Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI L. ST
časopis sea trgovino, industrijo in obrt.
- Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. J - Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Z,:
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta y</6y. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in to*
leta
.ti.
LETO VI.
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 15. septembra 1923.
Telefon štev. 552
I
ŠTt 109.
U Dr. Henrik Steska, člen upravnega sodišča v Celju.
II	0	starih	pritožbah
l'*	!■ Takoj po državnem prevratu
I1' sia z a Slovenijo odpadli dunajsko upravno sodišče kakor tudi dunaj-S sko državno sodišče, ki sta preje tudi za slovensko ozemlje izvrševali upravno sodstvo. Ni dvoma, da je predvsem upravno sodstvo poklicano, da jamči zakonitost v upravi. Vsled tega spoznanja in vsled več-desetletne navade smo danes v Slo-. veniji po državnem preobratu zelo ^pogrešali upravnega sodstva. V kri • in meso nam je prišlo prepričanje,
( da brez neodvisnih upravnih sodišč ni upravne države. Vpoštevaje to ! razpoloženje je Narodna vlada SHS v Ljubljani in sicer poverjeništvo za . notranje zadeve vsled nujnosti že j 12. novembra 1918 pod št. 53 v kosu ! 5 Uradnega lista določila, da se mo-I "rajo pritožbe, naslovljene na upravno sodišče vlagati v isti inštanci, ki ie v dotični pravni zadevi odločevala nazadnje. Ako gre protitožba zoper odločbo kakega ministrstva, jo je treba vložiti pri Narodni vladi SHS v Ljubljani. Glede roka za vlaganje pritožb na upravno sodišče se je obenem odredilo, da doba od 1. do vštetega 20. novembra 1918 ne šteje v ta rok.
Ta začasna odredba je bila tembolj potrebna, ker so nekateri od-I vetniki v Sloveniji tudi po državnem preobratu svoje pritožbe zoper odloke zadnje upravne stopnje še vedno vlagali pri dunajskem upravnem sodišču, in ker je zaradi poteka pritožnega roka došlo mnogo vprašanj na Narodno vlado, kje se naj vlože pritožbe na upravno sodišče.
Ko je poverjeništvo za notranje zadeve izdalo omenjeno uredbo, je komisija za preosnovo uprave pri Narodni vladi v Ljubljani že izdela-vala organizacijski načrt o prehodni upravi na slovenskem ozemlju in je v tem svojem načrtu v smislu jej danih navodil tudi predvidela primerno upravno sodstvo, vsled če-sUr je bila odredba poverjeništva notranje zadeve stvarno povsem ubravičena. 2e 21. novembra 1918 !e Pod št. 111 v kosu 11. Ur. lista izšla naredba Narodne vlade SHS v I-iubljani z dne 14. novembra 1918, s katero so se s pritrditvijo Narodnega veča SHS v Zagrebu izdala osnovna določila o ureditvi prehodne uprave v Sloveniji. V točki XV. določa ta uredba, da se za upravno sodstvo v Sloveniji ustanovi pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani poseben senat, v katerem mora biti po smislu obstoječih zakonitih določil vsaj polovica članov vsposoblje-nih za sodno službo.
Ta upravni senat pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je bil tedaj zamišljen kot nekak naslednik dunajskega upravnega in državnega sodišča za slovensko ozemlje, saj so ostali v veljavi vsi stari zakoni, v kolikor se pozneje niso izrecno ‘zpremenili ali zamenjali z novimi d°ločili ali kolikor niso nasprotovali n°vemu državnopravnemu in dejanemu položaju. Senat za upravno sodstvo pri višjem deželnem so-mseu v Ljubljani bi vsled pravne k°ntinuitete ne rešaval le novih spo-t°j- uvpravne9a značaja, temveč bi mdi še vsi nedovršeni spori obeh dunajskih upravnih sodišč (namreč javnega sodišča in državnega °oišča) prešli na njega. nj ‘a upravni senat se pa namenoma ^ Ustanovil. Bila so že razpisana esta članov za ta upravni svet, a
na upravno sodišče.
i prošnje je centralna vlada vrnila, j češ da za sedaj ne namerava usta-j novitve takega senata. Razni me-j roda.ini krogi v Sloveniji so namreč l prišli do prepričanja, da je vsled } izrednih povojnih razmer v socijal-! nem, gospodarskem in političnem j oziru včasih treba hipnih ukrepov in da ne kaže še le čakati na izpre-i membo po zakonodajni poti. To j stališče ni bilo povsem neosnovano, S saj dolgo nismo imeli prave zakono-j daje in so isti državni organi, ki so ; kompetentni za izdajo konkretnih odlokov v okviru zakona in za izdajo
| abstraktnih izvršilnih uredb z zako-i nom, izdavali tudi kar sami začasne | zakone ali zasilne uredbe. Ako ni j posebnih organov, ne posebnega i postopanja za zakonodajo in za eksekutivo, potem res ni globljega ! razloga za upravno sodstvo.
Drugi krogi so se sicer protivili omenjeni začasni zakonodaji uprav-j nih oblastev, a brez uspeha in v j svojem členu 130., je ustava to vrsto j začasne zakonodaje v predustavni j dobi izrecno sankcionirala.
Ker ni bilo upanja, da bi se v predustavni dobi ustanovilo upravno sodišče v Sloveniji, iz tega razloga marsikatera stranka sploh ni vložila pritožbe na upravno sodišče, temveč je morala biti uverjena, da j taka pritožba ni dopustna.
Vidovdanska ustava je s členom i 102. in 103. za vso državo uvedla | upravno sodstvo, vendar pa je določitev ustroja, pristojnosti in po-j siopanja prepustila posebnemu za-j konu. Ta zakon o državnem svetu \ in upravnih sodiščih je bil šele dne I 17. maja 1922 izdan in dne 22. maja i 1922 razglašen v štev. 111. Službe-| nih Novin. V smislu člena 80., odst.
| 2. ustave, je dobil ta zakon obvezno j moč 15. dan po razglasitvi, tedaj dne ' 5. junija 1922, ker se dan razglasitve všteva. Poedine odredbe tega zakona veljajo torej še le od 5. junija 1922 naprej. Upravna sodišča, predvidena v tem zakonu, imajo posebno v tem zakonu določeno kompetenco in se ta kompetenca ne more kar tako nanašati na odločbe upravnih in finančnih oblastev, katere so bile 30 ali več dni pred uveljavljenjem navedenega zakona vročene. Zakon namreč predpisuje, da se mora tožba na upravno sodišče vložiti v 30 dneh po vročitvi odločbe uprav-' nega oblastva. Ako je bila ta odločba vročena 30 ali več dni pred uveljavljenjem zakona o državnem ?Y.e uPravnih sodiščih, tedaj je bilo časovno nemogoče, da bi se pravočasno mogla vložiti tožba na upravno sodišče, kakršno jo predvideva ta zakon, kajti upravno sodišče s tako pristojnostjo takrat sploh ni moglo obstojati. (Ni mesta tu govoriti o onih pritožbah, ki so sc vložile sicer po 5. juniju 1922, a pred faktično ustanovitvijo upravnega sodišča za Slovenijo, dalje o tem, ali gre pravica tožbe po novem zakonu tudi pri upravnih odlokih, vročenih v casu 30 dni pred uveljavljenjem zakona in končno o tem, da se pred postavitvijo državnih svetnikov po el. 49., odst. 2., upravna sodišča sploh niso mogla ustanavljati, a da bi morala biti do 5. decembra 1922 ustanovljena.) Pravno gotovo ni izključeno, da bi nova upravna sodišča razsojevala tudi o starejših sporih ali da bi se tudi pritožbe, ki so se pred uveljavljenjem novega zakona vložile, pripoznale pred novi-
mi upravnimi sodišči, a za to bi bilo treba posebnega zakonskega predpisa. Taki predpisi se nahajajo navadno v prehodnih odredbah zakonov ali v posebnih uvajalnih zakonih. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih vsebuje tudi več prehodnih odredb, a na starejše odločbe upravnih oblastev odnosno na tožbe, ki so se vložile pri poprejšnjih upravnih sodiščih, se v obče ne nanašajo. Edino le glede nedovršenih sporov pri že preje obstoječem državnem svetu in glede nedovršenih sporov pri finančnem upravnem sodišču v Zagrebu določa zakon v čl. 50., kako jih je reševati pri državnem svetu, odnosno pri novih upravnih sodiščih.
Ako bi zakonodajalec hotel, da naj vpošteva upravno sodišče za Slovenijo tudi stare, bodisi na bivšo avstrijsko upravno ali državno sodišče, bodisi na projektirani upravni senat, odnosno upravno sodišče za Slovenijo naslovljene pritožbe, bi to pač v prihodnjih odredbah izrecno navedel, treba je tudi pomisliti, da ima upravna institucija tožbe na upravno sodišče po novem zakonu drugo vsebino od pravne institucije pritožbe na bivšo upravno ali državno sodišče na Dunaju, odnosno na prvotno nameravano upravno sodišče za Slovenijo, kajti novi zakon vobče ne skrajša le in-stančni tek v administrativnem postopanju, temveč obenem tudi določa dvoje upravnosodnih instanc, dalje pa je tudi stvarna kompetenca pri obeh institucijah dokaj različna. Vsebini omenjenih dveh pravnih insiitucij tožbe se tedaj niti ne krijeta.
Po obstoječem pravu torej upravno sodišče za Slovenijo ni pristojno, da bi razsojalo o pritožbah zoper take odločbe upravnih oblastev, ki so se vročile pred več nego 30 dnevi pred uveljavljenjem novega zakona, tedaj pred 7. majem 1922.
II- V smislu čl. 20. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih odloča upravno sodišče samo o svoji pristojnosti in tedaj tudi o tem, da ni pristojno za meritorno razsojanje v starejših primerih, kakršni so navedeni v gorenjih izvajanjih. To velja pa le potem, če je tožba tudi namenjena upravnemu sodišču za Slovenijo, Lajti sicer bi upravno sodišče ne imelo nobenega povoda o nepristojnosti odločati. Za primer, da je bila pritožba namenjena upravnemu sodišču ali državnemu sodišču na Dunaju in je dunajsko upravno sodišče, odnosno državno sodišče po državnem preobratu vsled nastale krajevne inkompeten-ce poslalo spise deželni vladi za Slovenijo, takrat pač ni povoda za
upravno sodišče za Slovenijo sploh kaj ukreniti glede teh pritožb, razun če bi stranka sama na novo zahtevala pri novem upravnem sodišču za Slovenijo rešitev pritožbe, ki jo je stranka svojčas vložila pri dunajskih upravnih sodiščih. Ako bi se tedaj na novo zaprosila rešitev teh pritožb, v takem primeru bi moralo upravno sodišče za Slovenijo vzeti pritožbo vsaj formalno v pretres, a bi jo moralo zaradi nepristojnosti zavrniti. Z novelo k zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih bi se seveda dalo prepisati, da naj novo upravno sodišče odnosno državni svet meritorno rešuje tudi vse nedovršene spore obeh dunajskih upravnih sodišč, a v dosedanji obliki zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih ne daje takega pooblastila. Ker bo itak treba omenjeni zakon spopolniii, iz tega razloga bi kazalo, da se v noveli izrecno predpiše, da preidejo vsi nedovršeni spori dunajskega upravnega, odnosno državnega sodišča na ponovno zahtevo stranke na državni svet, odnosno na teritorijalno pristojno upravno sodišče.
Seveda drugačen je položaj, če so bile pritožbe po državnem preobratu vložene in namenjene sodišču, ki bi bilo pristojno za razsojanje administrativnih sporov. V vseh teh primerih bi bilo upravno sodišče za Slovenijo dolžno, da odloča o svoji nepristojnosti. To velja tudi za primer, če je bila pritožba naslovljena na projektirani upravni senat pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kajti tudi v tem primeru je šlo stranki edino le za to, da pride stvar pred kakršnokoli upravno sodišče in se takrat v obče ni vedelo, kako bode organizirano upravno sodstvo v Sloveniji, odnosno bode li sploh projektirani upravni senat pri višjem deželnem sodišču ustanovljen. S tem, da upravno sodišče proglaša svojo nepristojnost, seveda stranki ni dosti pomagano, a upravno sodišče bi bilo poklicano meritorno v teh stvareh razsojati pač le tedaj, če bi se zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih primerno spopol-nil. Z ozirom na svoječasno medsebojno penetracijo uprave in zakonodaje v predhodni dobi obstoja, kakor že zgoraj omenjeno, mnogo pomislekov proti temu, da bi upravno sodišče reševalo administrativne spore glede odlokov, ki so se izdali v času od državnega preobrata pa do vidovdanske ustave. Ni pa takih pomislekov glede onih odlokov, ki so jih upravna oblastva izdala po vidovdanski ustavi. V tem smislu bi kazalo, da se zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih spopolni.
D. G.:
Mednarodna lesna konferenca v Bratislavi.
Začetkom tekočega meseca se je vršila v Bratislavi mednarodna lesna konferenca, ki je vzbudila splošno zanimanje lesno-industrijskih in trgovskih krogov v vseh državah Evrope. Saj je vseboval dnevni red konference razne točke, katerih skorajšnjo ureditev željno pričakuje vsak trgovec in industrijec lesne stroke.
Svetovna vojna ni samo zrušila celo vrsto držav, ampak tudi razkosala dežele, ki so tvorile stoletja sem gospodarske enote. Te dežele so se morale prilagoditi po vojnem času novim razmeram ter iskati novih možnosti za razvitje svojih go-
spodarskih sil. To pa je bilo tem težavnejše, ker so se skeroda vse države po vojni obdale z neprodirnim zidovjem uvoznih prepovedi in zaščitnih carin.
Posebno čehoslovaška država, katere uspevanje je popolnoma odvisno od povoljnega eksporta izdelkov domače industrije, je morala za večino svojega blaga iskati nove trge. Med drugim je izgubila po vojni tudi stare odjemalce lesa v Italiji in v ostalih deželah ob sredozemskem morju, kakor tudi^ na Ogrskem, kjer so zamogle države s šibkejšo valuto izpodriniti njene produkte. Vendar so čehoslovaški
lesni trgovci ie težkoče kmalu premagali in to iem lažje, ker jih je država v njih stremljenju velikopotezno podpirala potom znižanja železniških larifov in ugodnih trgovskih pogodb, katere je sklenila s tujimi državami. V Franciji, Belgiji in Angliji je našel čehoslovaški les nove odjemalce ter postal v teh dežela;: resen konkurent blagu iz severnih držav. Znatno oviro za ugoden razvoj lesne kupčije z zapadnimi državami pa pomenijo različne uzance, ki so v posameznih državah kon-zumentov v veljavi. Vsled nezadostne informacije o zahtevah tamošnjih odjemalcev glede kvalitete lesa so številne tvrdke utrpele znatno škodo, ker se jim je blago stavilo na razpolago. V sličnih primerih niso mogli čehoslovaški trgovci lesa drugam prodati, ker je bil izdelan po špecijalnih dimenzijah zahtevanih od kupca, ki so običajne le v dotič-ni državi. Umevno je torej, da je ravno v Bratislavi, glavnemu mestu Slovaške, ki je takorekoč centrum lesne trgovine v srednji Evropi, vsklila ideja sklicati mednarodno lesno konferenco, katera naj bi proučevala uvedbo enotnih uzanc v celi Evropi, ustanovitev mednarodnega razsodišča, katero bi ščitilo med trgovci raznih držav sklenjene kupčije in konstituiranje mednarodne zveze lesnih udruženj, katera bi sprejemala kot člane le najsolidnej-še tvrdke, katerih dober sloves bi
jamčil za točno izvedbo vseh prevzetih trgovskih obveznosti.
Organizacijo konference je prevzelo načelništvo lesne borze v Bratislavi, katerega vabilu so se odzvali zastopniki skoroda vseh povabljenih držav. Oficijelno potom vladnih delegatov so bile zastopane izven Češkoslovaške še Francija, Italija in Rumunija. Iz Jugoslavije, Avstrije, Ogrske, Holandske in Nemčije so dospeli zastopniki lesnih strokovnih organizacij in velikih podjetij. Iz naše države so dospeli delegati Zveze industrijcev v Ljubljani, ki so zastopali tudi Trgovsko zbornico in sicer gg. ing. Anton Rudež, predsednik in D. Goriup, tajnik Odseka za lesno industrijo Zveze industrijcev ter generalni ravnatelj A. Križnič iz Maribora, nadalje delegati jugoslovenskega šumarske-ga udruženja gg. ing. Milan Mari-novič iz Zagreba in ravnatelj Hurle iz Doberlina v Bosni.
Konferenco je otvoril v imenu češkoslovaškega ministra za poljedelstvo g. dr. Hodže, državni tajnik dr. Pazderka. Predsednikom konference je bil enoglasno izvoljen g. Kornel Stodola, narodni poslanec, predsednik Bratislavske lesne borze in udruženja lesnih industrijcev »Carpatia«:
Sestavile so se štiri komisije, katere so ločeno zborovale.
(Konec sledi.)
Dr. )ože Pretnar.
Načrt zakona o taksah in pristojbinah pa obrtni red.
se ne vpraša — podeljevale finančne oblasti (okrožna finančna uprava, finančna direkcija) in to brez ogra-
Novi načrt zakona o taksah in pri- j stojbinah, ki naj bi ga sedaj narod- j na skupščina sprejela, zopet glasno ! priča, kako škodljive posledice je j imelo in ima zanemarjenje trgovin- j sko-industrijskega resora.
V pravkar navedenem zakonskem • načrtu se urejuje v tarifnih postav- ; kah 61., 62. in 63. in sicer v opombah (napomenah) podeljevanje in in izvrševanje gostilniške koncesije. Tozadevno imamo sedaj posebne določbe obrtnega reda (§ 16. in sled.) in vsporednih zakonov in naredb ter je po teh dana izključna kompetenca trgovinsko-indusirijskemu resoru podrejenih političnih kot obrtnih oblasti. Z ozirom na predmet in njegov gospodarski značaj je to edino pravilno in smiselno. Zakon, ki naj urejuje taksne in pristojbinske zadeve, pa pravico podeljevanja gostilniških koncesij in ureditve tozadevnega obrinopravnega razmerja odvzame oblastvom trgovinsko-obrtnega resora ter jo podreja kompetenci finančnih oblasti.
Na prvi pogled nekam nedolžna in med opombami (!) k tarifnim postavkam skrita določila, so vendar
v obrtno-pravnem in zakonodajnem pa tudi v splošnem gospodarskem in socijalnem oziru tako važna, da ne smemo iti preko njih. Kar se je zgodilo danes gostilničarskim obrtnikom, to se more zgoditi jutri drugim, tudi trgovcem, ki imajo opravka s taksami in pristojbinami. Tudi bo s takimi skritimi, povsod in po vseh resorih raztepenimi odlomki obrtnih predpisov naš obrtni zakon, ki ga hočemo vendar enkrat izenačiti, izpopolniti, urediti in raztresene obrtne predpise v njem kolikor mogoče izenostaviti, zbrati in poenotiti, mesto tega le še bolj razbit. Mesto enotnega kompiliranega zakona bomo imeli celo kopo najrazličnejših zakonov, zakončkov, naredb in naredbic, ki se bodo medsebojno pobijale. Pravna orijenta-cija bo nemogoča, pravna gotovost bo trpela občutno.
Gori omenjeni zakonski načrt razlikuje »mesno, mehansko i kafansko pravo«, krajevno, na hišo vezano gostilniško koncesijo in »lično pravo«, t. j. osebno pravico do profesionalnega točenja pijač. On torej uvaja koncesije na nepremičnino, ki jih skuša vsaka moderna in naša dosedanja obrtna zakonodaja in praksa čimprej iztrebiti. Po novem pa naj bi te koncesije po zaslišanju občinske in policijske oblasti — zadruge in trgovsko obrtno zbornico
ničenja glede števila! Kdor ne pla ea ogromne takse 3000, 2500 odnosno 2000 dinarjev, ta koncesije ne dobi.
Te določbe nam kažejo že na prvi pogled dvojno:
Prvič je finančnemu ministru za ogromno takso, ki jo upa — ngjbrže v nepoznanju naših razmer — dobiti najsigurneje, če dobe kompetenco za izdajo koncesij v roke finančne oblasti. Človek se kar ne more ubraniti občutka, da stvar izgleda kakor kupčija: koncesijo dobiš, če jo odkupiš z visoko takso. Če ta vtis ne vara, pomeni taka mentaliteta izredno grd fiskalen namen in razlog, ki popolnoma prezira narodno-go-spodarske, socijalne in moralne interese. Doslej je bila v obrtni zakonodaji in praksi za dosego gostilniške koncesije običajno merodajna vsaj moralna usposobljenost prosilca, potreba ljudstva po gostilniški postrežbi in primernost lokala z ozirom na higijeno in njegovo okolico.
»Brez ograničevanja po številu?!« — To se pravi vzgajati pijančevanje! Smo pač že na toliki stopnji kulture in socijalnega čuta, da tako moderniziranje naše obrtne zakonodaje, če tudi bi bila radi visokih taks za koncesije prav donosna, energično odklanjamo. Celo egoizem gostilničarjev samih ne gre tako daleč, kakor fiskalični. Oni razumevajo naloge gostilne in svojega poklica precej drugače. Hočejo usposobljeno, izbrano, stanovsko in moralno vzgojeno gostilničarstvo, ne pa^ ustanavljanje gostiln »brez ograničenja po številu«.Obrina zakonodaja, kakor jo uvaja gori navedeni zakonski načrt, ne pomeni pospeševanja obrti!
Glede gpstilniških lokalov bo minister za finance sporazumno z ministrom za zgradbe predpisal načrt, kako morajo biti zidani in urejeni 2e obstoječe gostilne in kavarne, ki temu načrtu ne bi odgovarjale (gostilne bodo razdeljene v skupine in razrede), se morajo v teku 10 let preurediti. K temu je le pripomniti, ne da bi se bilo spuščati v presojo umetnosti v gospodarskem oziru, da so dosedaj politične kot obrtne
nega ministra za trgovino in industrijo in v policijskem pogledu prizadetega ministra za notranje ali v higijenskem oziru skrbnega zdravstvenega ministra po teh določbah niti ne ozirata.
Policijski (politični) oblasti zakon o taksah konečno vsaj to prepušča, da izdajajo posameznikom — seveda tudi proti izdatni taksi 200 dinarjev — sposobnosina spričevala za profesijonalno točenje pijač. S takim spričevalom dobi dotičnik »lično pravo« za točenje.
S tem je torej v splošnem in glavnem zakon o taksah in pristojbinah obdelal vprašanje glede podeljevanja gostilničarskih koncesij in ureditve gostilničarskega obria. Podrobnosti prepušča pravilniku, ki naj ga izdela finančni minister. Kaj naj se zgodi z našimi v posameznih pokrajinah glede gostilniškega obr-ta veljavnimi in zakonu o taksah v marsičem nasprotujočimi obrtnimi predpisi, imenovani zakon žal ne pove. Se li je to zgodilo radi neznanja ali nevpoštevanja, ni razvideti. Srbski zakon o radnjama je omejen le s kraiko opazko, da se ogra-ničenje za nadrobno prodajo pijač iz drugega odstavka člena 23. tega zakona ukinja. Vendar pa imamo še druge zakone in pri nas še obrtne predpise glede takih gostilniških obrtnih panog, ki ne obstoje le y točenju pijač (jestvine, prenočišča i. dr.), dalje imamo določbe glede trgovine z alkoholnimi, brezalkoholnimi in žganimi pijačami v zaprtih in odprtih steklenicah in posodah. O teh stvareh v zakonu o taksah primernih določb pogrešamo. Govoriti bi bilo še o mnogih drugih zadevah, ki se še tičejo gostilničarskega obr-ta in ki spadajo med določila zakona samega. A že povedano, bodi dovolj.
Pridemo konečno žal do sklepa, da je zakon o taksah s svojimi novotarijami in vmešavanjem v obrtne zadeve, ki spadajo v irgovinsko-obrtni resor, v formalnem in vsebinskem pogledu popolnoma zgrešen in nezadosten in da mu tudi pravilnik, ki ga naj izda finančni minister, ne bo dosti odpomogel, temveč kvečjemu marsikatero neverjetnost še dodal, ker bo otrok istega očeta, jabolko pa ne pade daleč od drevesa.
Določbe zakona o taksah glede gostilniškega obrta, bo gotovo vse obrtništvo odločno odklonilo, ker spadajo v okvir obrtne, ne pa finančne zakonodaje in ker so stvarno in z narodno-gospodarskega in socijalnega in s stanovskega, pa tudi s pravnega stališča absolutno nesprejemljive.
Neobhodno je zato potrebno, da narodni poslanci v zadnji uri sprejem zakona o taksah v tej obliki preprečijo in da varujejo interese obrtnega stanu, obenem pa tudi kompetenco trgovinsko - industrijskega resora.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Planinski teren, na katerem se nahajajo ie rastline, izključuje znatno poljedeljstvo in so vsled tega prebivalci teh krajev prisiljeni, da se preživljajo z živinorejo in gozdarstvom. Ako se bo zatiranje gozdov nadaljevalo, ne bo prešlo niti petdeset let, ko se jih bo popolnoma zatrlo.
Obstoj prebivalstva na tem zemljišču je odvisen od gozdnega gospodarstva, a to ne samo zaradi luča in katrana, marveč tudi zaradi izdelovanja stavbenega lesa in lesnih izdelkov (n. pr. v Rožantvu, v Nikolajevičih).
Prebivalstvo se je pomnožilo in se je vsled neizpremenjenega eks-
občutila
se_ navadno misli, da je produkcija luča in katrana upropastila gozdove. )e to sicer strašno, toda sila kola lomi. Tudi v drugih krajih, kjer ni bilo borovih gozdov in kjer se ni produciralo luča in katrana, so gozdovi izginili radi poirebe na pašnikih in njivah.
Brez gozda pa ti prebivalci ne morejo obstojali, toda prva potreba je, da se misli na io, kako bi se sedanje gozde obdržalo, ker to ni samo interes tamošnjih prebivalcev, marveč splošni gospodarski interes. Da se gozd ohrani, bi trebalo misliti na to, da se ljudstvo zadovolji s sedanjim obsegom pašnikov, da se jih zboljša in na ta način krije poirebe prebivalstva. Za ohranitev gozdov je poireben dober gozdni zakon in sicer za vzdržanje sedanje rasti gozdov, kakor tudi za racijonelno gospodarjenje in pogozdevanje golih površin. Zadostovalo bi, ako bi se dalo prebivalstvu Zlatiborskega okraja državne pašnike (suvate) kot kompenzacijo za izpašne terene, ki po svoji naravi ne morejo služiti za prave pašnike in ki bi se jih odvzelo občini ter privatnikom v svrho pogozdovanja. Istočasno oi se z melioracijami planinskih pašnikov, kakor se to dela na tirolskih in solno-graških alpah, dobilo del izvrstnih pašnikov iz onega boljšega dela se'* daniin pašnikov, ki se ne bi določi! za pogozdovanje. Odstopitev zlati-broskin suvatov okolišnim vasem bi bilo zelo koristno, ako bi se kot pogoj določilo in upeljalo zadružno uporabo in gospodarjenje ter zadružno predelavo mleka.
Racijonelno izkoriščanje gozdov ne samo da prepoveduje in zabra-njuje izkoriščanje smolnosti korenin in doljnega stebla črnih borov, ker izkoriščanje korenin služi ravno najbolje za izdelavo luča in katrana. Zelo koristna je tudi izdelava ter-pentinske smole odnosno terpentina, kar se tudi dobiva od stebla.
Pridobivanje katrana se vrši pri nas na zelo primitiven način, ako-ravno je to nekake vrste suha destilacija, zgori in se zgubi pri nje) baš najdražji produkt in to je lučevo olje ter surovi lesni ocet. Pridobivanje katrana poleg pridobivanja lučevega olja in surovega ocla se lahko vidi v okolici Thorgau na Saškem ter v Lužicah na Saškem, na Poljskem, v Rusiji, na Švedskem, L inskem in v Ameriki. V Thorgau se pridobiva katran v racijonelnih de-avnicah na sledeči način: Korenine črnega bora se narežejo na kose in se skorja oluši. Nato se koščki po-mečejo v peč, ki je zgrajena iz ognjevarnih opek in ki ima obliko sladkorne glave. Ta peč ima na zapognjenem dnu cev za obdelava-nje težkih plinastih proizvodov destilacije. Peč se od zunaj zagreje z ognjem. Cev vodi v rezervar. Iz cevi vodi odvod za lahke plinaste, vodene in oljnate produkte destilacije, ki prehajajo skozi hladilno cev, kjer postajajo tekoči. Konec cevi vodi v florentinsko steklenico, kjer se iz octa odvaja lučevo olje.
tenzivnega gospodarjenja
   ____________ __	potreba	razširjenja	pašnikov.	Ker	pa
oblasti najnižje stopnje popolnoma I je bila država dala svoje pašnike v zadovoljivo reševale vprašanje pri- | Zlatiboru trgovcem v	cri
mernosti lokalov, tako da bi bilo popolnoma odveč še sodelovanje kar dveh ministrov, ki se vrhutega na dejansko v obrtnem oziru pristoj-
najem in so jih ti varovali pred kmeti, je^ razšir-jevanje pašnikov šlo na račun gozdov in v tem leži glavni vzrok, zakaj so gozdi propadli a ne kakor
Obrt.
Zahvala Ni. Vel. Kralja slovenskim obrtnikom. Na brzojavne čestitke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju s shoda obrtnikov dne 8. t. m., je prejel predsednik shoda g. Franchetti iz pisarne Nj. Ve!, kralja sledečo zahvalo: Gospo-dinu Engelbertu Franchetti, predsedniku shoda obrinika, Ljubljana. Beograd, 8. sept. 19^3. g. Gospodine! Njihova Veličanstva kralj i kraljica primili su sa zadovoljstvom tople čestitke Slo-venskog obrtništva, prilikom rodenja Naslednika Prestola, te su blagovolili narediti, da se obrtništvu izjavi Njihova srdačna zahvalnost. Šef kabineta: Pu-nomočni ministar.
Industrija.
Tekstilna produkcija v Loču. Po uradnih statističnih podatkih o tekstilni industriji v Loču (Poljska) je ta dosegla v letu 1922 (147% predvojne produkcije) celokupen iznos 78.740 ton. Produkcija volne (ki ni še dosegla predvojni nivo) je dosegla 27.300 ton.
Trgovina.
Nov odsek v ministrstvu trgovine. V
ministrstvu trgovine in industrije se bo osnoval še v teku tega meseca nov odsek, ki bo izdelal pregled cen za predmete, ki se uvažajo in izvažajo in sicer cene v tu- in inozemstvu.
Oenarstvo.
Devizni irg v preteklem tednu. Devizni trg se je v preteklem tednu prav irdr.o začel, intervencija Narodne banke je pa inozemski kurzni nivo kmalu znižala. Ko je med tem začel dinar višje polirati, se je pokazalo na za-grebšui borzi kmalu veliko eksportnega blaga. Znižanju tujih kurzov je prišlo prav tudi pomanjkanje denarja na trgu, kakor ga doslej takega še niso opazovali. Promet je bil na zagrebšni borzi precej močen, ker je kril tudi Beograd svojo devizno potrebo v Zagrebu.
— Deviza Italija je šla vsak dan za par točk nazaj. Devizo Pariz so zelo ponujali in je dobila tudi dosti odjemalcev. Praga je bila v skladu z inozemskimi denarnimi trgi tudi v Zagrebu nekaj dražja, a potrebo so krili vso. Tudi z Londonom in Curihom so se sklepali večji nakupi. New York je bil zelo živahen, z Dunajem je bila pa kupčija še prav posebno velika in je bilo opaziti, da razpolaga Deograd z velikimi zneski v tej devizi in sicer po bolj cenih kurzih. Berlin je Berlin, katastrofa marke je prinesla tudi v Zagreb računanje z milijoni. Dinar se je koncem tedna v inozemstvu popravil. Pomanjkanje denarja pritiska trajno na kurze inozemskih plačilnih sredstev in omejeni kup-čijski obrat denarnih zavodov pravi, da za dogleden čas na deviznem trgu ni pričakovati kakšne bistvene izpremem-be. Vrhutega je blago, ki so ga nakupili trgovci julija in avgusta v inozemstvu in ki je prispelo v prejšnjih letih šele v dveh mesecih, že prišlo in je s kupnino že večinoma krito. Tudi to dejstvo priča za stabilizacijo dinarja in sedanjega položaja na deviznem trgu.
Posojilo mesta Beograda. Posojilo, katero namerava skleniti beograjska občina z ministrstvom financ, bo te dni definitivno zaključeno. Iz tega posojila hoče mestna uprava izvršiti regulacijo ulic, razširjenje vodovoda, popravljanje tlakov in rešiti nebroj drugih važnih finančnih vprašanj.
Redukcija bank v Nemčiji. Število za promet z devizami pooblaščenih bank je znižal državni komisar za devize od .5000 na 300.
Nemški dolgovi. Viseči dolgovi nemške države so poskočili od 363 na i .235 bilijonov. Počenši z dne 12. septembra se bo izvršila sekvestracija vseh plemenitih melalov kakor srebra, zlata in platina.
Trgovsko šolstvo.
Višja trgovska šola v Somboru ukinjena. Ministrstvo prosvete je ukinilo višjo trgovsko šolo v Somboru. Z istim [ešenjem se otvarja nova višja trgovska šola v Pančevu.
Hmelj.
Hmelj. XVI. brzojavno tržno poročilo:
2atec, Č. S. R., 12. sept. 1923. Na kmetih mirnejše nakupovanje po 2800 do 3200, v Zatecu po 3100 - 3300 Kč za 50 kg. Razpoloženje mirnejše — a
čvrsto________________________ .
Strojepisni papir THE REK ČO.. UUBLlflNS.
Promet.
Državna uprava južne železnice. Ker
je prevzela proge južne železnice v Jugoslaviji državna uprava, se opozarja občinstvo, da v lastnem interesu kole-kuje vloge in dopise, naslovljene na Državno upravo južne železnice v I jub-Ijani in tej podrejena službena mesta, tako, kakor na direkcijo državnih železnic oziroma njim podrejena službena mesta.
Pravilnik o aviomobilski poštni službi. Pred nekaj dnevi je imel poštno-brzojavni svet sejo, na kateri je razpravljal o načrtu novega pravilnika o avtomobilskem poštnem prometu.
Francoska ponudba za gradbo železnic. Na predlog ministra saobračaja je ekonomsko finančni komite ministrstva določil komisijo, sestavljeno od či-novnikov ministrstva trgovine in ministrstva saobračaja, ki ima nalogo, da prouči ponudbo neke francoske družbe glede gradbe železnic v naši državi. Komisija bo na prihodnji seji komiteta predložila svoj referat. Gre tu v glavnem za gradbo železnice Beograd — Obrenovac.
m
pasta za čiščenje zob, ohrani zobovje lepo in zdravo.
izvoz in uvoz.
Izvoz vina v inozemstvo. Te dni se
je vršila v Beogradu v ministrstvu za poljedelstvo in vode ožja konferenca predstavnikov ministrstva trgovine in industrije ter ministrstva za poljedelstvo in vode. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanju izvoza vina. Konferenca se sestane ponovno in bo objavila zaključke o podvzetju potrebnih korakov za omiljenje vinske krize.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
j	kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. j ---------------------------------------
Razno.
Italija in reško vprašanje. Na seji italijanskega ministrskega sveta z dne 12. septembra je predsednik Mussolini podal obširen ekspoze o zunanjepolitični situaciji. Po njegovi izjavi se grško-italijanski konflikt približuje končni rešitvi na temelju sklepov poslaniške konference v Parizu. Ti sklepi v bistvu soglašajo z zahtevami Italije, ki jih je
stavila vlada napram Grški. Mussolini je dalje izjavil, da bo Italija takoj izpraznila otok Krf, kakor hitro bo Grška izpolnila vse pogoje. — Velike težkoče pa dela vladi reško vprašanje. Dne 31. avgusta bi imela paritetna komisija v Rimu zaključiti svoje delo ter izročiti obema vladama svoje sklepe. Italijanska vlada se je obrnila sedaj v Beograd s predlogom, da se doseže v re-škem vprašanju do 15. t. m. končni sporazum, ker se Reka nahaja v težkem materijelnem in moralnem položaju. Na poslednji predlog naše vlade beograd-ska vlada še ni odgovorila na to noto. Najnovejši predlog Italije je bil beo-gradski vladi izročen preko jugosloven-skega poslaništva v Rimu. Ugotoviti je treba, da do danes italijanska vlada še ni prejela odgovora. Vse vesti o arbitraži ozir. intervenciji francoske vlade \ so preuranjene. Obstoji možnost prija- J teljskega sporazuma brez posredova- j nja in vplivanja, jugoslovenski vladi pa j je treba priporočati večjo širokogrud- ' nost. Ministrski svet je odobril soglasno j poročilo Mussolinijevo o reškem problemu.
Nemčija pred finančno katastrofo Akcija nove vlade, ki je napela vse j sile, da reši marko in sanira državne ' finance, je ostala brez uspeha. Nasprotno, marka rapidno pada in danes je bila faktično že izven tečaja. Vlada je odredila, da se zaplenijo vse zaloge dragocenih kovin, kar je vzbudilo med verižniki veliko razburjenje. Včeraj so začeli mnogi prebivalci zapuščati Berlin. Obmejne oblasti so bile na to beg-stvo opozorjene in so uvedle najstrožji nadzor nad vsemi, ki potujejo čez mejo. Prekoračiti nemško mejo je sedaj zelo težko. Potnike zelo strogo preiskujejo in konfiscirajo vse, kar najdejo pri njih dragocenega.
Trgatev v Dalmaciji. V splitski okolici se je ta teden pričela trgatev. Nabrali so manj kakor so pričakovali. Novo vino prodajajo najdražje 20 K liter.
Mednarodni kongres srednjih slojev. Dne 18., 19. in 20. septembra t. 1. se vrši v Bernu (Švica) mednarodni kongres srednjih slojev. Na kongresu se imajo vršiti priprave za ustanovitev »Mednarodne zveze srednjih slojev«, katere namen je združitev celokupnega intelekfuelnega, obrtnega in trgovskega srednjega stanu vseh držav v zaščito in prospeh njegovih ideelnih in gospodarskih interesov. Švicarski konzulat v Zagrebu vabi organizacije in posameznike, ki se hočejo udeležiti kongresa, da to javijo neposredno odboru (Con-gres internationat des classes moven-nes, Berne, Suisse, Burgerhaus).
Grško-jugoslovanska pogodba. »Tribuna« poroča, da je med Jugoslavijo in Grčijo sklenjena pogodba glede uporabe pristanišča v Solunu od strani Jugoslavije za dobo 50 let.
Rezultati žetve v Franciji. Po uradnih statističnih podatkih, objavljenih v »Journal Officiel«, znaša žetev v letu 1923 približno 79 milijonov 45.000 kvin-talov napram 66 milijonom 220.100 kvin-talom v letu 1922 in napram 86,919.050 kvintalom v letu 1913.
ffSo aS ggggssgsg&gga fBUDDHAl' l	M	=3
JJiT
• * o'	“
TRADE MARK C
Tržna poročila.
Zagrebška blagovna borza. 13. sept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79-80 kg, franko natovorna postaja 350; slavonska 78-79 kg, franko postaja denar 342 in pol; roba 350; 78 kg franko Vrbovac 1 vagon po 345. Oves: bosanski, rešetani, franko natovorna postaja denar 230, roba 235; slavonski, franko postaja roba 240. Moka bačka »0« franko bačka postaja roba 555. Otrobi, pariteta Zagreb, denar 155, roba 160. Tendenca za moko in pšenico čvrsta.
Novosadska blagovna borza. 14. sept.
Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79-80 kg, 2%, 1 in poi vagona 342 in pol; bačka 79-80 kg, 2%, duplikat kasa, 2 vagona 350; banatska 79-80 kg, 2%, Zenta 5 vagonov 347 in pol; banatska 79-80 kg, 2%, 1 vagon 342. Ječmen, pomladni, bački 68 kg, ponudba 290. Oves bački, ponudba 255. Koruza bačka, 3 vagone 270; bačka defektna, 2 vagona 175; bačka v storžih, 7 vagonov 120—125; banatska, 1 vagon 265. Moka »0«, 4 vagone 560—575; bačka »0«, 5 vagonov 557 in pol; »2«, 3 vagone 487 in pol; »5«, 6 vagonov 437 in pol; »6«, 3 vagone 385—400; sremska »0«, 1 vagon 550. Otrobi v papirnatih vrečah, 1 vagon 140. Tendenca mirna.
i ' •
ZALOGA PRI
i. CjKOTAR, Ljubljana
JUG & ZUPANČIČ
CELJE, Narodni dom.
Manufaktura en-gros.	Manufaktur	en-gros.
Zastopstvo in tovarniška zaloga tovarn
FRANC M. RHOMBERG v Dornbirnu in }. G. ULMER v Dornbirnu.
Telefon
436
Telefon 436
FR. ROZMAN ^
Maribor, Aleksandrova c. 57
priporoča
VSE VRSTE KANDHOV (BONBONOV)
po najnižjih tovarniških cenah.
ZAHTEVAJTE CENIKI
Pristopajte kot
član k društvu
Trgovska Akademija!
I
Zaloga KALVIRJEV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorter, Ehrbar, Czapka,
Holzt, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke.
1 Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
Priporoča se:
Šieterijska in delikatesna in na novn
lllilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll
Sf. Petra cesta Štev. 43 t
na Miti, vM ti iz Krnskega \ ulice	:
Hn za	i
kavo z Milni obrali
m J»i usn
smumnntuumnm
Ljubljana Linhartova ul. 25
Stavbeno in unln tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna Im in lesna industrija.
Telefon št. 415.
Poit. {ek. zavod št. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih i streh, vrtnih utic, balkonov, verand, { stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice | ; za industrijske stavbe, za vetje raz-petine od 12 do 40 metrov po mojem sistemu.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic in inštalacijskega materijala.
Hacrte in proračune na zahtevo.
Franc Erjavec
pri »ZLATI LOPATI-
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (MUhlaisen) nasproti križanske terkve.
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRiLJA IN ELEKTRARNA.
DRUŽBA 2.0.2
LA^ŠKO
jllSiovenija
ki
Spijte ■ j"\
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in porHand-cemenia, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
KAMEN1TA = ETERNITA.
‘1
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam iglu. olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malot
STB1
tovorne
O jr E e N E
KA85.1 E RJ E
J^CORJEC
LJUBLJANA
PALAČA
Mie
mevi
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, Jj koks za kovače ter livarne, bencin in S amerikanski petrolej vedno v zalogi, b
Čilski soliter, žveplo in modra galica.
B.E
IVAN ZAKOTNIM
MOll 5!. 318.	meslni	tesarski mojster	TetlffiR	St.	37S
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, osirešju za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna fla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Ifetetrgovšna
v
ISarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganie, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pračama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. :
»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»»♦e
železne stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, mlajša moč, z dobrim priporočilom, dobi takoj ali s 1. oktobrom stalno, dobro službo v eni večji trgovini z železom v Mariboru. Ponudbe na upravo »Trg. lista« pod: Dober prodajalec.
■ BBHBBBBBBBDBSaESa
j Otroški vozički:
n	več vrst. Dvokolesa raznih	12
jj;	modelov, najnovejši motor-	Pj
S	čki amerikanskega tipa	|
■	„EWANS“. Velika zeloga	■
pnevmatike in delov po	j|
g	najnižji ceni. — Sprejemajo	■
ii	se tudi vsa popravila, emaj-	■
jri liranje in poniklanje.
0	TRIBUNA F. B. t.	p.
B	tovarna dvokoles in otroških
tj	vozičkov,	Li
Ljubljana, Karlovška cesta 4.	■
UHlHIlUlOBBa
■
Bi
»I
Ivan ]ax in sin
Veletrgovma I Ljubljana. Gosposvetska c. 2
LJUBLJANA
priporoča
špecerijsko,
kolonijalno
blago
in
vsakovrstno žganje. Zahtevajte cenike!
Telefon 246. Brzojavke: OrellC.
■	Ul	»	L	,
era •—« p \o C * •
W 00 *° 2L.
:==• u -r .a z
11! IH
•ES m »<n .2 ‘JJ £
1 jijss
€***£, O ►>
Ceniki zastonj in franku. Začasno znižane cene, ir i __ iz prvih to var en: OOrkopp Jft.OieSa . . - stvria. Waffenrad
XAUV*
1' m
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice deci malne in balnnčne najceneje pri
k
Cer itn i
Tu orni ca samcc-ezmc in drugih m c dni h predmetov.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in v ožnja. Le prvovrstno blage 'n delo po solidnih cenah nudi lutfo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
€ef/e
c /	//
§t cuentja,
Glavni
n.
Tečna vesbezta.
1 Ex»erf.
družba
Ljubljana
Oglašajte v ^Trgovskem listu' -
Sv. Petra nasip 7.
Ljubljana
la amerikanska pensilvanska različna
strojna olja Tovotna mast
Kemični in tehnični predmeti
Lahki la amerikanski
bencin
i Pipan & Cie
Naj popolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Ljubljana
Gradišče št. 10
Zagreb
Duga ulica 32
Lnstnik in izdajatelj: »Merkur«, troovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.