2. številka.
Ljubljana, četrtek 3. januarja.
XI. leto, 1878.
VENSKI
IibaJR vaak dan, izvseniši ponedeljke in doevo po pracmoih, tor valju po polti proieruan sa a vitro-o^en ko dežolo sa celo leto 16 gld., sit pol leta 8 * IsTS^^' ■a detrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ca celo lato 13 gliL,   .a oeirt leta 3 gld. 30 kr., r.a »t. uioboc 1 gld. 10 kr.   Za poSiljnoj©-' na dom sa računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ta ietrt leta. — Za tuje deielo toliko voć, kolikor poJtnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana oena In sioor: Za Ljubljano sa oetrt leta 2 gld. 60 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne pet iz-vrste 6 kr., fce su osnauilo uukrat tiska, 5 kr., 5e se dvakrat in 4 kr. 6o so tri- ali vockrat tiska. Dopisi naj se '.vote uruukirad. — Rokopisi so ne vraoajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frano Koliuanovoj kifii      3 ,gledališka stolba". % jg
O p r a v n i a t v u , na katero oaj se blagovoli!o DoiiUati naroen'ne reklamacijo, ncnanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Koluianovej hiši. "
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Feterburg" 2. januarja. Članek uradne „Agence Kus^e" razpravlja, da Rusiju posredovanja iiiti ne želi niti ne more sprejeti.
London 2. januarja. V mnogoštevilno obiskanem shodu londonskih meščanov, mestnih svetovalcev iz Leeda in Bir-minghama je bila sprejeta resolucija, naj se Angleška drži strogo nevtralitete v rusko-turškej vojski.
London 2. januarja Uradni list poroča: Elliot je postal poslanik na D lina ji, Lavard poslanik v Carigradu. Egiptovski minister v na njih zadev je dobil veliki križ indijske zvezde.
Dunaj 1. januarja. Cesar je grofu Andrassvju podelil red zlatega ovna (vliess).
Carigrad 1. januarja. „Corr. Ha-vasB poroča: Turški ministerski svet je sklenil premirje sprejeti, ali odgovor Rusije po posredovanji Anglije glede uvetov premirja nij še zuan.
Iz Peterburga 1. jau. Iz Dogota se oricijalno poroča 31. dec. V vzhodnjej Bulga riji so bo Turki povsod nazaj pomaknili in le male posadke pustili za brambo posameznih pozicij. Prve straže zapadnega vojnega oddelka 80 po neverjetno težavnem prehodu z a Bed le balkanske soteske mej Arabkonakom in Sofijo. Ruska kavalerij a stoji uže na Sofijskoj velikoj cesti.
London 31. dec. „Daily Newsu izvedo iz Bukarešta, da se je tudi zadnji ruski most pri Petročeni podrl vsled visoko deročega Dunava ter je tako pot iz Rumunije v Bulga-rijo pretrgan. Le nekatere ladije križajo sem
ter tja, ali prevožnja je nevarna, nekaj ljudij je uže utonilo.
Vojskar,
Carigradsko zadnje poročilo, da je Muktar Erzerum izpraznil,  do denes nij še od rusko strani potrjeno. Mogoče torej, da je Muktar le z glavnim' delom svoje vojske* Erzerum zapu stil, a vendar posadko še notri pustil.
Angleži bi radi mir naredili, ker kljubu vsemu rožljanju z orožjem, nemajo poguma v boj stopiti za Turke. Tudi se na Angleškem množe izjave neodvisnega meščanstva proti vsakej vojski, kakor to kaže denašnji londonski telegram. Rusi pa dozdaj o premirji nečejo ničesa vedeti, Turčija nij še dovelj strta, da bi pripravna bila Bulgare, Bošnjake in Ilerco govce izpod svojih krempljev izpustiti.
Ker bo vsled silno velike vode in ledenih mas, ki jih Dunaj soboj podi, mostovi podrti, bode imela ruska vojska sitnosti. Sicer pa so pač menda prej generali uže na to mislili in magazine napolnili. Najtežje bode za konjsko krmo. — Snega je baje nad dva Črevlja visoko. Mraz je velik. Iz vsega tega je vidno, zakaj o novih bojih nij slišati.
Najnovejša poročila z evropskega bojišča prinašajo natančnosti o srbskem plenu pri vze tji Pirota. Veliko število kanonov (Srbi so dobili 22 kanonov v Pirotu) in orožja, katero so pri tej priliki Srbi priplenili, kaže jasno, da so bila krdela, katera so branila Pirot, precej močna. Čudno je to, da srbski buletin še ne pove ničesa natančnejšega o dvadnev nem boji. Tudi iz Carigrada nič o tem ne poročajo nego samo govore o drugem nečem boji pri Šarkibi.
Iz Vidina se dunajskemu „T." piše, da
jo tam še vendar 10.000 mož posadke, torej Rumunoin in Srbom ne bode tako lehko to trdnjavo vzeti, kadar se je loto.
Znano je, da Rusi v Plevni nijso nič ujetnikov našli, da Bi so prej več svojih vojakov pogrešili. Sum je, da so Turki ranjene Ruse poklali. O tem pravijo celo angleške nDailj New8M : „Ko bi bil Bazaine ujete Nemce dal usmrtiti, slaba bi se mu bila godila. Amerikanci so obesili generala južnih držav, Wirza, za menj strašne pregrehe."
Dopisnik v „Daily Newsu opisuje P le vno posle pada blezu tako-le: Raz vrhunec griča, odkoder je general Skobelev streljal v dolino na Plevno, videli smo to mestice, kjer sta samo dve lučici v nočnej temoti brleli in kazali, da todi bivajo ljudje. Okolo na okolo je bila pustinja. Nijednoga šatora nij bilo več videti niti noben ogenj nij gorel tam, kjer so razstreljene redute kazale očem, da je bila pred jednim tednom tukaj utrjena Plovna.
Grozen pogled se nam je razprostrl pred očmi v Plevni samej. Ljudje in ovce bo ležali vse vprek po ulicah, hiše so bile polne mrtvecev, na stotine molelo jih je še roke proti nebu, od koder so prosili pomoči in smrti, kajti mučile sta jih glad in žeja.
Ko so Turki napravili izpad, ležalo je brez vse zdravniške pomoči tisoče in tisoče bolnikov in ranjenikov po raznih kotih, kajti bolnice, ki bi se mogla tako imenovati, v Plevni nikdar bilo nij. Strežaji so vse kar popustili in skrbeli, da sami srečno ubegnejo iz tega nesrečnega kraja, ne meneč bo za uboge varovance svoje. Z veseljem so vsi pozdravljali ruske zmagovalce, kajti jedino od njih so upali pomoči — in dobili so jo. Po
Zakaj se je prva slovenska knjiga tiskala v Tubingi?
(Spisal F. J aro polk.) (Konec.)
Drugi še uplivnejši rojak naš na Virtem-lerftkem je bil mug. Mihael Tiffernus, učenik, kaucelur iu prvi svetovalec virtember-Bkeinu vojvodi Krištofu. Tiffernus je bil Slovenec, rojen 1. 1488 ali 1489 na Kranjskem, šo jako mladega so ugrabili Turki, ko so ropali po našej deželi ter ga hoteli odvesti na Turško. A to turško roparje so Slovenci napali, da so morali ubežati, pustivši v svojem šatoru malega dečku. Meščan Erazem Stih iz V laškega Trga (Markt Tullor) Be uboge sirote usmili, da ga krstiti, potem ga vzgoji ter pošlje na dunajsko vseučilišče, kjer doseže dostojanstvo magistra, postane profe-1 Bor modroslovja ter vzgojevatolj plemenitih
mladeničev. Znano je iz občne zgodovine, da je Krištof, sin prognanega virtemberškega vojvode Urha, od leta 1520 v avstrijskih deželah ujet živel. In temu jednajstletnemu voj-vodiču dade 1. 1520 našega učenega rojaka, — kateri se jo po domovini svojega rednika Tillernus imenoval — za učenika, kateri se je vojvodiču Krištofu tako priljubil, da ga nij nič več pustil od sebe, posebno po tem, ko je Tillernus mlademu Krištofu 1. 1520, ko so se Turki bližali Dunaji, življenje rešil. Ko hoče 1. 1532 cesar Kari V. Krištofa z Dunaja odvesti v Mautovo, ga Tillernus so ve da tudi spremi. A ko prideta na svojem neprostovoljnem popotovanji na Slovensko, uideta Krištof in Tillernus črez Štajerske, Koroške in Tirolske goro na Nemško. Na tem ubegu jima jo posebno to v prilog hodilo, daje Tiffernus slovenski tunel govoriti. Od sedaj je bil Tillernus neločljiv spremljevalec mladega princa, ta ga 1. 1544 izvoli za svojega kau-celarja, 1. Ib50 za svojega svetovalca.
Kakor Grbec, tako se je brez dvombe tudi Tillernus trudil pregovoriti vojvodo Krištofa, da je dovolil 1. 1550 tiskati prve slo-vonske knjige, katere Trubar zaradi tedanjega interima nikoder drugod na Nemškem nij smel izdati. Na svet svojega uplivnega učitelja Tif-fernusa je Krištof sprejel v svojo službo tudi bivšega koperskega škofa P. P. V erge rij a, in ta mu je priporočil barona Ungnada. Da bi so pa brez Vergerija in Ungnada nikoli ne bilo osnovalo znano tiskarsko pod-vzetje 1. 1558 v Urahu, to jo vsakemu znano, kedor je prečita! sumo prve stranice naše slovstvene zgodovine. Uarbitius in TiflfernUS sta tedaj velika in vsega spoštovanju vredna podpornika prvega našega pisatelja Trubarja.
Ko 1. 155,") Titlernus umrje, zapusti vojvodu Krištofu svojo knjižnico in svoje novce. Krištof Tillemovo knjižnico izroči tubingskomu vseučilišču, iz novcev pa ustanovi štiri stipendije pod naslovom „Stipendium Tiffer-n u m".
cerkvah in v poslopjih je bil ves zrak okužen in kar dihati jim nij bilo moči, ko so prvi ruski vojaki pričeli delo usmiljenja ter jeli razločevati žive od mrtvih. Kar so imeli kruha in vode pri sebi, vse so razdelili mej uboge ranjenike in bolnike; vojaki so si celo svoja jedila prihranili in dajali koprnečim ustam ubogih mučenikov požirek zdrave vode.
Brž, ko 80 pokopali en del neštevilnih mrtvecev, uredili so Kusi zdravniško službo, pri čemer jim tudi nekaj turških ranozdrav-nikov pomaga. Se ve da jih je zmirom še premalo za toliko množico, ki toliko potrebuje izdatne pomoči. Bolnice so svetle, zračne in očiščene ; mošeje, v katerih jo še mnogo bolnikov, so pak še vedno temne, smradne in prenapolnene. Mrtvecev je toliko, da jih niti pokopavati ne mogo sproti in da mora vsak po več ur ležati ondi,  kjer je izdihnil dušo.
A takovih strahot ne najdeš jedino v Plevni, polna jih je vsa dolina ob reki Vidu. Po redutab, na katere so Rusi streljali, leži še sto in sto mrtvih trupel nepokopanih; vse podnožje hriba, poleg katerega sta oni dve reduti, ki jih je general Skobelov dno 30 septembra priboril si z velikimi izgubami, posejano je z obilnimi ruskimi ubitimi. Nekateri so na pol zagrebeni, a drugi še leže, kakor so pali, in vrane ter druge roparske ptice kljujo na pol gujilo meso. Iz vsakega kotiča mole oglodane roko iz zemlje in povsodi, kamor pogledamo, strme strašna mrtvaška lica v mene in mojo tovariše. Na kratko: P le v na in nje okolica je velika mrtvašnica, katere si z vsemi grozotami nihče ne more prav misliti, ako ima še toliko živo fantazijo.
Cesarjeva pohvala Slovencev.
V svojem zadnjem listu smo omenili po uradnih novinah naznanjeno novico, da je cesar pohvalil slovensko politično društvo tržaško zarad tega, ker je odbijalo veleizdajna poželenja znane italijanske stranke in zago-tovljalo svojo avstrijsko udanost in zvestobo.
Nam bo zdi ta javna cesarjeva pohvala baš v tem času važna. Pomisliti je le treba, da je baš one dni v delegacijah grof Andrassv potolažil Nemce in Magjare s tem, da jim je nek skriven plan razkril, kako Italija preži in komaj čaka, da bi v zvezi z Rusijo in Nemčijo črez Avstrijo pala ter jej vzela Trient
in Primorje.  Za tegadelj, je rekel, mora Avstrija nevtralna biti.
Tudi v tem cesarjevem priznanji sloven ske zvestobe državi  in   prestolu  se veleizdajna italijanska poželenja tako močno naglašajo in Bicer z najvišjih ust, da more to kaj pomeniti.
Dunajsk konservativen list je te dni sicer prinesel članek, v katerem trdi, da magjar-ski in nemški turkoljubi hote porabiti baš mržnjo proti požel j i vej Italiji, da bi monarhijo v vojsko zapleli. Na kristijanskem dvoru pri nas nij simpatij za polumesec, pač pa se v poslednjej koči sovraži italijanska nenasitlji-vost. To hote porabiti, da zapleto monarhijo v vojsko na strani Angleške, le iz sovraštva do Slovanov, do Rusov.
Predobro poznamo gospode magjarske in nemškutarsko klike.   Tudi tak, za monarhijo samo gotovo pogubonosen plan, je resnici po doben pri naših sovražnikih.   Vendar pa sodimo, da je baš v cesarjevem  priznanji slo van ske zvestobe na Primorji oporekanje one koinbiuacije. Ce je mogoče, da strankarji zidajo   na Bvoje  sovraštvo  do Slovanov svojo vnanjo politiko, nij pa mogoče, da bi jo kon čem privolil izvajati vladar proti onim, kate rib zvestobo javno priznaje in hvali.
Pa tudi še drugo stališče ima stvar. Kar so tržaški Slovenci in okoličani, to  smo vsi Slovenci. Njih program je naš program in na robe.   Slovensko politično društvo „Edinost" podpisuje z obema rokama naše zahteve 1 drŽavi iu deželi, nas vseh do Drave in Goro tana. Cesarjeva pohvala jednega dela Sloven cev se torej razteza na vse enakomisleče in to smo vsi narodnjaki cele Slovenije.
Ako tedaj zopet pridejo  nemškutarji in neki organi, ki sistematično klevetajo in ob-rekavajo nas narodne Slovence, da smo držav neprijazni, veleizdajni itd. — moremo jim za vestno pokazati cesarjevo besedo za nas 1 In ta cesarjeva beseda nam bodi porok, da na zadnje zmagovito končamo denašnji svoj po litični boj za narodne pravice, katere se bodo vendar enkrat podelilo vedno zvestemu sloven skemu narodu.
ovčje kožuhovine (des golrtenen ▼ 1 i e s s e s}. To je veliko odlikovanje. Ta orden je jeden najstarejših in najimenitnejših v Evropi. Ustanovil ga Filip III. v Burgundu 1430, prišel v španiake potem tudi avstrijske roke, tako, la zdaj naši cesarji in španjski kralji ta orden dele.
tšrtnitski sabor zboruje uže 12 dnij, a nij imel še več nego kake 4 kratke tihe seje. Namesto kacega fina bomo pa nsjbrŽ vsak čas slišali, da |e  hrvatski sabor zaprt.
ItMfififnrjtei urednik „Egyetertesa" je bil tožen zarad razžaljenja nj. veličanstva cesarja in zarad veleizdaje. Zagovarjal se je 8 tem, da mu je njegovo sovraštvo do Rusije diktiralo članek, v katerem so bile omenjene pregrehe. Porotniki so ga z 8 proti 4 gladom nekrivega izpoznali."
Iz €J<wrifjMfF*i teleprafira znani ma-pjarski rovar „General" Klapka v „Napio", da je Turčija zadovoljna z odgovorom Andrassv-jevim na turško okrožnico. Iz tega turkoljubni listi sklepajo, da se začenja naša vnanja politika približavati anstlcškej.
Ogerski minister Tis?a je bil te praznike Me rt t nti Sicer se oficijozi trudijo dokazati, da je šel le svojega sina obiskat, a drugi viri poročajo bolj verjetno vest, da je Tiszfc čel poskušat Bismnrkovce pregovoriti na kako protirusko politiko
nro.t!:* list „Tempa" pravi, da, kar je novo ministerstvo nastopilo, nehale so sumnjive razmero z Italijo in Nemčijo. Mi menimo, da prav sodimo, pravi rečeni list, da je zdanja vlada, kadar izjavlja, da nema nič p orc bn ega interesa pri velike} orijentalnoj likvidaciji terjati, ohranila si samostojno preiskavo za ta čas, kadar bode zbor evropskih vlastij občno interese predlagal.
Iz Iti»n*i se poroča, da je Gambetta tja prišel in imel z ministrom Depretisom razgovor. Gre bflje za sporazinnljenie Francoske in Italijanske v orijentalnej politiki.
Sv. o. pfwp&* je v konzistoriji na starega leta dan kardinalom Hegnier, Manning, Brossays-Saint-M«rc, Moreti in Pellegrini dal kardinalski klobuk in je več Škofov imenoval.
Politični razgled.
Notranji* fl<»£«»I<».
V Ljubljani 2. januarja. Telegram iz Dunaja nam poroča, da j cesrr dal grofu Andra+sfjju orden zlate
Popisi.
Is Urniijft 31. dec. [Izv. dop.] Ko se je pred dvema letoma ustanovilo pri nas Čitalniško pevsko društvo, jelo je postajati v narodnej čitalnici vse bolj živo in napravila se je marsikatera, našemu črnemu mestu dokaj primerna zabava in veselica. In še celo, odkar se je naše dtuštvo preselilo iz Bvojih precej bornih prostorov v sedanje, primeroma dosta velike dvorano, napravil se je tudi pri-
Stipendijati (bogoslovci) Tiilernove ustanove so dobivali zastonj stanovanje, hrano, uk in še 4 goldinarje po vrhu, za druge potrebščine so morali sami skrbeti. Tillernova ustanova nij bila naravnost za Kranjce osnovana, vendar je vojvoda Krištof na Trubarjevo in na deželnih stanov kranjskih prošnjo obljubil, da bosta vselej  po dva kranjska dijaka uživala to ustanovo.   Znanih nam je 15 stipen-dijatov TilFernovih odi. 1558—1000; najimenitnejši mej njimi je bil slavni prelagatelj vse Lutrovo  biblije  mag. Jurij  Dalmatin iz Krškega, ki je rojen okoli 1. 1550, na Tru barjevo prošnjo 1. 15G0  bil sprejet v Tiller-num, kjer je do 1. 1572 študiral. L. 1582 so tudi deželni stanovi kranjski osnovali tri usta nove za kranjske mladeniče, ki bi hoteli na Nemškem, posebno v Tubingi, študirati. Te ustanove je do 1. 1505 uživalo 12 kranjskih dijakov. Vsi ti Btipendijati so bili bogoslovci; po dovršenih študijah so 86 vračali na Slovensko, da so proteslantovski predikanti delali za novo vero, nekateri tudi za slovensko
slovstvo. Tisti izmej njih, ki so učakali anti-reformacije, so morali večjidel bežati iz svoje domovine; poteknili in pozgubili 80 se po različnih nemških deželah.
Poleg teh stipendijatov jc v drugi polovici IG. stoletja šo veliko Slovencev študiralo v Tubingi. Od 1. 1530—1014 je bilo namreč samo s Kranjskega 113 dijakov na tem vseučilišči vpisanih, izmej katerih jih jo 17 doseglo dostojanstvo magisterstva; s Štajerske jih jo v Tubingi v tem času študiralo 115, s Koroške 09; iz Istre in z Goriškega G. Gotovo je bilo mej temi več Slovencev.
A ko so po letu 1598. s kranjskega izgnali protostante, se silo uveli katoliško vero, javno uničili in požgali slovenske protestnn tovske knjige, prepovedali so Kranjcem obis kovati protestantovsko vsoučilišče v Tubingi Jezuiti, kucerim so zdaj v Ljubljani šole iz ročili, pošiljali so svoje gojence samo v Pa dovo, Gradec in Ingolstadt.
Posnel sem tukaj iz Elzejeve knjige samo jedno stran, osvetil sem nekoliko samo ono,
za slovensko slovstveno zgodovino važno vprašanje:  kako je to,   da so se prve Blovenske knjige tiskale baš v Tubingi? Blagovoljni Čitatelj je videl,  da nam  je Elze to na prvi pogled čudno prikazen do dobra pojaBnil. Ko bi ne bilo  naših rojakov Grbca in Tifferna v onih časih na Virtemberškem, najbrž bi Trubar  ne bil  mogel  pričeti s piBanjom in tiskanjem svojih knjig.   Baš ti Trubarjevi začetki pak so imenitni, ker so pokazali, da se tudi v do tedaj neznanem in zaničevanem jeziku more pisati in ker so vzbudili v Trubarju  samem veselje  do daljnega pisateljevanja. A ko bi no bilo Trubarja, bi najbrž tudi ne   imeli  Krela in Dalmatina in brez protestantov sploh, kdo ve, če bi bili katoliški duhovni kedaj začeli pisati naš jezik.
Sploh obseza Elzejeva knjiga na 109. straneh mnogo, mnogo čisto novega, uajvečji del iz starih rokopisov kranjskega deželnega in vseutiliščnega arhiva v Tubingi nabranega gradiva. Najzanimivejšo so rai zdi I. poglavje (Garbitius — Ilerzog Christof — Tillernus)
\
moron oder za gledališke predstave, ter odstranjene so bile s tem večjidel zapreke, ki ovirajo s tem mnogokrat razvijanje društvenega živenja po naših Čitalnicah. Istinito imeli amo v zadnjem Času uže večkrat v novih prostorih razne veselice in zabave. Osobito pa, odkar je našej čitalnici jako vneti in velezaslužni g. blagajnik tudi njeno materijalno stanie zboljšal, bati se nam nij več, da bi se pogreznil naš narodni dom, pogreznil v stanje prejšnje večletne zaspanosti, in to tim mani, kar naši narodnjaki pri marsikaki priložnosti radi dejansko pokažejo, da se vrlo zanimajo za blagostanje naše čitalnice.
Da pa smo imeli včeraj tako sijajno veselico in zraven še s tako blagim namenom, namreč na koriRt revne gimnazijske mladine, zahvaliti imamo se v prvej vrsti g. regisseurju, ki je s svojo marljivostjo in'vsestransko požrtvovalnostjo tako sijajno svojo nalogo dovršil. Ne le, rla so bile njegove oči vedno tja obrnene, kjer je bilo dobrega sveta potreba, vedel nam je gospod osobito oder za včerajšnjo predstavo tako okusno in igrama primerno urediti, da je dekoracijo moral vsak gost občudovati.
Ali prestopimo k programu samemn. D. Jenkov možki zbor: „Na moru" pel je naš pevski zbor izborno. Občinstvo, zagledavši to liko pevcev, se je čudilo, kako da se jo zbralo iz našega mesta toliko pevskih močij, ker kaj tacega se v malih mestih slovenske naše dežele redkokje vidi. Naj torej takoj na tem mestu izrekamo g. pevovodji najtoplejšo zahvalo za njegovo vBtrajnost, marljivost in ne-utrudljivost v svojem poslu. Zdelo se nnm je, da bo pevci, navduševani po svojem vodji, duh pesni popolno zadeli, kajti Čutili smo, kako pesnik s svojo Indijo sredi morja prosi ugodnih vetrov, ali, če tega ne doseže, naj mu v obupnoBti vihar razbije ladjo njegovo. Z burnim ploškom sprejeta je bila ta točka, splošno priznanje pevskemu zboru bilo je od vseh strani j.
Zatim sledil je Križkovskega čveterospev „CMpadly od srdca", kojega so peli najizur-jenojši pevci, in je bil zopet z živahnostjo sprejet.
Tretja točka „Žežulinka", peta s pravo navdušenostjo in živahnostjo, sprejeta je bila zopet na splošno pohvalo in z mnogim ploskanjem.
in dalje IV. poglavje, katero pod naslovom: „Die in Tiibingen immatriculirten Krainer" prinaša zapisnik in životopisne črtice vseh naših rojakov, ki so v Tubingi studirali. Gotovo je to poglavje pridnega zgodovinopisen največ truda in dela stalo, ter je pravi biser v knjigi, katero je mogel pisati samo učenjak, kateremu so znane vse, tudi najdrobnejše, posameznosti avstrijskega in nemškega življenja v 18. stoletji.
V obče so mi zdi g. Elze prava „rara avis" v našem tako zmedenem in politično razburjenem času; kajti, dasiravno Nemec po rodu, protestant, in tujec v naših krajih, ven-.dar vedno o našej deželi in o našem narodu tako govori, da se nam kaže povsod omikanega in pravično sodečega moža. V tem se gospod Elze prav blagodejno odlikuje od mnogih svojih sorojakov, od mnogih „rojenih" Slovencev, kateri mej nami in od nas živo, a vendar zaničujejo in opravljajo deželo našo, namesto da bi jo ljubili ali vsaj spoštovali.
Ker je bilo treba še nekaj priprav za naslednjo točko, blagovolil nam je g. pravo-sloveč K. Lah iz "Radovljice svirati na citre ipindlibet narodnih pesnij, ter se pokazal s tem izurjenega igralca na oni glasbeni stroj. Občinstvo ga je bilo dokaj veselo.
Totem se je igrala igra „Garibaldi", kojo bo naši diletnntje izvršili tako gladko, kakor bi bili na deskah uže popolnem udo mačeni. O-mbito pa nam je omeniti učitelja Ribiča in niegove soproge s posebno polivalo. Prvi, blaziran učitelj, ki hoče postati na vsak način znamenit, in zraven njega krotka ženica, kojej je le sreča svoje hčere na srci, vglobila sta se popolno v svoji nalogi, ter s tem izvabila občinstvu mnogo Rmeha. Samo hčerka Rozika zdola se nam je v teh razmerah skoraj prelepa in prenežna, vendar to igro niknkor nij kazilo.
Zatim sledila je burka: „Gluh mora biti." Glava vse igre bil je Damoiseau in, lebko rečemo, da on bi bil tudi na kakem večjem odru sprejet s polivalo. Njegova oprava, govorjenje in mimika, vse to je navdušilo občinstvo tako, da ploskanie nikakor nij hotelo pojenjati. Lepo sekundirali so mu tudi Eglan-tina s svojo nežnostjo, dovtipni Bonifacij in Placido s svojo ljubezniivostjo. In če omenimo še vrtnarja in poljskega čuvaja, ki sta pri svojem nastopu vzbudila mnogo smeha, roči moramo, da se je tudi ta igra izvršila na vsestransko zadovolinost.
Toslednja točka bila jo „cigansko žive-nje", mešan zbor s spremljevanjem glasovira od R. Schumanna. Lepo jo bilo videti deset dnm in črez dvajset gospodov na odra pevati prekrasno kompozicijo, ki se je vseskozi precizno izvršila. Poudarjati moramo osobito čistost in nežnost glasu, s kojim nas je gospodična, ki je pela v sopranu solo, iznenadila ; k izbornomu VRpeliu pripomogel je tudi spremljevalec na glasoviru mnogo.
Nij čuda, da so je v tako lepo vredje-nem programu zbrala tako velika množica, ne le domačih meščanov, ampak tudi plemenita-šev in duhovščine iz obližja. Z veseljem omeniti moramo tudi to, da se je obilo gospodov in gospodičin udeležilo te v blagi namen na-napravljene veselico iz nam nasprotnega tabora, kar nas tim bolj veseli, ker smo osve-dočeni, da jih nasprotno politično mnenje blagemu namenu nij moglo odtrgati.
Dohodkov pri tej veselici je bilo 161 gld. 80 kr., kar je gotovo lopa svota za naše me« stice in velika podpora revnim našim gimnazijskim učencem.
Slednjič izrekamo še jedenkrat najtoplejšo zahvalo vsem sodelovalcem, posebno pa gosp. regisHeurju in gosp. povovodji, za njihovo požrtvovalnost, ter upamo, da nam napravijo še mnogo takih veselih večerov, ter tla čitalnica postane duševno živenje celega mesta.
5fc llr«lt* 28. dec. [Izv. dop.] „Non ignara mali miseris succurrere disc.o,""1 dejala je Dido Kneju, ko jo v svojej revščini prišel po morskem potovanji jo prosit strehe in var stva; tako so mislile tudi naše blage gospe in darovalo dobitke za dobrodelno tombolo. Vzlasti lepe dobitke jo darovala g. Krsnikova. Srčna hvala, blagoj gospe! In napravili smo na sv. Štefana popoludue tombolo v g. Vo-varjevej gostilnici. Znesek dobrodelno tom ' bole jo bil namenjen za obleko ubožnib šo-larjov, ki ne morejo zavoljo slabe obleko v hu-dej zimi obiskovati daluje šole. Ker je bil namen tombole  blag,   se je, da-si vreme
nij bilo preveč ugodno, vendar sešlo lepo število igralcev. Vzlasti nas je veselilo, da se jeT je toliko gospfj in gospodičin udeležilo. Nabrala se je za naše razmere precejšnja svotica. Tako se bode mogla vsaj najpotrebnejša obleka napraviti ubogim šolarjem. Srčno hvalo gospem in gospodom!
■k < naoiiilftt 27. dec. 1877. [Izv. dopis.] Tudi našo mesto je praznovalo pai Plevne jako lepo, če tudi še le o sedmini. Brez vsake agitacije začeli so narodni ino-ščani o mraku luči na okna staviti in v dobrem četrtu ure bilo je celo mesto razsvitljeno; le pri uradnikih so bila okna temna. Posebno odlikoval se je transparent na oknu narodnega meščana L. Sk. z napisom: ,,Caru ljubo, nam ljubo. Živela Franc Josip I. in Aleksander I.!u Izvrsten jo bil tudi pogled v bližnjo vas Loko, kjer so bile nekatere hiše prav okusno razsvitljene.
Komaj smo si ogledali nekoliko razsvit-ljavo, užo zagrmi strel možnarjev in zablišči se velikansk kres nad Črnomljem. Naredili so ga vrli frnomeljski fantje, radujoč se nad zmago bratov slovanskih in spominjajoč se onih žalostnih časov, ko je še divji Turek razsajal, klal in požigal po naših svetih slovenskih tleh in osobito tudi Črnomelj večkrat upepelil. Ko je pogorel kres, šli so funtjo domov, pevajoč „Hej Slovani" in so potem mirno razšli se. (Konec tega malo zakasnelega poročila smo morali odstriči, ker bi nam valjda konfisciran bil. Ur.)
Domača stvari.
— (Silvestrov večor) v ljubijanskej čitalnici je bil tudi letos izvenredno vesel in živahen, skoro šo bolj nego prejšnja leta. Okolo 400 gostov, po večini udov narodne čitalnico, zbralo se jo v velikej dvorani, in izvrstna godba tukaj Štncijoniranega pešpolka nadvojvoda Leopold vzbujala je s6 svojimi izbranimi komadi vedno bolj živo zabavo in veselje. Ihvno tako se jc dobro sestavljeni program, kateri jo bil v občo v rokah pevskega zbora čitalničnega, prav vrlo izvršil. Omenjamo vzlasti precizno peto Abtovo pesen ,,0d kod je šampanjec", v katerej jo povsk zbor pokazal zopet svojo staro moč. Gospod Kajzelj, ki je predstavljal komični prizor
Palček'1 (prej je v Plevni služil pri Osmanu in nm škornje snnžil, potem prišel k ljubljanskim Turkom itd.) dopal je izborno. Tudi loterija je prinesla mnogo lepih dobitkov. Po izvršenem programu napravila jo plesnželjna mladež urno prostor v dvorani, in takoj so se zasukali, par za pavom. Ta improvizirani ples je trajal do 5. ure v jutru, in še potem je marsikdo, ki se nikakor nij mogel ločiti od starega leta, sedel v prostorih čitalničnih, ter čakal, da ga tukaj pozdravi belo jutro novega leta 1878.
— (Požar na novega leta jutro) je bil okolo %2, na sv. Petra costi v hiši št. 9. Zgorelo jo si mlinarici g. Sclmlz mnogo špehn, klobas in slanino v shrambi pod streho, a poslopje nij dosti poškodovano.
— (Imenovanje.) G. J. Kovač je imenovan za avskultanta na Kranjskem, fig. 1'ri-dolin von Franken in Josip Jeglič sta imenovana za def. davkarja na Kranjskem.
— (Tarifna cena mesa v Lj ubija ni) jo za mesec januar: najboljšo meso oi pita-nega vola kilogram 52 kr., srednjo vrste   11 kr., slabše vrste 36. kr., kravje in navadno volovsko meso po IG, 3S in 30. kr. kilo.
— (Cigama fabrika) v Ljubljani, u2e idaj monumentalno in velikansko poslopje, bode se še za en magazin povećala in obzidala in so oferti uže razpisani dc 24. t. m.
— (Iz Celja) so nam 1. januarja piše: Njih Veličanstvo cesar je okrajnega glavarja Celjskega Ferdo llaasa imenoval za namestnij-ske^;i svetovulca. — Občinski zastop v Slad-kej gon ga je dne 31. decembra 1877 izvolil za častnega udu te občine.
— (V celjskej kazini) bode, kakor „Z. Z.u poroča, prihodnjič stavljen predlog, naj se društvo zarad občega mrtvila raziđe.
— (Nesreča na železnici.)  Iz Ma ribora se poroča, da je na južnem kolodvoru železnišk kurjavec mej mašino in tovorni voz prišel pa teško poškodovan bil.
— (Umor in rop.) S Krasa se nam piše: Jme 2H. decembra zvečer kasno je bil nek krčmar na Gorjauskem zavratno zadušen. Umrli je bil jako priden in marljiv, neoženjen Človek, kacih 45 let star.  Prihanil si j je bil nekaj no>cev v mladih letih kot kupec in si sezidal hišo ter krčmaril.   Na omenjeni večer je bil od nečega Goričana, kakor se sumi, kateri je pil v bližnjej krčmi do polunoči, oropan in umorjen. — Denar je morilca privabil in ga najbrž prisilil nezaslišano delo dovršiti. Mrtvemu je bil namreč ves denar vzet. II kakim dejanjem denar človeka pripravi 1 Umorjenega so našli občani v hiši  njegovej zaprtega, na tleh ležečega, ko so be Bilo v hiao
prišli.
— (Šolstvo na Štajerskem leta 187 G/7). Javnih šol je bilo 737, mej temi 10 ekspositur, 2 potovalni in  3 državne v zvezi z učiteljišči za učitelje in učiteljice. Od teb šol je bilo oboje spolnih 686, 29 deških in 22 dekliških šol; 2 ste bili osemrazrednici (ljudski in meščanski šoli), 2 Bedem, 3 Šest, 29 pet, 53 štiri, 95 tri, 176 dvo in 3G5 je-dnorazrednih šol.   Razredov je bilo, odštevši vadnice, 1401 in 20 vzporednih oddelkov, za katere je bilo treba 1427 učiteljev. Učiteljev je podučevalo le 1418, tedaj jih manjka 9, a poduče v ali so učitelji dotične ljudske šole, ah pa je potovaje podučeval učitelj bližnje več-razredne ljudske šole. Učiteljev, ki so bili ali stalno umeščeni, ali začasni, ali tudi le name-Btovalni, imelo je 940 spričalo učiteljske sposobnosti in 295 zrelostno spričalo, a 183 nij bilo v to vsposobljeniu, mej temi je 16 duhovnikov, ki so o pomankanji učiteljev šolo-vanje začasno prevzeli.   Po odštetih duhovnih je bilo nesprašanih učiteljev, ki  so uamesto-valci (suplentje) bili, učiteljev 167, sicer manj od prejšnjih let,  vendar  je to  znam nje pomanjkanja učiteljev. Ker je pa na učiteljiščih* čedalje več pripravnikov, bode to k tnalu dru gače, deželni šolski svet je tudi sklenil sta viti stroge meje pri nesprašanih učiteljih. Na Štajerskem je bilo tudi 37 zasebnih šol, 15 jih ie imelo pravico javnosti, 8 jo bilo tovui niških  šol,  pri  katerih je bilo podučevanj omejeno.
Razne vesti.
* (Viktor Hugo), sloveči francoski pesnik in pisatelj, je od francosko vlade dobil veliki križ častne legije. Ta orden je zdaj edini na 1 raiicoskem ustanovljen leta 1803 za velike zaslugo v vojski in miru.
* (114 letnemu star čeku), Antonu Miklavčiiu v Trstu, je daroval cesar 100 gld. Revež uže 7 tednov leži v postelji.
* (Praktičen božičen dar ter — v c*no.) „Kaj ste pak vi, mamica, svojemu gospodu dali za božične prazuiko v dar, ako smem vprašati," rekla je na trgu branjevka Uogatajka postarnej gospe, vprašujoč jo. — „E, nekaj vrlo primernega. Moj mož," pristavi zaupno in malo bolj primakue usta k ušesom radovedne ženice, Je ves zaljubljen v siuodke, katerih vsak dan nakupi po več — in jaz, ki sem dobra gospodinja, jemala sem mu skrivaj dan za dnem po jeduo ter jih skrbno spravljala. Tako se jih je nabralo sto in te sem lepo povezala, mu dala — in on je bil mojega daru neizrečno vesel.
* (1 z u e v e r i 1 d e n a r j e.) Minolega tedna je deželna blagajnica v Inomostu prejela od davkarskega urada v Taufersu zvezenj, na katerem je bila vsebina z 4U0O gld. označena — a ko so razpečatih pošiljatev našli so dve številki lista „lnnsbrucker Nachrickten". Komisija, ki je brž odšla preiskuvut davkarsjji urad v Taufers, nij našla pobiralca davk0Vf ki je mej tem pobegnil ter ostavil ondi svojo družino.
* (Velik lov na fazane) je bil od 17. do 20. decembra na posestvu grofa Hu-nyady lmre na Ogerskem. V teh štirih dneh so ustrelili 1552 fazanov.
* (Zlato žilo), pet milj dolgo ter 18—36 Črevljev debelo, so zasledili v britskej Kolumbiji, -ledna tona neočiščene tvarju0 dade po 40 do 80 dolarjev zlata.
Tržne cen«
▼ Ljubljani 2. januarja t. 1. Plenica hektoliter 9 «id. 43 kr.; — rež 6 gld. 60 kr.; — ječmen 6 gld. 73 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 6 gld. Hi kr.; — proso 5 gld. 85 kr.;
— koruza 6 gold. 90 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. Ob kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 92 kr* — mast — gld. 80 kr.; — ipeb iriien — gld. G8 kr.; — špeh povojen — gld. 72 kr.; jajoo po 3 kr.; — uileka liter 7 kr.; g ov ednine kilogram bA kr.; — teletuine 52 kr.; — svinjsko moau 4 H kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 15 kr.;
— slame 1 gold. 88 kr.; — drva trda 4 k v. metrov S gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 2. januarja.
(Izvirno telegrafićuo poročilo.)
Enotni dri. dulg v bankovcih   .    62 gld. 80 kr.
Enotni dri. dolg v srebru    .   .    65   .   86 „
&laU renta........18   .   95 .
1860 dri. posojilo..... 111   a   60 ,
Akcije narodne banke .... r<86   B   — „
&reuitne akcijo...... 202   .10 „
London......... IfcO   m   — „
Napol..........                                       M   ,  61'/i .
L. kr. cekini.......                                6   m   68 „
Srebro ......... 104   n   LO „
Državne marko......59-45 _
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjigo:
1. „Doktor Zobcr**, originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „K<Ui/'ornsh'<f povesti** od Bret Hnrte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tugotner**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. „Na ZeritifaK9*, izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr.
5. „Župnik Wake/ield»ki**, Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena t gld.
6. „Mej <lvcnta stoloma,** izviren roman.   Spisal J. Jurčič, Cena 50 kr.
bolnim hoc in zdravje brci lekav in  brei stroškov po iz vin tu i
v E/amitlatmUm
Barrj
30 let lic je sij betoni, ki bi Jo ie bila tudr -rila ta p rij o t na zdravilna hrana, pri odraAčenih i urooih liro* medioin in stroškov; inravi vse bolezni
tolodcu,  na iivoih, daljo prano, i na jotrah; ilos-
aaduho, bolečine v ledvicah, j etiko, h h Ani j, nopre lavljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje^ slabosti, zlato ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonje krvi v glavo, i i m on j o v ušesih, slabosti in ble vanje pn nosočih, itotnost, diabet, trganje, shujiauje, bledičioo in pro-
lajenje; posebno se priporoča za dojenoe in je bollOf togo dojničino m loko. — Izkaz iz moj 80.000 sprice--
-I zdravilnih, brez vsake iLodicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. W nrzerja, g. 1, V. Benoka. pra-
ega profesorja medioine na vseučilišči v Maribora, tdravilnega svetnika Dr. Angeleteina, Dr. Shorolanda* Ur. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Caatle-* ituart, Markize de Brehau a mnogo družin iinonitnib
sob, ae razpošiljava na posebno zahtovanjo zastonj.
Kratki izkaz U S0.000 spričevalo?.
Na Dnnaji, 13. sprila 1872. Prešlo Je nie sedem mesecev, od. ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih u čut-nicnih bolečinah, in sicer tako, da m?m od dno do luo vidno ginil, in to zspreiilo je dolgo ftiisa moje študije. Čnl sem od VsJe čndapolne Revalesoiere? pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se Čutim* po mesečnem užitku Vsie tečne in okusne Jieva-losciero popotnem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam v som bolnim to primerno prav cen 6 m okusno hrano, kot najboljii priponi čok, ter ostanem Val ndani
Gzbriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Me apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jotrah bilo j« moje stanje hujianja in bolečin vsake vrste sedežu let sem strasno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati« tresle so se vse čutnico na celem životu, slabo pro-bavljenjo, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdrazonji čutuic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni treuotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mno^i zdravniki poskusili bo vse, brez da bi moje bolečine zlajsali. V polnej obupnosti poskusila se« Vašo Bevaleseiere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevaleseiere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje priarčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brehan. St. 65.716.  Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujianjL
Št, 75.877. Flor. Kbilerja, c. kr. vojalk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kaalji in bolohanji dusuika, omotici in tisčanji v prsih,
Bevaleseiere je 4 krat teenejia, uogo meso, ter se pri odrasceuih in otrocih prihrani 50 krat več ua oem, ko pri zdravilih.
V pleiiastih pulioah po pol funta 1 gold. ftO kr.,. I iunt S gold. 50 kr., 3 funta 4 gold. r»0 kr.. b iun-tov 10 gold., 12 fantov 90 gold., '24. funtov 3b gold.
L£evalesoiere-Bisouiton v puiio^h in licvalusciere-(Jhooolatče v prahu 12 tas 1 gld. 1>0 kr., 84 tu 2 gl.
00 ar., 4o tas 4 gl. 50 kr., v piaim ca zfiO tai f.>; .1. rodajo: Du Barrya>Oomp. na n>u j^;.J, W«all-
AaeisKSMMe it. 8, kakor v v*oh ..jdtlh pri do brvi •.harjih in špecerijskih trgovcih', tudi riizpjsiija da-uj«ka biis lis vso krajo p«; ^lo^iu.^ m r.n»u.. ah ali povzotjui. V IJabljajuJ Ld. <r, J. Svoboda, lokar pri flidatom orlu", v Kelti pri lokarju J. P t o-damu, v Celovess pri lokaiju liir u aob erj u, 7 Mliljelu pri lokarju Aljiuovićn, v Trulu pri ickurju Jakobu iiorravallo, pri uro^oristu i'. Ko« o a
1 a J. llirachu, v X»«lru pri Anarovtču. (lbil;
Tujci.
1. januarja:
Pri Momi: Pichlor iz Dunaja. — Bar. l.:iuor iz Opavo. — Lapsjne iz Idrijo. — Vldlc i/. Dunaja. — Plsninlek Is Idrijo. — llotl'iuuu i*/ Dunaja, — Lougyul iz Kanile.
I'n 9lMli«i: Pimpach iz Tista. — Dolničar iz Domžal. — Urbančič iz Dvora. — Sohr i/. Dunaja.
Pri z^tm.i. i t Feohler iz l.inca. — Btradl iz Strida. — Koalar ii Ko-roSkoga. —  Ausout iz Tihih. — Harer iz Dunaja.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
ftvatskai ¥inn»
stara in nova, najboljše vrste, kakor sv. Ivanska, bunjačka, itd. se po 1 vedro in več dohodo pri
(404-5) bratih Arko v Zagrebu. C
Lastnina in tibk „Nmotine tiskarne*1.
101746