv JoSeln dne 10. oktobra v Hew Costfc. Zapušča ebproga in dve hčerki v New Oastlu tor fte nek« drugik sorodnikov v Ameriki in stari domovini. Tudi sinček, ki se jo porodil par dni njeno murt-jo, je njnrl. Draga sestrs, počivaj mirno ameriški zemlji. Pri društvenih bratih in sestrah boft ostala tVajnem spominu, k«jti vedno volitev župana sama Pri prvi vo-itvi je dobfe dr. A (NSS) n glasov od 42, dr. Triller (JDS) pa 18 glasov. (2 I aU bili prazni). Dr, j« izvolitev ftu gledala za društven napredek za dobro Slovenske 'narodno podporne jednote. Rojakom v New Castln želim mnogo napredka pri njihovi misli za ustanovitev dru žtvs, ksteregs bodo priklopil mogočni oaii SNPJ. Priporočam vam, da se zedinite za to preko-riatno idejo, ki naj vas jsdruži v bratstvu in slogi, v sreči in nesreči. Močni ste dovolj zatorej na delo — frank Boh. 1mbce izjugoslavije. SODEUO DB. fcf ÜDOBM WUBLJANBKI ŽUPAN I fl^Ji -v^-fr-'r* v broüé več ali samo «p potrebo, istega menjajo v justični palsči pri davčnem uradu sa okolico, k tam bodo vedno prejeli nekaj v kakor po ImUksh. Omenjeni urad m en ju je aamo onim, ki prihaja^ naravnost ia Amerike, zato pg tudi treba pokaaati potni list. To je drfteva ukrenila eato, da oni, ki pridejo sem n« pedejo t se to ljudstvo noče pokoriti tujim željam, mu zagroafc s to-]jo v Ljubljani zamenjati denar povi in puAkamVTake grožnje in vsiljevanja pa povzročijo, da se v kiUjskem ljudstvu porodi hudo aovraltvo do vseh, ki ga tlačijo in mu Ukazujejo. Ljudstvo Č*ka na ugodno priliko, da plane po svojih tlačiUljih in izkorišča valcih. Mllitaristi in imperijalisti izrabijo tak poltlaj in zagovarjajo potrebo velike sUlne armade, mornarice in zračnega brodovja. , » * • Ako bi kitajsko ljudstvo imelo pravico sama, soočati o svoji usodi, bi ae ne rodile v njem maščevalne š*ljf, sm-pak kiUjsko ljudstvo bi živelo v miru s vasmi drugimi ljudstvi. Imperijalisem se pa ne da odpraviti, kakor če se potegne črt s svinčnikom po papirju. Da as odpravi imperi-jaliatai, je treba pred vsem spremeniti gospodarski sistem blagovne produkcije in razdelitve. Danes produfeiramo zaradi profiu ljudske potrebe. Ce pa produciramo zaradi profita, gledajo privatni bisniški interesi na to, da po-množe svoj profit. Ako ne morejo odložiti blaga na domačih trgih, Udaj iščejo tuje trge. Pri iskanju tujih trgov se pojavi konflikt, ki dostikrat končuje z orožjem. Ne verjamemo, da bo sedanja konferenca«odpravila vzroke, ki povzročajo vojne. Kajti kar je meščanskih pacifistov, hi radi oprali kožuh, ne da bi ga zmočili. Odpravili bi radi vojne in pridržali sedanji gospod»"** Sistem blagovne produkcije in raadelitve z imperializmom vred. To govori, da je delavstvo izvršilo še premalo ia*brai*-valnsga hi poducnega dela, da pričnemo graditi človeško družbo, v kateri jo v*ega dosti ln za vae, )>o kateri Človeštvo hrepeni ž* t i »mletja, ker bo v nji res vladal prnvi mir. Delavstvo bo moralo še učiti, citirati in delati, da dosete cilj, ki si ga je zaposUvilo. Kakor se čuje so «e tudi pri vk« razmere obrnile na slsbžc, toda na to ni toliko računati. Nade-jate se lahko, ds se bo sopet 4g* boljislo, dočim se pri nos ne moremo tog« n«dej«ti. 2« večkrat sem ti mislil poro č«ti, ds naznaniš/po časopisih, da rojaki, ki se vrsčajo domov, ne jemljejo seboj zlatega aH srebrnega denarja. Tak denar tu veliko manj velja in banke srebr-negs denarja aploh ne zamenjajo, «lati • denar pa plačujejo mnogo ceneje kekor papirnatega. Opasil aem, da ljudje prinašajo veliko tega denarja, najbr že s mislijo, da ga bodo tu boljo samenjali kakor papir, toda to je gepravo, kajti pogosto ga ne morejo spraviti v promet. Obveati rojake, naj vračajoči ee, ki hoče. Postojni ^ ra«. av eepceabra v,IHjP ^Ej» bili is občinskegs vo- žar. Ko ao bih ljudje pri mani v reda pročitani členi, ki je vnelo neke poalopje ter * J o postopanju pri volit- požar z bliskovito naglico rufc. EHNiiSuSH^fcJMHM I^KBP^fr v**ne ^lmi ----------... j^j |em ^ j#piht|J Ij, ^^ ^ t« r. Pogorelo je 15 hiš 7 \st.mi pritiklinami, tako, da j« ostebl posestnikom le golo življenj I lo cenijo ns 2 miljoaa fo &umi ue, da je bil ogenj poduk-jeit iz mnftčevanja. Valed tega se je izvrittla nov* volitev. Pri tej volitvi je dobil agirug dr. Ljudevit Perič 11 «la «ov od 43, obč. svetnik J. Jsglk 1 gla«, 2 glasovnici sto bili praz-18 gUsov pa obč. svetnik dr. ona dosežena naa po i na glasov, «e je in volitev. Tu joAobfli VR' SS1 iMtoV, roke kskim kkoriičevslecm. B te* M , «s«rstkateremu vračajo-čemn prihranjen denar, ker mn ne bo tr«*ba> imeti kupčije a bi kaml, ki gledajo samo kako bi od strank čimveč okoriatile. Kakor aem Že rekel, tukaj dobro živi oni, ki ima kaj pod pri eem. Kupijo ae tn lakko lepa po. sestva; posebno na Štajerskem je vedno veliko na prodaj. Cene r «ijHj.-ni. katerih je aenogo na prodsj, so seveda preeej viaoke, izpod milijona kron se ne doM kaj pride. Vseeno bi Amerlkanei po dobri izmenjavi dolarjev, ako eo kaj dobre sitniraui lakko ku pili sa nje primerno pooeni lepa »n velika podjnja. Ako se je ks-teri naveličal tam livetl in ei ie. ii ustanoviti tu nov dom, bi bilo sela priporočljivo, če jA dobro situiren. da podvsame kaj ena-krgn. Pnadrave — France. , Vo je piame, ki go m piše ae* rndnik b «tarega kraja. Kdor ae " ki bilo dobro ee njega, da ■pptoiteva in ee po njlk rsvpa. — In Bsdelj, Pokrajinska uprava sa Slove nijo je v smislu aklepa ministr skega sveta odredila za dne 28. septembra novo županeko voli tev za ^jnbljano. Sejo občinske ga sveta j« ob 5. uri popoldne o tvoril nejstarejši občinski odbor nik g, I. Jeglič. Konstatiral jc najprej, da je navsočih 42 občinskih odbornikov, potem "pa jo p reč Hal vladni akt e T rasvel jav • Ijenju šestih mandatov komunističnih odbornikov, ter vladino obvestilo o nepotvditvi pri prejšnjih «volitvah is voljenega župana Antona Peska. Dalje je preči tal naznanilo pokrajinske uprave ga Slovenijo, da je občinski od bernik Anion Pesek odložil dne 27. sept. svoj mandat, d katerem naj sklene občinski svet, da li ga vsame na znanje. Občinski svet jc odložitev Peskovegs mandata vzel naananje, kakor tudi, da jo na meato Peekovo stopil prvi nameatnik Karol Zorko (NSS) Nato sta bila skrutinntorjem pri volitvah imenovaba občinska odbornika Orehek in J. Kocmur overovateljem zapianika pa ob-činsks odbornika žrelih in Rup nik. Prsd volitvijo se je oglasil l>eaedi h. Ivan Kocmur. Prečita je naslednjo protestno izjav.» s ban- k,ubov •'Htoikih svotovsleev JftDS, SLS in NSS soper kiSitev S *< sakonakega občinskegs volili nega rede sa Slovenijo: . "Stoječ neomajno na stališču občinske avtonomij«-, protestira jo klubi obč. svet. SLS, N8H JBDS proti kršitvi obč. vohin, ga reds sa Slovenijo, ker je ds glasov Karol TriHer. Ker s tem ni bila bila d ose že nn nadpolovična veči " izvršila drupa a dr. Ljude dr Karo TriBer pa Ul jflššor* II« Vpr«ft«aje oM. «Vetnika Jegliča, da-M sprejme o. Sr. izvolitev, jo j* IT «prejel, odloži »sto, na kater [je bil igvoláen pri zadnji volitvi. (Bugáe ploskanje v dvorani «a galeriji.) f 7 > ' Ker «e jfe občinski svet stri M * predlogom obe. svetniku ož. KremŽarja, da ae takoj iz voli tndi novi podžupan, ae jc vo lilo že tega. Podžupane izvoljen (NSS), a&og. Izvolitev jo tudi ta snr«j«L Zanj je bilo oddanih 22 glasov, 19 je bilo praznik; glas je dobil g. Rupnik (NSS). Seja je je bila a tem ob pol 6. uri zaključena. Pred mestno hii Šo se je med eejo nabralo mnogo občinstva, ki je z odkritim zado vdjstvom vzelo izzid županskih volitet n« znanje. Prebivalstvo Orno gore. N« podlagi zadnjega ljudskega ktet ja v februprju t. 1. Šteje črna gora 1T5.000 prebivalcev, doči jih je Imela 1910. teta 240.0001 ' Tuberkulozna liga se ustanovi V na jkrsjmnk času 'V Mariboru. Pozverinjen oče. V bosanskem eetu KloČevikn je neki Milan Klsčar v prepiru z nožem zakla svojega sina.' " H 1 li MObí in juguetona .vne oorkve se je 25. izvršilo v Belgradu. Patr jaA Dimitrije je Izvršil ceremo n:je ob številni asistenci piavo slavnega kleruaa. Češkemu pra voslavnemu vladiki Gorazdn je izročil patrijarh žezlo v znak pa stirovanja. Na Češkem je okraj; 1 milijona pravoslavnih.| Velike brezposelnosti so krivi pr naa največ razni ravnatelji, mečejo na cesto organizirano di-lavstvo. Bodi še tako vesten de lavec, sko si onganiziran ter efe laž v blagor delavstva, ai vsak dan v nevarnosti, da Izgubiš svoji kruh in zletiš na cesto. Sn tak piimcr imamo v cementni tovar ni v Zidanem mostu. Tsm je revi natelj Rozman s svojim pomoč nikom fcozmueem. Ako ae ta paz Ulk nekaj nalaže o poštenem de-ftveu, ravnatelj'delavca enostavno odpusti B službe, ne da bi so Hm »roti . Jupeneka volitev otlredils »roti jssnemu določilu peragra i« <*• o. v. r. sa Slovenijo. Ds ps vendar Še snkrat omogo čimo redno poalovanje v me«tni občini ter takp preprečimo še ns-(Lljnjn gospoderako škodo, ki jo dosedanji položaj povzroča me stu in .prebivalstvu, izjavljamo di. ee današnje župenake vol it v u«Meiimo odklanjajoč vsako od Itovornost sa očivktno kršitev zs k. ar je todižg V +kmi današnje aeje. Dalje I memok nobene odgovornosti ae vao škodo, katera eo je zgodilo v gospodarstva na račun prej informiral, koliko je nu stvari resnice. Kader je pa imela tovarna sa W0 vagonov cementa raročfl in amo delali kakršenkrat tudi 24 ur skupsj, takrat ni bt nfhče odpuščen, takrat je veljsb aeveda; "Samo deUj, dokler jc čas «ato, ds miljonarji napolniji avoje šepe, potem ti pa že pokažemo. na eeatoi* Torej tako Witl danes slovensko delsvstv» po slovenskih nsrodnih rsvnstc 1 jih 1 mm Tieočdinarski faUtfekati Zad-nji čas so se pojavili v prometu t iMočdinerski fklzifiksti. Tatvine na Mmndoi % zopet selo množe. N« carinskem skla-diščn iia mariborskem glavnem kolodvoru so vdrli tatovi v plombira« vagon in odneali seboj p* nls. Ns tesenakem premikališča •o udri i tatovi v 12 vagonov in wli aamo nekaj fižols. ker a bili pregnani, ifrijet je bil pl-vlomu neki VVrdinand Majceno ^č, dome s Poborjs. -r Vse to j,-po«lcdjea bede in pomanjksnjs, kt je v zadnjem čaau vsled rssto-ie draginje vedno hnjše * Si esse-de je mlniater pro-svete Svetosor Pribičevič kazen •ko premeatll učitelja Bmlimira H\ «biče is Ovllitn, ker je bil i,. razit komunist. Kde pe je uči Av.«č prestepü k demo-krntom in podal teeadeeno iz j«. vo» i« W*uvi premestitev Sop^ Albanija! • Albanija j0 kotel, v katerem ae kuhajo ž, «llleAja rs^u a^nri mod d»piomi. ti. Ti spori niso nodili h.- mk.lar nič dobrega. Sedaj je r,.lHt iu dnevnem redu takozvsoi alban. 1 aki problem. Z njim »e p^a fa. j možna Ligk narodov. ^ Dasi je po mirovni pogodbi do: ločena in ugotovljena meja med Jugoslavijo in Albanijo, vendar j so diplomatske poteze rsznik di-plomstov znsle vprašanje alban-skih mej napram Jugoslaviji ob-1 noviti. Zahtevajo mejo iz leia 1913 ] tisto mejo, ki so jo zarisak biv. ia AvOtro-Ogrska, Nemčija in 1-talija. Albanska vlada sknšs t« zahtevo Uveljaviti tudi dejani s prekoračenjem demarkacijak? črte. Jasno je, da stoje za uprizoritvijo teh zahtev in za albas. sko vlado tudi Jugoelaviji neba-klonjeni tuji diplomati, ki zna-jo računati. ~ ■ ' ' Malodane je konflikt z Alba-nijo že na potu. Belgrajaki mini-«trski predsednik je začel gro. «iti že z ofenzivo, ker so Albaa-el prekoračili demarkacijsko čr-l to. Jugoslovanske čete so Alban-J ce pptisnile nazaj. V interesu miru na Balkanu i » v južni Evropi je, da se problem mej rešj mirnim sporazumnim potom. Vsakršno krvoprelitje odločno obsojamo in savrsčamol Zadosti Torja je rsvno milita-ristična ei*panzivnost povzroči-1 la narodom Evrope 1 Gospodje di-plomati naj spožtujejo vsaj svo-1 jt Že sklenjene. pOgodbe, čeprav Vemo, kako ao jih sklepali! Bodrug Avgust Debevec, go-stilničar in poalovodja v tovarni Golob A Komp., je podlegel težkim opeklinam valed nesreče po šara v tovarni Golob. Umrl je 26. sept., v«oij vestnega človeka 1 blagega srca. BH je v resnici žr-. tev svoje vestnosti. Svojčas je bil Ittograf tiskarni, kjer se tiska naš liat. Bil je zvest naš somišljenik. Obranimo ga v blsgem spominu -r- Prizadetim svojcem ruše iskreno aožaljel V' ''1' , Smrtna obsodba pred maribor temora jc ako poroto. Dne 24. septeml končala pred mariborsko poroti tri dni trajajoča razprava proti Karlu Živku iz Ciglenc pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je bil obtožen, da j« T. aprila lanskega leta ubil «vojo ženo in povzročil amrt svojega dva tedi.i starega otrok^. Porotniki ko «j iz poteka racprave uverili, da j ; Zivko kriv umora svoje žene jp glasovali za krivdorek z 8 glss<» vi proti 4. Vsled tegs je bil Zivk» obsojen na smrt na veiilih. > Ruški uboj prod poroto. Minuli mesec' se jc vršila pred* mari borsko ^poroto razprava proti 'Ji let staremu delaven Antonu Trn jeku iz Smolhika, ki je 7. avgustu t. 1. na znani planinski ve*e-lici v ftužah umoril maturant i Praneeta-Serajnika. Porotniki »j soglasno zanikal stavljeno jim vprašanje na nboj, «oglasno pa ao potrdHi vprašanje, da je ubil Sere jnika v popolnN pijanost1. Obsojen je bil na tri mesece zapora. •*'• • ' Po županskih volitvah v Ljub Ijani. Presenečenje je nsprsvila Ljubljani izvolitev aooialistič-negs župana. Že pri volitvah v dvorani slssti ps n« trgu prei mestnim msgistratom je zsvlsda-lo izredno veaelje in Iiyk> klic« v in ploskanja je bilo mnopo. u sovjrrs« bubue. Is je sovjetska vlada izdelala načrt za mednarodno delavsko posojilo t vsoti 200,000,000 slstili rubljev. Pri izdelovanju načrta so sodelovali nlski strokovni unijo »isti in predatavniki italijanskih komunistov. Druga veat ia Moekve sporoča, d« je 1. oktobra stopil v veljavo sskon. na podlagi katerega mora «leherni ruski državljan delati sto dni v letu «n državo. Lokalni nsv--ti odločijo, kdaj in kje se ««vrši telo. Zakon je predvsem unperjr« proti tistim kmetom, ki odtegujeJ" davku v živilih. PROSVETA < T P«*NU JriitU l®kmmd|lsoje li^MVb IV« ^nljt 1I9T v 'f «H4i 14iM Ijlnii > GLAVNI tfANi MIV4I »O. LAWNDALt AVI« CHICAOO, ILLINOIS Isrrlovnlni odbori kega materijala.i0daOk isjsvlja, da m>danja leleenilka votnina o-vira prevalanje stavbinakega materijals.4 4 lMporqla aa tudi afekti odaok «a razvoj »tavbmatva, ki saj ss-aloji is finančnikov, delsvoev, Inženirjev. stavbirinkik" podjetnikov in drugih. Odsek s» uatanovi. GROZDJA «M * MuAkatal, jako sladko debela jagoda, boksa 00 teW?» .$ 8.00 Cipar grozdje, največja in najsladkejls jagoda, bokas 60 funtov • ........y. • TU Malo črno griko grosdjs, šolo sladko, boksa 50 funtov $ 7.00 Rrinjsvs jagodo, sslo tepk vroča 188 funtov .s ....110.80 M večjem naročilo vprašajte /m MMhnO CflllD, X naročili prUottte Uonej Ov* dor. , -t '/j : ■ HATBPBSDZR, lok 7TB, Olr SiR MtMo^ ; N1W TORK, X T. l ,T«skih4rplnov v A sanoT Stana s poltolno nod H.T*.- ti 7 ' Mm Uogsnsitjf Vrlo poolna knjiga, ki poro, kako sleherni , človek ponavlja ? ssbi nm) nd> svojlhSSliklh In divja-K W prednikov. 8 allksml. Ve sano. 8 poštnino vred #1.80. Obf knjigi ki m naročita oknom, si tri dolarje poltnineprcsto. Naročila sprejema tijttlk Kiji- VsKlSikVi POOBLASTILA dali 11*, si rojake po eett Ameriki On le mora v odeti, kako m po-oblastila izdelujejo. Piši mu in razloli svoja sadevo, na ti bo na-redil vsoMkvllno, di ti ns bo mogoče grunt prodan g napravil» nim pooblastilom. Njegov naslov 7-fiaj ▼ JVOOILATUO PROSVETA UDOVICA. Napisal L B. 18. 0TOLSTJA. Potior anil itefaa (Daljt.) "II vala ti, Bogi" Jo v «kliknil Krištof "Zakaj praviš to t... BedeJ!" ja vprašale Jelena, ki ja la vedno trpela pod utiekom materine ^^"Bedej te še bolj ljub»» t" j® odgovoril Kri. Hoi. "Ijvela ti, hvala I" je govorila toplo in etra-»tno. "Ali ei ¿al one »trešne beee^e, blagoslov mo- ja matere?" p i u mf «Zbaanale Je... na ve, kaj deU... Ne misli na tol" } »Jl meni Je še vedno tako grosno, strašno*.." . "Najina ueods je v bo*jih roksk, s brezbožne kletve ne sessjo do nebo", je odgovoril Krištof, gladeč Jelenine lsse. "Prav praviš!Bog bo pri nama, če se nams 4 meti oddiljil" 1 V tem je asesor odprl oprezno vrsta sosedne «obe. Videč Krištofa in Jeleno v objemu, se je za-' do vol j no nasmejal: . "No, tu je vse v rodu t" je rekel aaeaor. : "Zaročila svs se," je rekel Krištof, držeč Jo- leno aa rolio. "Bog biagoelovit BUo arečnol" je dejal ase- aor veeelo,' .. "{ Njegove beaede ao popolnoma pomirile Jele- . __ . . .___ni i ___.1__m aamn II .^«fHT« ...... r-r—---* no. "Bog blagoalovi", Je rekel aaeaor, a to aamo aadoatoje krščanu, ki veruje v Boga in v njegovo moš. ; ?nf- ' $ -ÍT t ¡: ' . Jelena je bila aedaj prepričana, da je njena mati sbssnels in da je njena kletev bres veljave. Naeprotno Je mialiU Gita, da bodo njene grome besede, ki jih Je izustila v največji ljuboeum-iiOHtl, zastrupljale srečo in bodočnost zaročencev. V Um prepričanju je zapuztila Bedekovičevo hišo ter hitela domov v največji razburjenoati. Ljudje, ki ao jo arečavali in pozdravljali, ao ae čudili, da jih niti na pogleda j temveč ja hitela vsa rudeča v obrazu in govoreč aama eeboj brezvezne Nihče je ša ni videl take; mimoidoči ao aamo zmajevali s glavami, vprašejoč ae, kaj neki manjka tej lenaki! prišedši domov je padla v naslonjač in ae zjokala. Ali to je trajalo le hip. Kakor zadeta je ako-lila in aa vpila kakor v norosti: "prokleta bo« I it a. prokleta I" T Bila je tako razjarjena, da ni opazila, da je vstopil efeb ter prinesel pismo na krožniku. "Vala milosti" se je oglasil tiho, gledajoč boječe «besnelo žensko. "KsJ hoČežT Pojdi 1" se je zadrla nad njim. Gita Je nejevoljno pograbjla pismo. Črn pečat je bil na njem, "Kaj ja tof" je sačela govoriti na glas. "P1-amo je is Lsgrsda, od moje teta... Ds, vendsr, nI umris stara tetkaf Rest... Tstks Barbera ja umrla... Sirota! Bog ji bodi miloetljiv! In prečitala je plamo do kooaa. Na koneu jo je ohaejal žarek aadovoljatva. Zapuatila ml je deaet tiaoč forintgv 1 Bog me ima le rad I... Ta dedlčina bo same, aamo aama!" In pohlepen ameh je zaigral na njenih uataih. ™ Takoj je pričela Gite delati načrte o avo jem bodočem livljenju. Odločila je, da bo živela po avojl volji, ne brlgajoč ae ca vee cvet In njegove govorice. » v?1 ' . • . Tri dtH kaanCjc, kar je dobila plamo, ae je odpeljala Gita v Konlčino in od tukaj v Legrad po zapuščino. V Legradt) je oatala več meaeeev, kjer je tudi zvedela novico, da ae jc nekaj Izpolnilo, če-Kar ae je tako dolgo bala. KrKtof In Jelena eta se poročila. XIX. Posestvo pokojnega Magdlča, sedaj njegove deee. Jelene in Magdalene, je bilo allno zanemarjeno. Kdor Je le površno pogledal, je opaall takoj, da tu le dolgo čaaa ni pogledalo gospodarjevo 2ko. Njive ao bila alabo obdelane, viuogradi zapu-Peni, vee v največjem neredu. Gita ni akrbela le dve leti prav nič za poze-stvo, vedno je Uvela v mestu, a doma je goapodaril njen oekrbnlk, kakor je hotel. V kratkem času je pričel te človek bogeteti: imel je v hlevih pitano Urino, vaega v laobilju. Nikaka tajnost ni bila, da oekrbnlk grabi, kolikor le more, Gitinemu premo-lenju. Povedali ao to tudi Gitl, ali bila je tega mnenje, da so val pluge enaki, čemu potem le me-njavetlt j Ali tega nerbda niso mogli gledati ljudje, ki ao bili prijatelji pokojnega Magdlča. Aaeaor Bedekorič, ki je izvedel vse to, je piaal dolgu pilimo Gitl, kjer jo opominja, da naj čim preje uredi otroško premoženje, ker'drugače ae Rgo.li, da aodnija poet a vi kuratorja, ravno tako, kakor je ža rekel kanonik Krčellč. t.ioapa Gita ae Je uatražila te pretuje pa je od-hitele v Zagreb. Najprvo ju šla k Bedekoviču, da ae po« ve tu Je ž njim, kaj naj napravi. Naaret aee-norjev je bil kretekt V%ep»dite acdanjeg« oskrbnika in vzemite človeka, ki lm poštni in ki Ih» »tal Knapodarltl. Pregledujte tudi sami gospodinjatvo In ne pečajte', ee a atvarml, ki ae ne tičejo vaa." ' Kje naj vendar dobi|u človeka, ki hI mu za7 upela poeestvo!" Je vpraševala Gita. "Vendar se i»r mofe rahti vati, da bi vse leto Živela v tej pu šševif" "Ja« vam ks goŠljem," je obetal eaeeor. "Po-čskajtr do jutri. Cul sem. da dotedanji oekrbnlk v Pankoveu pri grofu Nirkem teli dobiti sarno-itojno alnlhoi val ga telo hvalijo ..." Gita ar je zadovoljila h tem Tretji «lan je pri 4*1 v Segreh pankovakl oekrhntk ter ae nrr.latsvil tati Bil jr mlad mož. kakih &e«tindvejset let, vl-jeder ter prijetne niuaiijmtl. Imel j* plare la»- in čudo je Ml podoben Krištofu Dontjaniču "Kako ae pišete!" je vprašala Gita. " Jooip Zana." "Od kod štet" "Ia Vesprima." e • \ste li plemič!" "NV "Zakaj zapuščate alužbo pri grofu!" Zana je malce zarudel v obrazu. "Niaem se rszumel z upraviteljem/' je odgovoril zmedeno. . "Zakaj?" "Radi žene... Oprostite I Sumil je, ds mu je žena , . "Dorolj, dovolj! Tukaj ne boetc ImeU takšnih izkušnjav." "Na moji atrani ni bila krivda!" je rekel Zana svečano. " Vaeeno!... Kakor aem že rekla, pri meni nc boste imeli takšnih izkušnjav... Jemljem vas v alužbo in želim, ds tskoj odidete v Konščino. Po-sest vo je silno zsnemarjeno. Treba je je urediti,r in kar je zapuščeno, popraviti... ali c čim manjšimi stroški... Z mnogo denarja vsak osel zna nekaj napraviti. Plačo boste dobivali točno, pa mislim, da bode tudi zadovoljni. Glejte samo,da bom tudi jaz zadovoljna!" "Delal bom, kar največ bo v moji moči," je obljubil Zana in poljubil roko vdovi. Gita ga je pri tem pogledala« in ko je odše^ iz sobe, jc rekle sama pri sebi: "Lep jc U Madžari... Zelo me spominja na njega..." Novi oakrbnik je šel takoj na svoje novo mesto. Prišel jc v jeseni in našel Jfc vae polno dela. Uvidel jc pa koj, da mora vae predrugačiti Odpustil je vae* od prvega hlapca do zadnjega avinj-akega paatirja. Gita je zopet našla podobnoat I njim, ko ji Jc to piameno sporočil. Ravno tako je delal on, ki ja v službi baronice Pudencijane. Zana Ji Je piaal, da ee nadeja bogatega pridelka ter se veleli v pismu, da Gita najde na poeeatvu vce drugače, nego jc bilo do aedaj. Naenkrat je poctela radovedna, kaj je etorjl njen novi oakrbnik. Po trgatvi ae je dala odpeljati v Konščino. i Tamkaj je bila zelo iznenadena. Našla je vce v aajlepšem redu in etanju. Vae, kar jc videla, jo je moglo prepričati, do jc Zana rea priden, iavraten človek, ki dela za drugega tako, kakor aam sase. "Zelo bom zedovoljna z vami, Zana, če bodete še nadalje tako goapodarilil" ga Jc pohvalila Gita. "Upam, da bo še boljše," je odgovoril Zana aamozavcctne, "kadar popravim vae0. "Delajte, kakor najbolje veste... Prodajte od pridelkov, kolikor mislite, ds vsm jc potrebno ss denar tsr popravite po svoji lastni sodbi." f;' , Zana Je tako tudi delal. Bil je delavec od ra nega jutra do posnegs večera. Giti Je ugajalo, da je tako skrben in dobro je delo tudi drugim. Pre-nchslc so govorice, da Gita rasslplje otroško premoženje in tudi s kurstorjem jej niso nič Več [pretili. * . To leto je nastopila zelo zgodnja, lepa, a ostrp zima brez snega. Giti jc tako ugajido, da ni zahotela po mestu. Tamkaj hi jo vsnemirjsli le alabi spomini, a tu je tako mirna in sadovoljna. Bila je sama. Magdaleno je le puatlla pri nunah, ki ao zp dobro plačo imele poredno dekletec. Ali preje ji je morala mati obljubiti, da je ne bo nihče poakulal siliti za nuno, kakor ae jc to zgodilo s Jeleno. Zvečer je sedevala Gita aama v sobi Jn sanjarila kakor mlado dekle. Neka mamljiva Asel jo je pričela zapeljivo obletavati. Ni mogla pregnati te misli ,pa si je dala prinesti sladkega vina, kakor-šnega ao tedaj dame pile. BUo je etero, kuhano r sladkorjem in sladkimi koreninicami. Gita je bila enkrat pokusila to vino, ali ji nI, kolikor je ped mogla epominjati, ugajalo. Vce drugače je bilo aedaj. Bkoro pohlepno jc je crkala, in pri tem je čutila, da ao ji kri rasgrevs, In da ji nekaj |cipi. izpila ja polno čelo kuhanega vina in čutila je, da Jej llea šare, a v glavi da ae porajajo lakre. Imela je rada to opojno atanje... Zdelo ae ji je, da je aedaj njena duša avobodnejša, a volja jačja in trdnejša ... Vstala je a atola ter ae energično šetala po aobl. "De, da, to bo lepo," je pričela govoriti aama, seboj. "Naj avet govori, kar hoče, a jaa storim tako... Samo če bo hotel! ... Ali hoče... Mari nisem še lepa in mlada!" Začela se je ogledavati v zrcalu. "Bes sem lepa¡" je rekla poluglaano, gledajoč v oglej Is lu obras, na katerem je trepetal aa-peljiv, koketen smeh. "Neumna bi bila, če ae ne omolim. Mari naj šiviiy kakor pulčavnlcet" In zopet sa je šetala po aobi gorindol, a kmalu ne to ae ja pričela hitro alačiti, trgajoč a aebe obleko, ter \egla v postelj. Bik» je že kasno v noč, ko je zezpels, s le to je bilo celo nemirno spsnje. Drugi dsn zvečer si je dale zopet priprsviti vine, s več nego prvič. Ksko zelo ji je ugsjsla ta pijače I Zelo prijetno ji Je bilo po {ej opojni pijači ... Ni mogla več prestsjati bres te slaščice, kft ji jc tako pikantno resdrslile živre. Večkrat ja dala poklicati v sobo oakrbnika, pe ae je raagoverjela I njim o vaeh etvareh, aamo o gospodaratvu u*. Bila je a njim ljubesnivs, šalila ae je a njim ta. ko evobodno, da Zena ni vrč vedel, kako ae naj vede v družbi avo je goapodarice. Nekega večera, ko aa je aopet po avojem nek» tarju aabevata s Zeno, je legle Gite v nealonješ sel^nedostojno, teko vsbljivo zspeljlvo, ter je pri tem gtaeno sdehsle. "VI trte sespanir se Je oglasil Zena. "Ne, lemveČ vam hočem nekaj povedati: «U me hočete poslušeti!" "Bfveda." "Torej vedite, Zena, ds mi vi zelo n*ajate " "VI ste preveč dobrohotni," se je naklonil | Kana. "Oe tod. jaz va» ugsjamf Povejte mi prav o,lkritaorčno!" j« reki. zapovedujoče, a vender a zapeljivim gl 192 Ok 1914 (Daljt prihodnjič.) % (Dalja.) Železniška proga teče od tam naprej ob reki Ucuri in v tiatih prijetnih toplih dneh amo ae po gosto hodili kopat na vaaki postaji. Po malih postajah ae niomo mnogo ustavljali, ker do Vladivo-stoka je bila le le kratka cesta in mudilo ae je, da prej končamo to potovanje. Iv Š. junije zvečer amo zagledali morje, katero nae je navdušilo, da amo veklikali veselja. Veselili smo ae tegs, kskor otroci novi igrači, kar pa tudi ni čudo ker mnogo jih jc bilo med nami, Id morja še niso videH. Ko smo se pripeljali do poateje Imam, kstera je tik ob morju, so mnogo poskusili vodo, da se prepričajo, da li je rea dana. Od tam naprej proti Vladi vostoku ao aama letovišča buržoa sije. Vile na obrežju ae akrivajo med lesom. Vožnja tod je bila celo prijetna, kajti Izgledalo je, kakor bi ae vozili (po parku. Ob 18 uri zvečer amo že bili na'cilju, ka-kili 7 vrat od Vladivoetoka na postaji Bečka. Tam blizu po vojašnicah ao bili nastanjeni Jugoalo-vani v odredu S. H. S. Slišali amo o slogleapi vojaški miaiji, ki jc potovala iz Beigrede do Vladivoatoku aamo eno leto Da ni trpela pomanjkanja, to ae razume. In raznih angleških, francoakih, japonskih in smeri-kanekih, 'prvovrstnih hotelih ae tem goapodom ni mudilo nikamor, zato so ti gospodje potovali tako počasi in ni ae jim mudilo, da od pravijo avoje Jugoalovane kolikor mogoče kmalu dompv. Srbov jc bilo itak malo, sa druge ee pa ni-so toliko brigali, aaj Jih ni škoda, če gredo v p ... Po njihovem mne nju so v Jugoslaviji razun Srbov sami Švabi, kateri kraljevini več škodujejo nego koriatijo. Ko bi tisti klečeplasei v domovini snali, kako amo preklinjali kraljevino ia njene odpoelanike, ki se jim je-žili lasje. Slovenec in Hrvat ui ata imela nobene pravice v tem odredu SHS. Bili amo val bolše-viki, poacbno oni našega polka in za nae je treba korenitega sdiav ljenja. Tako je bilo njihovo mne nje. Najbolj je bil nasproten na-šemu polku kapitan BoliČ rodom Ljubljančan, ki je isgubil svo; polk (majora Blagotiča) v Krn-anojaraku in ae nato vosil v vozu prvega rssreda do Vladivoetoka. Tam bi rad bil poveljnik, toda prir6čali amo mu, ako hoče povelj nika\"špilat", naj gre po evoje ljudi, kjer jih je puatil. Seveda mu jc bilo to nemogoče In hodil jc k srbski miaiji, ter nae tam črnil, ha vae mogoče načine, da bi bili rasfermirani in teko prišli pod njegovo oblaat. Vedeli amo dobro da bi aa U goapod mašče val nad nami, če bi le mogel, in držali amo ae trdno. Takoj drugi dan, ko amo doepeli, je šel nai ko mandant k miaiji javiti na! pri hod in tudi proeiti, da oetanemo akupaj, kar je tudi moltvo želelo. Raditega ae ni polkovnik ničesar iajavil, pač pa Je rekel, da naa pri de cam pregledati. Očistili smo se in popoldan Je le prišel polkovnik s poslanikom in še dvema dru gima čaatnikoms, da vidijo bolše vike, kakor ao bili podočeni od reanih atrani naših naaprotnikov. Nisem bil zraven in gledal aem is želesnlškega vosa. Poveljnik je posdrevil s vzklikom: "Bog po-mozi vojniei", nakar M morali vojaki odvrniti v pozdrav: "Bog ti pomogao"; nameato tega pa ao mn odzdravili s kratkim: Zdravo", kakor je bil pozdrav v n« šem polku. Polkovnik je ostrmel, ker ac ni nadejal takega odsdra va, nato pe jc pregledoval vrste Na koncu vaega je imel podanik nagovor, katerega hočem malo o piaeti, kolikor ac «s spomin jem. Pridigal ja o ujedinjeni kralje vini SHS in še hočemo biti njeni veoml sinovi, aa moramo otrmti bolševiama, ker do tedaj, da amo bili drhal, ki Je vodile politiko, kaka naj bo drleva SHS in da U posel ne spada vojakom, ker zato eo drugi, da vodijo politiko. Med dragim jer tudi opozoril, da ne amemo pozdravljati a "Zdravo", ker niomo pri bolševikih. kakor cam pozneje zvedel od Častnikov, ae se srlo beli, de kateri ne pri-toli poslaniku kake gorke, kar pa ee ni agodilo, kajti hklo bi le aa naa alabše, ker bi nae Mli takoj1 razformirali In razdelili fco celem odredu SHS. Pri odhodu je bilo našemu veljniku kapitanu Ö. naročeno, da naa navaja na'"Bog ti pomoto", da bomo to anali, ko naa pride zopet pregledovoti. Vojakom, kakor todi nekaterim častnikom ae je to gnjosilo. Kmalu so pričeli vojake navajati, čeaar pa iz počet-ka nieo hoteli in šele, ko ao jim >rigoverjeli častniki, da bo zanje bolje, ako ac izkažejo vsaj na zunaj in pozdravljajo a temi besedami, ao pričeli pozdravljati z "Bog ti pomogao", a ao ee morali ame-ati temu arednjeveškemu voja-kemu pozdravu, ki eksistira edino še v Srbiji in je bil v Rusiji za atarega režima. . Pri odredu ao živeli vojeki zelo dabo. Zjutraj je bil čaj in alab c ruh, opoldan košček mesa pomešanega med takoavano "balkan-ako čorbo" In za večerjo ravnota-w "čorba" brez vaakega mesa. Slovenci |n Hrvati, ki eo bili prej pri našem polku ao preklinjali, a Srbi ao trdili, da je ta hrana boja, kakor je bila pri Jugoslovanskem polku. Vae kaj je bilo arb-skega je bilo njim najbolje in idealno. Zvečer, ko je bil abor pri tem odredu so celo molili Dežurni, to je oni, Id je imel dnevfto alužbo je molil naprej a vojaki za njim. K4ök hi hotel moliti, pa je bU zaprt. To ae jO godilo v 20 stoletju pod arbeko kraljevalko firmo. Slovence kapitan Božič je še po-aebej gledal na obnašanje Slovencev in kasncfcral, kjer je le mogel vaakega. Ta iavržek slovenskega naroda Je bil niš največji sovražnik, ki nI hotel slovenskega jezika niti govoriti. Omenim naj tudi vojaško plačo. Navaden vojak jc dobival plače 120 rabljev na meeec in ena jena, to je polovica amerikanskega do larja pa je atala 3500 do 3700 rabljev.' Poročnik pa jc dobival me* aečno 60.000 rabljev. Za te rublje ae ni moglo kupiti skoraj ničesar { ako je pomialj, d» je stal eden par čevljev 23 do 25000 rabljev, ena pomaranča 150 rabljev In Ikatlje vžigalic 50 rabljev. — Vae bolje co imeli češki vojaki, ki ao . dobivali posamezni po 30 do 35 tisoč rabljev, a ao dobivali plačo v jenah. Nam ao dajali zato v rabljih, da ji intendantu več oata-lo, kakor nam je rekel večkrat,/da je država SHS uboga. Pa če bi bila* prav uboga, aaj plačevali ao naa Francozi dokler amo bili v Sibiriji. Ne apominjam ae, koliko je bila plača za Francoze v frankih, mislim da 27 do 30 francoakih frankov aa vojaka za eden meaec. Moaeca decembra v letu 1919, amo dobili plačo a nato np več in takrat je bila 500 rabljev. Medtem ao nam Srbi hranili denar, ki jc medtem pel za par tiaoč odxtot kov. V januarju je bila namreč jena po 110 do'140 rabljev, ¿ločim je bila v juniju le po, 3500 do 3700 rabljev, in kljub temu je vojak dobil komaj 600 rabljev za 5 meaeeev; Bili ao dučaji, ko ao razni tr-goveil ponujali intendantu belo moko, ril in drage atvarl in ališal aem na lastna oleaa, kako je Intendant aa vrnil trgovca, da vojaki raje jedo črn kruh, kakor pa bel in da s veseljem semenja jo črnega s belim ¡take in podobne stvari ao govorili in ac izgovarjali, samo «la jim je več oatalo, ter ae izgovarjali, da jc kraljevina uboga. Zakaj pa ja kraljevina! Ali jo morda rabimo! Viddi smo, ds je padla jugoslovanska demokracija čeprav ao razni prietaši Srbije vedno bobneli in osnsnjevali demokracijo, kako da je plessl celo pu kovnik Hadžič v Odeai a priproatU mi vojaki. Strpa na boMtoeh v križu, , bo- Severn's Regulator FARMA NA' PRODAJ obstoječa iz 58 akrov zemlje, hiše z 8 sobami, zidani hlev zu 20 glu živine in ostala poslopja u s J nje, kokoSi in drvarnica,'vse vi brem stanju, z vsem poljodell orodjem. Z farmo se proda tv 10 krav, ena telica leti stf 2 male telice, en bik, 2 dobra ko-1 nja, 150 kokoši, 5 rac, 4 tmojeiJ ves letošnji pridelek kakor H pohištvo. Cena vacmu temu $4300. Dva tisoč se takoj plača si ostalo pa na lahke obroke M $25.00 letno z 6% iobresti. V r rok I prodaje je bolezen. Vsa nadaljuj pojasnila poizveste ' pri lastniku j HENRY 8YHOTINK, Box 42,1 HABTWK K. N. Y. HHH (Dalja prihodnjič.) EMU^I^SJbaiildrJ Pošilja denar v vse kraje Jagoda vi je potom pošte in ksNo-jrami. Izplačuje v Jugoslaviji. gotovih dolarjih v Sprejema densr v hranilne vloge in jdača.po 4% obresti. Prodaja Hfkarto. ¿^pfV 1 Urejuje vse bančne pori t. PIŠITE PO CENIK. EMIL KlSSf bankir, 19S Second Av., New Ytrk,N.Y. Skozi New York sUrSgs kraj ia Pot stari York. New krajs drži skozi takorekoč tvori New York pre- med Ameriko la Evropo. Potnik, tdoč v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima sa seboj Nsw Yorka in tadl noti prišel jenik ne, dokler njegove /«sede New York ne odloči. Se obe je torej velevažno, da iioata točno in zanesljive pomoč ia postrežbo v New Yorka. Naše tvrdka je v časa dosedanjega obstoja dokazale, da Je-voljna In zmožna anditl najboljšo aložbo v New Yorks. Po-slažite ae je torej: pri potovanja v atari kraj dl i,j. atarega kraje, pri pošiljanja denarje v Jugoslavijo, Italijo ali kamorkoli, ta t.' V • r pri dresih poslih v zvezi s starim krajem. , zakrajšek k u TO — Otk Ave., New f eefc CKy Zanesljivo in hitro V rtllri domovifli 10 OP""^11 FRANK SAKSER STATE BANK tt Cortlandt Street, New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te alovenake ki Je p«d atalnim nadroratviim di^nvnea« urada aa varatro |1U),000.00 «Invnlce in fSOjOOeilO «klada. Za FRANK SAKSER STATE BANK